JUTRA: Teiafon Urodn. 2440 Uprava 2456 MAJA OB 16.30 URI 4. MAJA lMscwrm~ v goiovmi MarW0F$M Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 100 Maribor, sobota 3, maja 1930 Maj« raz-u n nedelj« in praznikov vaak dan ob 16. uri Računar!. pottnem. čeki,*«vvvJsl|jubijalil'it..11.409 re|a mesečno, prejotisn v upravi ali po poSti 10 Din, dostavljen na dom pa;12 Din Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarlfu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova ulic* št 4 iiiiMiirtiTiTT-n--------1 mmiiMMiii n : Demonstracija — ne pa atentat IVAN ŠTRTAK ODLOČNO ZANIKA. DA Bi BIL NAMERAVAN ATEN-TAT NA ZAGREBŠKO POKLONIT VENO DEPUTACIJO. BEOGRAD, 3. maja. V procesu proti zagrebškim teroristom sta bila zaslišana danes mladoletni trgovski nameščenec Ivan F a n in mesarski pomočnik Ivan Š t r t a k. Ban je izjavil, da sploh, ni imel nobenih odnošajev napram ostalim soobtožencem. Kot vajenec se sploh nikdar Poljaki slave 3. maj kot narodni praz- ; ni brigal za politične stvari. Svoje prej-fiik, ker so tega dne leta 1791. dobili u- šnje izpovedbe pred policijo in preisko-stavo, ki se zato imenuje tudi »Konstitu- valnim sodnikom je preklical, češ da cija 3. maja«. Kakšen pomen ima za ' sploh ni vedel, za kaj gre in kaj hočejo Poljake ta ustava? Da moremo na to od- i od njega. Konstitucija 3. maja govoriti, moramo omeniti glavne dogodke, ki so jo pripravili-*V XIV. stoletju se začenja udejstvovati v političnem življenju, po vzgledu magnatov, tudi poljska šlahta. V naslednjem stoletju pa se je šlahta že toliko o-krepila, da je Poljska postala parlamentarna država: šlahta je na svojih sejrni-jh izbirala poslance in jih pošiljala na glavni sejni, kateri je začel vladati drža-v°.V težnji, da si pridobi bogastva, je tehta stremela za tem, da čim bolj ute-ni meščanstvo v njegovih pravicah, a z. Kmečkega stanu napravi svoje orodje Za obdelovanje zemlje. To ji je tudi uspe. °j kajti koncem XV. stoletja je bilo meščanstvu prepovedano pridobivanje posestev, a kmetu odvzeta vsaka svoboda Ko se ni bilo več treba bati konkurence meščanstva in pomanjkanja delovne silev je začela šlahta omejevati kraljevo oblast in slabiti moč magnatov. Tudi to se ji je Posrečilo, kajti kralj že od 1. 1505. dalje ni smel odrejati nič novega (nihil novi, brez pristanka senata in poslanskega do ma. Od te dobe začenja za šlahto tako Zv- zlata svoboda (zlota woInošč), katero je hotela tudi utrditi in uzakoniti. In tudi v tem je zmagala- Po smrti Zygmun-ta Augusta I. 1572- niso volili kralja več Predstavniki naroda, ampak vsa šlahta (viritim), a novoizvoljeni kralj je moral Priseči, da izpolni pogoje, ki jih je zahtevala šlahta (pacta conventa). Tako je izgubljal kralj ne samo oblast, ampak tudi Ugled, kmet pa je bil vedno bolj tlačen, a mesta so propadala. Poleg tega je nastala na Poljskem, posebno v XVII. stoletju pod vplivom jezuitskih šol, verska nestrpnost, ki je privedla državo celo vojn (s kozaki), ki so jo pretresle v nienih temeljih. Šlahto take neznosne politične, kulturne in gospodarske razmere niso niti najmanj vznemirjale; ona je ljubosumno čuvala samo svoj liberum veto, ki je temeljil na načelu sejmske soglasnosti in ki je bil, po njihovem mnenju, edina garancija njihove zlate svobode.’ Da je ta svoboda vodila v robstvo, tega flahta ni videla; da je vzrok strašnih fcmed, to je videla, ali držala se je gesla: ‘Polska nierzadem stoi!« (Poljsko nered «*ržf.) In tned tem, ko je v Poljski vladala *koraj anarhija, je Rusija pod vlado carice Katarine II. težila proti zapadu, a Pru- Tudi Š t rt a k je zanikal vsako krivdo, predvsem, da bi bil član teroristične organizacije, ki sploh ni obstojala. Priznal je sicer, da je nabavil črn smodnik za dozdevni »peklenski stroj«, ki pa je bii pravzaprav navadna petarda, kakršne se uporabljajo za detonacije. Njegov oče je lastnik rudnika in mu je zato tudi znauo. kako se ravna z razstreljivi. S Hadžijo se je le dogovoril, da se priredi demonstracija proti zagrebški poklonitveni depuia ciji. Ako bi bil nameravan atentat, po tem se ne bi posluževali črnega smodnika. Odločno je zanikal obtoženec trditev obtožbe, da je šel načrt za tem, da se požene savski most v zrak in ž njim vred tudi poklonitvena deputacija. Opoldne se je pričelo čitanje Štrtakovih iz' povedb pred policijo in preiskovalnim sodnikom. Položaj u Indiji LONDON, 3. maja. V boju med Gandhijem in indsko vlado se je slednja odločila za energične korake. Aretirala je vse glavne Gandhijeve pristaše v Kalkuti in Bombavu in jih obsodila na več let ječe. Veliko razburjenje je izzvala zopetna uvedba cenzure. Vsi novinarji odklanjajo prisilno kavcijo in so sklenili, da raje ustavijo vse liste. Gandhijeva akcija, da zbere 100.000 dobrovoljcev in odkoraka ž njimi proti Bombayu, pa silno počasi napreduje. Dosedaj se je priglasilo le 3400 mož. BEOGRAD, 3. maja. Danes je bil v Budimpešti otvorjen jubilejni velesejem. Naše ministrstvo trgovine in obrti je zastopal načelnik dr. Rudolf Steinmetz, ki je že 1. t. m. odpotoval v Budimpešto. Pravoslavna služba božja se jutri, v nedeljo, radi prisege rekrutov ne bo vršila. — meniti poedinci in zahtevali reformo države. In ko so se začeli sosedje vmeša' vati v poljske notranje zadeve, so začeli vedno bolj uvidevati, da je Poljska na robu propada. Najplemenitejši polski du' hovi, kakor Konarski, Staszyc, H- Kolla taj, Potočki — da omenimo samo najvažnejše — so napeli vse svoje intelektualne sile, da s šolskimi in političnimi reformami rešijo državo pogibelji. Njihovo delo je bilo silno otežkočeno, ne toliko radi moralno in intelektualno propale polj ske družbe, kakor radi gesla Katarine II. in Friderika II., da se Poljska ne sme o-crepiti z reformami- Šele, ko sta se Katarina II. i Jožef II. zapletla v boj s Turki in ko so se ravno vsled te vojaške zveze ohladili odnošaji med Rusijo in Prusko, je uspelo Poljakom na t. zv. štiriletnem saboru (1788.—1791.) izglasovati ustavo, ci se imenuje »Ustava 3. maja 1791.« Po Zopet poskus samomora. V tekstilni tvornici Hutter & drug na meščeni 321etni barvar Stanko Rebolj je včeraj v samomorilnem namenu izpil večjo količino neke strupene tekočine. Reševalno moštvo je ponesrečenca odpeljalo v mariborsko bolnico. Njegovo stanje je zelo resno. Pregled invalidov. V smislu naredbe ministra vojske in mornarice in dopisa komande mariborskega vojnega okruga se morajo letos ob priliki glavnega nabora pregledati vsi invalidi pod 30%, da se ugotove njih sposobnosti za vojaško službo. Zato se po zivajo vsi v Mariboru stanujoči vojni invalidi pod 30%, ki niso bili prevedeni na nov invalidski zakon iz 1. 