HARODHI
DNEVN
Upravnlfitvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-oyerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Telefonska Številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 29. novembra 1909. 1 fr*»™1 ^ 48817^
Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
Ust izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
« s
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Štev. 273.
Nekoliko opomb k socijal-
nemu zavarovanju.
i.
Avstrijsko socijalno zavarovanje ima čudno usodo. V naši mnogojezični in notranje razrovani državi, kjer je skoraj vsako pozitivno delo nemogoče, trpi že iz čisto formalnih vzrokov vsak obsežen zakonski načrt; osobito pa velja to za takega, kateri obravnava popolnoma novo snov, ustvarja nekaj docela novega, ruši stare, trdno ukoreninjene navade ali jih vsaj zelo spreminja in ustanavlja nekaj, kar še marsikdo utemeljeno ali veliko raje neutemeljeno napada. Socijalno zavarovanje zahteva novo davčno obremenenje vseh slojev prebivalstva in se tiče posebnih interesov nekaterih slojev tako živo, da bi celo v normalnih razmerah zahtevalo to velikansko zakonodajno delo zelo veliko dela. truda in pozornosti. Kamo še li sedaj, v času besnega boja Nemcev in vlade proti Slovanom in in celo proti parlamentu! Sicer avstrijski parlament niti v takozvanih mirnih svojih časih ni imel nikoli veliko smisla za dalekovidno in temeljito zakonodajno delo; navadno se porabi največ časa za Malikijade in Klofačijade, kadar je pa treba skleniti kak važen zakon — ni časa za temeljito in plodonosno debato. Ako odštejemo počitnice parlamentarcev in ministrov, ostane devetmesečni rok za parlamentarno delo. Ta čas pa bi naj zboroval ne le državni, temveč tudi deželni zbori in delegacije, katere se pa skličejo samo tedaj, kadar rabi cesar veliko denarja za armado in kadar žele naši gospodje generali nekoliko rožljati s sabljo. Tako preostaja državn. zboru le sila malo časa za delo — ča bi delal vsaj ta čas! Pa o parlamentarizmu in parlamentarnem delu v smislu izobraže-nejšega zapada pri nas ni govora. Ako nastane v zbornici opozicija, ki poseže celo po obstrukciji, si vlada po-
LISTEK.
Tri sodobne nevarne žene.
V svetovni kriminalistiki so se pojavili drug za drugim trije nevarni ženski demoni, katerih žrtve so bili možki. Pravde teh treh žen se vrstijo, pa je zelo zanimivo pogledati v njihove mračne duše, ki niso samo iskale krvi, ampak so tudi upropastile mnogo sreče in razvrgle dosti duševnega ravnovesja.
Vse še živi pod živim utiskom Steinheilovkine pravde. Tej bode sledila ona gospe Borovske, ki je umorila dr. Levickega in slednjič pravda grofice Tarnovske, ki je svojega ljubčeka nagovorila, da umori njenega moža in svojega „zaročnika" pripravila do tega, da je pomagal kot neviden pomočnik.
Lepa in nemoralna žena je največje zlo na svetu. Nobenega sredstva ni, nobene ječe, nobene poboljševalnice, nobenega policijskega nadzorstva, ni-
maga na ta način, da zasedanje zaključi, poslance razžene — s tem pa tudi pokoplje vse že začeto ali deloma opravljeno delo. Tako je došlo do tega, da je bil letos oktobra meseca načrt o socijalnem zavarovanju že tretjič predložen državni zbornici. Ta ga je odkazala socijalnemu odseku, ki je sedaj srečno proglašen za permanenčni in se je lotil posvetovanja o obširnem vladnem zakonskem načrtu. Kako malo se je doslej za njega opravilo resnega dela, kaže najlepše to, da so se že med posvetovanjem še morale sklicati ankete, ker ni bil nikdo prav orijen-tiran o željah obrtnikov in kmetov! No — začetek imamo; a čakali bodemo pri vzorni pridnosti naših poslancev še dolgo, da bode načrt dozorel za poročanje v plenumu, kjer se bode potem dvakrat čital in na to oddal v gosposko zbornico, da ga gospodje tam prežvečijo in — obrežejo. Gosposka zbornica reprezentira namreč veliko več polnih žepov kakor pa bistrih, osobito ljudstvu naklonjenih glav. Pa kaj govorimo! Da bi se to tako gladko vršilo, bi ne smeli biti v Avstriji. Za tako delo je treba mirnega, delazmožnega, za delo vnetega parlamenta. Ali moremo z mirno vestjo le eno teb lastnosti apelirati na naš državni zbor, to le divjo čredo ljudi, izmed katerih jih je sicer po znani evangeljski besedi veliko morda preveč poklicanih, a le malo izvoljenih. Kot Avstrijci in še posebej kot Slovani moramo biti pesimisti, in zato bodemo še precej časa upali in se bali za usodo socij. zavarovanja, katero bode uprav za naš narod gospodarsko slabih in velikemu kapitalu služečih slojev nehvaležnega pomena.
Nemški nameni v slovenskih Alpah.
Ko sj se pred 30 in 40 leti osnovala nemška planinska in turistična
če»ar ni, s čemur bi bilo moči popraviti in ozdraviti ženo, v kateri je našel greh svoje ognjišče.
Gospa Steinheilova je bila lepa od rojstva, a še lepša je znala postati od prirode. Bila je glumica, ki si je znala na obraz utisniti krinko, kake jej je bilo baš treba z ozirom na vlogo, ki jo je hotela igrati. Ni dvoma, da svoj živ dan ni nikogar ljubila. Ali ona se je dala ljubiti in obsipavati s cvetjem. Od doma je bila slabo vzgojena. Že kot dekle ni znala razločiti meje med dobrim in slabim, ni vedela, kaj sme in česa ne sme. Kot mlado dekle si je izbrala nekega mladeniča in si je domišljala, da se je vanj zaljubila. Pisala mu je anonimna zaljubljena pisma in tako je razstavila ženina od neveste. „Ljubila" ga je, da je bila vsa nora v njega, dokler ni čez dve leti našla drugega, katerega je začela od začetka „ljubiti". Ali ta ljubezen je trajala samo nekoliko mesecev. Tako je šlo vedno naprej in vedno iz nova. Vendar pa je ona slo-
drnštva, so imela ista začetkoma idealno nalogo, raziskati nepoznana gorovja. ista opisati, postaviti potrebne planinske koče, napraviti gorske steze, markacije, kažipote itd. V tem oziru so zares mnogo storila, posebno „Nemško in avstrijsko planinsko društvo (D. u. Ö. A. V.), „Avstrijski turistični klub" (Ö. T. K.) in „Štajersko planinsko društvo" (St. G. V.).
Ko so se pa v teku let jeli pojavljati narodnostni boji med Nemci in Slovenci v vedno bolj nestrpnih oblikah, so nemška planinska društva k prvotnemu namenu še priklopila narodnostni moment, sprva bolj na tihem, pozneje očitno. Na Slovenskem ste posebno bojevito začeli nastopati kranjska in celjska sekcija D. u. Ö. Va., kar se zlasti jasno kaže vsako leto po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva. Nekaj let so hoteli varati slovensko javnost s tem, da so trdili, da mora v planinah vladati narodnostni mir, ker se gre tukaj le za idealne namene, občudovati krasen planinski raj; na tihem pa so si mislili, ko postavimo po slovenskih Alpah naše koče, smo dobili te planine v našo nemško last, od koder bodemo širili germani-^acijo navzdol v doline. Nemške koče po naših planinah se smatrajo za stebre k nemškemu mostu do Adrije.
