Leto XIV. ? CJelju, dne 23. septembra 1904.1. Štev. 74. T _«vakrat na teden, in sicer vsak torek in petek. — Dopisi naj se izvolijo poiUJati ureaniitvu, in sicct traaktr» it. — Rokopisi »e ne vračal« — Z» inserate se platine t krono temeljne pristojbine ter od vsake peth-vr»te po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo le» 8 kras ia pol leta 4 krone, za četrt leta 2 krom; ista naj se pošilja: Upravništvu „Domovine" v Celju. Izpolnjujte in vračajte nabiralne pole za „Kažipot"! Beseda o končanih volitvah. Voiitve so končane. Slovenci smo lahko z njimi zadovoljni, izpadle so za Slovence častno. V celjskem okraja je dobil priporočenec slovenske narodne stranke gospod Ferdinand Roš, župan v Trbovljah, 10.286 glasov, njegov nasprotnik socijalni demokrat Ivan Mlakar samo 2195 glasov, Nemci se pa sploh volitev Se udeležiti niso upali. Res je, da bi slovenski kandidat lahko dosegel Še večje število glasov, če bi nekateri kraji ne bili pokazali velike nemarnosti glede udeležbe. Vendar pa moramo priznati, da je število mož slovenskega prepričanja, ki so narodnega Slovenca volili, prav lepo in za Slovence častno. Nekateri kraji so svojo dolžnost naravnost vzorno izpol nili in bomo o tem še posebej govorili. Akoravno se ni posebno mnogo agitiralo, izkazalo se je Število zavednih Slovencev tako znatno. Da protinarodni socijalni demokrat ni dobil kljub živahni in nasilni agitaciji mnogo več nego 2000 glasov v vseh 7 okrajih, dokazuje pač, da so socijalni demokrati na Spodnjem Štajarskem brez vsake zaslombe pri slovenskem prebivalstvu. Nemcem pa izid volitev daje nauk, da še slovenski narod, ki postavi brez znatnega prigovarjanja v celjskem okraju kar nad 10000 mož na bojišče za narodno stvar, ne bo tako kmalu izginil iz Spodnjega Štajerskega. .V ptujskem okraju moramo biti Slovenci z izidom volitev ravnotako prav zadovoljni. Akoravno je število „zapeljanih .Štajerčijancev"4 v tem okrožju največje, je dobil slovenski kandidat dr. Miroslav Ploj impozantno število 13376 glasov, združeni prebivalci nemškutarskih trgov in podkupljeni slovenski odpadniki na kmetih pa vsi skupaj 5407 glasov kljub vsem sleparijam in obrekovanjem. Ta izid je sijajno spričevalo čilosti slovenskega življa v ptujskem volilnem okrožju. Dasiravno se za slovenskega kandidata v nekaterih krajih skoro nič ni agitiralo in so ponekod trmoglavci celo naravnost slovenski stvari sitnosti delali, se je iz prostega nagiba združilo 13.376 slovenskih mož in volilo narodnega kandidata. Ves nemSkutarski denar, vse „Štajerčeve" laži so malo zalegle. Slava slovenskim volilcem ptujskega okrožja! Tudi v mariborskem okrožju so se Slovenci častno držali. Da bi Slovenec kar naravnost zmagal, ni bilo upati, ker je bil priklopljen večji del Srednjega Štajarskega volilnemu okrožju. Pa tudi tu se Slovenci niso bali nastopiti za svojega poslanca in kljub velikemu hujskanju nasprot nikov so dosegli Slovenci za svojega kandidata g. Franca Thalerja 3472 glasov. Ako bi se v ožji volitvi združili ti slovenski glasovi z glasovi nemških kmetskih volilcev, zmagal bi Slovencem prijazni kandidat župnik Lopiö, dočim bi kandidat nemških nacijonalcev ostal gotovo v manjšini. Toda socijalni demokratje, ki pravijo, da nobenemu narodu niso nasprotni, sklenili so zvezati se z najljutejšimi nasprotniki Slovencev, da bi pomagali Slovencem sovražnemu trgovcu Stigerju, kateremu zvesto pomagajo zapeljani „Štajerci-janci*, to je slovenski odpadniki, do zmage. Pa Slovencem se ne bode moglo očitati, da bi ne bili tudi v mariborskem okraju možato nastopili in izkazali svoje slovensko prepričanje. Slovenci torej dobimo izmed osmih novih poslancev dva nova poslanca, dva odlična moža v deželni zbor, g. Ferdo Roša in g. dr. Miroslava Ploja. Socijalni demokrati imajo dosedaj enega poslanca, mogoče da dobe še enega, najbrž pa ne. Katoliška nemSka ljudska stranka ima že tri poslance ter mogoče dobi še dva. Najbolj klaverno izišla je iz volitve nemška nacijonalna stranka. V Gradcu dobila je najmanje glasov, le 2454, tako da je kandidat nemške katoliške stranke Neunteutel dobil več glasov namreč 2904, socijalni demokrat Resel pa cele 8769 glasov. Tudi v Mariboru spravili so vsi združeni nemški in slovenski odpadniki skupaj na Stigerja komaj 6274, Slovenci za Thalerja 3743, in nemška katoliška stranka (Lopič) 4792 tako da imajo Slovenci in nemška__ katoliška stranka skup 8535 glasov, torej večino, in sedaj so nemški nacijonalci odvisni samo od milosti socijalnih demokratov. Sicer pa zmaga Stigerjeva visi v zraku, in če slovenska in