1929, da se javijo od 5. do 9. maja med uradnimi urami v mestnem vojaškem uradu Slomškov trg 11. — Inkognito. Neimenovani iz Beograda je poslal 50 Din z naročilom, naj se za ta znesek kupijo šolske potrebščine dvema revnima otrokoma II. razreda osnovne šole v Krčevini. Za velikodušni čin izreka neznanemu dobrotvoru zahvalo upravitelj. — ®>ia Friderika II. je skušala zapadno ____________________________________ Rusijo združiti z vzhodno. A že takoj, I tej ustavi je Poljska nasledstvena kra-je šlahta začela Izvajati svojo samo-1 Ijevina, liberum veto se ukinja, zakono-so dvigali svoje proteste ple- 1 dajno oblast vrši senat in poslanska zbor- nica, v kateri sedijo tudi zastopniki mest; eksekutivno oblast vrši kralj z ministrstvom; kmeta ščitijo zakoni; državna vera je katoliška, toda tudi drugi morejo svobodno izpovedavati svojo vero itd. Ustava 3. maja nima praktične vrednosti: ni stopila v veljavo, kajti hitro potem, ko je bila sprejeta, je prišlo do druge delitve Poljske (1793.), in kmalu po tem do tretje (1795.), ki je izbrisala Poljsko s političnega zemljevida Evrope. Taka Ustava 3. maja je, kakor pravi Ign. Chrzanowski v, svoji literarni zgodovini, »zmaga modrosti nad zaostalostjo, plemenitosti in patriotizma nad podlostjo in sebičnostjo, je obenem spričevalo, ki si ga je dala Poljska pred Bogom in ljudmi, da bi mogla tudi dalje obstojati kot svobodna država, da njen padec torej ni bil, samomor, ampak umor, ki so ga izvršili trije razbojniki. Konstitucija 3. maja in u-por Košciuszka sta rešila čast države, naroda in imena poljskega«. V tem je Pomen te ustave. Dr. F. Crnek. Nesreča pri tovarni v Ceršaku. Ceršačka tovarna lepenke je dala ts dni po tvrdki Redlich in Berger iz Gradca odnosno Dunaja popravljati svojo strugo ob Muri. Dela je vodil inž. Blas. Dne 28. aprila pa se je zgodila nesreča: 171etnemu delavcu Francu Baumanu sa je izpodmaknil ploh, na katerem je stal. in padel v Muro. Istočasno sta iz enakega razloga padla v vodo še dva druga delavca. Ta. dva so mogli tovariši še rešiti, dočim te Baumana voda odnesla. Plaval je še kakih 1000 metrov, potem pa je omagal in utonil. Mati, ki ji je bil fant edina opora, je vložila pri državnem tožilstvu proti podjetju kazensko ovadbo radi nezadostnih varnostnih naprav pri delih na Muri in obenem odškodninsko tožbo za izgubo sina-hranilca. — Odkod ima kolo? Včeraj je bil v Smetanovi ulici od stražnika ustavljen 20!etni zidarski delavec Ivan Lubec, ki se je vozil s kolesom znamke »Turbina« v vrednosti 2500 Din, ki je bilo dne 14. aprila ukradeno v delavnicah drž. železnic. Lubec je na policiji trdil, da ga je d& nes teden kupil od nekoga za 1000 dinarjev. Da se dožene resnica njegovih izpovedb, se vrši nadaljna preiskava zadeve. — Iz policijske službe. Okoliški nadzornik policijskih agentov g. Janko Goršič je premeščen v isti lastnosti k policijski upravi v Ljubljano, kamor odpotuje jutri zvečer. G. Goršič je bil kot uradnik ir kot družabnik vsestransko priljubljen in mu želimo na njegovem novem mestu vse najboljše! — Nerazveseljive številke. V mestu Mariboru in v območju mariborskega sodnega okraja je bile tekom 1. 1929. rednim potom vknji-ženih hipotečnih dolgov na novo 5S mil. 386.322 Din. Kakor rečeno, tu niso vštete vknjižbe izvršilnim potom. Takse za gornje vknjižbe so znesle 980.000 Din. — Na tuj račun slavil I. maj. V četrtek 1. maja zvečer krog po\ 18. je stražnik pred gostilno Božič v Tattenbachovi aretiral 261etnega hlap ca tvrdke Sluga s Tržaške ceste, ki je bil tako pijan, da ni mogel stati na nogah. Izvošček, ki ga je pred gostilno čakal in zahteval od njega plačilo za vožnjo, je pripovedoval, da jc vozil Vesenjaka na njegovo zahtevo že celo popoldne po mestu od gostilne do gostilne, da mu pa sedaj noče plačati. Stražnik je Vesenjaka odpeljal i »Grafu«, kjer se je čez noč iztre-znil. Našli so pri njem 410 Din denarja, iz katerih so plačali izvoščka. Drugo jutro je Vesenjak iztreznen bil iZ' puščen. Istega dne (2. t. m.) pa je llapec splošne bolnice Ivan Tuš prijavil na policiji, da je prejšnjega dne crog 12. ure vinjen zaspal v hlevu pri Slugi, in ko se je krog 16. ure zbit dil, mu je manjkalo 500 Din denarja. Sum je padel na Vesenjaka, ki je bil danes zjutraj ob pol 7. v svojem stanovanju aretiran. Pri policiji je izpo* vedal, da je ležal denar poleg Tuša na tleh in da ga je res vzel. Vesenjak bo oddan sodišču. — FINALE ZA PRVENSTVO SLOVENIJE S. K. ILIRIJA (LJUBLJANA) |. S. S. K. MARIBOR V Ljudskem vrtu Ob vsakem vremenu Stran a Protituberfculozni čneui Te dni — 3. do 5. maja — praznujemo protituberkulozne dneve. Namen te proslave je živahno pospeševanje vsesplošnega boja proti najhujši socialni bolezni, jetiki. Ne poznamo nadloge in bolezni, ki bi leto za letom brez prestanka zahtevala toliko smrtnih žrtev vsepovsod po svetu, kakor je ravno tuberkuloza. Ona je kužna, nalezljiva; prehaja^ in širi se od človeka do človeka. Jetične kali zaidejo v jed ali pijačo, posuše se v prah, ki z zrakom sili v pljuča. Prilik za okuženje je nebroj. Vsled izredne trpežnosti in žila-vosti bacila jetike s samim zdravilom poljubne vrste tej bolezni ne pridemo dovolj do živega. Preizkusiti je treba razne načine, spojiti in organizirati vse učinkovite metode borbe proti tuberkulozi, razpresti mreže organiziranega boja na vse strani in na vsakega človeka, šele potem bomo doživeli umik jetične pošasti na vsej črti, šele nato znatno omejili števiio smrtnih izgub vsled nje. Vsakdo izmed nas mora po svojih močeh sodelovati v vojsk? zoper tuberkulozo, zakaj vsak človek se po njej okuži, vsak lahko zboli, a sleherni bolni poedinec je lahko vir oku-ženja in bolezni za druge. Poglejmo okoli sebe. da vidimo, kako se vrši boj zoper jetiko dandanes! Poglavitna naloga v tem boju je odstranitev kužnih virov, to je bolnih ljudi s kužnim izmečkom. Te bolnike je treba osamiti, izolirati. Ozdrav Ijivi slučaji spadajo v bolniške zavode (bolnice za tbc. zdravilišča), neozdravljivi v hiralnice, deloma v bolnice ali vsaj v lastno sobo na njih domu. Zdrave ljudi pa je potrebno vestno poučevati glede ravnanja in načina življenja, da enkrat ne podležejo zavratni bolezni. Žalostna je slika, ki jo nudi borba proti jetiki okoli nas dandanes. Tako potrebna in nujna odstranitev kužnih izvorov je splošno nemogoča. Saj nimamo dovolj zavodov (bolnic, zdravilišč, hiralnic), ki bi bili 'široki javnosti v tej bolezni dostopni in ki bi zadoščali za dalje časa vsaj znatnemu delu naših bolnih rojakov. Še manj pa je izvedljiva izolacija, osamitev bolnih ljudi v lastnem domu. Okuževanje se vrši naprej, otroci obole po starših, mnoge rodovine takorekoč izumi- SES., žt* (i l sti najpazljivejše ravnati po predpl