Evo dokazov! Leta 1893, je napravila akademiška sekcija D. u. Ö. Va. v Gradcu nov pot skozi Robanov kot na Moličko planino. Mislili so pot prav slovesno otvoriti, kar jim je pa de-„ževje srečno pokvarilo. V vabilu k otvoritvi pa so rekli, da hočejo nemški jezik, nemške šege in nemško kulturo zanesti v te slovenske kraje. To je sicer smešno, — ali resnično.
Nekaj let sem se tudi na glavnih zborovanjih D. u. Ö. A. Va. opazuje povdarjanje narodnostnega momenta. Zastopnikom nemških sekcij, ki delujejo na slovenskih tleh, se pri banketih
vela kot pridno in častivredno dekle in sama pravi: „Vse sem delala kakor dete, ki ničesar ne zna in si ničesar ni svesto. Če sem razkrila onemu mladeniču ljubezen, nisem bila za to odgovorna; akoravno mi moja odgojite-ljica to kot zločin očita, ona vendar laže.
Ko se je dekle omožilo, se je še le začelo pravo njeno življenje. Kot omožena gospa je imela sila prijateljev, ali oni so le bolj figurirali kot „prijatelji" moža in tako se je ona lahko obdržala v društvu. Da h je mož vedel za njeno življenje? Kdo ve! A če ni vedel, je bil cel tepec. Steinheilovi so živeli zelo razkošno in ker on ni toliko zaslužil, je moral vedeti, da dobi žena denar od drugod. Ali on je vedno molčal. — Steinheilovi se ni moglo dokazati, je-li umorila moža in mater. Ah, pa saj tudi ni nikdo resno iskal dokazov! Vse se je navduševalo — za lepo ženo. Zločinke ni v njej nikdo videl, vse je gledalo samo njen lepi vrat in nikdo ni upal misliti, da bi
Leto I.
napiva, da se tako težko borijo za nemštvo. Germaniziranje je torej zdaj njihov poglavitni namen, ne pa pravo planinsko delovanje.
Za letošnje glavno zborovanje D. u. Ö. Va. na Dunaju mesca septembra je izdalo uredništvo lista „Reise und Sport" slavnostno izdajo, za katero je poslal pozdravno pesem tudi Rosegger s pozivom „Spominjajte se nemške obrambne ustanove", uredništvo pa je nemškemu šulferajnu dalo toliko zvezkov zastonj, da znese eden obrambni kamen.
Dne 20. nov. pa so dunajska turistična društva; sekcija Dunaj in akad. D. u. Ö. A. Va., avstrijski planin, klub in avstrij. turist, klub ustanovila alpin-sko podružnico društva „Südmark". Poslanec Wastian je v enournem govoru razlagal pomen nove podružnice, katerega si lahko mislimo.
Kako podpirajo Nemci „Slovensko planin, društvo" smo videli že večkrat v graškem deželnem zboru. Pričakovati nam je torej še hudih bojev v slovensk. Alpah. Zato je pač sveta dolžnost, kdor ljubi našeplanine, naš narod, da krepko podpira „Savinjsko podružnico Slov. planin, društva1*"/-
Politična kronika.
v Torej vendar koalicija. Nista še potekla dobra dva tedna, kar so nemški listi povodom Dulembove audijence pisali, da je krona odločno odklonila vsako koalicijo in da hoče na vsak način vzdržati Bienerthovo vlado. Poljaki morajo itak iti z Nemci, ako se nočejo sami odstaviti od korita. No danes že proglašajo isti danajski listi, da mora priti do koalicije Nemcev, Čehov in Poljakov. Položaj se je vsled preobrata v Poljskem kolu namreč zdatno spremenil. Nam v prid ali škodo ? Ali ostanemo Jugoslovani quantite neglige-able? Povedali smo zadnjo soboto od-
moral priti ta krasni vrat pod giljotino.
Gospa Steinheilova je bila tudi priča smrti predsednika Faureja. On je njej v rokah umrl. Zadela ga je kap in še mrtev je stiskal njene kodre, ki jih je živ držal v roki. A uikdo je ni pozval na odgovor, še vse mogoče se je delalo, da se zadeva potaji. Tudi sedaj se je pri pravdi našel neki mladenič, ki se je hotel žrtvovati njeni lepoti in se prijaviti kot morilec. V zločinki so ljudje videli samo lepoto. In v tem je pogubonosna moč.lepih in hudohnih žensk, da se jim nikdo ne more upreti.
Še mnogo nevarnejša kakor Steinheilova je bila njena tovarišica v poklicu, grofica Tarnovska. Ta ženska je bila v celem svojem življenju hladen — matematik. Lepa žena je napravila osnutek in odredila vse s hladno pe-danterijo, vsak dogodek, vsako njeno dejanje, vsak migljaj, pogled, vse je bilo lepo opredeljeno, da izvede to kar je hotela. Z onimi, ki so jej padli v mreže, se je igrala kakor s kartami.
ločno, da nismo bili zadovoljni s koncem razprave o nujnih narodnostnih vprašanjih, ker vemo, da se bode stvar v odsekih pokopala. Popustljivost Slov. jednote ima svoje zakulisne vzroke — samo opominjamo našo delegacijo, da nismo pri volji za druge plačevati računov!
v Obisk bulgarskega kralja v Belgradu. Dunajski oficijozi pravijo, da jih ni obisk bulgarskega kralja v Belgradu prav nič iznenadil, ker so bili baje o njem že poprej poučeni na Dunaju. Pomen se mu le v toliko pripisuje, da utegne ublažiti dosedanja nasprotstva med Belgradom in Sofijo in tako pomagati h konsolidaciji razmer na Balkanu. Na posebne dogovore med kraljema Petrom in Ferdinandom ne verujejo na Dunaju, kvečjemu da se je morda sklenilo doseči sporazum glede Macedonije. — Berlinski listi pišejo, da tiči za tem obiskom Rusija in jemljejo seveda Avstrijo v svoje očetovsko varstvo.
v Grof Štefan Tisa posredovalec.
V sobotni audijenci je poveril cesar po dunajskih poročilih grofu Tiszn nalogo, da skuša premostiti prepad med krono in sedanjo parlamentarno večino na Ogrskem ter pripraviti mirno rešitev krize. V dobro poučenih krogih trdijo, da ima Tisza malo upanja na uspeh, ker noče nikdo na Ogrskem prevzeti vlade brez zdatnih koncesij — a teh se na Dunaju vendar nekoliko bojijo. Govori se, ''a pokliče cesar tudi Justha v audijenco.
v Razpor v češki agrarni stranki. Kakor smo že javili, je vložil češki agrarni posi, zaradi diferenc z drž. posi. Zazvorkom, kateri je sedaj tudi podpredsednik drž. zbornice, svoj mandat. Bergman ni bil zadovoljen z uekate-rimi čini Zazvorkovimi in jih je ostro grajal, česar mu ta ni pozabil; pri vo-litvah v odseke se Bergmanu ni dalo nobenega mesta, tako da je bil obsojen k parlamentarni brezdelnosti. To ga je napotilo k odložitvi mandata. V tozadevnem pismu na predsedstvo stranke pravi, da utegne biti to začetek reme-dure v stranki, ki pojema vsled egoizma posameznikov. Možno je, da ustanovi Bergman posebno frakcijo v stranki in dojde na Češkem ravnotako do raz-pora ko na Moravskem v agrarni stranki.
v Jugoslovani in Bienerthov kabinet.
