Sfev. 293 V Trstu, v nedeljo 26. oktobra 1919 Letnik i Uh*1» v?ak dan, udi ob nedeljah in premikih, zjotraf. — Uredništvo: uHca sv Fr» .iiika ArtSkega Štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se po^O^o ured-PiHyvi. — Nefr inkirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Iid.iJr.tetJ in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsoicij Hsi* Edinosti. — Tisk tiskarne Ediaoit. — Naročnina znaia na mesec L 3'—, pol leta l 18 — in celo leto L 36—, — Telefon arednlštva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v Širok ost t ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnic«, zahvale, poslanice tn vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mvt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema insersloi oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Fna;iška As 2flL Sz Jugoslavija. Namestnik dr. Trumbića v Belgradu. BELGRAD. 24. Da se ustvari in zagotovi jii tesnejši stik med našo vlado in našo mi-'■ovno delegacijo v Parizu, je bil S te van Pavlo-Ač, dosedanji tajnik pri našem poslaništvu v Parizu, imenovan za pooblaščenca v ministrstvu za zunanje stvari, ki bo zastopal dr. Trtmabića v Belgradu. Pavlović je bil v Parizu *vetova1ec dr. Trumbića, ki ga je sam predložil za to mesto v Belgradu. Sklicanje narodnega predstavništva. BELGRAD, 23. »Epoha^ javlja, da bo narodno predstavništvo še ta teden sklicano k ^eji, dočim se v političnih krogih govori, da se narodno predsLavništvo Še ne bo sestalo tako kmalu. Potovanja ministra za prehrano. BELGRAD, 24. Minister /a prehrano je sklenil prepotovati pokrajine naše kralievine, da -e pouči o razpoložljivosti živil in drv ter o stanju prometnih sredstev. Na podlagi svojih .pazovanj bo izdal ipotcm potrebne naredbe za preskrbo prebivalstva preko zime. Belgrajska mestna uprava. BELGRAD, 24. V ponedeljek se je vriiia seja belgrajskega mestnega sveta, na kateri ;e bila izvoljena začasna uprava, ki bo uprav-5 ala belgrajsko občino do novih občinskih volitev. Za načelnika rprave je izvoljen dr. jKosta Jovanovič. Pomoč Crnigr* BELGRAD, 24. .Minister za prehrano le vdredil, da se v pomoč črnogorskim sirotam dovoli 250.000 dinarjev. Ta svota se bo porabila samo za nabavo živil. Zakon o moratorij«. BELGRAD, 24. V ministrstvu za pravosodje 5C ie izdelala zakonska predloga o moratoriju, ki je bila včeraj poslana ministrskemu svetu r proučevanje. Trgovinska pogodba » Cehosloveško. BELGRAD, 24. Delegati naše vlade, ki so svoječasno odpotovali v Prago radi sklepanja trgovinske pogodbe s češkoslovaško republiko, so se vrnili v Belgrad. Židje v Belgradu. BELGRAD. 24. V nedeljo je bila v Belgradu slovesna otvoritev lokala židovskega nacionalističnega društva. Društvo stoji na stališču židovskega nacijonaliz^na, zahteva pa v svojem programu od svojih članov, naj vzdržujejo ftm najprisrčnejše odno*aje z našim narodom. Bosenske tobačne tovarne. BELGRAD. 24. Bosenske tobačne to\arnc bodo te dni likvidirale svoje obratovanje, ker se z vsem svojim osobjem podrede upravi državnih monopolov- Bosem-k e tobačne tovarne Usedaj ne bodo več imele posebne tobačne režije. Obrtniška zborovanja. BELGRAD, 24. V Belgradu s® bo vršilo 17. it 18. novembra t. L zborovanje brivcev in I ličarjev iz vse kraljevine. Zborovanje gledaliških ravnateljev. BELGRAD, 24. V novembru t. 1. se bo vršilo v Belgradu zborovanje gledaliških ravnateljev iz vse kralievine. Nov list ▼ Baranji. BELGRAD, 24. V kratkem začne v Pečuhu ihajati nov list, ki se bo imenovai Baranjski Glasnik«. _ Rgšho uprolanjs. PcKajanja med italijansko vlado m Lansingom dede iadraaskejca rpraš&jfia 5.0 kakor Kts»- '.Ha rta!-ask-o časopisje, v T^em teki«. Toda v skd nenadne smrti KaUianskeca popova •Vnch'ja. ki ie zastopal v pogajanjih italijansko v'ado. je stvar nekoliko zastala. Kako daleč so ta pogajanja: že pri^a. ie težko reći Poročevalec rimskega MessaggCra« brzo-lavPa Iz Pariza, -da si sicer ni treba delati mka-kUi ure tiranih »luzij, toda rešitev da se lahko pričakuje mirno in zaupno^« Pt ročevalec tr/.aike Nazioiie brzoj..vira tz Rimi, da ie dobi! pri merodauiih krogih toterbivc vesti o rešitvi reske ca vprašanj, m zatrntje. da e vteda nai ^diia vso mekoće, da se pride do rešitve ki bi io motili sprejeti zavetniki, a tudi reš1-:' in talijanski narod. Opozarja pa. -da ^e neobhodno potrebno, da ostane prebivaKtvo v osvobojenih ir. ui: j3-c!plmip..'tJo, ker manifestacije proti predsedniku \Vflsonu so zelo škodljive. Tako se je \ Pari/a takoj vedelo, da se je vrsHa v nekem tr-*'. kem gledališču taka manifestacija. Ce bi Imele t. ke manifestacijo moč. da obrnejo dogodke po P O D L I S T i£K naši 2e4ji, pravi »Nazionm« dopisnik," bi se mogte prirejevats, toda Reka ne bo italijanska zato, ker se kriči v Turinu, Trstu, ali Kopru »Doli z WU- sonom*. Dopisnik ponavlja n-arto že proslule iraze o pravici«, *o zmagi« itd. in zaključuje, da bo naredila italijanska vlada vse, ravlhi itd., to vse je dostei še tajnost. Vse, kar se piše. je več ali mani ugibanje. Ugibanja o rešitvi reškem vprašana pa so zanimiva zarad! te-via. ker nam potrjujejo, da bo igraj D'Annunzio svojo nlogo tako doteo, dokler bo smatral njegov >režiser=, da je to potrebno. Tako piše r^Mcssaggeroc med drugim: : Predpostavljamo, c!a Amerika sprejme Tittoniiev n>&-č.-t; k, j potem naredi IVAnmrnzio? Ne morem utemeljevati odgovora na dejstva, odgovarja dopisnik M es* as sera?, ker ne poznam D'Anmmzi}c-vlh namenov, toda vsi merodairoi ntedza\ ezniškf kro£i smatrajo, da bi -s«... tudi D'Annunzio vdal, če bi Amerika sprejela Tittoniiev načrt. Res ?e, da se je ;xk t/zl D'Annunzio v zadnKh izjavah ne}K>pustljiv, toda njegovo vedenio je ttafavno in primerno in ne sme delati preglavic ... D'Animnzio ve. da je pomajsaJ s svojim činom, in bi ne bil dosleden, če bi sedaj zmanjšal s kakim prerr zlje:»L::i popušča:ijem moralno vrednost svojega čina. Zato kriči še vedno in ostal bo pri svojem račetnem programu, dokler se ne n^de na-sp-ot» rešitvi, ki jo lahko sprejme brez ponižanja. 1 Ivo. zaka bo pri^t :1 na Tritonijev načrt, ki ga je omogoči'! s svoMni Čhioin. i>oppinese! je k po-speš^vi rešitve, ki sicer ni taka, kakor jo zahteva v svojem maksimalnem programu, toda vendar rešitev, ki se strinia z ugledom in častjo države. Stvar 'e torej ja^na: D'Annunzio je igralec na pozornici, ki izgine, čim ga »režiser« pokliče. Angleško poizvedovanje na Reki? REKA, 24. { Messaggero*.) Zagrebški »Obzor priofcčuie naslednjo vest dunajskega ko-respondenčnega urada: »Angleška misija v Belgradu je posJala na Reko majorja Panana, da se informira o dogodkih v tem mestu. Major Panan se je povrnil v Belgrad 9. oktobra in je predložil svoje poročilo načelnik« angleške misije.« iz ČehoslovaSke« Proti izvažanju petroleja in premoga. PRAO A, 23. Skupščina zastopnikov vseh k Veliki Pragi pripadajočih občin, ki jo ie SikHcad župan dr. Baxa v Reprezentacijskem domu. je protestirala proti pomankijivem preskrbov.inju Velike Prage s (premogom in petrolejem. Zborovalci so izdali resolucijo, v kateri zahtevajo, na; se v bodoče ne sprejemajo nikake obveznosti slede izvoza premo-.;a-, dokler domače prebivalstvo ne ho po-po^noma oiskrbljen-o. Kredit za nakup petroleja. Piv AGA, 23. Kaiior izroča Cesky linančnik« je zveza čehosJova5kih bank dovolila zvezi »petrolejskih rafinerij v čehos-ovpš+rf republiki kredit v znesku 200 milijonov kron za nakup petroleja in bencina na Poljskem. Romunskem in v Ameriki. Na PoPvkem ie dosedaj nakupljenega petroleja za so milijonov, v Romuniji za 20 milijonov i& v Ameriki 7-1 milijonov kron. IZ RUSUE« Položaj bobseviške vofske. CURIH, 24. Vesti o predstojećem razpadu boljševiške vojske se bodo izkazale po mnenju nemškega lista Freiheil« za neutemeljene »Freii«e:t< piše, da jp iaiključeita možnost skorajšnjega padca Pctrcgrada. ker Judenič da se nahčj3 v zelo kočljivem položaju. On razpolaga k večjemu s 15.000 mož in. jedro njegove vojske je sestavljeno od Levienovega »bora, v katerem so samo Nemci in Lctiši. Judeaič ima pa odzadej sovražne estonske čete in se rie more geniti. Tudi če bi se mu posrečilo zavzeti Petrograd. bi ga bržkone ne mogt-l držati, ker razpolagajo z znatnimi rezervami. Dokaz, da vladajo v Petrcgradu 5e veduo boljševiki, je redno poslovanje radiobr-zojavne postaje v prestolnici. Njene bnzojavke ne delajo nikakor vtiska, da vlada v Petrogra-du r4>up. Govore sicer o resnem, toda ne o-bupnem položaju. vFreibeit« piše, da razpolagajo boliševiki s kakimi 250.000 mož. Boji z boljševiki pri Bobrujsku in Lunjtnjecu. VARŠAVA, 24. (S.) Poročilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Boljše viška fronta. Včeraj je ponovil sovražnik na bojišču severno Polocka svoje napade, ki so pa bili od-biti. Jugovzhodno Bobrujska je na>padel sovražni bataljon naše predstraže; po dolgi borbi so naše čete razpršile sovražni bateljon ter ujele 250 mož in zaplenile 2 strojnici. Pri l.unjinjecu so naši oddelki ooraiili v smelem naskoku boijševiške sile. lvno pogodbo. CURIH, 24. Vesnić je predložil včeraj vrhovnemu svetu spis v katerem izjavlja, da Jugoslavija podpiše mirovno pogodbo. »Matin« pile, da ima jugoslovanska delegacija, ki je prišla predvčeranjisn v Pariz, nalog, podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo. Toda delegacija bo na vsak način poizkušala, preden sprejme vse klavzule mirovne pogodbe — doseči od vrhovnega sveta 'priklopi te v rudniške kotline pri Peći {80 lem proti severoza-padu od izliva Drave v Donavo) Jugoslaviji. Vprašanje Gornje Šlezije. PARIZ. 