sih, ki ti jih daje zdravnik ali druga poučena oseba. Bistvena tozadevna 11 a v o d i 1 a se glase: Ako le mogoče, imej sobo sam zase. Kadar kašljaš, drži glavo vstran, a pred ustmi imej robec. Tvoje perilo, posodje, jedilno orodje naj sc dcvlje zase, pri čiščenju ali pranju naj se prekuhava v vreli vodi. Vsako jutro naj ti strežna oseba z vlažno krpo obriše posteljo, pohištvo, stene. Pljuvanje bo di dovoljeno le v pljuvalnik, ki imej razkuževalno tekočino (malo lizola, sanitola v vodi). Okna imej po možnosti vedno odprta. Zdravih ljudi ne puščaj bližje od 2 m k sebi, zlasti pa ne otrok. V slučaju, da nimaš sobe zase, naj bodo ležišča vsaj po 2 m oddaljena eno od drugega. Zavedajmo se vsi brez izjeme veli kih lastnih dolžnosti, ki jih imamo v bolezni in zdravju do drugih, pa bo tudi jetična pošast primorana k nagle mu umiku. I 3. maja 1936 MRTVAŠKI ŽENIN' ] vajo. Predpisi glede čuvanja pred okužit-vijo v javnih prostorih se površno izpolnjujejo. Popljuvana tla, zakajeno ozračje tam, kjer je obešena tablica s prepovedjo pljuvanja ali kajenja, to vse je nekaj navadnega. V oddelkih za nekadilce na vlaku si je treba zrak brez škodljivega dima šele priboriti. Prav tako je večkrat v avtobusih. Gostilne, pivnice, ki so dostikrat pravo^ leglo in zbirališče vsemogočih kužnih kali, rastejo nove iz tal. Žalostno, prav žalostno je vse to! Ves protituberkulozni boj je doslej obstojal večinoma v skromni borbeni sili borcev v najhujšem bolezenskem metežu: v bolniški sobi, v zavodu ali lastnem domu. Že zdavnaj je napočil čas. da ves ta boj prenesemo tja, kjer so kemične tvornice za rojstvo jetičnih projektilov, kužnih bacilov. Ne-obhodno je potrebno ločiti jetične od zdravih. Zato pa morajo rasti iz tal — čeprav s še tako težkimi finančnimi žrtvami — zavodi za tuberkulozne, bolnice in ljudska zdravilišča; v drugem redu moramo polagati skrb za zdrava zračna stanovanja, v tretjem redu pa nuditi pouk in prilik za krepitev ljudskega organizma. Zavedajmo pa se, da je izolacija živih kužnih virov naša prva in najvažnejša naloga. Zakaj tudi v slučaju prestanka stanovanjske krize in kljub mo rebitni visoki stopnji telesne kulture bo žal! — še vedno mnogo tuberkuloze na svetu. Ne pozabimo tega dejstva! be besedo bolniku samemu; zavedaj se. da si lahko ti vzrok in povod za okužitev in obolenje drugih. Zavedaj se, da so že nešteti zakonci, bratje, sestre bili v svojem neprimernem ponašanju v bolezni vzrok smrti svojih otrok, bratov, sester . . . Zato pa se moraš — v slučaju lastnega jetičnega obolenja — po svoji ve- v Ceskoslouaški 5tro|euočje v (Dariboru Včeraj pop. je jugoslovanski Maribor zopet pokazal, kako prisrčno zna sprejemati goste iz bratske nam Češkoslovaške. Ob pol 15. uri so prispeli s svojim posebnim brzltn vlakom češkoslovaški strojevodje, deloma z ženami, vseh 215, ki se udeležujejo ekskurzije federacije strojevodij ČSR po Jugoslaviji. Vodja ekskurzije je predsednik federacije gosp. Stuchly. Deputacijo je že v Špiiju pozdra vila tričlanska deputacija strokovne zveze strojevodij kraljevine Jugoslavije, v Mariboru samem pa jim je zveza na kolodvoru, okrašenem z zelenjem in zastavami ter s slavolokom na tirišču priredi la slovesen sprejem, katerega se je poleg zastopnikov železničarsVh organizacij, državne in mestne uprav t, JČL, Češkega kluba, godbe in pevskega zbora »Drave« itd. udeležila velika množica naroda, ki je goste ob prihodu vlaka bur no pozdravljala. V pozdrav so jim govorili gg. Pavel Dežman imenom centralne uprave udruženja strojevodij, sreski na čelnik dr. Hacin za državno upravo, mariborski poverjenik udruženja strojevodij Toličič, šef žel. kurilnice inž. Vidic, zastopnik mestne občine mag. svetnik Rodošek, upokojeni strojevodja Vavroušek (češki), Rud. Tumpej za Zvezo jugoslov. nacijonainih železničarjev, Vedernjak za Udruženje žel. uradnikov, svetnik Knop za JčL in Češki klub. Ko so dame gostom razdelile cevtje, jih je občinstvo spremilo v povorki do hotela Orel, kjer jim je udruženje strojevodij priredilo o-bed- Ob pol 17. uri so se gostje odpeljali naprej proti Zagrebu, odkoder potujejo v Beograd, potem čez Bosanski Brod v Sarajevo, čez Mostar v Dubrovnik, obiščejo razne kraje ob jadranski obali, se vračajo iz Splita preko Zagreba, posetijo Ljubljano in Gorenjsko, in se vračajo 15. trn. preko Maribora v ČSR. lugoslouansko-českoslo-uaška liga u (Dariboru j'e imela sinoči svoj letošnji redni občni zbor v Narodnem domu. Vodil ga je predsednik g. dr. P i v k o, ki je pozdravil zlasti zastopnike drž. uprave, mestne občine in lige v Ptuju. Tajniško poročilo je podal g inž. L e-b e n. Liga je lani vkljub apatičnosti velikega dela občinstva vestno vršila svojo nalogo, omogočila lepe prireditve koncertov Vinohradskega Hlalio-la in slovaških učiteljev, sprejela mnoge izletnike iz ČSR, priredila znamenito Masarykovo proslavo itd. Letos se bo zopet oživel češki tečaj. Blagajniško poročilo g. ravnatelja G i n t z a je ugotovilo neprijetno dejstvo, da je lani plačalo članarino samo 91 članov. Blagajniku in odboru je bil dan absolutorij. Pri volitvah novega odbora, ki se je v smislu novih pravil številčno skrčil, so bili izvoljeni; predsednikom dr. P i v k o, podpredsednikom svetnik K n o p, v odbor dr. Reisman, prof. Sevnik, inž. Leben. ravn. Kadunc, prof. Spendal, dr. Kokovec, polkovnik Pogačar, učitelj Jos. Drly, kot namestniki dr. Dolar, dr. Senjor, dr. Černič, Šoštarič m Zeti, kot preglednika prof. Gruntar in ravn. Gintz. Slednjemu je občni zbor na predlog dr. Pivka še izrekel posebno zahvalo za njegovo dozdajno vzorno vodstvo blagajne. Dr. Reis-man je nato podal v daljših izvajanjih kritično sliko o razmerah v mariborski ligi in o nekaterih nerazveseljivih dogodkih lanskega leta, dalje splo šno stanje lig v državi ter stanje sodelovanja lig v obeh bratskih državah, ki se vedno bolj poglablja in izpopolnjuje. Imenom mestne občine je podžupan dr. L i p o 1 d obljubil še na-daljno podporo ligi s strani občine. Dr. Reisman je imenom vseh zborovalcev v toplih besedah čestital starini svetniku Knonu k 751etnici, ki io obhaja 16. t. m. Še vedno čilemu in neumorno delavnemu možu so zborovalci prirejali prisrčne ovacije. Ker daljnih predlogov ni bilo, je predsed-nik ob 23. uri zaključil zborovanje. >I * Protin in druge bolezni presnavljanja \ ozdravite z rednim pitjem ■ Radenske g zdravilne vode. ■ ■ Ona razkraja nasedbe sečne ki-j sline v členkih in pa žlindrave j zastanke presnove ter jih s pomnoženo diurezo odvaja. si BBBBBBBBBBBBBBBBBaBaB a a a a a a a a a a a a a 8 8 8 8 KONCERT ©B VSAKEM VREMENU v soboto in Red@t|o Park kavarna Maribor. Prvovrstni kvartet s spremljanjem harfe, pod