„Agramer Tagbl." objavlja pogovor s posi. Tresič-Pavičičem. Ta je izjavil: Tako dolgo, dokler imamo sedanjo du-alistično ustavo, je vsako zboljšanje narodnega in gospodarskega položaja Ju-goslovanov nemogoče. Ravno zategadelj stojimo v najostrejši opoziciji proti se-
Ali ne razburjeno, ampak mirno in hladno, kakor najbolj okoreli Anglež.
Imela je moža, zaročnika, ljubčeka.
I ona je z zaročnikom izzvala ljubosumnost v ljubčeku, da ga pripravi na umor moža, od katerega bi ji ostalo imetje in — svoboda.
Izvanredno zanimiv pojav je oseba gospe Borovske, ki je umorila svojega odvetnika-branitelja. Cela afera še do sedaj ni razsvetljena. Neki časniki trdijo, da je Borovska res bila vohun ruske policije. Levicki jo je ubranil, a ona ga je očarala. Da Ii je on že takrat vedel, da je ona vohunka, ali se je šele kesneje o tem uveril, to se ne da določiti, ali vsekakor je ona hotela, da jej on da pisma, ki bi jo lahko kompromitirala. Pravijo, da jej Levicki zato ni vrnil pisem, da si zagotovi njeno zvestobo. Ker pa je ona hotela, da prekine z njim vsako zvezo, je zahtevala pisma nazaj. Ker ni šlo z dobrim, ga je ustrelila.
Vsekakor so te, ali deloma bodo te tri pravde skrajno zanimive.
danji vladi, ki podpira dualističui sistem, ne da bi imeli neposreden dobiček od te opozicije. Naš edini cilj je, da dovedemo sedanjo ustavo ad absurdum. Bilo bi želeti da bi ravno tako postopala tudi srbo-hrvatska koalicija v Budimpešti, posebno da doseže splošno in enako volilno pravico. Par-lamentni krizi na Dnnaju in v Budimpešti ste samo posledica nenaravne in nepravične dualistične ustave. Ni upati, da bi nastale v naši monarhiji normalne razmere, dokler se odločujoči činitelji ne odločijo za temeljito revizijo državne ustave v federativnem smislu.
Drobne politične novice.
v Bančna pogajanja. Danes se vrnejo avstrijski strokovni referenti v bančnem vprašanju na Dunaj in se bodo tam nadaljevala pogajanja glede avstro-ogrske banko.
Mandat je odložil italjanski dež. posi, za istrski mestni volilni okraj Buje, Ivan Festi
Potovauje kranjskega namestnika bar. Schwarza na Dunaj je po poročilih nemških listov v zvezi z vprašanjem jugoslov. ministra rojaka in z afero škofa Jegliča.
Za obvezen ponk češčinev vseh višjih nemških šolah v sudetskih deželah se zavzema v Nemškonacijonalni korespondenci privatni docent dr. Spina na nemškem vseučilišču v Pragi.
v Tirolski klerikalci. Vodstvo katoliško-konzervativne stranke na Tirolskem je izjavilo, da so krščanski socijalci odklonili pomirjenje in da tedaj ne zadeva njega krivda na razporu tirolskih klerikalcev.
Srbski kralj Peter namerava prihodnje leto obiskati več evropejskih vladarjev. Minister Milovanovič mu je na svojem nedavnem potovanju po Evropi pripravljal tla.
Na Augleškem bodo vsled znanega prepira med gosposko in poslansko zbornico zaradi proračuna najbrž imeli v kratkem splošne nove volitve.
Dnevna kronika.
v Krona judejskih kraljev. Blizu Jeruzalema koplje v zemlji neki angleški sindikat pod nadzorstvom dveh turških uradnikov. Nekateri pravijo, da hočejo trn najti krono judejskih kraljev, drugi pa trdijo, da iščejo S8mo vir za vodovod.
v Glasbeni zavod v Sofiji so hoteli že pred dvemi leti ustanoviti, a nakana je zadela na razne ovire. Letos se bode pa dala izvesti.
v Bodoče rusko posojilo 20 mi Ijard. V frane ski reviji „R-ivue" izhajajo ž; več časa članki o ruskih posojilih in stanju ruskih državnih financ. Baje piše te članke ugleden francoski parlamentarec po navodilih odličnega ruskega politika in bivšega ministra. Francoski publicist je ob tej priliki na-svetoval Rusu, naj bi se uvedla kontrola dume nad državnim gospodarstvom in financami. Bivši ruski miuister se je nasmehljal in izjavil: Šele za '00 let (!) se bode dumi posrečilo priučiti vlado in narod k temu, da se z njo računa. Za sedaj bi moglo pomagati nadzorstvo, ki bi bilo od duine neodvisno. Samo s prijateljskim in blagodejnim uplivom iz Angleške in Francoske se more zrušiti sedanje postopanje in oblast ruske birokracije in obrniti Rusija na pot zdravega napredka. Ravno isti minister je tudi iü^piriral najnovejši članek v „Revue", ki izide, te dni pod naslovom: Se more zaupati Rusiji dvajset miljard? Francoski pisatelj razlaga, da potrebuje Rusija za popolno reorganizacijo državnega gospodarstva posojilo 20 miljard, katero bi se razdelilo na gotovo število let. Rusija ni v svojem sedanjem stan iu niti najmauj močna franco?<ka zaveznica. ,.Zato jo je letesspomiadi Avstrija tako samozavestno izzivala. Smel nastop nastop Avstrije je iznenadil celi svet — saj je taznala, dase ji Rusija ne more upreti in se ji je za to raje umaknila." Vobče tudi sami priznavajo ruski dr-
žavniki, da je država sedaj slaba; to se najlepše vidi iz govora grofa Witteja v državnem svetu. Toda rusko posojilo se ne sme pod dosedanjimi pogoji skleniti. Ruska vlada je preveč lahkoini-šljena. Miljone zapravlja neproduktivno.
V	tajnem izvestju drž. nadzorstva za 1.