25. fS.) Vrhovni svet je odobril besedilo navodil, ki se dajo komisiji, katera ima nalogo organizirati ljudsko glaaovanje v Te-šinu. Vrhovni svet je nati. poveril komisiji zz poljske zadeve nalogo, uvede preiskavo na podlagi pritože4> poljske delegacije, ki je javila, da je nemška vlada razpisala v Gornji Šleziji občinske volitve, ki l>i se ne smele izvršiti pred prihodom kombije, ki bo organizirala ljudsko glasovanje v Gornji Šleziji. Vrhovni svet se je nato bavU » sedanjim položajem, ki je nastal v delu Gornje Šlezije, kateri morajo j>o uveljavljenju mirovne pogodbe zasesti zavezniške čete. Vrhovni svet je končno sklenil, poveriti merodajnim komisijam proučevanje pripomb, ki jih je predložila bolgarska delegacija. Komisije bodo morale predložiti svoja poročila tekom enega tedna. Bolgarski protipredlcgi k mirovui pogodbi. »Corrieru della Sera« brzojavljajo iz Pariza, 26.: Jutri doteče rok, ki je bil dovoljen bolgarski delegaciji za piedložitev protipred-logov k mirovni pogodbi. Protinačrt je pripravljen in se izroči jutr* konferenčnemu tajniku. Bolgar ji ugovarjajo vsem teritorijalnim klavzulam in zahtevajo, naj se uvede v Mace-doniji mednarodna vladavina. Največ pa ugovarjajo proti klavzulam, ki določajo, da se priklopi Srbiji brez kakih narodnostnih vzrokov ozemlje do slemena ibolgarske visoke ravani na zapadu, kar je ne samo kršenje narodnostnih pravic, temveč tudi proti strategi-škim načelom. Zdi se, da ni izključeno, da dobe Bolgarji od vrhovnega sveta razne koncesije v tem odseku tudi zaradi dejstva, da se v Srbiji ne protivijo preveč tej odreki, ki združuje interese Jugoslovanske države s strujo, ki se izraža v Bolgarski pod novo vlado agrarca Stambulovakega, katera gre za vzpostavitvijo prijateljskih odnošajev z vsemi sosednimi narodi-* — Prav radi verjameimo, da ugovarjajo Bolgarji vsem teritorija]^klavzulam mirovne pogodibe; da bi tpa posebej poudarjali krivico, ki jim se dela na meji s Srfcijo, je precej neverjetno, ker so odstopili ravno Srbiji najmanj ozemlja. Namen le 4>rzo«avke je torej zelo, zelo jasen! — Z druge strani je pa resnična trditev *Corrierovega« poročevalca, da se v Srbiji ne upirajo preveč kaki odreki v prid Bolgarski,a ker tisti, ki se zaveda svoje zmage, spoštuje svojo žrtev. Pridržki bolgankc vlade k mirovni pogodbi. PARIZ, 24. (S.) Pripomke, ki jih je predložilo bolgarsko odpotlanatvo mirovni konferenci, so pisane v čisb" francoščini in v zelo -zmerni obliki. Bolgarska vlada pristaja brez pridržkov na klavzule glede Z veze narodov in mednarodne delovne zakonodaje; sprejemn klavzule glede zaščite manjšin v Bolgarski pod pogojem, da se določijo slioni ukrepi v vseh balkanskih državah. Bolgarska vlada navaja pridržke glede nekaterih formalnost!, ki jih vsebuje poglavje o popravah ter posebej protestira proti prevelikim zahtevala j>lede poprav. Zahteva razveljavljenje obveze za plačevanj« obresti ter odgoditev zadnjega plačilnega roka. Bolgarska vlada ugovarja tudi zopetni vrpos-tavitvi dogovorov v Bolgariji, katerih niso nekatere države uživale pred letcm 1913. Kar se tiče vojaških pogojev navaja bolgarska vlada pridržke glede sistema prostovoljnega nabiranja vojakov, naloženega od mirovne pogodbe, z izjavo, da morejo le Obvezni nabori dati Bolgarski dovoljno silo za vzdrževanje notraniega reda. Najobšii nejši del bolgarskih predlogov je nadomeščen « kritikami k teritorijalnim pogojem, s kritikami, ki temelje na narodnostnih momentih in raznih, statistikah. Bolgarska vlada preteriira proti izprenienrvbam na bolgarskih mejali in predlaga med drugim ljudsko glasovanje za Tracijo, ki 'bi morala postati avtonomno o-zemlje ali država. za i\m rracfio. Avgust £enoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. Že sla 5e priM.žaL: seli' Brdovcu, ki se mu • črni oris cerkvenega zvonika mogel opaže-. . ti na obzorju, ki je »znenada skočil izza „rms velik človek, ki je. dv'gnivši roko. 7a- * i • i m ' davite se, ljudje!« liija je z eno roko pri-te^ li! vaieti, posegril z drugo za pas, kjer je nel zatakneno malo puško. Voz se je ustavil,' . na je župnik niffff skrčil pokonci -K Jo si?* je vzkriknfj Ilija jezno, »Čemu mi i t x piašiš konja?i Vzemi roko od pasa./ je odgovoril človek nirr.o, tega ne treba. Nisem ne Turčin, ne a ju u.k, temveč poštena dula. Pomozita Bog sv. Nikola, !;« dje božji, in ne bodi vam žal, vam tu v temni noči prestrigel pot. V/T, jrite mi, za voljo božjo, za kar vas -ibam.-- Cr,- -r.' ■ odvrni! f'tpnrk, stoječ mirno dalje na vozu. Človek se je primaknil bliže, in ker se je mesec privzdigni izza gore in jc mesečna padala r-a človeka, se je moglo raz-hri'.ti, kakšen je. Bil je visok in suh. Čeprav so se troki nočne svetlobe vp rali v njegov cbr?z e bilo vendar težko reji, kake polti je. Rekel bi skoro, da je padolgast, z orlo-. i m nosom, pod katerim so dolr]e črne brk v nadale nu pi* a in da so t^Ji ta iz temne orehove sktije. Na ^iavi je imel črn kalpak 2 rdečim jezikem, niz ramen — mu je visel sta?-kežuh, a mesečina je čudno di-htela v črnih n.u očeh: na sreb*niii gumbih telovnika, na nožu in samokresih za pas<»m in na tanki cevi puške, ki jo je bil človek prevrgel preko ra- men. Da vam prav povem, ljudje božji,, je pripomnil nepoznani vojak, položivši desno roko na voz, jaz sem Marko Nožina. Uskok vojak iz Sušica in pcšilja me moj gospod kapetan Josa Turu iz Kranjske, da ponesem pismo gospi du banu. Ne vem, kaj jc, ali rekel bi, da se na krajini nekaj mota, dasi je naš svetli cesar dogovoril s Turkom mir. Vi veste, kaj je turška zvestoba, in da mora biti puška vedno pripravljena pred njo. Nu, nai bo kar hoče, ; pismo pcneneni po zapo\ edi, in gospod kape-i lan mi je velel pri odhodu: Na pismo, Marko, j ponest je banu. Vem. da ga ti ne otme niti živi - vrag, kamoli Turek. Ali, pravim ti, ne igraj I se, junak, kajti, če bi šlo ped zlo, bi šla tudi ' tvoja glava. In tako jaz pot pod noge. Toda, ljudje božji, tudi bežeč vranec se utrudi, kako bi se ne človek! Padši pod to va5e selo, sem se ustavil in začel razmišljali, ali bi se ne našla kaka clobra duša, ki bi me sprejela črea noč in me v božjem imenu žejnega napojila in lačnega nasitila. Moram vam povedati, da imam v tem kraju od davnine dovolj znancev, s katerimi see na zvezo narodov, ki je jamstvo za mir. Rešitev spora med industrijalci in delavc! prepuščena javnemu mnenju. LONDON, 24. Agencija *Exchange* javlja iz Washingtona, da je morala delovna konferenca prekiniti svoje seje, ker so se delavski zastopniki umeknili vsled stališča industrijskih zastopnikov glede vprašanja o priznanju »Trade Unions*. Gcmpers, načelnik državne delovne zveze, je izjavil, da bo zveza, ki je doslej vlagala vse sile, da bi pospešila konec stavke v tovarnah jekla, da bo odslej dalje podpirala stavkujoče delavce v njihovem odporu, dokler ne dosežejo priznanja pravico u-druževanja. Vsled ponesrecenja le konference vkljub Wilsonovi poslanici, ki je bila prečitana na današnji seji, je dosegla ameriška industrijska kriza svoj višek. »Timesu■•< iavljajo \z New Yorka, da je napisal predsednik še eno poslanico, s katero poziva tudi industrijalsfke zastopnike, da nemudoma zapuste konferenco. Konferenca se bo nadalje vršila, toda zastopani bodo samo odposlanci celokupnega ljudstva. Ti odposlanci 'bodo lahko nesebične sodili. Predsednik jim je poveril nalogo, da najdejo izhod iz krize. Zastopniki ljudstva ?r> se izjavili že na prvi seji proti nepopustljivosti industrijalcev. Ubogi Wilson... RIM, 24. Danes zjutraj se je raznesla vest o Wilsonovi smrti. Ni se -znalo, odkod la vest prihaja, toda kmalu nato se je stvar pojasnila. V Neapolju so izšle danes zjutraj po-selme izdaje listov, ki so prinesle vest o Vv il-s^novi smrti. Policija je te liste takoj zaplenila Ameriško poslaništvo v Rimu je imelo poln® roke dela. Prihajali so politiki, časnikarji in drugi, vsi z istim vprašanjem: ali jc vest o Wilsonovi smrti resnična, ali ne. Ameriško poslaništvo ne ve seveda o tej vesti ničesar. Iz Pariza prihajajo vesti, ki javljajo, da gre Wilsonu na bolje. Največji vtisk je naredila vest o predsednikovi smrti v trgovskih krogih. Na borzi nekoliko milijončkov menjalo gospodarje... — Je res čudno! Povsod se sicer širijo najrazličnejše vesti o Wi I so no vi bolezni, toda tako kakor v Italiji pač nikjer. Človek mora nehote pomisliti na pregovor: > Što se babi htilo, to se babi snilo! Wilsonovo zdravstveno stanje, WASHINGTON. 24. (S.) Wilsonovo zdravstveno stanje se vedno boljša. Iz Hemt'Ja. Socijalisti t Lipskem za tretjo internacijonalo, LIPSKO, 24. Na zborovanju lipskih neodvisnih socijalistov so po daljši debati sprejeli resolucijo, ki zahteva takojšnji izstop neodvisnih socijalistov iz druge internacijonale in odpošiljate v dele^alcv na konferenco v Ženevi. Resolucija zahteva nadalje vstop v tretjo internacijonalo. Za resolucijo je bilo oddanih 910. proti pa 497 glasov. Izvažanje sadnega drevja, NAUEN, 23. Da se prepreči propad nemško sa-djereje raJi obilega izvoza, ki ga »povzroča va- lutno stanje, je izvoz sadnega drevja iz Ni.i;Či.;c odslej dovoljen le proti posebnim izvozu cam. Iz Avstrije. Težke finančne razmere. BASEL, 24. (S.) Z Dunaja poročajo: Listi izražajo svoje začudenje, da ni znal finančni minister Reisch predložiti v svojem poročilu o finajčnein vprašanju nikakih predlogov ra-zun tistih, ki so jih predlagali že njegovi predhodniki. Predlagal je namreč veliko varčevanje, zvišanje pristojbin na voznine, za-plenitev imetij, vse ukrepi, ki bodo, kakor pišejo ti listi, morda začasno zadržali polom, a položaja ne bodo izboljšali. Vnanji dolg Avstrije, ki ne dela, ker nima ne sirovin ne kredita, znaša okoli 42 milijard, a v proračunu se šc predvideva 6 milijard deficita na ieio. Iz ftefšfe. Volilni pust v Rimu. »Lavoratoru brzojavljajo iz Rima, 24.: Danes so se izdale v Rimu volilne liste, iai sict-i nacionalistične, reformističnu, republikanska in bojevniška. Med imeni ni nobenega imena, ki bi imelo kak ugled in bi prekašalo obzorje lokalnih demokratskih krogov, ra/un Eltora Ferrarija in Inocenca Cappe, ki so ju predložili republikanci. Ta lista je v svoji celoti