vodstvom kapelnika gospoda VESELY. Igra od 10. do 23. ure. 1274 18.750 Din in ogromen zaboj blaga za Zalufco Zahvala! Na našo prošnjo za pomoč pogorelcem v Zaluki so Mariborčani darovali v blagu in denarju tako obilo, da nam ni mogoče vsakemu darovalcu zahvaliti se posebej. V imenu nesrečnih rojakov-pogorelcev se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način pomogli vsaj deloma ublažiti njihovo gorje. Obenem se toplo zahvaljujemo upravi »Večernika« in »Jutra« ter upravi »Mari-borer Zeitung« za vso ljubeznjivo podporo in nabrani denar. Skupni nabrani znesek v gotovini Din 18.750— in darovano blago smo odposlali pomožnemu odboru v Metliki. Bog plačaj vsem darovalcem! Pomož. odbor za pogorelce v Zaluki — Maribor. _________Dr. Černič. Makar, Guštin. KLOBUKI ZA DAME IN GOSPODE Ivan in Helena Kvas. Aleksandrova r. 32 Mali in veliki traven. To ime za letos nikakor ni prikladno niti prvo za april niti drugo za majnik. Letos je trava vsled zadostne »pijače« in gorkote že aprila tako dorastla, da jo že davno kosijo za zeleno krmo. Seno bo obilno in kosili ga že bodo »na suho« v drugi polovici maja. Ta dober izgled je potisnil ceno lanski krmi precej navzdol. Vrtovi, sadovnjaki, travniki pa so že bili od zatonu aprila vsi v cvetu in rožah. Zgodnje leto po mili zimi- Zato bi bilo za letos bolje nasloviti slovenska imena mesecev za eno nazaj, da bi bil april »veliki traven«, majnik »rožnik« in junij pa bi naj bil izjemoma: »usmili se nas!« Junij je namreč najnevarnejši mesec glede toče. Kmetovalec v juniju ali rožniku trepeče v strahu pred oblaki, kakor mornar pred viharjem. —Pa še nekaj: Ali se bo res zima bolj in bolj krčila in odmikala od nas na sever? ... Meteorologi ali vremenoslovci in geografi trdijo, kakor se čita, da topli morski tok od ekvatorja mimo Evrope na sever privzema na brzini in ako pri tem ostane, bo razlil sčasoma na Evropo toliko toplote, da sploh tudi pri nas ne bo več govora o zimi. No bomo videli. Vse ima svojo dobro in slabo stran, tudi gorkota in mraz. Ob preveliki vročini bi duševno ohromeli bolj ali manj, kakor je že zmerni pas ohromel ob vročini svetovne vojne in kakor so duševno nižje narodi vročih dežel. Srednja pot, zlata pot, zato: — Bog nam daj le zmerne zime in dobre letine, kakor se za letos obeta! — Popotnik iz Slov. goric- — Himen. V nedeljo, dne 27. aprila se je poroči) g. dr. Aleksič z gdč. Amalijo Štebihi hčerko višjega- jjaznika v Mariboru. Obilo sreče! — 1295 Iz meteorološke postaje v Slov. goricah April je pač vremensko zmeden in nagajiv. Vreme v aprilu je nagajivo in spremenljivo. Ta ljudski izrek je popolnoma resničen. Poljedelec se boji aprilskih dni kakor čebelica v panju in otrok na poti v šolo. Saj ga lahko ob najlepšem april* skem jutru že v par urah ploha prežene od pluga na njivi, čebelici strd raz cvet* ja pobere in popotnika do kože opere Aprilsko muhavost kaj radi ljudje tudi na človeka usmerijo, ako si to zasluži, seve včasih tudi obrekovalno nezaslužno, ka kor pač je že svet. »Ti si, on je — neza nesljiv, vihrav kakor je april in njegovo vreme,« — se sliši večkrat. In menda oc tod izvira tudi nagajivost, pošiljati kogs po »prvi april«. V 16 dneh nas je zaliva in le 14 dni je bil suh, pa še tu je mimo grede malo, poškropil. Zagrmel je štiri krat, s točo nas je klical k pokori en krat, še v postnem času (14.), z babjin pšenom (sodra) nas je obiskal tudi en krat- V njeglo pa se ni preveč ovijal »Slan« je bil le v par jutrih, pa ne pre več, škodilo ni (slana). Natočil pa je m rodno zemljo Slov. goric 77.8 mm alt okroglo 8 cm na visoko vode. — Lanski mali traven je nalil 72.3 mm ali okroglo še v 5 dneh sipal sneg, slednjič 22. in 23. dan, s slano pa je preče) pritisnil še ob 28. svojem vihravem koraku. Smo pač letos zadovoljnejši z aprilom. Deložacija invalida. V Gregorčičevi ulici št. 26, sc je sinoči izvršila deložacija zakoncev Štc-ferl. Mož je civilni invalid, žena pa je že več let prikovana tia bolniško postelj. Taka deložacija je neprijetna tako za hišnega gospodarja kakor za sodnega organa, ker se vendar ne mo r e dopustiti, pa če zakon stokrat tako veleva, da se postavi postelj z bolni-kom na ulico. Menda iz tega ozira je sodni organ dal prepeljati vso hišno opravo na dvorišče hiše pri magdalen skein parku, kjer stanujeta hčerka in zet imenovanih deložirancev. — »Svet’ Florjan, ognia nas ubran’!« Jutri goduje najznamenitejši obrtniški patron — sv. Florijan, zaščitnik gasilcev, kovačev in dimnikarjev. Cerkveni slikarji rišejo na podlagi najpestrejših legend iz svetnikovega življenja — viteza Florjana z zastavo rdečega križa in velikim korcem, s katerim poliva ostrešje goreče hiše. Ob mečah so mu naslikali težek mlinski kamen, s katerim so ga njegovi »sodniki« potopili. — Na takozvani slovenski Kalvariji med Radvanjem in Pe-crami se vrši ta dan tradicijonelno »žeg-nanje«, kamor običavajo poleteti -ne-le gasilci, dimnikarji in kovači, ampak tudi ostala »purgarija«. Vsem Florijanom, loram, Cvetkom in Cvetkam obilo sre-če! — Za pogorelce v Zaluki je izročil naši upravi g. Karel Thoma zavoj blaga. Hvala! — Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mimo spa-nje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je vporabo »Franz Jo-šefove« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah Primorske vesti Angelo Manaresi, ki je bil pripeljal na oljčno nedeljo v Trst 25 tisoč alpi nov, da so tam prisegali pripravljenost za bodoče pozive, je napisal k »dalmatinskemu plebiscitu« v Benetkah povodom razstave »dalmatinske knjige« poslanico, v kateri pravi, da gospodari v Dalmaciji sedaj narod brez imena, brez kulture in brez zgodovine. Ta narod uničuje znake itali-janstva, ni čuda potem, ako se je razvil božji val italijanskega hrepenenja Po zemlji, do katere ima edino Italija Pravico. Manaresi pa ne misli, kakor drugi bolj bojeviti plebiscitnik, na takojšnje zavojevanje Dalmacije, marveč pravi, da treba plamen, četudi je nrajhen, čuvati, da bo gorel dalje v italijanskih srcih in čakati treba na dneve, ki pridejo . . . * Par novih prevedb priimkov: Uršič Orsini, Vrč Verri, Vidmar Vedi-tnare, Višnovec Višini, Vlah Valli, Vrabec Arbi, Škabar Scabardi, Škrl Serri, KrauB Carussi, Kren Renni, Schaffer Safferi. Udovič Udovisi, Tav-cer Tavuzzi, Troha vdova Mrakič Ana se piše sedaj#Trocca-Marchi. V Istri se gradijo tri velika vojaška letališča in sicer največje pri Alturi, drugo pri Pazinu in tretje v raški dolini pri Labinu. Prvo je že v delu. • Po selih okoli Motovuna v Istri so hlevi že skoro docela prazni. Kmetje so prodali govejo živino, da so si mogli nabaviti najpotrebnejšo hrano in da so plačali davke. * ■ Po naročilu poveljnika istrske legi-•36 je napravil puljski kipar Endrigo iz bronca bivše avstrijske vojne ladje »Viribns unitis« oprsje vladnega na Zelnika Mussolinija. Podnožje je^ iz 'strskega marmorja. Kip, ki je težak ®sem kvintalov, je bil izročen Musso- hniju pred nekaj dnevi. * V Klani je preminul Josip Gavš, eden najzaslužnejših mož v občini. Dol go let je župan oval v Klani, ki je spadala v redko vrsto dobro stoječih občin v Istri v predvojnem času. Odličen gospodar Oavš je doživel starost 85 let. Časten mu spomin! Finančno ministrstvo je z odobre-| njem vladnega načelnika odredilo, da nakaže zavod »Cassa Depositi e Pre-stiti« občini Puli v Istri posojilo 5 milijonov lir. Polovica se porabi za krit-1 .