1908	izkazujejo ruske železnice — 300 miljonov deficita. S trgovino, industrijo in poljedelstvom stoji slabo. Zato bi bilo pri novem ogromnem posojilu treba tujega nadzorstva, da bi se denar plo-donosno naložil.
z Ljudsko štetje na Ruskem. Kako statistiko delajo ua Ruskem, kažejo jasno mnogobrojni slučaji, ki razglašajo več učiteljev za analfabete, dveletno deco za zakonske, proglašajo poltavski okraj za z 20% s Tatari naseljen iu tako naprej. In ta statistika stane 8 milijonov rubljev!
z Arhitektonska razstava v Barceloni Predsedništvo kongresa mestnih uprav v Španiji in drnštvo katalonskih arhitektov je pozvalo z zelo laskavimi dopisi hrvatsko društvo inženirjev in arhitektov, da sodeluje pri razstavi v Barceloni, ki jo bodo otvorili decembra
1909	o priliki kongresa španskih mu-nicipijev. Izloži lahko vsak Hrvat osnove o reguliranju ulic, delov mesta, trgov, nasadov, šetališč, igrališč, kanalizacij, vodovodov i. t. d. kakor si stvar sam misli.
z Temperatura na solncu. Dva
učenjaka v Potsdamu I. Schreiner in G. Wilfing in Nordmau iz Pariza so preračnnili. da meri vročina na solncu 5990 stopinj.
z Premene v mesinskem prelivu. Že takoj po potresu na Mesini se je govorilo, da se je morska gladina zelo izpremenila. čemur se pa ni popolnoma verovalo. Italijanska vlada pa je dala sedaj morje skrbno premeriti in pokazalo se je, da je morje sedaj za dva čevlja višje in da se njegov nivö še dviga. Tok, ki se preliva po ožini, je sedaj zelo bister in pravijo, da se tok morja bolj opaža kot oni reke Po.
z Predsednik orientske eksportne družbe umrl. V Pizni je umrl predsednik avstrijske orijentske eksportne družbe Huserl. Zadela ga je kap. Pokojnik je bil star šele 40 let. Bil je organizator avstrijskega izvoza na Turško.
z Smrt barona Oppenheimerja. V
soboto je na Dunaju umrl član gosposke zbornice baron Oppenheimer v starosti 66 let.
z Bolgarski kralj v Belemgradu
Nepričakovani poset bolgarskega kralja v Belgradu jo napravil na diplomatske kroge v Parizu velik vtisk. Merodajni francoski politični krogi popolnoma odobravajo politiko, da se ustvari balkanska zveza. — V dunajskih vladnih krogih so pa silno ozlovoljeni radi obiska kralja Ferdinanda v Belemgradu. Grof Aehreuthal je strahovito razjarjen, ker ga belgradski poslanik, grof Forgach, ni pravočasno obvestil o tem po-setu. — Forgachevo stališče je močno omajano.
z Bolgarsko srbska carinska zveza.
V	diplomatskih krogih zatrjujejo, daje bila za časa bivanja bolgarskega carja Ferdinanda v kraljevskem konaku v Belgradu podpisana pogodba o carinski zvezi med Srbijo in Bolgarijo.
z Vojni proračun za Srbijo. Proračun vojnega ministerstva za 1. 1910 brez izrednih dodatkov, je predviden na 32 687.864 dinarjev. Srbski voini proračuni od leta 1880. so bili: 1880: 7 342 734 dinarjev; 1885: 16,211 256 dinarjev; 1904: 20,030 986 in 1905: 20.498 855 dinarjev.
z Pošiljatelj ciankalijevih krogljic oficirjem — oficir. Vsi sledovi in okoliščine so kazale, da mora biti pošiljatelj ciankalijevih pilul Samo o-eba, ki je imela interes, da se odstranijo nekateri oficirji, torej oficir. Dotičnik je mislil, da bode tako lažje napredoval in kmalu pomaknjen v višji čin. Oblast se je najprej bavila z onimi 80 oficirji, ki niso bili avanzirali, ni pa pustila v nomar uiti neaktivnih ofi cirjev, da, bavila se je celo z možnostio, da je strup poslal kak blazen civilist. Sumljivi elementi so se tako pomnožili in zgostili, da je policiia sedaj imenovala nad poročnika Adolfa Hufricliter ja od 14. pešrolka kot storilca. On je v zapiskih prvi aspirant na avauziranje in megov prednik je dobil strupa. Vrelem je dobilo strup devet prote-žirauih oficirjev in eden izpuščenih v
Przemyslu. Tri neposredne prednike je Hofrichcer izpustil, da bi zadeva ne postala presumljiva. Poizvedovali so za vse oficirje, ki so bili žaljeni, ker niso avanzirali, če so morda bili od 14. do 15. t. m. izven svoje garnizije. Uradna komisija je dognala, da je Hofrichter, ki je imel dopust v kritičnem času, bival v Lincu in da je kupil v trgovini Ploj 16 oblatov za pošiljatev. To je Hofrichter tudi obstal, vendar pa je rekel, da je rabil onih 16 škatljic in oblatov za nekaj pri šivanju. Rizni lekarnarji in drogeristi zatrjujejo, da je storilec pač gotovo Hofrichter, on pa to zanika in pravi, da je žrtev vrste tragičnih slučajev. Oglasil se je tudi neki privatni uradnik, ki je oficir v rezervi in je povedal, da se je ini čas vozil z nekim oficirjem na Dunaj, ki je popolnoma jednak Hofrichterju. Pozneje ga je videl tudi na Dunaju. — „Polizei - Korrespondenz" piše, da so našli pri Hofrichterju tudi tinto za kopiranje, vendar se pani doznalo, so li bila poslana pisma pisana z njo ali ne. Adolf Hofrichter je bil v Reichenauu na Češkem rojen kot oficirjev sin in je absolviral na novomeški gimnaziji v Pragi pet razredov, nakar je vstopil v dunajsko kadetnico, kjer je bil vedno prvi, a med kolegi nepriljubljen. 1898 je postal praporščak, 1899 poročnik, 1904 nadporočnik. Potem je šel v bojno šolo, jo absolviral, ali za kak višji čin baje ni bil sposoben, ker je bil pre-nervozen. Oženjen je s hčerjo bogatega dunajskega fabrikanta. Njegova žena je v drugem stanju.
Štajerske novice.
o V Sokolskem domu v Gaberjn
se je vršil včeraj popoldne sestanek naprednih mladeničev in deklet iz Celja in Gaberja v svrho ustanovitve krajevne organizacije Zveze slov. napr. mladine. Po poročilih tov. Lešničarja in tovarišice Ahtik se je sklenilo sklicati ob božičnih praznikih večji shod, na katerem se ustanovi krajevna organizacija.
o Iz marnberškega okraja. Gosp. Roth, okrajni sodnik v Marnbergu ter vnet pristaš „Siidmarke"' in „Schul-veieina", je do preteklega leta sicer še kolikor toliko pravično postopal napram Slovencem; toda zadnji čas je navidezno tudi njega že prevzela nemška nadutost in nestrpnost. Pomnim namreč to leto že tri slučaje, kjer je dal po svojih zvestih pristaših (Ger-muth, Lukas, Snobe itd.) preceniti posestva za dvojno, mogoče samo zato, da ubogi kmet izkrvavi na procentaal-nih stroških in na davku. Razjasnil bom le zadnji slučaj nekoliko. — Pri „Kupljenu" v Št. Janžu pri Vnzenici sta cenila pred dobrim četrtletom gg. Lukas in Snobe iz Marnberga v navzočnosti g. Rötha posestvo za 20.000 kron; posestnik jim je sicer tedaj rekel, da je popolnoma neverjetno in neam-ljivo, kako more njegovo posestvo biti toliko vredno. Toda mogočni g. Snobe ga zavrne s sledečimi besedami: „Če Vam je predrago, ga pa jaz kupim (?!) za ta denar." Škoda, da mu ni mož tega dovolil, bi se bil vsaj prepričal, ako ima g. Saobe res par tisočakov preveč v žepu. Posestvo se ceni drugače na 12 000 K, in bi mu tudi nihče ne mogel več ponuditi. Mari mislijo Nemci s takimi sredstvi ugonobiti zavedne slovenske kmete in jih prisiliti, da prepustijo svojo milo domovino nenasitnim Nemcem? Slovenec, zaloputni mu duri pred nosom, ako misli tak človek s hinavskim obrazom stopiti v tvojo hišo! G. Rötha pa vprašam ob tej priliki: Ali ne ve on, da imamo v Vuzeu'ci 10 zapriseženih mož, ki tudi znajo posestva ceniti, mogoče še bolj pravično kakor omenjeni Marnberžani? Čemu pa jih je sodnija potem postavila za Vuzenico in okolico? Saj se najde tudi tukai dovolj „Nemcev", če že Slovenci niso po volji. Pa domače može brez vzroka prezreti in iz tujih krajev priganjati ljudi, samo da Jim
ubogi kmet pošteno plača njihove pote in sicer po nepotrebnem, to vendar ne gre. Zato svetujem g. Rotkn, naj premisli nekoliko v bodoče in naj ne počenja več takih nepotrebnosti. Sicer se mu bo to še osvetilo. V kratkem bode zopet opravljal v vuzeniški okolici tak posel pri nekem kmetu. Bomo videli, če kaj zaleže pri njem prijazna beseda.