skoraj popolnoma svobodnjaška. Volilni pust ie popoln. Imeli bomo veliko mask, in veliko ;e vrvenje pri vsakdanjem maskiranju in urjenju v javnem rezanju, ki se potem v »sobi vzajemne ljubezni- v palači Gii.sliniani * premeni v vzajemne nasmehe. Lista nacijonalne zveze je zelo borna, Sa landra jc zbežal, Grazioli jc zbežal iz drugih vzrokov in ostal je sarno Kederzoni kot ime nekakega čeravno precej umišljenega i'gkda. Ta lista ima samo 11 imen na 15, in sicer zaradi tega omogoči razne pre\arc v zadnjem hipu. Nacijonalisti upajo še vedno na pomot katolikov. Med kandidati je tudi M; urizio Maraviglia, ki se je, kakor zatrjuje Giornalc d'Italia«, boril v Tržiču in na Grapi. V resnic: ni tega v Rimu nihče nikdar zapazil. Čudna je pa usoda Medicija del Vascello, ki je bil v zadnjih volitvah izvoljen s pomočjo glasov organizirane tuipe, in -Giornal« dTtalia« je celo tedaj pricžbčil pogovor 3 glavnim volilcam Caiom di P-jntc, voditeljem tolpe. Medici del Vascello se je takrat izd tt za nacijonaiista, toda bil je izključen iz stranke. Sedaj se vrača v isto nacionalistično listo, toda pod imenom liberalca. Medtem bo plačal volilne stroške zopet on! Kandidati, ki se izdajajo za bojevnike In izjavljajo, da imajo edinole oni pravico do zastopanja bojevnikov, se bojujejo med seboj v vseh rimskih listah. Saj so vendar bojevniikil« — No to mora biti veselja, će jc vse tako, kakor piše »Lavoratorove poročevalec! Za neodrir.nost Egipta. AMSTERDAM, 24. »Timesu* javljajo t* Alek^andrije, da je bila tamkaj v petek ve-lika manifestacija za neodvisnost Egipta, Čuli so se klici; »Proč z Milnerjem!« Redarstvo in čete na konjih so razkropilo množico. Pri tem spopadu je bi4o več mrtvih. Avstrijski «n n&n.ški zastoo^ki iia dcHovia Kimh tercici v WasiJngton«i. BEROLIN'. 23. Zaradi od(pošrtjatve nemški 1» avstrijskih delegatov h konferenci za obrambo dela\ s-kih Interesov v VVashingtonu so brJa- tako od sirant vlade, kakor od strokovnih orsanizadK sirih zvez podajanja. Ker se more 1 gotovostjo računati, da se bodo nemški in av^trijsk* dopustih k prvi seji konference, ko skJeniii. slatt dele«ate v VVashhvsrton. boik> p/fV kone z avstrjskimf de'esati odpotovali k^vent tega tedna. _ Vprašanje zastopstva v kom>s!$ah. AMSTERDAM. 23. Tiskovni urad »Radio« javlja: Kakor doznava jo New Vork Tim^s« iz Pariza, je vrhovni svet zaveznikov sklenil, da morejo delegati velesil brez ozira na to. je-li njihova vlada mirovno pogodbo z NemCijo že ratificirala ali tie, pripadati mrzličnim komisijam, katerHl osnovanje je v^led versailJeske mirovne pmsrodba postalo jjolrebno, hi da morejo fiiasovati o vseh vprašanjih, s katerimi se Imajo pečati tc Sestanek litavnke z bonace. NAl'hN. - v Litevska zbornica se je ses ali 16. oktobru. MinJstrik: predsednik je fajavil, da skliče v najkraćem času ustavodajno skupičiito. Kova ulad3 SHS. se sicer ne ibrigam, ko je čas za to m zapoveduje kapetan — ali, čemu naj se mučiš preko potrebe? To vam pravim, a vi pokažite, da je duše v vasf« Med tem, ko je Uskok tako govoril in jih pri Bogu rotil za prenočišče, se je pomiril tudi župnik, ter sedel, a IKja je, pripognivši se, vprašal tujca: > Ako si Marko Nožina iz Sošica, reci, kje si se vojeval? »Za mnogo me vprašuješ,« je odvrnil Uskok, vsaj drugega itak ne delam. Ali pravim ti, da sem — teče že temu sedmo leto — tolkel antikrista Ferhata pri Jelini, a pod Ivanom Alapičem in Ivom Lenkovičem. To je vredno omembe, a za malo puškarenje se itak ne vprašuje.* »A kdo ti je bil vojvoda?« je vprašal Ilija zopet. »Bil je Ognjan Strahinić.« -Dobro je. Ali si pa poznal kakega vojnika, ki mu stoji hiša v tem selu, a je rodom iz Like?« »Sem, pri moji veri, misliš menda Matijo Gušetiča. Ni orjak, ali sablja mu ne pozna milosti.« (Dalje.) Beogradski Dnevnik,« ki se imenuje saui »neodvisno glasilo javnega mišljenja, je obja> vil po sestavi nove vlade v Belgradti naslednji pomembni članek iz perese svojega glavnega urednika Krste Cicveriča: ->Te Deum lauda us! Hvala ti gospod« Bože! Dobili smo vlado. Dovolite mi, da izrečem nekoliko pri«' omb in nekoliko refleksij: poslušajte me, nesboste se kesali. Predvsem nekaj, kar se tiče klone in njenega nositelja. Od osvobojenja sem spremljamo mi vsi s paznim očesom politično zadržanje mladega regenta: nekateri med nami samo iz radovednosti, veliko pa zato ker bi $e radi orijentirali v kakem raznem političnem vprašanju. Redkokeda-j je bil v zgodovini ustavnih monarhij položaj vladarjev, tako kočljiv, kakor je sedanji položaj našega regenta, in red-kokedaj se je imel tako mlad človek na takem mestu boriti s toliko in tako raznovrstnimi težavami. Ta večmesečna ministrska kriza je regenta postavila takorekoČ na preizkušnjo, moral je takorekoč napraviti rzpit iz ustavnega in parlamentarnega prava v državi ki hoče imeti čisto in popolno demokracijo. Kako ga je napravil? Povejte vi samil Kar se tiče mene, smatram, da ga je napravil optično; ves čas ministrske krize 8« ie držala krona tako (potrpežljivo, tako izdržljivo, tako Stran U. »EDINOST« štev. 2*3. V Trstu, dne 2o. oktohia 191» pravilno, da ne bi niti najnespravljivejši republikanec mogel -prigovarjati ničesar. Smatral sem za svojo p:iblicistiško dolžnost, da ugotovim to dejstvo, vam pa prepuščam, da razpravljate o tem dalje, kar hočete. Kar se tiče novega vladnega predsednika, j€ star naš znanec. G, Ljuba Davidovič gotovo ni nikakšna -posebna veličina, ni državniška luč; v ostalem niti sam ne misli, da je politički veleum, 2a kar se smatra veliko naših parlamentarcev i mlajših i starejših: on je pkromen; in poleg skromnosti ima Še nekaj drugih vrlm: ni osabneš, ni prevzetnik in, kar je najslavnejše, pošten je in popolnoma čistih rok: on je v tem pogledu, redka prikazen v trbskem političnem življenju. Našo pozornost pa posebno vzbuja popolnoma nov človek na ministrski klopi; veliki vn zaslužni boritelj g. Biankini. Ta je tako di-,\en, tako časti vreden človek in tako iskren domoljub ter tako vdan pristaš državnega in narodnega edinstva, da se more smatrati za posebno čast za novo vlado, da ima takega človeka, takega politika v svoji sredi. Velika pridobitev i za današnjo vlado i za 'aašo domovino i za napredek nase demokra-veiie ]e. da vstopi v vlado tifdi Tresič-Pavičič: •junak iz časa botlbe za svobodo, odličen in znač&jen politik, velik politiški Idealist. (Kakor se strinjamo s člankarjem glede g. Biankinija, se ne skladamo žnjku glede g. Tresić-Pavičiča, ki ga mi tržaški Jugoslovani poznamo predobro, da bi se navduševali njegov politiSki idealizem. " * * ' * ' ' * roUaiainice aprovizaciiske komtsf?« tržaška obline so odprte občinstvu od 8—12 in od 14—17 Prodata kruha na začasne Izkaznice. Trsti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča m kf imaio začasne fzkasfijcc za kruh (izkaznice za tujce), ne bodo mogM kupovati svojega odmerka kruha v vseh pekarnah, temveč samo pri pekih, ki sami peiejo kruh. S tein se opozarjajo tudi vsi razprodajalci kruha, da sc odvzame pravica do ttf.daliiie razprodaje kruha onim, ki bi se ne drža?? teh določil. Menjanje pekaren. \*t^kemu posestniku krušne izkaznice jc dovoljeno menjati pekarno. Žaro pa -nora oddati -svojo tozadevno izkaznico v »zbrani pekarni; v interesu £ekarja je, rja iposikrbi že isiegar -dne za vpisan je novega odjemalca v fesiiio Hsto pri Uradu za ži-vKfke »zkaznicc, v ulici* deli a Valle 3, da more že K.tflediiii dan dobrL" odgovarjajočo množino kruha, oziroma moke. Domače vesti. Seja političnega društva »Edinosti« se bo vršila v sredo, 12. novembra t. J., ob 20 v Narodnem domu v Trstu. Vabljeni so vsi gospodje odborniki in ■po n; legitimirani gostje. Radi sestave dnevnega reda pros*:n. da odseki I11 posamezni odborniki pravočasno naznanijo svoja .poročila. Predsednik. Bvrba za šolo. Še je ljudi med nami, ki ne razumejo važnosti sole. pouka v materinem jeziku, aa: vse narodno življenje, in ki nekako bagateliziralo in smešijo našo borbo zn šolo. Saj smo culi nedavna .to-le modrost i* ust nekega tržaškega intelkcentn: »E, kaj to, saj smo tudi mi »zahajali v neslovenske šole, pa -smo vaidar postali narod- pet najti poti v zaledje, ki je nekdaj branilo J ujak i!- — Napisati bi morali cel članek v odgo-njegevo trgovino!!! Zato pa bo imela Reka vor -temu — aenarodnjasku, a!i pa vsaj čudaku, zaledje, ki bo veliko razsežnejše, nego je i Morda nr.i še napišemo nekoliko pouka, ki ga >e šati. Ćeškc-slovaškc dežele sc nahajajo v ugodnem položaju, da se jim s severa in ju£a ponujajo ugednostni tarifi. Deilm *1 l-f fi i hi* 1» i _t m * i ' t__«. . ____i 1 v— i 4 /1 ci • x a zelo ceni °kot gospodarski organizator, odlikuje se z bistrostjo poštenjem in sposobnostjo za inicijative. Sodelovanje socijalnih demokratov v vla-di g. Ljadbe Davidoviča mi daje »panje, da bo sedanja vlada delala v dubu <Časa, da se bo naginjala na levo, da bo hodila po poti, ki je začrtana v naših prsih, programskih člankih: po poti nove. gospodarske in socijalne demo-li rdi 1 Razume se, da je to posel, ki je zvezan z ogromnimi težavami: treba je premagovati 2 ene strani konservativno, z druge pa revolucionarno opc-zicijo, skrajne živlie na desnici in skrajne življe na levici. Skrajni življi delajo sabotaio v državi rn ovirajo obnovo dežele in njen preporod, tirajc našo dodnovino v razsulo in anarhij, z eno besedo, delajo na katastrofo: eni na ta načm, r?u se upirajo reforma-m in s tem izzivajo ogorčeaj pri masah, drugi pa na ta način, da s svojim: pretiranim kritikovat^em in svojiai sistematskim bojem proti vsoni vladam ustavljajo nezaupanje napram vsem državnim usLaaovam i«r ubijajo vero v mirno rešitev veUkih socijakifh vprašani, ki so na dnevnem redu. , Naloga nove vlade je, da z vsemi svojimi cročrni deluje na to, da se država obvaruje potresov in se izogne katastrofi, in vršeč to nalogo, ima vlada pravico, da