Gospodarske stvari. Posnetki iz gozdne postave za vojvodstvo Štajersko. I. Oddelek. Kako se gozdi obdelujejo. §. 1. Gozdi so: a) cesarski, namreč držaTni, ki jih neposredno državne oblastnije oskrbujejo; b) občinski, t. j. taki gozdi ali lesne nasadbe, ki mestnim in kmečkim srenjam pripadajo; c) privatni ali zasebniški gozdi, t. j. gozdi posamnih državljanoT, različnih redov, samostanoT, duhovnij ali ustanov, in slednjič takih družeb, ki imajo poeebno pravico do gozdov. — §. 2. Brez dovoljenja se ne sme nobeno gozduo zemljišče piidelku drT odtegniti in t druge namene obrniti. Dovoljenje k temu zamore za cesarske gozde (§. 1. a) le podeliti miuisterstTO, kteremu gre oskrbovanje teh gozdov, tam pa, kjer nastopijo strategični (vojskozaanstveni ali branivni) oziri, le t porazumljenju z vojnim ministerstvom po natančnib pozv«dbah politicnib. oblastnij in po zaslišanju Tseh'pri tem vdeleženih. Pri srenjskih (§. 1, b) in priTatnih ali zasebnih gozdih (§. 1, c) ima to dovoljenje dati okrožna oblastnija, ktera pa mora prej posestnike same in one, ki imajo posebue pravice do imenovanega gozda, o tem zaslišati in določiti, ali se dovoljenje iz javnib oziroT dati more ali ne. Če pri teb pogodbah druge osebe priTatnopravne ugovore stavijo, mora okrožna cblastuija gozdne lastnike, ki doToljenja iščejo, t dosego njihoTih pravic proti onim na rednega ciTilnega sodnika zaTiniti. Dokler o tem ni določba izrečena, se ne sme nobena gozdnemu stanju škodljiTa prememba početi. SamoToljna poraba gozdnega zemljišča Tdruge namene ae kaznuje z jednim do 5 goldinarjeT za oralo (joh). Dotični gozdni deli se morajo t določenem, po razsodbi izTedencev odmerjenem obroku zopet spodrediti. Ako se gozd v izrečenetn obroku ne spodredi, se ima kazen za Tsaki primerljej posebe ponoviti. §. 3. Na noTo posekani gozdni deli se imajo pri ce^arskib in srenjskih gozdih (§. 1. a in b) najpozneje v petih letih z mladim lesovjem zasaditi. — Od starejših ja8 (AValdblosse) se mora Tsako leto toliko lesa nasaditi, kolikor ga kaže razmera vsakega leta, odkar je les izsekan. Pri zaaebnih gozdih (§. 1, c) se smejo pod pogoji §. 20. z ozirom na postopanje, ce opuščenje gozda ni bilo dovoljeno, po okolnostih tudi daljsi obrokiv doToliti. Ce se ta ukaz ne zvršuje, se ima to kot samoToljna poraba gozdnega zemljišča t druge namene kaznovati in potem opuščena spodredba gozda po §. 2. prisiliti. §. 4. Noben gozd se ne sme Tgonobiti, t. j. ne sme se ž njim tako ravnati, da potem nadaljna spodredba lesa v nevarvnost pride ali cel6 nemogoča postane. Če je nadaljna spodredba lesa le t nevarnost priala, se ima ugonobljenje tako kaznovati, kakor samovoljna poraba gozdnega zemljišča t druge namene, in opuščena spodredba se ima posilama vraiti. Če je pa reja lesa celo nemogoča postala, se sme kazen do 10 gold. od orala povišati. (Dalje prih.) Da kolje za vinograd graT trpežno postane, se nasTetuje m e d n i ali kupreni t i t r i o 1. Vzame se kad ali druga taka posoda, v kteri se vitriol t vodi raztopi. Voda mora biti vrela in se z Titriolom tako meša, da pride 45 pintoT (bokaIot) na jeden funt vitriola. Koli se potem t kad blizo do poloTice postavijo in po 2—3 tjednih obrnejo , tako da se zdaj tudi drugi konec, Tsaj tako dalječ kakor globoko pozneje v zemljo pride, tekočine naTzame. Po 5 — 6 tjednih se koli iz kadi Tzainejo, in kam postavijo, kder se morejo dobro posušiti. Najboljši za luženje (Beizen) je tako kolje, ktero se je nasekauo in naeepljeno po 6 tjednoT sušilo. Tako precej posušeni