o Gospodarski shod v Mestinju. Včerajšnji dan je pokazal, da se naše kmetsko ljudstvo začenja zanimati za svoj© gospodarsko usodo in da noče prepuščati več vsega samo božji volji. Na neštetih krajih so včeraj zborovali slovenski vinogradniki. Tudi v Mestinje £o sklicali nekateri vinogradniki za včeraj shod. na čelu jim šmohorski župan M. Debelak; mož se je v zadnjem trenutku prestrašil, ker je bil shod objavljen v „Nar. Listu"* in ni prišel na shod, ampak poslal pismo, v katerem želi shodn nspeha. Predsedoval je. ker pos. Jože Kregar ni hotel .sprejeti predsedstva, žnpan šmarske okolice g. Jernej Drofenik. Urednik Spindier je v otvoritvenem nagovoru povdarjal. da je shod strogo gospodarski in da se ue sme na njem razpravljati o političnih ali strankarskih zadevah. ker je vprašanje novega vinskega davka tako, da zadeva lavno tako naprednjaka kakor klerikalca. — Zborovalci — bilo je nad 150 samih treznih, razumnih mož-vinogradnikov obeh strank — so to stališče odobravali. Kot prvi govornik je na to podal g. dr. Karlovšek, odvetnik v Celju in veleposestnik na Slomu, v poljudnih besedah pregledno sliko sedanjega stanja našega vinogradništva in nevarnosti, ki mu preti vsled vladine namere naprtiti na to panogo našega gospodarstva novo težko breme. Zborovalci so verno poslušali in odobravali temeljito razpravo ter z viharnim ogorčenjem protestirali zjper vsako novo obdačenje. Soglasno in z velikim navdušenjem se sprejme sledeča rezolu-cija: Shod vinogradnikov v Mestinju 28. nor. 1309 najodločnejše obsoja namero vlade, da bi upeljala splošni vinski davek. Tak davek bi bil za nas gospodarsko itak slabe vinogradnike skrajno škodijiv. Ako se nas noče popolnoma ugonobiti, se ne sme tak zakon skleniti in pozivamo vse slovenske poslance, naj z vso odločnostjo do skrajnosti branijo naše koristi. Uvedenje novega davka na vino morajo — četudi z najkrainjimi sredstvi — preprečit). — Govori še g. Kušec o venskih cenab, o „vinogradnikih" na Dunaju in drugod, ki imajo svoje vinograde in vinske kleti — ob potokih, o ogrski nagodbi, in sprejme se rezo-lucija, v kateri se naše poslance odločno poziva, da ne smejo nikdar več pripustiti z Ogrsko nagodbe, po kateri je naše vinarstvo na milost in nemilost izročeno Madžarom. — Urednik Spindier iz Celja govori o vinski krizi pri nas in v drugih državah, ter povdarja, da bi bilo preprečenj« novega davka le eno sredstvo, ki bi obvarovalo vinogradnike pred poginom, da pa morajo na drugi strani vinogradniki misliti na to, kako po drngi poti izboljšati sedanje naravnost obupno stanje našega vinarstva. Organizacija vinogradnikov je k temu prvi korak, in potom organizacije prodaja vin v tuje kraje. Ne čakati, da pride kupec k nam — ampak nesti kupcu vino pod nos — to bodi geslo vinogradnikov. To izvesti pa je mogoče le potom združitve. Zborovalci so pritrjevali tem izvajanjem, iz česar mirno sklepamo, da se bo dalo v najširše kroge zanesti zanimanje za vinogradniško organizacijo. — G. Kregar iz Št. Petra še z ogorčenjem obsoja predrznost vlade, ki hoče deficit v državnem proračunu pokrivati v prvi vrsti zopet iz kmeč-
kih žepov. Nato predsednik zaključi večurno zanimivo zborovanje.
o O občinskih volitvah v Hočah piše „Marb. Zeitung.", da so prihiteli boškira „Nemcem" pomagat ..nemški bratje" iz Šmiklavža, Loke, Dobrove, Skok. Radgone, Zg. Hoč itd. Da so ti nemški bratje navadni nemškutarji ali pa zapeljani nevedneži, pač ni treba povedati. Za zgornji del Drav. polja se bode treba bolj zanimati kot se to dela doslej.
o V torek, t. j. jutri večer, predava, kakor smo že poročali, v celjski čitalniški dvorani g. dr. Bogumii Vošnjak iz Gorice o pomenu francoskega medvladja za slovensko narodnost. — Prosimo mnogobrojne udeležbe. Začetek ob 8. uri zvečer.
o Imenovan je za šolskega svetnika bivši vodja nemško-slov. gimnazijskih razredov v Celju, g. Ivan Ließ-kounik. Častitamo!
o Imenovanje. Dež. odbor je imenoval drž. kletarskega nadzornika g. Iv. Belle-ta za ravnatelja na kmetijski šoli v Gorici, g. Josipa Zidanšeka za strok, učitelja na slov. kmet. šoli v Št. Jurju ob J. ž.
o Imenovan je davčni oskrbnik Iv. Reisp za davčnega nadoskrbnika v v področju graškega fiuančnega ravnateljstva.
o Stroške za šolarsko kuhinjo v Vojniku pri Celju je dovolil nemški „Schulverein" v svoji zadnji seji.
Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju priredi danes ob 8. uri zvečer v gostilni Ploj na Bregu odhodnico svojemu tovarišu g. juristu Ludoviku Zepiču in upa obilo udeležbe.
o Poročil se je minulo sredo v Hočah g. Franc Vodeni k, narodni trgovec v Poljčanah, z gospdč. Marijo Frangeš, hčerko župana v Rogozi. — Častitamo!
o Za „Siidmark" so nabrali na „Schillerjev dan" novembra meseca po večini visokošolci 28.194 kron.
o Požar. V petek zvečer je izbruhnil v Mariboru, Tržaška cesta 19 ogenj v podstrešju tamošnjega poslopja za hleve, ki je bilo poprej last nekega Lorberja, sedaj pa dežele. Pogorelo je 100 meterskih stotov sena. Ogenj je nastal na podstrešju delavnice sedlarja Grašiča, ki je prizidana k hlevom, najbrž vsled slabega dimnika. Škode je okrog 6—7 tisoč kron.
o Nepošteni eksekutor. Iz Maribora poročajo, da je mestni davčni eksekutor Pesek poneveril vsega skupaj 380 K. Ko so mu prišli na sled, je naznanil občini, da je storil to vsled svojega slabega gmotnega položaja in se je sam naznanil sodniji.
o Pogorelo je v četrtek zvečer gosp. poslopje pos. Rojka v Pobrežu pri Mariboru. Pravijo, da je zažgala hudobna roka.
o Ormož. — Dne 16., 17. in 18 grudna t. 1. se vrše volitve v tukajšnji okrajni zastop. kateri bode štel 32 članov in sicer voli dne 16. veleposestvo, 8, dne 17. mesto Ormcž 6. ter trg Središče 4 in 18 kmečkih občin 10 zastopnikov. Na skupino veletrgovine in veleindustrije odpadejo 4 zastopniki kateri pa se ne volijo, ker so le 4 v tej skupini.
o Zg. Sv. Kungota. D. ž. šolski svet je dovolil, da se razširi dvoraz-rednica pri Zg. Sv. Kuugoti v troraz-rednico.