apelira na pod-iporo vseh nas, ki ljubimo domovino in ki nočemo niti reakcije niti anarhije, ki «te tesno zvezani druga z drugo. . In liudje, ki morajo na prvem mestu no želi mirnega obnovitvenega dela, ki je mogoče edino le, če se čim preie ustalim notranje razmere v državi in utrdi njen položaj oa zunaj. Upajmo, da se to posreči novi vladi, in potem čaka državo SHS gotovo najlepši razvoj, sijajna bodočnost! mogla izpremeniti Trsiu v prilog le tedaj, Če bi se nevtralizirala za neki določen del teh železniških črt. Zato »e za Italijo internaciio-nalizneij'a južne železrsce postu 1 a neobhodna potreba! Ttidi to je tržaško vprašanje, čimprej -povrne Italija ;užci železnici nje glavne žile, tem prej bi mogla priti Trst in Reka do svojega starega zaledja. AH, Italija ima še druge naloge. Morala bo nadaljevali gospodarsko politiko Avstrije Tr-I stn v prilog! Nove narodne države, naslednice avstroogrske monarhije, bodo težile s svojo trgovino proti Trstu edino le pod pogojem, če se jim ponudijo posebne ugodnosti in koristi. Treba bo torej nastopiti proti konkuren-; ci s primernimi odredbami. Italija se mora odločiti za Žrtve pri določanju železniških ta-rHov, pri ukrepih, ki naj 3>ospeiujejo plovbo, ipri izpopolnjevanju pristanišča. Italija je sno-če* gospodarski organizem m more pomoči Trstu, a države v zaledju pa je treba zato, da se bodo posluževale Trsta, privabiti » tem, da se jim dovole koristonosne koncesije. Italija bo morala storiti za Trst več, nego za druga svo^a pristanišč«. Trgormsfcfr zaledje Trsta je oddaljeno, daleč za gorovjem, in to zaledje ima povsem drugačne potrebe in pogoje za produkcijo nego jih ima Genova! Zato bodo potrebni posebni ukrepi, ne da bi se moglo govoriti o kakih privilegijih. Z ozirom na število nerešenih vprašanj ki drugih navzkrižnih sl-iKrajnosti se položaj Trsta kaže težaven in obenem negotov. Tone-laža Trsta ie skrCena, plovba se šele vzpostavlja. m novi konkurenti so si osvojili njegova stara tržišča. Tržaška trgovina se mora zopet zbrati, mora zadobiti zopet pogum in , zaupanje, da bo mogla preko prehodne dobe. Treba je odstraniti vse, kar ovira vzpostavo. Delavci so pripravljeni. Kakor so znali delati v minulosti, bedo znali tudi v ibcdoče pod drugačnimi okolnostmi. Vedo, kake koristi so na kocki. Ali, potrebno je, da se odpravijo 1 vse ovire, ako naj se povrne tista delavnost, : ki je tudi za Trst edino sredstvo, da izide iz !i I gospodarskega kaosa in nastopi pot do zopet-nega procvita. Trst in reSSo »prnianje. - O tem za naše mesto naravnost življenjskem vprašanju je priobčil nedavno »Neues Wiener Tagblatt- članek iz peresa dr. Karla viteza Freya. Posnemljenio: Čl. 31. saintgermainske mirovne pogodbe priznava sicer avstrijski republiki svoboden dehod do Ja-drana; ne pravi pa, aa kak način naj se reši za Trst najvažnejše vprašanje« kako se povrne tržeškesao pristanišča prej- ^ vu u ----------- ---------- šoje trgovinsko zaledje?! Avstriji ce j« pač, marka »Mercurio« in marka sNtHrice« po L 2'90 i naložilo, nai vzdfiBt^ejbadi *a bodoče pcweb- j posodica; kondenzirano »esiadko _ mleko, marka Žiulla cprsulzacijsKe komisija za teden od 27. oktobra do 1. no\embra 19\9 (Prešćlpne se št. 18 živUske izkaznice.) Testenine: 50 dkg po I;r Bela moka: 20 dkg po 70 sloti^k k^. Riž: 1 kg po 1'40 lir fcff. Sir: 5 dkg po 7'— l»r kg. Sladkor: 15 dke po 470 lir k«. : Kava: 10 dk« po 12'— fcr kg. Losos: v posodah po okoti pol P9 2*25 lir posoda na izkaznico. Po z-ihtevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v skladišču, se dobi: I zavoj riževega zdroba po »0 stotink zavoj. Razun tega se bodo razdeljevala ▼ razprodajal-otcab &provfeaoijske komisije, v prodajalnah delavske zadruge, občiaeke konsuame zadruge, zadruge državnih uradnikov, JuUianske zadruge, zadruge škedeajskrh delavcev m konsumnega skladišča »Panatiche del Lloyd« vsak dan in poljubno proti predložitvi živiiske izkaaaikc tudt naslednja živila: " C4kori5a po L 2*20 kg; ekstrakt bolendske kave, v zavojih po 60 g, po 50 stot. zavoj; fcavin s»rogat »S Giusto«, v zavofib po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča po L 2'— kg; jajca po 60 stotiak komad; slanina po L 8 20 kg; trebušnraa (peaceta) po L 8*20 kg; kis L 1'40 1; koadenairaoo sladko mleko. bodočnosti in se morama oklepati Šolo in se boriti zanio! Slovenska nižja gimnazija v Idriji je dala tržaškem:: italijanskemu na-Jiortataemn časopisju povod za velezautmTvo medsebojno poiemiko, o kateri izpregovorfcmo o i>ril'ki nekoliko obširneje. Gospoda so si v 4aseit zaradi vprašanja, ali je prav ali ne prav, da sc spravljajo slovenske srednje šole tjakaj, kjer si jih ne želi slovensko djud-stvo. -Nazione. -stoji na -stališč«, da je italijanska vlada z otvoritvijo slovenske realke in gimnazije v Idriji ter učiteljišča v Tolminu, kar jc, po njenem mnenj«, v sredi enakega naroda v zasedenem ozemMu, zadela pmvcato terno, češ, ker je talvO re;Ha »italijansko : Horico in druga italijanska intsta slovenskih zavodov, ki bi iih hoteli imeti Slovenci tamk?> v svr.ho propagande. Tako se baje tudi hrvatska če se otvori, ne otvori v ^itaHjanskern. Pazinu, temveč kje drugje (morcbhi Manah?) Vse drugače pa »Era Nitova«, ki sraja vlado, da vlači slovenske srednje šole iz dosedanjih njihovih »amestišč v Idrijo, Toimin, Ajdovščino itd., češ ker s tem le rastjaria sJoven-sko prebivalstvo iit ustvarja v onih krajih, kjer se najneste slovenske šole, -pravcata irredentska ognjišča. Tako se torej robkaia obai italijanska li-■sta zaradi naših šol. Sicer sta se že oba kolikor-toliko sprijaznila z mislijo, da bi za velekuJturno Italijo ne bil ravno znak velekuiture, če bi odrekala šole našemu naTod«, toda iz vsega njunega gostobesednega medsebojnega prekianja pa vendar na vseh koncih in kTajih gleda na j iskrene i želja, da bi vrag odnesel to 3ole, če ne dru«am. pa vsaj v Liubijano. kumor »o »a« laški naciio-nalci itak vedno {pošUjali, dasiravno so nam na drugi strani raprra^t pot tjaka-} a vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi «am jo zapirajo še danes. Kakor rečeno, izpregovorimo o stvari obširneje; za danes nai .pripomnimo ed*no le še toliko, da je več kot Jasno, dsv italtjanska vlada zelo malo oz»ra aa .pisarjeiiie tržaških 3ašWh_ Ustov o našc-Ti šolskem vprašati'-1'.. Umri ie v Štanjelu 24. t. m. preff. gospod Karo! Cigcn, župnik v pokoju. Blagopokojnik je bil v obče »prHjnbljen in neumorno delaven za svoj narod. Delil je, brat z brati usodo svojega ljudstva. Splošno znane so jiiesove števSne mašne knjige. Pogreb se bo vršil v ponedeljek cb 9 zjutraj v Štanjelu. Naj počiva v miru. Občinski zastop v Dolin« je razpuščen z dnem 20. t. m. Za komisarja >c imenovan marchese Gra;-visi iz Kopra. Vzroki te odredbe nam niso znani. Le domnevamo si jih in inenda se ne motimo. Dramatično društvo opezaria, slavno občinstvo, da ie nanovo urediio gledališke cene v smislu specifikacije, objavljene na drugem mestu. Preuredba ima za .posledico ublažitev cene vselej praznih sedežev prvih vrst in zmerno podražitev sedežev zadnjih vrst, galerijskih sedežev in stojišč. Upoštevaje skromne gmotne razmere večine posetni-kov nagega gledališča, se »e odbor dolgo časa obotavljal storiti ta korak. Toda visoki davek in podražitev režije so navzlic skoro skoptrški ekonomiji privedli odbor pred alternativo: pravočasna regulacija cen aši začvornev gfedat*Sča. Gledališko vodstvo se nadeja, da bo slavno občinstvo upoštevalo resni poioža-; tega prevažaega kulturnega zavoda in da mu bo tudi nadalje posvečajo vso evojo pozornost. Občhntvo sta* blagovoli tudi upoštevati. da so cene drugih tržaških gieikiišč neprimerno visie, ae da bi slednja navz-lic razkošni opremi kvalitativno vselej nudila već nego naše. Cene: Sedeži v prilUčhi: Prvih sedem vrst et«ti deAaajiii »Bratje sv. Bet—rte«. Dejanje se vrši v samostan«. CKedaŽh&o vodstvo si Je nabavilo nove kostroe m k*liee. Hastopi ves an-sambJ. Zvečer ob 30 se ponovf, vt* črtrtkovi se prfneso na oder, ali pa naj se sporoči naslov, da poš^e gledalsko vodstvo samo po»je. Odbor za stradajoče otroke v Trstu se najvljudneje zahvaljuje gospodu Blchi. ki je — ko! gospodar restavracije Balkan — daroval kosilo in večerjo, in gospodu SorHHi — gospodarju kavarne Balkan — kateri je daroval rafntrek hiru/bici siromašnih otrok, ki so se pred\-čera}šn^4m povrnili iz Jugoslavije Domača zabava »VrdeHskega Sokola« se bo vršila daties, v nedeljo, 36. t. mi. v Narodnem domu. Začetek ob 19. Hrvatskom nčitellstvii Istre! Pozivfcu se svi članovi učiteljskih društava .-Narodna Prosvjeta« i »Hrvatska škola« kao i ostalo učitdjstvo Istre, ako i nije jošte članom fih dviju društava, na glavnu skupštinu, koja 6e se obdržavati skupno za oba društva u prostorijama hrvatske pučke Škole u Pazinu u nedjelju, dne 2. novembra 1919 u 9*30 sat ujutro sa slijedećim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Naše gospodarske prilike. 3. Školske knjige. 4. Izbor odbora. 5. Slučajnosti. — NB. Posebni se pozivi ne će šilja-ti! ~ Predsjednici. Traži se Aatdjeo Kontić iz Baničiči-GrdoseJo, koji se zadnji put "javio god 1915. sa ruske fronte. Služfo je kod 97. regimenia 5. m-srškuiroanite-Ako bi tko što o njemu znao. uljudno se umoljava, da to Javi g. Marku Zla tiču, učitelju u Trviiu kraj Pazina. Išče se Anton KHžmančič iz Gabrovice v Istri, star 18 let, ki je izginil od doma, ne ve se kani. Kdor bi kaj vedel o njem, nai sporoči, kar ve njegovemu očetu na naslov: Ivan Križmančič, Ga-brovica Št. 23, (pošta Craikal, Istra. Tržaška kmetijska družba jvarl v Trstu, začne zopet izhajatr, če bo dovolj naročnikov In če ne bo t»sk -predrag. Morda bi bilo najbolje in najceneje, ako bi se izdajal kot priloga ^Edinosti-, -Pivokog Prijatelja« m ^Goriške Straže ? Prosimo vsa gospodarska »društva in vse gg. kmetijske strokovnjake njihovo mnenje in blagohotno podporo. Bik) bi morda najbolje, da bi se pisal v priprostein, Hrvatom in Slovencem umljivem jeziku. Mestna zastavljalnica. Jutri, v ^ponedeljek, pred-poidue se bodo predajali razni dragoceni, že zapadli. ,predmeti, ki so se €-prejeli v januarju 1919.. popoldne pa razni ncdragocenL predmeti serije 144 od št. 3101 do št. 4300. Nesranm tatovi. Atvion Caramamta še prišel preteklo noč v Trst* Po vseh hotelih jc iskal sobe, a ni imel sreče. Povsod je slišal vedno isto »zasedeno«. Končno je sreča! na ulici tri elegantno oblečene mladeniče in jih vprašal, če bi mogoče oni znali za kako prenočišče. >-To je lahko*, mu odgovorijo, »uvi znamo za dobro prenčišče, ki se nalh2r*a 11a drugi strana mesta,- -Nič ne de,-.: odgovori Caramanria »samo da pridem ped streho.