Nepozabno doživetje
Stane Bobnar je bil ob napadu na Drvar borec v političnem oddelku IX. dalmatinske divizije. Tisti dan, ko so Nemci spustili padalce in napadli vrhovni štab, je bil pri nekem bataljoni v Livnju. Takoj se je vrnil v štab divizije, kjer je zvedel, da se je začela splošna nemška ofenziva. Nemci so obkoliti vsa po-dročja okoli Tičeva, kjer je bil takrat štab XIII. kor-pusa, misleč, da se je maršal zatekel tjakaj.
Ofenziva je trajala deset dni in Nemci so okoli Je-dovika sklenili obroč. »Toda naše enote so prcbile obroč in se vrnile na Tičevo. Tam pa je bilo vse pož-gano,« se spominja Stane Bobnar. »In prav takrat sem prejel sporofilo, da se moramo takoj odpraviti na Vis.«
Z dvanajstimi kurirji, ki so mu bili dodeljeni za spremstvo, se je prebijal prek zasedenih območij, ki sojihnadzorovali Nemci, ustašiinčetniki.delpotipa so prehodili tudi poosvobojenem ozemlju. Prebijali so se prek Dinare in Mosječa vse do morja. Od tam so se s čolnom prepeljali na otok Drvenik, kjer jih je čakala ladja naše momarice, ki je iraela zvezo z Visom.
Petnajstega junija 1944 se je Stane Bobnar izkrcal na Visu, kjer je bil takrat vrhovni štab. Tam se je javil sekretarju oblastnega partijskega komiteja za Dal-macijo Vicku Krstuloviču, ki ga je takoj napotil v hrib, v katerem se je v neki votlini zadrževal vrhovni štab.
Za Stanetom Bobnar jem je bila dolga pot. Več dni je hodil brezpravega počitka, kajti vseskozi so mo-rali biti pozorni na zasede, niso imeli dovolj hrane.
niti vode za umfvanje. Ker je hitel, je prispel ves uspehan pred vhod v votBno. Iz nje so prišli maršal, Kardelj in Rankovič. Kardelja je Bobnar poznal že iz pariza in iz Zadobrove.
Predstavili so ga maršalu. Ta mu je' sttsnil roko. Stanetu Bobnar ju je še danes nerodno, kadar pomisli na tisti trenutek, kajti ni pričakoval, dase bosrečalz maršalom. Potem pase je iznenada znašelpred njim, umazan od dolge poti. Titove prve besede so se nana-šale na njegovo počutje. »Sprašeral me je, če se po-čutim dobro,« obnavlja maršalove besede Stane Bobnar. »Videti sem bO rcs kar precef izčrpan. Zatr-dil scm mu, da sem zdrav, le da imam za seboj dolgo pot, na katero son krenil takoj po ofenrivi.«
Maršal mu je takrat na Visu zaupalnovo dolžnost. Imenoval ga je za komisarja III. prekomorske briga-de, ki je delovala v sestavu 26. dalmatinske udame divizije.O tem, kakoboizpolnjeval to novo zadolži-tev, pa o trenutnem stanju vbrigadi in o svetovnera položaju nasploh, se je Stane Bobnar z maršalom, Kardeljem in Rankovičem, ki pa je,kot sespominja, govoril bolj malo, pogovarjal več kot pol ure. Delo komisarja v tej brigadi je bila namreč odgovorna na-loga, kajti sestavljaii so jo borci raznih narodnosti. Brigada je bila takrat na položaju in pričakovati je bilo, da se bodo Nemci poskušab izkrcati na Visu. Brigada naj bi ob morebitnem napadu branila otok.
»To nepričakovanosrečanje z marSalom,« je kon-čal svojo pripoved Stane Bobnar, »je bflo lame ve-liko prcsenečenje in nepozabno dožhetje.«
DARJA JUVAN