V Sevnici je v soboto umrla gospa Marija Derujač roj. Toms, vdova po g. nadučitelju in šol. ravnatelju Tomažu Dernjaču in učiteljica ženskih ročnib del na slov. šoli. Pokojnica je bila rojena na Dunaju 1. 1848. Zapusti hčer, vdovo Marijo Kokot s 4 nepreskrbljenimi otroci, kateri izražamo naše globoko sočutje.
o Boj za slovensko šolo v Mariboru. V Mariboiu se je nabralo 44 podpisov starišev za javno slovensko ljudsko šolo in se je tozadevna vloga poslala dež. šol. svetu. Ta jo je poslal mariborskemu mestnemu šolskemu svetu, kateri bode sedaj napel vse sile, da prepriča stariše, da javna slov. ljudska šola v Mariboru ni potrebna. „Grazer Tagbl.", ki je priobčil včeraj to „žalostno" vest, javka, da se bodo morda mariborski Nemci seznanili z bojem za „manjšinsko" šolo. — O zadevi, ki je sedaj prodrla v javnost, bodemo še poročali.
Primorske novice.
d Za slovensko šolstvo v Trstu.
Pol. društvo „Edinost" sklicnje na 5. dee. t. 1. velik javni shod v Trstu, na katerem se bo razpravljalo o slovenskih zahtevah glede ljudskih šol.
d Vodovod iz Hublja v Gorico. Goriški mestni svet je končno v vsem potrdil načrt vodovoda iz Hublja, kakor ga je izdelal inženir Oberst, ter je sklenil izročiti delo tvrdki. ki se je obvezala izgotoviti d« lo v 4 mescih.
d Enketa za saniranje deželnih financ se vrši na Dunaju. Goriški deželni odbor je odposlal kakor svojega zastopnika dež. svetnik" Pettarina in ravnatelja dež. knjigovodstva. Evg. Kavčiča.
d Bleriot v Opatiji. Francoski aviatik Bleriot pride v Opatijo začetku meseca februarija in priredi več poletov. Ob tej priliki se bodo vršile velike svečanosti, koncerti, predstave itd. Govori se, da priredijo ob tej priliki tndi mednarodno tekmo motornih ladij.
d Deklica je zgorela v hiši Katarine Brezan v soški ulici v Gorici. Petletna edina hčerka si je grela ročice pri ognjišču, in v trenotku, ko se je mati oddaljila iz kuhinje, je deklica prišla preblizu ognja, tako, da se ji je krilce vnelo. Na njeno vpitje je prihitela prestrašena mati, ki je zazrla svojo hčerko vso v plamenu. Otroka so prenesli v žensko bolnišnico, kjer pa je dekletce izdihnilo v groznih mukah.
d Naslov šolskega ravnatelja je podelil naučni minister voditelju šul-ferajnske zasebne šole v Opatiji, Emmerju ter imenoval definitivnima začasna učitelja isteg£ zavoda Brück-nerja in Penitza. Vsi ti gospodje so formalno nameščeni na državni šoli v Puli, v resnici pa prideljeni gori imenovani nemški zasebni šoli v Opatiji, ki jej je namen ponemčevati Opatijo! Ker o kakem imenovanju učiteljev slo-vauskih zasebnih šol po Primorskem v državno službo še ni nič slišati, oklepamo, da je toli naglaševano nepri-stranost vlade barona Bienertha ume-vati tako, da se nikakor ne sme zahtevati, da bi one slovanske šole, ki so natlačene slovanskih otrok, uživale kako vladno podporo, ampak da gre vladna podpora le onim nemškim šolam, ki so natlačene — tudi slovanskih otrok.
d lz goriškega mestnega sveta. V četrtek je imel goriški mestui svet sejo, v kateri je župan predložil prošnjo nekaterih meščanov, ki prosijo, naj se glavni trg starodavni Travnik prekrsti na ime Piazza Dante Alighieri, škofijska ulica na ime Cesare Lombroso in dosedanja Dantejeva ulica v via Carlo Favttti. Umevno je ob sebi, da je bila ta prošnja meščauov naročena od magistrata samega. Menda nikjer v vsej Avstriji se ulična imena ne menjajo tako pogosto kakor v Gorici. V tem pa tiči največja modrost goriškega mestnega sveta ia pa prizadevanje, dati mestu na zunaj kolikor možuo veleitaljansko lice. Goriško laštvo je pač na slabih nogàh, da je hočejo
utrjevati s takim otroškim postopanjem Kar se tiče Travnika, ga bo naše ljudstvo, pa tudi Furlani. še v naprej tako imenovalo in celo c. kr. vojaške oblasti v svojih spisih označajo vedno veliki trg s „Travnikom" in vojašnico Travnik-Kaserne! Označitvi škofijske ulice z imenom laškega irredentista Karola Favettija pa se je celo že vlada opetovano uprla in vsakokrat razveljavila dotični sklep mestnega sveta. Kakor se vidi. hočejo Lahi le izzivati!
Najnovejšo brzojavni io telefonično poročila.
Iz državnega zbora.
a Dunaj. 29. nov. Državna zbornica bode ta taden nadaljevala debato o nujnih predlogih. Med tem se bodo vršila dalje pogajanja med strankami zaradi rešitve začasnega proračuna. Nemške stranke vstrajajo na svojem odkloalji-vem stališču glede rekonstrukcije kabineta.
a Praga, 29. nov. Izvršev. odbor češke agrarne stranke se bode ukvarjal v prihodnji seji z afero Bergmaun-Zazvorka. Sodi se, da so se nasprotja v stranki tako poostrila, da utegne priti do ločitve.
a Praga, 29. nov. ,.Den" pravi v članku o položaja, katerega se pripisuje dr. Kramafu, da stoji Slovanska jednota v prihodnjih dnevih pred odločitvijo. Ni nikomur tajno, da stojimo mi (Miadočehi) na radikalnejšem stališču, iu bi mu torej najbolj odgovarjalo, ako bi se proti sedanjemu sistemu brez vsakega pogajanja bojevali. Toda bila je največja napaka, ako se ne bi uklonili večini Slovanske jednote in ne uvideli, da se da s pogajanjem doseči tako važen uspeh kakor je pridobitev Poljakov za misel, da nmajo nikjer podpirati sistema, ki je nam drugim Slovanom tako sovražen in pro-tislovanski. To je za nas v bodočnosti tolikega popiena, da radi piipoznamo onim, ki so se zavzeli za pogajanja, da so spoznali pravo pot v sedanjem položaju. Ne gre se nam za to, kdo iznajde boljšo in lepšo taktiko, gre se nam vsem za edini cilj, to je padec sedanje vlade iu sistema.