les tekočino bolje na se potegne in se je bolje navzame. Ko se je tako jedna butara iz kadi vzela, se z drugo, tretjo itd. ravno tako ravna. Seveda je treba vode priliti in vitriola v primeii pridjati. Ako je kolje popolnoma sulio, ae mora dosti dalje močiti. Tako pripravljeno kolje ohrani 5—10 let prvo os (špico), kar je pri Tedno Teči dragiui lesovine in težakov gotovo važno. Za 1000 kolja znašajo etroški 2 gold., kar v primeri daljše trpežnosti ni ravno preveč. (Piakt. Landw.) Stanje goveje kuge. Po naznanilu c. k. namestnije v Gradci je do 28. dec. 1873 pri 42 gospodarjih 184 goved pokončanih bilo. Za preiskavo je bilo klauih 8, padlo je kužnib le 27; ubilo se je: bolnih 83, sumljivih 66. Nepreneboma se postopa odločno povsod, da se nima ne širi. Ljutomersko c. k. glavarstvo je razglasilo več srenj spadajočih pod okuženi okiaj. Ker se je tudi v K r š k e m kuga prikazala, se je po ukazu graške namestnije od Brežic do Trbovelj meja proti Kranjskemu zaprla. Tudi na Dolenje-Avstrijskem, posebno okoli Dunaja, razsaja živinska kuga. Pomoček, da se kislo zelje ne skvari. Včasih se napravi na kislem zelji debel kožuh smrdeče plesnjevine, ki se vselej zopet naredi, ko se odpravi. Ta plesnjevina zelju svoj neprijeten dub poda, slednjič ga pa cel6 spridi. — Temu se pride v okom, ako se v vodo nad zeljem maselc dobrega žganja vlije in to iz početka tolikokrat ponovi, kolikorkrat se iz kadi zelje vzame. Navadno ni treba več ko štirikrat žganja naliti. Zelje se tako ne le dolgo obrani, ampak dobi tudi prijeten, po vinu dišeč okus. (Pr. Ldw.) Štajerska družba za viusko trgovino. Opiavilni sv&t te družbe naznania akcijonarjem, da sicer polletna bilanca kaže znatuega čistega dobodka, da se pa vendar kupon meseca januarja izplačati ne more, ker je opvavilni sv&t prošnjo vložil pri vladi za spremembo piavil in za znižanje postavne svote kapitala; dokler se prošnja ne reši, se tudi zamena kuponov iie more zvršiti. — Sicer ni ta družba edina, ki januarskega kupona zamenjati ne more; razun njeje še 52 bank, 7 železnic, 22 stabarskih in 20 obrtnijskib društev, vseh skupaj nad 100 akcijskih družeb. 0 stanji štajerske upiie (kreditne) banke se piše v ,,Tagespresse", da je še bolj brezupno kakor se je tačas mislilo, ko je falirala. Vsi uradniki so odpuščeni, le knigovodje se delajo. Premoženja je ravno še toliko ostalo, da dobijo vipniki bankini k večemu 10—12 procentov. Akcije so po takem brez vse vrednosti. — Nepovoljno stanje preinoženja pribaja odtod, ker ni mogoče tega, kar iina banka dobiti, in kar je v premoženje povzeto, iztirjati. Kako da se je delalo, kaže to, da je eden bankinih pooblastnikov za 400.000 gld., drugi pa za 500.000 gld. več posodil, kakor je imel zaloge. Tietjije banki 110.000 gl. na dolgu ostal. — Z banko vred je propal tudi pokojninski fond uradnikov, kterega so uradniki ustauovili v vzajemno pomoč s tem, da je vsak od svoje letuine nekaj odpisati dal* za gotovino so se pa bile nakupile akcije falirane banke. Bauka ,,Slovenija" v Ljubljani razglasila je letni izkaz, sk.enjen 31. dec. Iz njega posnemamo, da je banka izdala 16.365 polio (zavaro-valnih pisem) za stvari, ki so 50,001.150 gld. vredne. Vplačana zavarovnina zuaša 503.674 gld. 15 kr. Po odštetem znesku za pozavarovanje pii drugih društvih (138.810 gld. 69 kr.), kakor tudi za to, kar je že izplačano ali sicer poravnano, ostalo je banki 327.029 gld. 54 kr. premije v lastni račun. Zadosti lep uspeh pri nesramnem nasprotovanju domačinov proti domačemu zavodu!