« Vstopili so v kočijo in oden izmed m'adeničev ie zakLica-i kočijažu: *Passeg?io S. Andrea . »No cilju smo,« je rekel oni mladenič na izprehajališču križ na okrni - stranišča, ki s* tutfbaju uu ,strji4 dvorišča. Čast eM a to k naznanil tat\:«o oroin i-kom. Književnost in umetnost. •> Skledo ti/idkl.« Naslov ni skivenski, čeravno ga Prhnorci razumemo. Bolijlii eicktov in brez razbiKiiK'ih prizorom'. Vsa Straus-sova telmika tiči v več ali manj duhovitih stavkih, ki jih izgovarjajo njegovi }mia_ki. Ravno /ar?-df-toga zalsteva igra rutiniranih itrralc^v. In da doseže uspeh zahteva) to delo publiko, ki pazno sdedi vsakemu stavku. Povprečni poslušalec, ki hlasta po vidnih znakih razburljivega dejanja, te bo vzbudil šele v drugem p:i ^ tajnik prekosil svojega ^eia. Popolno priznanje je žela ®dč. Me2gečeva, posebno v fcenl 2 Dossetom v prvem dejanju ter v ljubini>.ki «eeni drugega de;a*ia. V ciomentili, ko podaja «>riIiznjočo se, ljubeznivo in ljubečo žensko. Je njena igra ifborna In kar je največje važne sti: orHdhaina; medtem, ko se oe more.še poglobiti z ias-tno igro v prizore, kjer nastopa koft razbuTjena aJi karajoča ženska. Toni, ki naj označuješ tezo ali razburjenost, so Še nevajeni m» hrapavi — k sreči niso pristno njeni. Prehodi iz ljubeznivosti v jezo so bHi prehitri. V vinjenosti je bila na višku. Le kako je magodo, da se 5e tak o hitro iztreznila. Ostale uJogt: niso .iako izrazJte, da bi bila dana posai?teznim igralcem prilika pokazati \ ^tstraiLs-ko svoje zmernosti; s3u/iio samo v izpopolnjevanje in podčrtavanje tendencioznostl, ki pronica skoro iz slehernega stavka. R. Drugo berilo za obče ljudske šole. Sestavil dr. prof. A. De Micheli. Založil Ličimo Cappelli. — Stvar stovemskili učiteljskih organizacij je, -da se pobavijo te-meljito s pričujočim delom m z njega duševnim očetom. Zadeva šolskih učnih 'knji^ pa rri izključno stanovska reč, ampak je problem, ki zanima tudi široko javnost, &er s-ta vzgoja in pmik mladine, najdražje lasti itarodove, stvari, nad katerima mora čuvati s pazrrim očesom narod sani in ne samo posamezniki. Zato iz/pregovo-rimo par besed v politlškem .dnevniku o ^nepričakovanem in nezaželjenem daru., ki jja je poklonil v teh dneh slovens-kemu narodu in njegovi mladeži posebej, g. ravnatelj idrijske realke prof. dr. A. De Micheli. MimojJredč naj omenimo, da .'bi bilo morda še najpravič-neje in naj-destojneje, če bi se lotil te rajeve katerisikolibodi list za lutmor in satiro. Te^a, žal, v Trstu še ne premoremo; potem je menda zaradi razmer in časa, v katerem živimo, obstalo v naši krvi le še toliko brmorja, da ga rajši porabimo drugod, prilike je menda i povsod dovolj, nego pa da bi ga zapravljali na tako brezmiselen način. Pobaviti se hoče- pri S. Andre'u »n družba ie izsdoprla. Toda komai na taKo orezmiseien na»cin. rvimvm b« hulc- je kočija odšla, sta zgrabila dva mtvdenlča Cara- mo torcj z (jeiom g. profesorja resno, ker 6mo mami a za roki in tretji ga Je .pogledal grozilno v resni jiujje< navajeni gledali v svet z jasnim obraz ter mu velel: »Ven z listnico!« Ubogi Cara- mamia ni vedel kaj bi naredil. Pogledal je okoli, toda nikjer ni bilo žive duše. Segel je torej v žep m mu izročil listnico. Nato «0 lopovr zbežali. Žalosten je odšd proti mestu. Po poti je srečal dva orožnika, ka-terima je povedal celo stvar. Povedal je, da je imel v fistnici: 3(M dolarje v bemkovcih, l dolarski zlatnik, 1 francoski zlatnik in 1600 Hr v bankovcih. OMastf iščeio elegantne lopove. 12 šoferjev so »zapisali « včeraj radi hitre vožnje po mestu. Predrzno tatvino so predsnočnem izvršiti ne-zuenl so -tatovi prišli v gostilno, kajti vrato niso imela nobenega znaka trioma. Končno je zasledil, da ilo: Kaj je hotel pisatelj, če ga smemo tako imenovali, s te*u svojim delom? Ali nam je mislil podati kaj dobrega (o boljšem in najboljšem molčimo 1]» ki bi bilo koristno 2a našo mladino? Ali ie pa hotel samo za silo zamašiti vrzel, ki je nastala na tem polju vsled eadnjih političnih izprememb? Odgovor je povsod negativen. Njegova učna knjTrfa je tako zmašilo, ki bi ga ne zaslužil niti najprimitivnejši narod centralne Afrike, kamoli mi, Slovenci, ki nismo s-torili na kulturnem polju šele prvih korakov, ampak po-<«umno tn trdno gremo po svetli cesti omike in napredka sredi med drugimi narodi k idealu človeštva, ki je: popolnosti O tem se je lahko prepričal profesor s.-ra na lastne oči, ko je listal po slovenskih selskih kn>M*ah, ki so bile v rabi pri nas tik «do one*a hipa, ko se mu je zahotelo kttHurne^a dela med nami. In listal fe po njih res pridno, a unpeh te*a listanja leži pred nami; in v resnici ne pretiravamo, če trdimo, da nas vsakokrat, ko pogledamo delo De Michelija, kar strese od žreie in sramu. Kaj se je primerilo našun štirim strokovnjakom-poStenjakfMn: Gan^l*ir S-chreinerju in Hu^a^u? Večen, trud in delo njihovo je dr. De Micheh takd zmrcvaril in raanesel na vse vetrove da bi se obrnil v £rc»Ku od fi«zične??a neugodja naj-zakrknjenejšf sovražnik lepe Icr.jL^e, čc d i bil primoran pribaviti sc z nie^ovim delom. Pisatelj jc res črpal rz solidnega njihovega dela, ali pri tem je pozafcfl, da sta meto'^ka dispozicija in snovna grupacija Jcsin-Ca-rflovega »DrujJe^a 'berila* čisto drugačni, rego pa oni Schrciner-Hubadove ^Čitanke-«. On s.-m se je hotel postaviti s;cer trdi na Čisto samosvoje stališče, grupiral je Merilne sejt-vuke po nekakem časovnem redu, toko da ti moral začeti učitelj obravnavanje učne snevi v začeldnega. Razni sestavki, pobrani iz prei omenjenih b^-ril, nimajo na koncu nobenega znrvmenja, ki bi nas poučilo o viru. Danes smemo zahtevati od vsakega človeka, da nc prodaja tujega blaga za svoje! Potem smo zasledili tudi berilca, Ju jasno kažejo, da so nastala iz posameznih stavkov, okk£čentfi in prenarejenih, enoinisto snov obdekiipčih berilnih sestavkov prejšnji u V Trstu, dne 26, oktobra 1919. »EDINOST« štev. 29X Stran III. uiaft kfltig- Pri tein delo, sumimo, so bili so- tcmn t»oju?! Saj to ni boj. ampak mesarsko -•deležni Ijtidje slovenskega rodu, ki pa ne po-j klanje . Ne stoje si nasproti regularna četa eaajo dobro svojega jezika. Nekatere korek-J proti regularni četi, marveč vrvež je to. v katare k popolnoma pretiskanim sestavkom nas i tereni ne vidiš nikake enotne strategije in navajajo k tej misli. Dalje imamo tretje } taktike; mož proti možu. klika proti kliki, vrste beril, ki »o pisana, snovno sicer zelo 1 Izvzeiu« edlnole socijalno demokracijo, ki p-reokretno, a jezikovno precej pravilno a nisoj sicer tudi oi enotna v n>renjjb: ali socializem tapet podpisana, kakor da se jih avtor sra- ali »meriena not biuje. Ne vemo, zakaj? Končno -mamo borilne ftestavfce fe peresa Italijana, ki lomi ne^e ,-rste rkattLbal&ke« «k>veničine in ki izborno karakterizira jo vso -učiteljsko in filološko ♦pnso4»o»t človeka, ki jil< ?e spiral. Vrhunec stare šole, ali boljševizem; ali umerjena pot mirne in vstrpne evolucije, ali pa metode tretje fntemacijonale?! \ crvdar se zdi, da ostane enotno«t, ker se tisti, ki se nc inonio sprijazniti z Lenjincm in kaneni, umikajo v o-zadje in se podrefajo. Izvzemši soc, dernokra*- ?ega pa do3ega pesem ^Na vrtu, katere ; cijo — se-n rekel Je sicer še ena regularna - . lor j«, kakor kažejo spodaj postavljene ini- j četa. organizirana stranka — ljudska, katoli-•jialke, sam gocp. profesor dr. A. De Micheli. i Ska. Ali, če smemo verjeti raznim vestem, sc -Pesniški- produkti našega skromnega in po- j čete ne puščajo prav disciplinirati in je upor-ftižaega Biaia Bevka so prava malenkost proti j nos ti tu in tam. Niti ob prvem, gla\r.em, na-£ričnen>u razmahu tega umotvora*, ki g* j čelnem, reke4 bi, »bodlem vprašanju, niso ■hočemo kasneje ponatisniti v celoti. O jezikovni strani Drugega berila iaoko spisali debelo razprava. Naj primitivcema slovniftka pravila: ki norajo biti ananh osemletnemu otroku, so za gospoda, oziroma gospoda avtorje španske vasi, do katerih sc še niso potrudili In č4ovek, ki boče pisati iolsko knjigo, mora jezik obvladati vsaj toliko, da zna povedati svoje misli v pravilni 111 tudi — to je pa zahteva današnjih dni! —lepi, po.