[e primanjkljajev v občinskem proračunu, polovica pa za javna dela. # 281etni Martin Rahovec je bil obtožen tatvine goveje živine in posku-šenega umora četvorice orožnikov v| državnem gozdu »Vidorna« v Istri, kjer se je bil vnel boj med tatovi in | orožniki. Mrtev je obležal 211etni premožni kmečki fant Ivan Janko. Orožniki so trdili, da je bil med tatovi tudi I Martin Rahovec, ki je prišel radi tega pred puljske porotnike. Pri razpravi se mu je posrečilo dokazati, da se je nahajal oni dan v Dračevcu, na-| kar je bil oproščen obtožbe. Vsa zemljišča okoli izliva reke Mirne s štirimi mlini vred so prišla v last zadruge za gradbo istrskega vodovoda. Puljski prefekt je obljubil razlaščencem, da jim zadruga sezida nov velik mlin in nove hiše. Pri razlašče-( .... , .. ... vanju zemljišč za letališča, železnice Sh? f V bivši in bonifikacije se vedno izvršijo ce- 2 M w m°ZC’ nitve in obljubi se odškodnina. Dej- s° tra£lll‘ poletnega suženjstvo na ie da dnslei še ni dobil od-1 ga spanja in so tako postali stebri m škodnine niti en razlaščenec v ^okLt^ehiePnatlčniH-im k,lllturn‘h.dob’ liiski Kraiini čestokrat se je pa zgodilo, da so bas nji- * hovi lastni sinovi ali potomci postali na- V Pazinu se nastani te dni bataljon r°dni odpadniki. Takih primerov imamo nekega infanterijskega polka. Slično' vse po'no- ^ak(?je bd om zloglasni ured- Največja dobrota ki jo moremo nuditi zobovju in ustom je, ako jih redno in trajno snažimo z Odolom. Utteraria Naši pesniki in njihovi potomci. Čudna in tudi zanimiva je bila usoda nas Slo- se namesti vojaštvo še ,po drugih središčnih krajih v primorskih deželah, di se vzdrži povsodi red in mir in se preprečijo prekomejni stiki. * J- Učitelj Alojzij Vuga na Banjšicah je poslal občinskemu komisarju v Gr garju obligacije javnega dolga v vrednosti 400 lir, izvajajoč, da država pred stavlja domovino, ki je mati vseh in je vse zanje dala. Zato ne more biti na' pram domovini upnik, marveč samo nik ptujskega »btajerca« potomec tistega Linharta, ki nam je priredil »Županovo Miciko« in »Veseli dan ali Matiček se že ni« in s tem postavil temelje slovenskemu gledališču in slovenski drami. Potoni' ci Jovana Vesela-Koseskega, tega naj bolj političnega slovenskega pesnika, so danes — Italijani, daljni potomci sorod' nikov Franceta Prešerna so postali Nem ci in otroci Josipa Stritarja so našli svo' jo novo domovino v Avstriji. Prav isto pot so pa hodili tudi potomci velikega dolžnik. Obligacije naj se torej izreče Pesnik? h.™\sk? !,onifntike’ Petr,a ?l erarju. Fašistični tisk proslavlja >dru-1 Preradov'da- Vojaška m uradniška kane-gorodnega« učitelja Vugo iti stavi dru-1 [f v X monarhiji jih je zanesla mec gim za vzgled. Vuga je tega vesel in ^ce’ k]er so P023 *1 ,za.Jezlk’ natoc misli, da je z oddanimi obligacijami !n moYino SVOJ®ga ode*5 in, a' ed zavarovan proti premestitvi v Kalabrijo ali v Abruce. mariborsko o tališče REPERTOAR. Sobota, 3. maja ob 20. in pol »Cirkuška princesa« ab. A. Gostovanje beograjske operete. Nedelja, 4. maja ob 20. uri Koncert kvarteta ljubljanske »Glasbene Matice«. Dramske cene. Celjsko gledališče. Sobota, 3- maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Gostovanje Mariborčanov. Nedelja, 4. maja ob 16. uri »Herman Celjski«. — Ob 20. uri »Caričine Amazonke«. Gostovanje Mariborčanov. Ptujsko gledališče. Pondeljek, 5. maja od 20. uri »Netopir«. Gostovanje Mariborčanov. tem pa, kd se od potujčenih potomcev slovenskih pesnikov in kulturnih ter.narodnih delavcev še nihče ni, čeprav a tujem jeziku, zopet spomnil svoje stare, prave domovine, ji je potomka Prerado-jali zbranemu občinstvu. Namenjeni so Ivičeva’ PauIa Molden von Preradovič bili ti sestanki predvsem odraslim. Da pa sedai avstrijska Nemka, posvetila prele pridobi krožek tudi mladino za idejo pri- Pesensko zbirko: »Siidlicher Som- Javna generalka za »Mrtvaškega ženina« se je vršila včeraj v Unionu. Prisostvovalo je dijaštvo vseli mariborskih šol ter ie bila dvorana čisto polna. Sicer pa to ni bila več vaja, nego pravcati koncert, ki je uspel nad vse pričakovanje. Marsikdo, je s početka s skepso gledal mlade pevce in godbenike, toda že prvi akordi ko razpršili vsak dvom. Izvajanje je bilo tia višku. Zbor je pel sigurno in temperamentno, čisto v intonaciji skrajno preciznostjo. Orkester gibčen, povsem izenačen, kakor ga imamo v Mariboru le redkokedaj priliko slišati. Solisti naravnost vzorni. Kaj takega pač ni nihče mogel pričakovati od naše mladine- Gotovo bo nocojšnji koncert včerajšnje izvajanje, za katero je bila ena sama skupna aja, še znatno nadkrilil. Ne zamudite! Mladinski družabni večer francoskega krožka v Mariboru. Družabni večeri in Čajanke, ki jih je doslej prirejal francoski krožek v Mariboru, so prav lepo uspeli in so zelo uga- jateljstva s Francijo, je sklenil prirediti v sredo dne 7. maja ob 20. uri v Vesni večer, čigar spored je sestavljen s posebnim ozirom na mladino in ki ga bodo izvajali izključno malčki iz francoskega otroškega vrtca in naša šolska mladina. Spored obsega tele točke: 1. Ah, vous di-rai-je, Maman; Je suis un petit garcon; Savez-vous planter les choux in Sur le pont d’Avignon — otroške pesmi. — 2. Cendrillon, pravljica v verzih. — 3. J, Massenet: Thais, mčditation in A. Mauri-ce: Serčnade espagnole — gosli in gla-savir. — 4. B. Godard: Včnitienne glasovir— 5. Guetry: Richard Coeur de Lion; Dalayrac: Romčo et Juliette in Paer: Helas! c’est prčs de vous — pesmi, mer«. V tem jeziku so sicer napisane te pesmi, a kljub temu so tako polne ljubezni do rodne zemlje pradedove, da nas presenečajo. V nemškem jeziku še nihče ni tako opeval hrvatske zemlje, posebno, ne divnega jadranskega primorja. Njena pesem »Heimweh« se mirno lahko primerja z Mignon in njenim hrepenenjem po jugu: Da ich dammernd lag zwischen Schlaf und Traum, klar und nah sah ich die Heimet v jeder: War ein Nebeltag, stand ein Mandelbaum, klar und nah sah ich die Heimat wieder: Ging ein alter Pfad durchs Wacholderkraut, in — 6. Maftre Pathelin, stara francoska hartgestampft von vielen tausend FiiBen, šaloigra o prevaranem odvetniku. Mladi- riihrte sich kein Blatt, na se je z velikim navdušenjem lotila de- schlug mein Herz so laut, la in zasluži, da jo nagradi občinstvo s prav obilnim obiskom. Ta prireditev naj bo nekak dodatek k francoskemu dnevu, ki smo ga slavili minuli mesec p« vsej državi, in veren izraz naših simpatij za francoski jezik in francoski narod. Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek, 5. maja, bo predaval naš zdravnik dr. Toplak o problemih samomora. Na žalost se mora govoriti o pravi epidemiji. Vsled tega je pač važno, da se problem prerešeta objektivno in iz znanstvenega vidika. Živinski sejem v Mariboru. Na zadnji živinski sejem je bilp prignanih 11 konjev, 9 bikov, 40 volov, 155 krav in 11 telet, skupno 226 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli, 1 kg žive teže 9.25—10,50 Din, pol-dcbeli 7.75, biki za klanje 7—8, debele klavne krave 6—8, krave za klobase 5-6, mlada živina 8—8.25 Din. — muBte jah die rote Erde kiissen. — Se drugje, ko hodi svoja pota, pa pravi v mislih na svojega prednika, hrvatske-ga pesnika Petra Preradoviča: Vater, hast du es im Grab gespiirt, alte Wege ward ich heut gefuhrt... Tako so te pesmi, ta »Siidlicher Som-mer« Paule Molden von Preradovič lep dokaz, kako ljubezen potomcev do domovine svojih prednikov niti tedaj ne zamre, ko so vzgojeni v docela drugem kraju in v drugem narodnem in kulturnem vzdušju in čeprav Nemka, je Pavla Preradovičeva storila s svojo zbirko Hrvatom veliko uslugo in se vsaj deloma oddolžila za izgubo rodbine slavnega in velikega prednika in njenih potomcev, žbirka »Siidlicher Sommer« je tudi med Nemci vzbudila veliko pozornost in o njej so zelo ugodno poročali skoraj vsi pomembnejši listi. Danilo: Spomini. Za Veliko noč je izdal starosta naših slovenskih igralcev, sicer v samozaložbi. Knjiga, ki je zunanje in notranje naravnost razkošno o-premljena in okrašena tudi s številnimi slikami in ilustracijami, obsega 232 strani in stane 60— Din. V njej jc Danilo na živahen in prikupljiv način opisal svoje mladostne spomine, spomine na nekatere važnejše uprizoritve, pri katerih je sodeloval, spomine na razvoj ljubljanskega slovenskega gledališča sploh ter na nekatere svoje tovariše in tovarišice. Zraven je pa dodal še potopise in nekoliko svojih spisov, ki so bili raztrešeni po raznih naših listih in revijah. Ker so to prvi slovenski spomini igralca v takem obsegu in v taki opremi in ker so za poznavanje nedavne prošlosti naše dramske umetnosti velike važnosti, je Danilo storil prav, da jih je izdal. Na onih, ki se zanimajo za našo kulturo, posebno gledališko rast pa je, da jih — kupujejo! Caričine amazonke. Opereta v treh dejanjih. Pevsko besedilo. Spisal A. D. Borum, uglasbil Viktor Parma. Maribor 1930. Samozaložba skladateljevih naslednikov. Strani 24. — O priliki letošnje premiere Parmovih »Amazonk« je izšla ta sicer drobna knjižica, a pomembna je že zaradi tega, ker je prvi libreto, ki je bil v Mariboru natisnjen in izdan in ker prinaša, pevsko besedilo najboljše Parmove in sploh slovenske operete. S to izdajo so skladateljevi nasledniki storili veliko za popularizacijo »Amazonk«, škoda pa je, da so izpustili besedilo v prozi. Knjižica bi v tem slučaju imela mnogo večjo vrednost, ker bi se lahko uporabljala tudi pri eventuelnih prireditvah izven Maribora. Ljudaka univerza u marlbaru Prihajamo v zadnji mesec delovanja naše institucije in misliti moramo zopet na nadaljno zasiguranje njene eksistence, kar pa je v prvi vrsti v rokah mariborskega prebivalstva samega. Tudi v tekočem letu ni sprejela Ljudska univerza nobene podpore, a izdatki so se vsled preselitve v novi lokal zelo povečali. Tudi letos smo morali delovati, da nudimo res prvovrstna predavanja, večinoma s tujimi predavatelji, ki nam pa povzročajo seveda velike stroške in velike deficite. Vsled tega smo primorani apelirati zopet na naše prijatelje in pristaše, da vsak po svojih močeh pomaga z majhno podporo. 3rispevki naj se izroče ali našemu nabi-ratelju ali pa pošljejo poštnim potem na judsko univerzo v Mariboru. Tudi najmanjši prispevek bo pomagal, da se nadaljuje in izpopolni naše kulturno delo! — Odbor »Ljudske univerze« v Mariboru. Krajevna proti tuberkulozna liga pti Sv. Lenartu. Na belo nedeljo je bila ob zelo lepi u* deležbi pod predsedstvom župana g. dr. Goriška ustanovljena krajevna protitu-berkulozna liga pri Sv. Lenartu. Docent dr. Ivan Matko je v svojem pozdravnem nagovoru obrazložil pomen krajevnih lig ter na to vključil znanstveno pre avanje o zatiranju tuberkuloze. Po krat ci debati so bili izvoljeni v upravni od-x>r: za predsednika gosp. dr. Ludovik Gotovo!« je dejal Ragastens, ogledujoč si luknjo, z največjo pozornostjo^ Nato si je ogledal še ostali vodnjak, pri čemer se ie čimdalje bolj zamislil. -Čudovito!« je zamrmral naposled, kakor da od-govaria samemu sebi. Kajneda?« je vzkliknil krčmar ves očaran- Nato sta se vrnila obadva na vrli. Ragastens se ie ozrl proti Montefortu. In prav ta hip ie zagledal troje jezdecev, ki so sc bližali v galopu. Med niimi je spoznal Giovannija Malatesto. Par minut kasneje so jezdeci obstali pred gostilno in poskakali s konj. Giovanni Ma-latesta je pozdravil Ragastensa. »Bojim se, da ste morali čakati, gospod!« je dejal. »Nikakor ne. Sicer pa nisem izgubil časa: izvede) sem zgodovino Peklenske soteske in njene Glave..> »Ta dva gospoda,« je povzel Malatesta, kažoč na svoja tovariša, »bosta za priči pri najinem dvoboju.« »Dobrodošla sta,« je dejal Ragastens. in viteza sta se mu naklonila. »Ali se vam zdi ta kraj pripraven?« »Izvrsten.« »Torej nama preostaja le še, da križava meče... Brez odgovora je Ragastens z mirno kretnjo potegni! svoj rapir ter nastopil k boju. XLVI. Cezarjevo taborišče. Takoj pc tivolskem sestanku je Cezar Borgia, ves v jeklu, obdan od svoje švicarske garde — bil je to polk krepkih, težkih pešcev, ki jih je Cezar izbral vsakega posebej — in v spremstvu kakih dvajset gospodov, ki so tvorili njegov generalni štab, dal povelje za odhod. Čete so tvonle orjaško kačo, ki se je vila po gorskih soteskah, rožljaje z jeklom svojega orožja in svojih oklepov. Na čelu sta korakala dva polka malih, čokatih. bradatih in divjeokih Pijemontezov. ki so peli srdite pesmi ob udarjanju svojih kratkih sulic in dvoreznih mečev. Nato so sledili topovi in možnarji. ki so jih vlekle mule, neprestano bičane od gibčnih Kalabrezov. Ob topovih pa so v vzornem redu stopali topničarji-Nemcl velikanskih postav in s širokimi vihrajočimi bradami- Nepnsr»rinn ra niimi so prihajali halepartirii, nekaki titani, ki jih je bil Cezar nabral v Flandriji. Ti možje so stopali resno, v brezbrižnosti do bližnjih bojev: saj so jedva vedeli, za koga se bijo. Sledil jim ie polk rimskih arkebuzirjev. ki so bili istotako čvrsti korenjaki. In zdaj je prihajal polk Švicarjev, težkih in mirijo* krvnih; z monotonim glasom so prepevali svoje domače pesmi. Sredi niih je jahal Cezar. Za njimi so sledili še drugi polki, v katerih se je mešal cel Babilon tuiih jezikvo, in naposled konjenica, vsa blesteča se v jeklu. Vozovi s smodnikom in vozovi s šotori in provijan-tom pod varstvom škadronov lahkih rimskih konjenikov na majhnih konjih, oboroženih samo z meči in ščiti, so sklepali vrsto- Nove razglednice! Izšlo le 60 krasuih posnetkov Maribora in okolice. Za preprodajalce odgovarjajoče cene. Treovina s papirJcip F. Novak, Gosposka ulica. Založba 170 krajevnih posnetkov. 