Nadporočnik Hofrichter.
a Dunaj. 29. nov. Nadporočnika Hofrichterja so pripeljali včeraj zjutraj na Dunaj v zapor. Častnika strogo stražijo, da bi si ne vzel sam življenja. Preiskavo vodi proti njemu stwtnik auditor Jaroslav Kune, ki je znan že iz drugih vojaških procesov. Po vojnem kazenskem pravu čaka Hofbauerja vrr.
Bolezen grofa 11 ar rac1) a.
v Dunaj 29. nov. Grof Ivan Har-rach že leži več dni. Včeraj so se pojavila znamenja oslabljenja srca, ki nič dobrega ne prorokujejo.
Poskusna vožnja avstrijskega vodljivega zrakoplova „Par-seval-a".
v Dunaj. 29. nov. Avstr. vodljivi zrakoplov „Parseval" se je dvignil včeraj v zrak v Fischamendu v visočino kakih 100 m in napravil potem svojo poskusno vožnjo po zraku. V čolničku je bilo 6 oseb. Zrakoplov je plaval čez mesto, okrožil štefanski zvonik in se peljal potem do Schönbrunna, kjer je manevriral pred cesarjem. Na to se je brez vsake nezgode vrnil v Fi->chamend nazaj.
Kecskemety.
v Budimpešta, 29. nov. Policija misli, da je prišla glasovitemu defiau-dantu Kesckemeiyju na sled. Neka renska, ki se je vrnila iz Amerike, pripoveduje, da se je spoznala z lastnikom neke manjše tovar.ie za otroške igrače, ki je na las portobeo Kecskemeiyju

TO?
m
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
JL-E-
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v CeEju,
Rotovške nlice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za Inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
flarodni Eist"
Lastna zaloga Najveeja zaIoga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju SÄHT
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVczna trgovina
v Celju
sprejema naročila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tisKarni
Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
Najboljše orožje v političnem boju sta
.Narodni List"
in
,Nar. Dnevnik"
Novosti v pisalnih in risalnih potrebščinah
po zmernih cenah se dobijo vedno v
Zvezni trgovini
v Celju
Za 40, 50 ali 60 Vinarje*
v znamkah, pošljem takoj 10 komad v krasnih razglednic (z cvetljicami, krajine, ljubeče, božične ali novoletne) kakoršne se želi.
Vilko Weixl
trgovina s papirjem
Maribor, Gosposka ulica št. 33.
V zaloil 100.000 komadov. Trgovcem izoaten popust.
Maks Zabukošek
Celje, Krožna cesta priporoča
modni salon za gospode.
Jta dober razVoj
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh!
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgot ovejšim uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
! iudimpeštanska policija je začela znova poizvedovanja po njem.
Kralj Peter ne gre t inozemstvo.
d Beligrad, 29. nov. Vse vesti o nameravanem potovanju kralja Petra po Evropi so izmišljene. Srbska vlada se niti ne ukvarja s tem vprašanjem (?).
Konec vojne v Melilli.
d Melilla, 29. nov. Mavri se niso nič več upirali temu, da so španski vojaki zasedli atlatski hrib za utrdbe. Glavarji posameznih plemen so došli v Melillo in so naznanili generalu Marini, da se popolnoma podvržejo. Španski ministerski svet je že sklenil priprave za prepeljavanje čet v domovino nazaj.
Atentat na generala.
o Pariz, 29. nov. Včeraj opoldne je nek Alžirec streljal na generala Te-randa v ulici Castiglione, kamor se je general pripeljal, da bi predsedoval pri nekem banketu. General je na glavi in vratu težko ranjen. Izkazalo se je, da ga je Alžirec imel za vojnega ministra, nad katerim se je hotel maščevati zaradi nepravičnosti nekaterih francoskih častnikov v Afriki.
Različne novice.
z London, 29. nov. Semkaj je dospela madama Steinheil z namenom, da nastopi v nekem varijeteju kot plesalka in pevka. V prvem hotelu, kjer je hotela prenočevati, so jo odposlali. Stein-heil je sedaj v denarnih stiskah; nekemu pariškemu in pa jednemu londonskemu listu je prodala svoje me-moare za 15 tisoč frankov.
z Litomerice, 29. nov. Umrl je škof dr. Schöbel.
z Mannheim, 29. nov. Tu se je zrušila nova stavba 4 nadstropne hiše. Vsi delavci so padli v globočino; 5 jih je mrtvih, 6 težko ranjenih.
z Madrid, 29. nov. Iz Teneriffe poročajo, da bruha samo še eno žrelo lavo iz sebe; mislijo, da ne bode večje nesreče.
z Canea, 29. nov. Vsled napada kristijanov na dva mohamedanca se je polastilo mohamedanskega prebivalstva veliko razburjenje.
z Maribor, 29. nov. Ta se ustanovi podružnica anglo-avstrijske banke.
Po svetu.
z Za cerkvene berače. „Das neue Jahrhundert", glasilo modernistov po snema po časopisu „Organ für die ka tholische Geistlichkeit ' sledeči inserat, ki razodeva gospodarstvenost umirov-ljenega cerkvenega berača:
Važno za cerkvene berače!
Bivši cerkveni berač odda pod ugodnimi pogoji velika množino naslovov katoliških dobrodelnikov na posodo ali jih pa proda. Vpraša se pod 2751 pri ekspediciji lista.

"i
v Z odra 80 padli. Ker se je zlomilo edno bruno, se je zrušil oder pri poštni palači v Požunu, vsled česar je padlo šest delavcev na tla. Dočim 5 delavcev ni posebno ranjenih, se je eden tako potolkel, da se 2 dni ni nič zavedel. Koje nato šel neki inženir ogledovat nesrečnike in poškodovano mesto je stopi! na žrebelj, ki mn je predrl podplat in ga na stopala tako ranil, da so ga morali prepeljati domu.
z Velikanska tatvina na Ruskem
Ko so odkrili na Ruskem tatvine v vojaški intendanturi, so se začele vršiti hišne preiskave pri raznih uradnikih. Pri polkovniku Poljakovu so našli 170 000 rubljev in jih zaplenili. Veliko denarja in briljantov so našli pri plesalki Krelov, ki je bila ljubica polkovnika Giesa. To odkritje je vzbudilo velikansko senzacijo.
v Tako imajo ljudi za norca. Pretekli teden je krožila po časnikih vest, da je neki Amerikanec odkril pri Rondi na Španskem starinski arabski grad. Sedaj se je izvedelo, da je Amerikanec hotel samo turiste dobiti v svoj kraj in jih tam osknbiti. Staro ječo je iz-daval za slovit grad.
v Pretep med odvetniki. Iz Šopro-nja se poroča, da sta se tam stepla odvetnika dr. Havas in dr. Meißner radi politike, ker je Havas pristaš Ko-šutov in Meißner Justhijanec. Prišlo je do dvoboja in Havasu je nasprotnik skoro razparal trebuh. Sedaj je seveda politično prepričanje sveto in čast rešeno. —
z Izgajanje hudičev v XX. stoletju.