-*em LHSetnitki obliki. Krparjev šolska knjiga ne trpi; ti so kvečjemu za domačo, privatno porabo. Naj navedemo nekaj primerov, ki »o *aro slučajno pri roki: ke sestavka Kraljev* družina-: Kralja ni bilo; toda Viktor Emanuel III. se je bojeval s svojimi hrabrimi ilalifan-tki vojaki v Trenta, za razširiti in edtoiti domovino. Iz sestavka: *Kra!j v vojski -: Za-jntrkufe kamor pride: bodi si v avtomobilu, v kmečki krčmi ali planinski koči. ja tudi na travi sedeč kakor priprosti človek. — Nekoliko niže govori o »šunki«. Iz sestavka rHvalež-nost*: Franc ne zanrčuie (!) prijateljstvo ubogega i. t. d. Istotam: ...ker ve, da ni nobena zasluga biti bogat, ampak prava zasluga je, priden m dober biti. Iz sestavka Kraljeva družina«: Ona lepa gospa je bila v resnici italijanska Helena z sinovi priacom Umbert, prin katoliki edini: ali uaj se stranka sploh ude-bi p« leži volitev?! Kajti je tudi takih, ki menijo, da je papežev ?Non expedit«, zabrana udeleževanja na volitvah, še v veljavi. Tako je danes zelo dvomljivo, aii bo ta stranka imela na volitvah uspehov, ki 4>i odgovarjali obilic: njenih pristašev in sili idej, ki imajo — vkljorb vsemu in vsemu — še vedno veliko moč nad duhovi mas v deželi?! Pa tudi v stvari — o-^ebnosrti je menda katoliška stran-ka precej krvava za nohtom, vsled česar dela sestavljanje kandidatnih list baje precej preglavice. V taborit nacijonaiistov, navdušcvalcev na vojni, inlervencijoTiistov, Salandrovcev in Sonninovcev je pa največ« konfuzija. Na vseh straneh iščejo koalicij, zaveznikov. Za njib je ta volilni boj bolj matematično vprašanje: kako bi zbrali toliko glasov, da bi vrgli Nrt-tija, da bi zaibili pod zemljo Giolittija in ovenčali z novo slavo — Gabriela D'Annunzija! Gabriele pa sedi dalje na Reki in izdaja svoje proglase! — Sedaj na Rečane — zveste in nezveste. Kajti, sodeč po nekem proglasu D'Annurrzija iz ieh zadnjih dni — radi katerega so tudi po Italiji nekam čudno zmajevali z glavo — bi se zdelo, da je na Reki tudi nezvestih Rečanov. Potem na Itelijo, na pariško cezroja Jolasda, Maialda, Ivanka, Mer^a. : konferenco, na Evropo, in na — Hrvat« In Takih « enziiih reči je v knjigi na grmade, j Srbe, lepo zaporedoma. Ali ču-dna se je godila Seveda jih ni zagrešil stavec Spazzalove ti-j Gabrijelu s temi njegovimi proglasi: hotel je skarne. na katerega je hotel zvaliti vso krivdo j čistiti, pa je le mezal! Kakor tisti kmet, ki je g. ravnatelj De Micheli v svojem ^Poslanem« v gnoj kidal. Roki ste bili seveda — kakor ne * Edinosti- x dne 16. okt. t. L štev. 283. T odi norele biti drugačni po takem delu, in odda--^iede vejic, ki no stoje skor?j nikjer na pravem , jali ste od cebe vonj, kivJcor ga pč^i razširja mestu, (oor&mo resno dvomiti, kdo jih ne znal takov milje-. Trebalo ju je malo osnažiti. In piav (postavljati: ali stavec, ali avtor? Vse- kmet je —pty.mil v roki, ju aaalojrazmazal in kakor je stavec postavil čisto vestno in točno menil potem; en&ga je lepa reč! Tako neksico vsa ona berila, ki so bila enako vestno prepi- čisti D'Annunzio — svojo stvar r.a Reki in je sana; če ni morda prejc-l v roke že tiskanega in iz starib knjig iztrganega ttiva! Pri pesmih naj koD&UAiracno samo dvoje: Včasih so uvrščene na pacietao oieato, drugič razmetane semintja, kamer jih je butnil slučajen sunek sedaj na^zaporleneji Evropejec. In tako je le prav in lepo in hvaležno, da je D'Annunzio v sedanjem volilnem boju za naciionaliste in intervencijoniste — edina zastava! Mari nisem torej prav rekel, da moraš misliti na nervoene roke; moderni človek piše v pe^mi j Reko, če govoric o volilni zmešnjavi v Italiji? veliko začetnico le takrat, kadar prične v resnici nov odstavek- Tu pa imaš uporabljeno oboje načelo, kakor je že kanilo in kakor je bilo storj^o v praviru. Tudi tu opažamo, kakor tudi drugje, vao ono veliko površnost in lahkomiselnost, s katero je opravljal sestavlja-lec svoje delo. Ker srro že pri pesmih, naj citiramo ie najnovejši »umotvori na slovenskem Parnasu, o katerem smo že prej govorili: Na vrtu. Mati in Damjanka S punčko se igrali, (?) Sladko 6e obe, Glasno smejali, Ne ve se kdo rajši,(?) Al mati ali hči. S (!) drevesa na enkrat En f!) ptič odleti, Damjanka se strese In punčko izpusti. Tedaj se jokali, Ne ve se kdo huje, Ali mati ali hči. Tolaži se in smeje. No hitro Damjanka In mater objeje J!!) Tako govori: »Jaz nočem, Da jočem (!!!) Ker punčka si Ti« A. D. M. Tudi popravek v goriomenjenem ^Posla-•iem« ne iapremeni ničesar na vsem. Kaj naj rečemo k temu? Bc£ nam odpusti, če občutimo v tem h:ru veliko, veliko usmiljenje do... NTo, pustinjo to, in oglejmo si končno še sestavek na sirarni 85., ki govori o Italiji. Obsega točno pet tiskarib vrstic in se glasi; _ _ _ Lepa pokrajina. • • . » ItaHja je ena izmed najznamenitejših pokrajin vsled lepih mest, jasnega neba, prijetnega eodnebja, rodovitne zemlje in različnih pridelkov. Vsled svoje lepote in bogatosti, je bila že cd nekdaj mečno obljudena in lahko rečemo, da je bila do danes žrtev tujcev. 3Na koncu smo! Ako ni vedel pUaleij teg1* sesta1 ka drugega povedati nego samo to, potem bi si bil lahko prihranil še ta trud. Da končamo situaciji primerno, naj pokažemo, karko izvrstno opazuje neki drug pisa-ielj življenje na cesti. Sestavek »Kraljeva družina- : Lap automobil je tekel hitro po prašni cesti. Naenkrat fe začel teci počasneje m se je »stavil. Z težavo se je začel zopet premikati, toda naredil je samo par korakov i. t. d. To je ista stvar, kakor oni genijalni nasvet naj popravljamo* črkostavca!! Toda to je že hvaležno polje za humorista in zato, zvesti svojim začetnim trditvam, zaključujemo. - ■ ■■--■■ ■ ■ Cd ns&Us to nedelje. Konec krvavega plesa na foojiičib in ittče;nrii srcem aasnanjauK) pre-tužno vest, oa jc naš prenepozabni brat »n stric. preC. gospod , . . Karol Cigon žtftmtk v pob. v-ceraj ob 7 izdihnil .svojo bktgo d-ušo. Fi-^rei) se bo vr&r! v ponedeljek, 27. t ur. ob 9 z}i:traj. Lalika i&u bodi zemljica! ^{nnjsJ-Trst, 25. &!itobra: 1919. Josip* Vclio, bratje, nečaki, nečakinje m ostali sorcKhirki. inu omuhm Cenjeni inserenti, kateri n*m poši jajo oglase z dežele, naj nam oproste, če je oglas žele 10-15 dni pozneje objavljen, ker lemu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosimo tucH, da se oglasi plačajo antecipatno. PRODA se rpahtfl fci jedKue soba rr. kuhinja v al. Rirffgero Manna 14, HI.. \t. 11. 0**eia se 1-^fcko od 10^12 i« od 16-47, 4272 PROOA se nova b«sa v Skaunju, pripravne za Več »e izve f>r; Matiji Marštču, Skedenj 561. 4273 PKCDA sc moderno jrtthlirana žgantarna-biižet r?.di Naslov pove *as. (Kkl. Eiinosti. —-4273 V imonu Gsa>riela naj pride vesoljni poic^ nad Niit'ja in Giolittija, dasi — da govorka odkrilo — nisein prav uverjen. da ne bi se tudi ia dve moža rsdovaia v svojem srcu, ako -bi CAnnnnzio zmagal — na Reki. Seveda: samo na Reki. Seveda je soglasje le v srcu, na tiheui. Kajti, treba imeti ozira na Pariz, e tam so čudni ljudje in imajo svoje čudne misli o pesniku — heroju? O, ta Pariz in ta konferenca s tistim nje Wilsonom, ki le noče napraviti usluge s tem, da bi zares — znoreli Pa da bi vsaj no imel tiste nesrečne slabosti: da je zakrknen v svoji doslednosti, ki je nekoliko v navskrižja 2 Gabrijelom! Kriza v Jug ol a vi j i je rešena. Čas je bil. Čudni ljudje so tudi lam. Dva dolga meseca so se natezali in pehali, da so slednjič prišli tja, kjer so bili na začetku: demokratska zajednica in socijalisti so ostali na vladi. Tudi ta iizid je poučil izvestno gospodo, da so razmere često vendar močneje, nego pa tudi najtrdne-ja volja ljudi. In pa — še nekaj drugega. Tudi tam so bili zakrkneni: v BeVgradu, v Zagrebu in Ljubljani. Osvobodivši se iz rok resničnih zatiralcev, so se hoteli -po vsej sili osvobojevati od osvoboditeljev....! Menili so, da postanejo večji, če postanejo — manjši! Stare grehe bi hoteli nekateri popravljati s tem, da silijo v — stare grehe. Po slovenskih listih je začelo hreščati in bliskati kakor da se res povračamro v nekdanje čase... Pa saj veste vsi, kaki so bili tisti čail Sreča le, da da se naši ljudje po ogromni večini nikakor nočejo vračati v tiste čase medsebojnega za-srainovrnja, da razumejo, da fci bilo to za nas v pogubo, ako ko je sovražnim greboko-pom padla lopata iz rok, mi pograbili za lopato In si sami kopali — žr<>b! Delo osvobo-jenja šc ni dovršeno tn *reba rešiti še marsikatero ogroženo last. Slovenska Koroška n. pr. je šc na tehtnici. Kako bi odgovarjali pred Bogom, pred zgodovino, pred narodom in pred svojo vestjo, ako bi mi sami zakrivili, da bi se tehtnica nagnila na nasprotno stran?!! Doletela bi nas useda, ki smo jo zaslužili! Da, da, narod naš je — in ne samo pri nas v Primorju, kier imamo posebno ra-zvitega smisla 7a narodne potrebe, ampak tudi na Koroškem in Štajerskem, kakor mi zairiajo očevidci —. le z globoko žalostjo gledal na reševanje krize, na tisto pehanje za osebe, in na vse pojave, ki so je spremljaK, Izlacti po listih v središču Slovenije, Človek, doše! iz Koroške, mi zatrja, da so tamošnji našinci z zadovoljstvom pozdravili — -tiskarsko stavko v Sloveniji. Čudno se bo zdelo to, in vendar je razumeti Korošce, ko pravijo: 6©daj nam veaj ne prihajajo listi, ki «o s svojimi medsebojnimi polemikami izpodkopavatt moralo v našem ljudstvu, j« ozloToljaM is m t«w r boljše iivSjeaje ▼ nori državi! Kdo ne bi ra- ELEOANTNE sobe i t. orahovine, svetli da;o po nizki ce*ti. se .pro-4278 JOSIP POŽAR. je denai ins. odd. Edinost?. Naslov pove 4275 PRODA se Inša s stanovanjem »n m-.o trgovino. Poizve se v itk A\s;olica 12, Ml., vr. 41. 4277 SPREJME se krotjašk; pomočnik aH pomočnica za moško delo. Ul. Massimo d'Aze^lio 22. IV. 4269 ČEVLJARSKA prešrodku se išče takoj. Kocjan-č:č, ul. D. Bramante 8. * 4268 Bl-F£T z dekretom se sprejme v najem. Naslov pove ins. odd. Edinosti 4260 RABI selitve se produ pod ceno: fclša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z veličini, * kostanji obsenče-nhn dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m2 in kmetska hiša, hiev, več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse ori postaiL Katariiia Ličen, Riliemberk 174 pri Gorici. - 4256 RADI važnih etvari se iišče Anton Paučić, stanujoč prej v Rojanr »Čase spanse«. Naslov naj blagovoli posJati ira ins. odd. Edinosti. 4263 KROJAČNICA Rsipnik Fr. ul. Geppa 10 !., Si priporoča občinstvu iz mesta in okolice. 4177 V ILIRSKI BISTRICI št. 136 sc proda: 6 konj 2-7 let, 1 ireia 4letna krava, 1 breja fcrnica, 2 mladi junici, 1 bik plemoajak švicarske pasme 20 mesecev star In gospodarski vozovi. 