1256 Vinski hram toči zopet izboren cviček, kakor tudi vsa druga prvovrstna vina ter vedno sveže Tscheligijevo pivo. 1316 Lokal in stanovanje na prometnem kraju v Mariboru oddam iakoj v najem. Naslov v upravi »Veternika«. 1293 štedilnik skoro nov, v obliki mize 70X75X52 cm se proda. Aleksandrova cesta št. 16, v trgovini. 1291 Bočno olje najboljše kakovosti, priporoča tovarna bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, Taborska ulica. 1279 ta dve osebi opremljeno popolnoma separirano sobo z električno lučjo in malo kuhinjo oddam takoi Praprotnikova ulica 133 Prodam novo zidano dvostanovanjsko hišo, davka prosto v sredini mesta Maribora, v bližini šole in kolodvora z vsemi pritiklinami in dvema vrtovoma za ceno Din 110.000 in 5500 nr orane zemlje, zelo pripravne za vrtnarijo ali za kakršnegakoli obrtnika za ceno Din 75.000. Prodam skupno ali posamezno. Polovica plačljiva takoj, polovica pa po dogovoru. Samo resni rcflektan-ti naj se oglasijo pri Francu Špesu, Maribor, Tržaška cesta. 1231 10% obrestovanje Vašega denarja za vsaki znesek od Din 1000 naprej. Pismene ponudbe na Poštni predal št. 4, Maribor. 1221 Sobo- in črkosHkante izvršuje oo ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul 2. 2231 Sprejmejo še učenke za šivanje perila in ročnih del. Hrana in stanovanje v hiši. Vprašati: Maribor, Vojašniški trg 3. 1318 Res pristno in dobro vino, lastni pridelek dobite pri Vezjaku v Splavarski ul. 6. Staro liter Din 12. ~ novo Din 14.—. <285 Sprejmejo se zastopniki s kavcijo za zalogo in prodajo gramofonov za mesto Ptuj, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Siovenjgradec, Prevalje in Celje. Pismene ponudbe pod »Gramofon« na u-pravo »Večernika«. 1307 Hotel z restavracijo in trgovino v trgu, cena 400.000 Din-Kmečko posestvo obsega 100 oralov, 28 or. obsejanih njih 25 ov. travnika in sadovnjak, ostalo gozd za sečnjo, cena 280.000 Din. Posestva. 18 oralov na ravnem, hiša z 4 sobami, veliki obokani hlev, 1 uro od Maribora. Cena 160.000 Din. Nova vila z 2 stanovanji po 3 sobe, kopalnico, (parket), cena 230.000 Din. Žago in gostilno pri kolodvoru, cena 500.000 Din- Dalje večja in manjša posestva, hiše, vile in gozdna posestva, prodaja posredovalnica Ivau Godina, 1300 Maribor, Tattenbachova ul. 19 I. Lepo meblovano sobo v bližini parka z uporabo kopalnice, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam s 15- majem eni ali dvema osebama. Koroščeva ul. 20, visoko pritličje. 1310 Oddam takoj veliko sobo In kuhinjo proti mali odškodnini. Naslov v upravi t lista._______________________________ 1296, Oddam v najem lepo zračno sobo solidnemu gospodu. Vpraša se v trgovini Kravos, Aleksandrova c. 13. 1317 Meblovano sobo oddam solidnemu gospodu. Naslov v upravi lista. 1301 Prodam novo zidano dvonadstropno hišo, davka prosto v sosednji občini mesta Maribora, v bližini šole in kolodvora z vsemi pritiklinami in dvema vrtovoma za ceno Pii* 110.000— in 5500 m3 orane zemlje, zelo pripravne za vrtnarijo ali za kakršnegakoli obrtnika za ceno Din 75.000. Prodam skupno ali posamezno. Po;o-vica plačljiva takoj, polovica pa po dogovoru. Samo resni reflektanti naj se oglasijo pri Francu Špesu, Maribor, Tržaška cesta. Strojepisna soba H. Kovač, Maribor, Krekova ulica 6. Strojepisje, razmnoževanje, prestave. Pouk za posameznike v trgovskih predmetih. 1043 Najstarejši zavod za črkoslikarstvo na steklo, les, pločevino in zidovje. Specijalist za svetlobno reklamo na steklo. Ustanovljen 1. 190?. Odlikovan 1. 1922 z zlato medajlo. Gustav Plulipp, Maribor, Vetrinjska ulica 11. Načrti in proračune na zahtevo.____________________^11 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.______________________529 Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Predtiskanie najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las, s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje, samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. 1205 Nemščino poučujem uspešno in poceni. Kovač, Maribor, Krekova ul. 6. 1044 Gurman! In siadkosnednež! pridejo na svoj račun v restavraciji Mariborski dvor pri drž, mostu. 1334 Sprejmejo se gospodične za šivanje perila in ročnih del. Za one z dežele je stanovanje in hrana preskrbljena v hiši. Vprašati Maribor, Vojašniški trg 3. 1319 Trgovski lokal v Mariboru v sredini mesta primeren za veletrgovino, manjšo industrijo, podružnico oddam s 1. julijem v najem. Ponudbe na Hinko Sax, Maribor pod »Trgovski lokal«. 1309 mmtm Godbeno društvo »Lira« vabi mladeniče, ki imajo veselje do godbe in dober posluh, v prvi vrsti o-brtnike iz Maribora in okolice. Pouk na pihala in godala. Priglasijo naj sev gostilni Krčevinski dvor ob Tomšičevem drevoredu vsak torek in petek ob 20. uri. Sprejme tudi godbenike, ki so že vešči enega ali drugega inštrumenta. 1321 I.ORNIK KOROŠKA 9 Pozor gospodinje! Vsled popolne razprodaje vinske zaloge se dobi pristno ljutomersko staro vino liter po Din 10 samo čez ulico. Kino Union, Cafova ulica 7 na dvorišču. Večje množine dostavljam na dom. 1124 popravila ur, zlatnine, srebrnine in zri*, mofonov najbolje, najhitreje in najceneje samo pri tvrdki M. Ihser-ja sin, Maribor GosDoskaulicaJLS,, 15iZ Eiektroinštaiacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul, 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni cena. XII AVTO - PROMET WIEN - ORAZ - MARIBOR LO&EG Lartauto OmnibutbelriebjgeielBtchaft, Wien bo otvoril te dni brzovozni blagovni promet Dunaj—Graz—Maribor. Društvo zaposluje 500 avtomobilov ter je v stanu po zelo povoljruh cenah" oskrbeti hiter in zanesljiv prevoz blaga na omenjeni progi. — Prevoz traja 12 ur. loub Natančnejša pojasnila daje SteVO TOnŽlC, Maribor, medj.otpr. Telefon 22-30. Prvovrstna suha krušna slanina kg Din 24*— , suho carsko meso „ * 26*— suha šunka s kožo . , 30’— Vse razpošilja franko po poštnem povzetju Jot. Duchač, Pakrac,Slavonija E IX 430/30-9 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1930, dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sv. Magdalena vložna štev. 530, 531. Cenilna vrednost: 387.226.85 in 209.190 Din, najmanjši ponudek: 193.613.13 ta 139.460 Din. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Vinotoč Lešli, Meljski hrib 28 prej posestvo Dr. Leskovar. Vino Din 10*- in 12*- Okrajno sodišče v Mariboru, odd. !X dne 16. aprila 1930. 1303 Umetna svila, foulard svila, 1313 pralni deleln v veliki izbiri Srečko Pihlar Maribor, Gasposka ul, 5. Vinotoč ,Pod vejo1 od nedelje, dne 4. mala napraj v vinogradu dr. Glančnika, preje dr. Turner. 1315 Vinotoč Križan (prej Skašek) Krčevina 81, nasproti Kalvarlie s 1. majem otvorjen Pozor! Vabimo Vas k vrtni veselici z majniškim drevesom ki sc vrši dne 4. niaia v gostilni KEKEC, Meljski hrib 58 (prej Stari Prtil). Naznanjam, da sem otvorila v gradu na Trsti svobode št. 1, trgovino 1258 M-RA za vse vrste otroških oblačil in perila tudi po meri, nadalje narodnih vezenin za obleke, predtiskarijo najmodernejših vzorcev in se cenj. damam najtopleje priporočam BA-RV* Vinotoč Novak, Nova vas Pristno ljutomersko vino. 1311 Telovadci, plavači, veslači, nogometaši, tenis-igralci, atleti, dirkači, turisti . „ . , «w Najmodernejša športna masaža se izvršuje danes samo z RIEDUSAL MASAŽNIM OLJEM Edini preparat za masažo dovoljen od naj višjih športnih oblasti pri olimpijadi v Amsterdamu. (afavno zastopstvo: BOGOMIR DIVJAK, MARIBOR. GLAVNI TRG 17 Srrw \f M a r 1 ii o r u, cine 3. V. I93ff. __ B^Si*ii^..*aSS*Saja>waWBWB*B!KaHBWB*^. Poiskusite naše nove pekarske ipedialitete kakor: iiolt a la cekesetta, sijajae v okusu in tajne Saaiostanaka rogljlike iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen flastalnskl prapaCanec v vsah oblikah, izvrstno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! okusa Pravi opatijski prapaienac, izvrstnega ___ ______________________________________________________________________ in naši'vsestraasko znani in priljubljeni orehovi rogl|l2ki, poZunlski upognjenci In vinska palčic«, vaniasti kolači itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 TOVARNA OLASBIL IN GRAMOFONOV MEINEI HEPtoiD a Gramofoni Mandoline Violine Gltare Troabe Brina 1 od Din 298-— dalje . . 136— „ . . . : : St ; » « 85-— , SI61 PRODAJALNA: TRG SVOBODE Nova Scharbaumova zgradba najini Ji vrtno pohištvo, ležalne stole, pletene garniture, vrtne garniture, vrtne solnčnike. 1182 ..WEKA MARIBOR. Halo! Kam v nedeilo 4. mala? VbI na Pesnico kjer se vrši v gostilni »LIKAVEC« majniška veselica Dobra jedila. Izvrstna vina od Din 12.— naprej. Vstopnina prosta. Začetek ob 15. uri. Iz Maribora vlak 13.!». 1299 za solnčenje, pleteno pohištvo, potne košare, galanterijo, drobnarije, parfumerijo, vrvarske Izdelke, motvoz itd. is«: nudi najugodneje Drago Rosina Maribor, Vetrinjska ul 26 Pondeljek, dne 5. maja ob 9. uri se bo vršila na postaji Maribor glav. kol. javna prodajja najdenih predmetov. VS U čjAEIBog PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA PAVEL NEDOG Gosposka ul. 33, telefon 2127 Razlagova ul. 22, telefon 2280 VINOTOČ Branko Meiovšek Lajteršperk-Koiakl otvoritev 27. aprila 1930 nal javilo Takoj svoje točne naslove one osebe, katere bi se hotele od nas naučiti lepo, čisto in lahko hišro delo. da si na ta način pridobe stalno in posebno donosno hišno deio ali postranski zaslužek. Javijo naj se samo oni, ki razpolagajo z zneskom najmanje Din 3650.—. da si morejo na ta način nabaviti za to delo potreben stroi. Pouk ie brezplačen. Zaslužek 10 do 12 Din na uro. Materijal za delo dajemo mi. Poleg privatnih naročil lahko vsak stalno dela tudi za naSo tvrdko, ker mi v vsakem času proti gotovini prevzamemo vsako količino izvršene robe. kar tudi pismeno jamčimo. Za odgovor priložite znamko. 966 GRAUERT. tvornica Strojeva d. d., generalno zastopstvo in skladišče. OSIJEK I. Krežmlna ulica 13. KOVAČI! Kovaikl koks najboljše kakovosti dospel. Cena najnižja. — Dostavljam tudi na dom. Branko Meiovšek Tattenbachova ulica 13 Telef. 24-57 Sanatorij v Mariboru 1117 ♦ Gosposka 49 Tel. 23-58 Najmodernejše urejen za operacije. Električni zdravilni aparati: diater-mija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne. ^ m se več dobro ohranje- Prooa nih 3-4 in 4 m dolgih PULTOV prikladnih za trgovine. Ogleda se lahko v Mestni hranilnice v Ma' riboru ob uradnih urah. ir* da jih hočem popolnoma zastonj in za vedno osvoboditi n® ugodnega potenja nog. tudi če se to znojenje pojavi v sel* vročih poletnih dneh. To ni nikakšno zdravilo, nego popol noma enostavni naravni postopek. Prosim znamko za o& govor. — J. LUSTIG. OSIJEK. Krežmina ulica. ZAHVALA Za takoj izplačano mi pripadajočo podporo po smrti moje matere gospe Elize Rop. izrekam tem potom podpornemu društvu 1314 najlepšo zahvalo in priporočam to neprecenljivo društvo vsakemu najbolje. Maribor, dne 2. maja 1930. Srečko Rop, artil. poročnik. ^AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^ EKSPORTNA HISA LUNA « LASTNIK: M______________________A.PRISTERNIK Maribor, Aleksandrova cesta štev. 10 Za pomladansko sezijo, binkoštne praznike in birmo nildim bogato zalogo in sicer: Otroške nogavice, par od Din 5- naprej, črne. drap, sive, ijave in bele moške nogavice od Din 5 - naprej, damske nogavice od O 7- naprej, flor nogavice od D 12*- naprej. Za kakovost prevzamem polno garancijo! Nadalje nudim vezenine pro m od D -‘75 naprej, čipke m od D 1'- naprej. Razni sukanec, prejico za vezenje. Šivanke, gpmbe In druge potrebščine za krojače in šivilje po brezkonkurentnlh cenah. Lastna pletilnlca In predtiskarlja! Srajce, spodnje hlače, kravate, palice, dežnike v bogati izbiri po znižanih cenah. Otroške usnjene čeveljčke in sandale ročno delo od D 24‘- naprej. Svilene trake od Din 1’— naprej. 1212 m Kaj la za vlagatelja najvažnejše 7 Popolna varnost njegove naložbe! Zato nalagajte svoje prihranke v OBLASTNI HRANILNICI MARIBORSKE OBLASTI za katero jamči DRAVSKA BANOVINA z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Centrala: MARIBOR. Trg svobode 3 Podružnica: CEDE. Cankarjeva uiica 11 (Prej: Južnoštajerska hranilnica) Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu. Vsakovrstna posojila pod najugodnejšimi pogoji. Vlagateljem izven Maiibora in Celja na razpolago položnice. 111» bdaja KonzorcU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdalatelja in urednik: FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA v Maribor«