Na Lotarinškem še zelo verujejo, da se klatijo po svetu čarovnice in čarovniki. V vasi Harzweiler so imeli obsedeno kravo in trije duhovniki so imeli dovolj dela, da só nagnali iz nje hudiča. Sedaj se je pripetil nov slučaj v vasi Berthelmingen. Vprašali so žensko, ki je znala „panat" hude duhove, da je li najprej treba vedeti, je li v kravi moški ali ženski duh. Šele potem se lahko nadalje stori kaj za toj V to svrho je pa treba zaklati petelina in kokoš in jih obesiti v dimnik. Če se skvari kokoš, potem je v kravi ženski hndič, če pa petelin, pa moški. Če bodo prebivalci neumne vasi res kaj obesili v dim, potem naj bi že itak prismojeno bablé, ki jim je to svetovalo.
u Klin s klinom. Neki amerikanski glumec je poslal svojemu prijatelju nalašč nefrankirano pismo in v njem samo besede: Meni gre dobro. Te pozdravlja Tvoj Willy. Prijatelj, ki je to pismo dobil, se je nekaj časa jezil, potem je pa vzel precejšen kamen, ga spravil v škatljo in ga nefrankiranega poslal ljubeznivemu Willyju. Prijatelj je rad plačal poštnino, ker je mislil, bog ve kaj se mu je poslalo; a ko je zaboj odprl je videl kamen in zraven listič: „Ko sem čital, da si zdrav, se mi je ta-le kamen odvalil s srca. Charles."
z Dva zrakoplovca ubita. Žendar-merijska patrulja je našla 20 kilometrov od Reke v sredi gozda velik raztrgan balon z razbitim čolničkom. Zraven njega ste bili dve strašno poškodovani trupli in le s pomočjo dokumentov, ki sta jih imela mrtveca pri sebi, se je mogla dognati identiteta. Eden obeh ponesrečencev je dr. Brenn-gelmann, drugi pa inženir Hugo Franke iz Frankfurta na Meni. Sumi se, da sta hotela oba preleteti Kapelo, a veter jih je vrgel proti Ojsternici, kjer se je zrakoplov raztrgal in sta ona s tako silo padla na tla, da sta se ubila.
z Črto čez račun je napravil sodišču stotnik Junga, ki je bil poslal stotniku Mattyassyju peklenski stroj. Sodišče ga je že mislilo proglasiti zme-šanim in tndi tam je Mattyassy za nja govoril, ali Jnnga je izjavil: „Storil sem atentat s premislekom, ker me je k temu gnala ljubosumnost. Mattyassy je brutalno netil mojo ljubosumnost in jaz sem se ga hotel znebiti. Jaz sem normalen in se zavedam svoje krivde." Jnnga so sedaj spravili v drugo bolnišnico.
z Kmetje so našli zaklad blizn Pavije na Italijanskem. Upati je, da se od sedaj ne bodo borili več z morečimi flnancielnimi skrbmi, kajti našli so velik vrč (amfora), ki je bil do vrha poln zlatnikov. Vsak zlatnik se ceni na 1000 (!) frankov.
o V II urah zgradil hišo. V Ameriki se delajo hiše z neverojetno hitrostjo, ali najnovejši rekord brzine v tem oziru je dosegel neki arhitekt, kateri je hotel o priliki svoje poroke pokloniti svoji mladi soprogi hišo, zgrajeno v polovici dneva. A to ni šala, ampak dokazana istina. — Voz, ki je zvozil vse na kup, seveda jih je bilo več, je bil ob 7. ari u jutro na mestu. Veliko število delavcev in obrtnikov je bilo že pripravljeno na delo in to se je takoj začelo, ker je že bilo dobro razporejeno. Na dano znamenje so delavci izkopali zemljo in postavili hišni temelj v 30 minutah. Že o poldan so bili zidovi in nadstropja gotovi in takrat so začeli svoj posel elektriki, mizarji, ključavničarji, tapetniki, steklarji, barvarji, slikarji itd. Ob 6. uri zvečer je že bila hiša popolnoma pod streho in delavci so šli na — likof. Hiša, v kateri je bil ob 7. zvečer že banket, je obstojala iz razkošno urejene jedilnice, salona, dveh spalnih sob, kuhinje in kopalne sobice. Čisto ame rikansko.
o Roparji v Mali Aziji. Beduinska roparska četa je pri Beirutu napadla trgovsko karavano, ki je imela shranjenega dokaj dragocenega blaga. — Trgovce in njihove spremljevalce so roparji pobili in blago šiloma vzeli.
z Pesnik Björnson mora pač kmalu umreti. On »je že tako slab, da se ne more več hraniti. Rodovina je pripravljena na katastrofo.
z Jetniško celico si je zažgala prismojena miss Garnett, ki so jo zaprli, ker je bila s pasjim bičem napadla ministra Churchilla. Žensko so spravili v drugo kletko.
a Perzijanci nazivamo našim lamam tako omiljeno kožuhovino. dasi ne prihaja iz Perzije, ampak iz ruske vazalne državice Buchara. Tam imajo takozvane karakul-ovce zeio fino kodrasto volno in treba jih je med 5. in 10. dnevom njihovega življenja ubiti, da se jim kodri ne izravnajo. Mlado živalico se odere in njen kožušek, ki je povprek vreden 24 kron, are v Lipsko, kajti tam znajo na celem svetu tako kožuhovino najbolje barvati. Iz Buchare se izvozi vsako leto krog milijon kož. Še več, namreč krog 36 kron so vredni takozvani „širokorepni" kožuhi. Teh se izvaža do 50.000. Govori se, da se oni dobivajo od nesko-tenih jagnjet in da je treba radi tega ubiti staro ovco. To pa ni res. Ker je na azijskih stepali spomladi vreme zeio neugodno, zvrže marsikatera ovca in ker bi jagnje^tak poginilo, ga ubijejo in od njega porabijo še finejši kožuh..
Društvene vesti.
z Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Rajhenburg-Videm uprizori v nedeljo, dne 12. decembra t. 1. v restavraciji „Unschuld" v Rajhenburgu gledališki predstavi „Prvi ples" in „Čitalnica pri branjevki". Tamburiranje. — Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vstopnina: sedeži 80 h, stojišča 50 h. K obilni udeležbi vabi odbor.
z „Društvo za tujski promet" v Rajhenburgu priredi dne 9. prosinca 1910 v restavraciji „Unschuld" v Raj-lenburgu „planinski sejem". Sosednja cenjena društva se opozarjajo na to pri eventualnih svojih prireditvah!
z Slov. akadem. dručtvo „Ilirija" v 'ragi. Drugi redni občni zbor slov. akadem. drnštva „Ilirija" v Pragi se vrši dne 2. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih restavracije Schčbla „n Pokornych" -Tečna nI. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo od-borovo. 3. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
Loterijske številke.
firadec. 27. nov. 1909: Dunaj. „ „ „
54. 61, 33, <2, 38. 63, 17, 20. <S, 37.
Premestitev obrti.
M. Kolšek, čevljar v Celju
naznanja, da premesti s 1. dee. t. 1. svojo obrt iz Graške ceste v novo po-sojilnično hišo na Ringu.
(preša)
za mrvo, še prav malo rabljena, z vozom vred je naprodaj pri
Kari Cimperšek,
trgovec v Sevnici ob Savi.
571 3-1
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—41 Cene nizke. = Postrežba točna.