12 ba arodiTana posestva večinoma sadovnjak in 9 oralov Jepeza gozda. : i- • dvoaad-akiufi- ^čem. :n in brez neba po moderni tebaftd. Posebej se do^olj^jc vi nai Ireovitim stojcia •iajiAva v pi«čIUt. — Najugodneje ceM. C r- T« Tambur lnl MASSO H040, ieiAlttti vacUa. istašraSin! tim D3I021T2 Trstt C«ro 33. vbsbteda'ce t pm.1«-]. -l'v« ■* kinih, tmobckuit. Oabiml. vratt. povafatl*. bprotluftci|e TMlMVfsie. KiskU. uuavcUjjvi. KROJAČ Pave* Pestotnik, trf. Gatteri 44 se priporoča davnemu občinstva iz mesta in okolice. 4201 — mor^ — ZAzurlcz LmMsCmer v Vrcio, Mi Ro-r»a 33 (bldva ur. d m t-os.e) ul. Gtofgio Ga'atti. Zrs kieskJ, pripravo« za vsako obrt. Naslov pove »9. mld. EdisostL 4^13 KDOR s« buč* spomMttr mmrtrih. nai si na-bavi ćrotituki 9Qommfr za L MM. Ulica Roa-aetti .?5 A. f 712 IVAN VALENTIC v Tieevem ma. Hotranjekem ©rc^a i mi, ob prairnjui ftnja is pri- pravoi za oMIm, V «1 že mnese ict :L»slaĐ)aa sršiA 41T8 IZHKDNA PfULIKAI Zganja ........L 6. Rum........L 6.— Vermomh ......L 4.40 Maršala.......L 4.40 Konjak po......L 8L— Malino*« po . . L — prodaja t Mflmff* Žfl, j. M. lit. Lestna mum ham & io-!i. Urad v mestu: & DanM 5 (vspl iL 1 Frascescs) VlMIU v^fflsaflia nainse!^ ^rsla ia drugih likerjev. — Transito: prosta laka. — Za naKup u 9 • ? >*--- Sr obrnite se na založno tvrdVo Edg^rdl Prix!er — Tiut Ii Cc;»2 Bstnsa 23. tmn li43. Gostilnlžarii in gir^arii! Istrsko 6ifl0 i«! mi l m Belo 9'SO ster. po l z.40. — ymm n stop. po L im brez carine, prodaja tvrdka Henrik Maran, QL Fnftlo FIlzS 4. — Telefen 23-63. Za prehodno blago se da naknada 30 vta. IS 3® ' Stiao IV. »EDINOST« Iter. t95. V Trotu, duc 26. oktobra * Tržaška kmetijska družba. Velikanska draginja. mod vojno in po vojni nas o naučila marsičesa dobrega, a v prvi vrsti paketne &edn>e s hraoiii, in večji del ijudi je skoro Se po/abil da se je človek nekdaj hranil tudi e ttiesom. ter uživa s privajeno slastlo najpre-pro-cte&o iJrano. Tudi naši živini se ne godi boi;e, kajti fodi nlei so minuli oni zlasti časi, ko ie uživala v tbijtt fino seno. otrobe, zrnje, obnaie pogače in Uruga- močna krmila ter dane-* mora zadovoljiti tudi s sJabim senom. Poln skrbi razmišlja danes »rejec, kako bi prehraiih svojo žhlno najbolje ui najceneje, a ko vračuna, koliko ga jc stala ta ali ona krava in koliko mu je dala. v primeri s Iroški, čistega dobička, pride končno do zaključka, da se mu danes tudi živinoreja več ne iz>pl-ča. Kaj pa naj počnem, vpraša obupan svojega soseda, ki se vedno baha, fia ima od svoje živine lepe *Iobi£ke? Hrani pravilno svojo živino, ter misli *n računaj, ko ji po-Idada.š krmo, odvrne mu sosed, in nnel boš_ go-tesvo dobiček od živine. Kai. ^e mislil in računal naj bi. ko pokladam krmo živini? Ai« rrfmam že dovolj drugih misli in skrbi? # . Res 'e, da nekdaj ni bilo treba kn^etu rmskti m znati ničesar, in živel je neprimerno bolje kot danes. Danes je pa drugače. Ceste, železnice, pošta fci druga prometna sredstva so se *ako pomno-žHa, da se kmetu vsak, tudi najneznatnejši prfcde-Jek odvzame pred nosom, tako da kmetu ne ostane niti malo krompirja zanj in njegovo družino, iliri malo sena za gladno živino. Vsled splošnega hrepenenja po brezdelju in iriobnem zaslužku ter iabfcem življenju, se ie špekulacija z nećnujtiejši-mi potrebščinami, kakor z živili. oHeko. obitva-Scrm. stanovanje mL tako razvila, da je ne morežo preprečiti niti najstrožje oblastvene -odredbe, ker eo tudi oblasti same več ali mani odvisne od 4stih velespefcuiativnrh <5iojev. Odtod totfko ponranka-tne. tolika draginja, da ie preprostem*! človeku, ikakor ie kmet. fJcono nemogoče živeti. Raz-niere so torej di^es povsem drugačne kot so bH« «*ekdai in bremena, ki jih no&i kmet, odk-ar svet givi, so postala v sedanjem, takozvanem kultur-cem stoletju tako težavira, da je tteit kmet -primo-ran misliti in se učiti, da bi mo^ei laZe izhajati. K:net mora biti t orel dane* dober polje d*2ec. priden delavec, dober računar in trgovec ter mora fciti v vseh teh poslih tudi temdfito izobražen, ako noJe, da mu gospodarstvo propade. Kmet mora fciti dober poznavalec prirode in \scga, kar ga c£id.vu. a predvsem mora poznati bistvo rasti*n in živali, la jih vzgaja, 'ter način n4ihovega življenja in »spevanj2. a zato mu je treba pouka. Ako pogledamo okoli sebe. vidrnn na na«i zemlji živa bt-tia in mrtve stvari. Živa bitja so i?udje, sevali in rastline, c mui e stvari zemlja, kamenje *n rude. Žrvi svet hnerui-onio orgjnsk.', a mrtvi neorganski ali mineralni ;di rudmoski svet. Vsa živa bisja so sestavljena iz dveh delov. En : fiel je z gorljiv, a -drugi nezgorljj.v. Ako gori čJo-treško, živaisko ali rastlinsko telo, ga zgori večji fiel a ostane nezgorijivi del. malo (DepeJ;*. Zgor-fcivi (strohljivi) del je sestavljen v glavnem >z štirih prvin, to so tvarine, ki se ne dajo dalje kemično razkrojiti. Te štiri prvine so: ogljik, dušik, kisik in vodik. Iz ogljika, dušika in kisika je sestavljen zrak. ki iga vdihavamo, a iz vodika veda. stastero pijemo. Nezgorljivi {nestrohijivO del, ki kot pepef, je sestavljen zopet iz drugih prvin, cd katerih so najvažiiejle: apno. fosfor, k«lij, catrii, žvepio, železo rtd. Telo mse živine sestoji torel. tdo človeka in rastline, iz ogljika, dušika, ktsifca, voJika. apna, fosfora, kadija, natrlja, žvepia, žtieza, itd., katere :>rvine se pa ne nahajajo v telesu posamezno ampak v obttkf ke-ciaćnili spojin. Od teh spojin so nai varnejše zgor-Sjive spojine, ker tvore največ! del telesa. Te »gorljive spojine sestajajo ali iz vseh štirih gori-csneuenth prvi«, namreč z ogljika, dušika, kisika H vodika ter jih imenujemo tudi dušične spojine, ali pa mžRka v njih dušik ter se imenujejo potem Jrrezijušične spojine. Nezgor livih ali ptpehiih spo-nahaja v živalskem telesu ktko nudo, in ker €o zgrajene »z iste >uovi kakor ajčnl beljak, ter Hiii if^kiemo največ v krvi, mestu miškab, v nrfeku ta možganih. Bre^duškrnc spojine imenujemo ti<4: O-gl^ikove vxxi»kv, ker je v mili «»iv«č ogljika, ki l!e StfM*>e-n z vodikom :er jih naidemo največ v »masti. Kakor živalsko, tako ttidi rasttkisko tek> Iz dušičnih (beljakovinskih) iu arezduSicurh ((.-«-Cjikovih) spojin ter \z rudnih aH mioersinih, pe-pehiih sporin. RaMime jerolieio hr-itnihte snovi in sicer rudne spojine fa«rmo. iosior, kat. naui*. žveplo. železo 4-fed.) ter vodik hi dušik kot vodno raztopino potom kore»»in Vi /cn»4ie. a ogiiiK ui §7. zraka ter Uh pretvar aju v dušične (bv^^Kovin-«rke) in breziluSOne (o-^kove) spojine. Žival .pa ne more, kaikor rastlina ustvarjati iz dušika, oglji-kn, kisika m vodika du^čitih in brezdušnih soo-Hn, ampak mora te posledice spi«emati od rastlin ter jih potem v svojem telesu predela potom prebavo. Zato pa so rastline živalskemu tc-Jesu neobhodna hrana, 1z k.^ere vrpa živina v>e hranilne snovi, ki jih potrebuje z« gr;*d!Ho s.o:ega lelcsa, za živl-jenjc, produk«:ro dela. mle- ka itd. Rasttbfsko telo vstbire n; j\eč brczd-.:>ič-nMi (ogljikovih), a /ivaisko teJo ttajvee dušrvjkili (beljakovinskib) spojin. Zato je vebke > ažnosti za ^rra«jtu;e živine, da Ima Krma čim vtx /U*š;A^nli Qii beljakov in>kilf ^tovi v sebi. Zategade! so pa tudi krb. vladkor. m^st in c4jn«te tva-ffine. Živiaa potrebuje tore", za iu a no di^ičfie ?M be-rjukt»vinske, brcz4,:.*4čne M ogljikove in rudne aii ^>ep; 'ne spoiine. Vse ra^fct-n>e pa nimajo en?ke cnoo^rne teh sestavin. Nekatere imaio več, dr* ige muni. Vse rastline pa imajo v ^eb« največ vode, tatera je pa za hr. brezpomembna, ker da- i*}0 lahko živini pitr v -do iz studenca. Največje važnosti Je pač v rasUinslri krmi ona stiha snov, ki ostane, ako izparimo vso vodo iz rastline. AH, tudi v tej suhi itiovi rastlin se ne nahajajo one »ajvažnejS© dušične ali be |ak;>vinske, bre/duiij-ffie ali ogljikove ter rudninske a!i pepeJne spojine H tumaio hrnn:en»e živalskega telesa nikake vrednost«, ker jih /ival-aki /eJ«>-!n koliko jc v tej suhi •snovi dušičnih ali beljakovinskih in brezduš»čn:h (ogljikovih) škrobnih snovi, ki jih zamore živalski ielodec prcb?.viti. Dalje ie pa hraniv>st irme odvisna tttdi od zmožnosti prebavijanja živine, kajti vemo, Ja Jieka krava prebavita isto -ikrnio bolje i=n da več mleka Kakor druga ob vseh drugih enakih okofucrstib. liCenjaki naprednih ii^rcrao\. so Iirn— fijvcst različnih krnnv.h ra^Uut hi krepkiii krmi z oztroin na dušične ali beliakovin-ske ter breaAušKS ne (ogijikove) alt škrobne snovi, ter natančno uirotovSi. koliko hranilne wednosti ima ta ali ona krmna rastlina ali krepka krma, in koliko prirastka na mesu, mleku itd. zamore dati gotova množina te krme, in slavni nemški profesor KeHner je sestavil tabelarične podatke, po katerih lahko preračunamo, v koliko se nam ta ali ona krma v gotovi kcdičifti z ozi-rom na »jeno tržno oeno bolje izplača, in potom kontrole tudi ugotovimo, katere naših živaii podano jim krmo najbc&J »»-koristijo in poplačajo. rbzk cesti. 40 • Alla clttt m Tneste - 40 Ulica 6. Cttrtflcd (prej Torreate) stBv. 40. Izgotovljene raoSfce ob'ekt lastnega izdelka Črne, modre, sitc obleke po L 90.—, dežn-plašči L 105.—, površniki L 130.—, hlače za delo L 15.—, obleke za delo L 38.—, volnene srajce L 9.—. Velika izbera vsakovrstnih oblek za molke in dečke po abso---lutno konkurenčnih cenah. — — Avstrijska krona velja — 1 cent. »New York \Vorld« javlja iz Pariza, da vznemirjajo mirovno konferenco zelo vesti. Jd prihajajo z Dui>aja o fi^ nančnem polo/aju. Id onemogoča jrfačanje goriva in živil. Avstrijska »roua, ki je veljate v mirnem času 20 .dolarskih centov, velja danes manj kakor 1 cent in ie v zadnjih dneh padla &e za 40 odstotkov. Mnogi delegati smatrajo, da ue izdrž! Avstrija do prihodnje žetve, če ii ententa ne da na razpolago kredita za povidigo vabite, Glad in draginja v K "levo. Pud moke stane v Kijevu 4000 rubliev, iunt maot> 400 rubljev, Timt k?jec 200 rubliev. V Ro^tovu iu Dojhj pa razsaja pegasti legar, liudje umirajo trumoma. Glede živeža veljajo te cene le za one, kl «a hočejo kupi;t preko predpisane nvttožiae, ki jo dobi vsak. Plemska posestva zftpienjeim. Bttonsku narodna skupščina je sklenila, da bodo zaphrftžli v sa plemiška posestva ministrova prtliasa ukradena. Ministru BeneSii ie bila na potu iz Pariza v Pr-a^o uropana prtlja«a. Poaiftik Krištofu Kolumbu v Buettos Alres. Ha-IHati^kiai naselbina je sklenila, da podarri argentinski rer»ulvi>ki v dar pomuLk KTlStoJa Kolumba. Pomnik bc-do odkrili na dan narodnoga praznika, ki bo na 33. dan meseca mc$a 1920. 1. v Buenos Aires. l istnica vredi^štva. G. 1. B. Zagorja. — BH ssro iialje časa odsoten, na ont strani, in s«n se vrnil boto, torej Tprepozno za intrisuii Ust. Potemtakem prr-hodnjo nedeljo, iasi se Icag v uredništvo. Pozdrav! —r. »Goriška Straža«. — Prosimo, da nam sporočite. kaj naj storimo z doposlanirni nam listi. ZLATARNICA & PItlO, TRST m nakaja a»a Karsa i«. 13 (MvSa zaiarnica O. ZEfUCOVflTZ ft Ffgllo) Velik« bkeni statonrth i« slatth u, atuaov, vtriiic itd. TRSOVIMA wmm K. Cvenkel v Trsta naznanja svojim cenjenim odjemal-cem, da se je z dnem 24, avgusta x. 1. preselila s Korza V. E IH St. 28 za dve številk! naprej, namreč »a §t. 24. SCSseva kislina la iena pristna Plavilo Rižnall skrebnS klel 8« ta d, S« ta da Jji se doM pri HOLLAHSil COLOHIA ćrultrt z o.H. v Trstu ul Pfer lw\ tis tetesfflia steu. (vogal ul. Oaroneo) Telefon. Ž4-03 Tetefcn 24-03. mma JOSIP STIICKEL Trti, Vfjal Vta M««va-S. Catarhs. Vel ka vaatefi-stasaa blag* >» moik-j in fteaa^e. — Biaf» B* vnuti}«^ Iftifroi, b& ^ni, ■ tle. at^mln t«r okr^s oblek. Vsa po »aijUaik koakuran^aib cau»V. prodaja na vagone po £200 komtulov Delniška družba kranjskih pcrvAh opekaren Trnovo pošta il, Bistrica. mmmm mm TI u!« isrrlfira vauhla 5tv. S ima veliko zalogo uirtvaSklb prel OdUnjsnJe in prihsiunjs ulaHov, Ccutralnvt jnžita postaja. Utthoiil. D. v Belgrad, Bukarest, (Crez l.iubtjanff' Zagreb). 2'05 D na Dunaj (Crez Vkiem, Tvbiž, v^aVi po- iredeljek, sredo In oetek). 5*30 0. v Cervin}nn, TrM (črez Bi\1o). 6*30 D. v Reko, Črez St. Peter 11* Krasu. 6'50 H. v Benetke t^rez Blvio. TriUfi, Videm). 7'40 R. v iVUten, Pnrif, Loti Jon ln Bocde*ux Cervinjan). S:50 H. v Lozatec (zveza z Reko). 11 15 H. v Benetke (irei Bivio, Cervlnjan). 14*30 D. v Beiietk« (čr-ez. TržiC). 14*50 D. v St Pettr na-Krasu, Reko, 1 „.ne. 115'IS O. v Logatec (čroz Št Peter na Krasu) i Uu-blšanoi. 17'iP D. v Riin črCK Cervinjan, Benetke, Padovo, Boh^Ttrlo. t7'55 O. v Vidt«n (ćrei Bivio), Tržič (-\eza * Cervignaaom, Girica). lS'2n fi. v Reko Crez št. Peter ti u Kra>u. 1^0 D. na DuAal (ćrez I.ogatec, Oradec) \ > ponedel]«ft, sredo iu petek. Dobodi. D. Z Dunaja tćrcz Trbil—Videni) vsiko s^redo, petek !n nedeljo-7"— D. Iz Belgracla, Bukdreš'a fćrez Z.tg eb— Ljubljano). S'30 O. Iz Losatoa. -: 9*20 O. Iz Vf-dma (trez Ooricj. Tril^; Sabrezšu.i). &40 D. Dunaja (ćrca Orsdee—Logatec). 10^ D. 7. Reke f£rez ^t. Peter na Kra*i>. D. Is Riffla BiNe^io, Pa-d^vo. Benetke, CrrvfnjaviX Mf'30 D. I* Losalcjt, Ib*50 D. k Baietek (ćrex Viiie.a. frji^l. 18*45 O. I* Cerviujan«, Triii« tirei Blv \9'?7 H. Iz Benctek, Mtfatrc, CvtvinU''tći'c* Bis-kj). 21* M. Iz Logatca, (zveza j Pdio) .23*— II. h Benetek (ćfc? Vtdeni, Oorkro, Tr^t*, » Bivio). 23'.J0 U. Z Reke 2F"4r \7 Londona, I M." iza, Bonle*nx, Benetek, f.čre< Ccrvvniau). Mili na, Borzna ia. TrsU, cbte 36. oktobra t9F9. TvtVii Jad-un^iEa banka 250— 255 CoMi-Iich (A«srro«m^ricana) 4.S3— 490 Dalriial« (Parobr. dr.) 290— 300 GeroSmich 1350— 1400 LIoyd 825— S45 Lunino 1425— 1475 Marfoo«ch 360— 370 Naviga^one Libera Tr»c>tifTa 1340— 1.^70 Oceanih 400— 420 Premuda 5C<1— 580 Tripcovicli 470— 4S0 Assicorazioni GtaenB if.500—16750 Rfmii-Mi« Adriatica 3075— 3150 Ampeiea 430- 4*0 Ceanent Datmatcs 2S5— 2«5 Cenitnt Spalato 330— 345 Čistilnica pelrtUeia 1950— 2030 Čistilnica riža 270— 260 Krka 355— 365 Tržaški Traniyay 230— 235 Tržaška tvornica olja 875— 925 Švicarski teč.iil. ŽENEVA, 25. Itaii-a SU0: Beroliti 19.93; Dtirsi 5.40, n. 5.15; 23.525; Pariz «>53>; Ne -v Vork 5.M. Pr!porc9{9ve TRGOVINA JEST VIN / vla Genova (CampaBiie) 13. Zaloga: kave. oba, mila, sveO, sardin, kakava, čokolade, čaja i. t. d. Pristni J uma tka rum, koniak, vermoath, maršala, višnjevec ter raznovrstna vina. v^c po MHbl! v Trs5y regištrovana 1 neomejoatm jatnatvoni hL Cesare Batttstl (prsi Staion) št. 21 sprsi« hranilne uloie od L 1 dalje. Trgovcem otvarja teko:e Čekovne račune. — Posoja hranilne pušice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega. Soje posojila po najugodn jših pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na »astave vrednositiih listin. Deln sla A K 30,000.03 ), Reser^a K ) Central si Ta»f Jia lm ii mmh 5 - lin ifican 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj. ?Cotv»r, Ljui>* lja-ia, Metković. Opatij-«. Split, Šlbeni'c, ZtJar Ekspozitura: Kranj. Obavija vse v bmčno 5tf > spi J »ji* j pisli S£»?aja?«i3 vlog* na hranilne knjižice proti 31/3% letnim obraslim v bancogjro-prometu proti 3o/o letnim o-brestltn. ti* odpoved navezane zneske sprejema po najugoUnejSU pogojih, ki m iniaja pogoditi od slučaja do slučaja. Čaji« 32jsni rasista fii/u Blagajna posluje gA 9.80—12.30 in l i:;3- l'j z in brez zLite krone VIU£M ....... TOST, u! 30. oktobra Gasermat U. ti. SSSS |l»sta};» pri Andreh«. OdhodL 510 0. V llerpctje, Ko/ino, Ka. Oorico, Ped brdo. 16*50 O. V Herpelie. Kozino, Kuifanar, Ro>ln„ I^do. 17'lo M V Koper, Buje Dohodi. 8'25 M. Iz Bjj. Kopra. J0'20 U. h P.iie. Rovinja. Kanfonara, Di^aic. HerptK Kozijie. 1120 O. Podbrda, (.korice. AjdovSčme, Prva&aa, Opčin. 16*30 M. BuL Kopra g i r». Prie, Kanfattara, Merpe!!, Ro- gi j ztTie. ' 19*40 O. Podbrda, Gorice. A]«!ov5Čfne, F*rv«tln#, Oi^fn. M. P..reva. Bul, Kopra. 22'2o O. Pule, Rovinja, Kaiiiaiura, tierpe'l, IH-vaće. Uradne ure vsak dan izvzemši nedeij in praznikov od 8 do 1. [ Hitri K. -- RizkoS.il vlak. VI. — Me&anec. B. = Br^vtek cvnah Ivan zmernih bliiovec. MEflANfCNA DELAVNICA. Odlikovahu (Iranka 0»v4UkHla. Via Modia 2«. izdeiovanje m poprava strojev in motorjev. Pio. -a* acum. knjigoveznica. Pletro Pipf>aJk Trat ailca Valdtrlvo 19. Artistična vezava. 2epai koJedarjH tastaeca isdelka. Vpisniki (rejfistri) posebnega sisteroa. 201 1&im os m ziATASiSc ~ ru veliko izbero m vdobi pri A. POVM v Trstu 1RG GARIBALDI (BARRIEBA) 3. „^^ se dob! po konkurenčnih cenah v "" j uiica Cominerciaie št. ."5, pri trv J. P Ul! IBESirajn Si?8aj8iii mm IT A Mor iSipftl Bl^ri ] Sei Jel 3t Neatnann tu a -__ l rsti! ; rdki 'n Županstvo Miren j™™^ ™^ .Slnger* Gast & Qassar d^! "nrtn^rVMko FfiSSvES£3 BEH^fiR poprjviianja. fr^, uL Oampanil* immm mm Mniiopite mk KrižiiiiSCie. i< Tm^mb t ^ .... rv t i _ l t t___ MAJOLICNE PECI IN STED1LNIKL M. Zeppar. u:. S. Glovami i In 12. NaiboTfcL' I izdelovanja in nainopolrteiša vrsta. Cene zmerne, j 1202 PAPIR. Velika zaloga papirja ovitke, papirnatih vre« 1 čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cent zmerne. Gastoae Dollmar, Trst, Via dei ! Gelsi iu. - 256 proda vse svoje škodo\ane usahle obširne po vojni po- VzKHcno cena 30.000 Lir. Pismene poaudbe z varščino 30'J0 I. — DAMSKA KHOJACNICA A. Riccer. Trst Conunercial« 3. Izdek^e vsa-ko . rstfie obleke po ausleškea? i« francosken« kro'u, , plesne oblckn;. obleke za poroke, bluze za zled i- \ sorejeinajo do 10. novembra t. 1. — vta.1 H5če itd. Cen« zmerne. Postrežba točna. 337 "... . , , . * , -„ „ . x„ ponudil naj se zgJasl do te dooe pri županstvu v Mirnu, kjer se mu označijo podrobni pogoji in pokažejo vsi pogozdo>abi nasadi. v TrsH«. Centrala v Ljubljani. PodruSaiue: Celje, C« lovec, G ur c», Sarajevo, Spliij. DchiSka Ravnica i K IS.^M.?)?. - . £ Rcserirni xakl£di: K Obavlja vse v Lančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice preti 3 na žiro-raćune proti Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje bor/.ne naloge in .daje v najem varnostne celice. j iTet. žt. 5 18. Blagaj >a je odprta od 9-13,1 i proda prijetje v Podmelcu ob žeki-j niški postaji, !m-:o za lesne zs usrMg In Istlsrno i vjđno . silo da 300 H?. 9 Ponudbe daje: 1 sdvDkGt Dr, naiR!K TUMA w (iorld, Ufule XX1U MOS2!0 8, L Pozor I ro^er X Tr§@vliiflH.Brii(eKiiQ0ptali priporoča svojim cenjenim odjema'cem bogato zal' go in čapif I itaiijan. k h in angleških krojev, kakor h;di i perJIno In raznovrstno b!a£o In sploh vse v stroko iivilj spmdajoče pot ehščine. MČnšisrfstlcR dl Slcurta e Trslu. (L«st»w »ala& :'. L'stacoviieoa leta 163& i Zavarov. i>rot; škodi, povzročeni po csn;u. str^i ; »a eksplozijah. Zavarovanja stekicnih plošč proti razbitju. Zavarevanja proti tatvini z vloaiom. Za-varov an|a pošiliatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovan:? v aajrazličneišiii k >mbiD2-ci>>h. Delniška glavnica ta rezerve dne 31. decembra 1915 K Stan}e zavarovalne Ravnice na življenje (31. 12. 1915) K 516.405.S49 -. Cdfcar obst-va družba, je bilo v vseh branžah iz-ptačauo i ki "iivodali K S72.*53.443'85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih ki važnejših krajih. ZOBOZDRAVNIK D". HRAČEK T^ST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. tmto\ii\M Mt ptftiUri3|2 in mM za^i 2»psBtn » to 18. fi&fcra 1319. Župan: URS3Č PETER. I najzanesljivejše poizkušeno sredstvo odpravi v najkrajšem času vse • v« I iS PIP. Ena doza zadostuje za celo hišo. Cena L 2 s poštnino vred proti naprej poslanemu znesku Preprodajalci dobijo popust. I Lekarno J. med o ii u OipavL Sašlo ie usi vagona v MARŠALE, ki se prodaja »a debelo tranzeio aii E3C£F3rijeit© jsc zmerni c^ni. Ssfoiako se prodaja tudi nekoliko vagonov vilkega OpoSa £4srei:o od leia 1918. Mis, Vla Lnzzsrefto vaccfilo 50. PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Makanion štv. 9 - Trst (Hi5a usiancvljena leta 1828 ) KOZE in USMJE za ženske in nroške. Boje in Chcvreaujc, \aU, podlage in vsakovrstni predmeti za Čevlje itd. v Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna, .1)