katoliška stranka napnete vse sile, bode še Stiger zletel na tla! Za slovenski narod je bil pa dan 20. t. m. pravi dan slave in narodnega ponosa. Ta dan je slovenski narod sijajno dokazal pred celim svetom, da je Spodnja Štajarska slovenska zemlja, kajti slovenski kandidati dobili so v celjskem okraju g. Roš 10.286 v ptujskem okraju g. dr. Ploj 13.376 v mariborskem okraju g. Thaler 3.743 skupaj 27.405 Nemškutarija spravila je pa na celem Spodnjem Štajarskem skupaj v celjskem okraju 0 v ptujskem okraju 5.407 v mariborskem okraju (mesto Maribor, mariborski, slovenjebistriški in maren-berški okraj) 4.336 torej skupaj le 9.743 vkljub vsemu podkupovanju in vsem agitacijskim sredstvom, katere so na vse moči porabljali in zlorabljali. Slovenskim volilcem torej slava in čast! LISTEK. Jesensko listje je padalo. V. S. Fédorov. In vračal sem se... Iz vročih, elektrizujočih Tvojih objemov sem stopal v hladno jesensko noč. Nisem občutil hladu, ki je marsikaterega zapoznelca stresal ko zimski mraz, nisem občutil v svojih udih mrzlih dihov jesenske noči. Videl sem Te po dolgem času. Vrnila si se, nezadovoljna z daljnim, fili-strskim svetom, k meni, v moj vroči objem. Ni te več zadržala nobena sila v daljnem mestu, — hotela si nazaj, hotela ai uživati nekdanji raj mladih dni, in vrnila si se, kakor se vrača ovca k svojemu pastirju, vrnila si se z gorečo željo v svoji mladi duši, nikdar več ne zapustiti zavi-čaja svoje mlade sreče. In pala si pred me na kolena in me prosila, naj Te poznam, naj Te vzamem v svoje varstvo. A obrnil sem se od Tebe, ker so mi je krčilo srce, ko sem videl klečati pred sabo bitje, ki sem ga ljubil z divjim ognjem svoje mlade duše, ljubil z neugasno strastjo... In od vrnjen od Tebe sem vzkliknil : „Vstani!" In vstala si. Ozrl sem se k Tebi.. Počela si govoriti. Prosila si me, naj — A zaprl sem Ti usta z vročim poljubom, zaustavil Ti govor s strastnim objemom in moje srce je vstrepetalo v himničm radosti mladostnih sanj, ko sem začutil Tvoja prsa naslonjena ob moja, ko sem čutil utripati Tvoje 'srce na mojih prsih. In bil je to sveti poljub, poljub odpuščanja, poljub večne zveze najinih duš, bil je poljub dveh ljubečih, hrepenečih in hotečih duš... In tako sva sedela dolgo.. Brez fraz, brez priseg in praznih ljubimskih besed sva čutila, da sva eno, čutila, da sva vladarja v svetem kraljestvu svojih čustev in želja, čutila ponos velike, mogočne ljubezni. In vztrepetala so najina srca. Nad nama so šumele jesenske nočne sape, kakor da plujejo Vile skozi vsemir, padalo je rumenkasto listje s kostanjev, pod katerimi sva sedela. In kakor da je tuintam zaječal kdo v ozračju s tenkim, tihim in otožnim glasom, kakor pogozdna Vila v naših pravljicah iz davnih dni. In mrzle so bile jesenske sape, a v najinih udih je gorelo ljubezni in hrepenenja. Zamolklo so zadoneli iz zvonika udarci pozne ure, ko sva se vzbudila iz sanj in pogovora in se spomnila, da se morava ločiti. Še enkrat vroč objem, vroč poljub in odhitela ava vsak na svojo «tran. Omamljen, nevede kod in kam sem stopal v jesensko noč. Nad menoj je Šumelo listje, padalo je vijoč se v krogih po ozračju, gnano od nočnih jesenskih sap. Moje misli pa so se izgubljale v temoto. Vrnila se je moja kraljica, vrnila se v ve-ličastvu svoje mladosti, vrnila se in mi povedala, da je ostala ista kot je bila nekdaj, povedala, da si je pridobila novih, lepih nazorov sred fili-sterije tujega sveta. Da moj duh je plaval k njej . . . Bila je v svoji sobi, razkošje ji je sijalo iz polnih udov, razkošje mladega bitja, hrepenečega po sreči, po radosti življenja. Vroč ogenj mi je spreletel ude, in hotel sem jo objeti... iu nevede, omamljen v svojih mislih sem razpel roke k vročem objemu--- Nad mano so zašumele jesenske sape, in vzbudil sem se iz sanjarij. Jesensko listje je padalo . . . padalo . .. Gospodarsko zadružništvo. Dandanes se vse organizira, vsi stanovi se združujejo, ker le z združenimi močmi morejo napredovati, le z združenimi močmi morejo si pridobiti ugled in izboljšati svoje gmotno stanje. Najbolj občuti potrebo združenja kmetski stan in osobito slovenski kmetski stan. Vsi drugi stanovi so že mnogo napredovali in potrebno je, da tudi kmet napreduje, ako hoče izhajati poleg drugih stanov. Razun tega so se njegove razmere mnogo poslabšale ; zemlja je že precej izčrpana in potrebno bi bilo isto drugače obdelovati, kakor poprej; delavske moči so se jako podražile in je iste prav težko dobiti, ker se vsako leto na tisoče in tisoče ljudi izseli, razun tega pa skoraj najboljše delavske moči iščejo boljšega zaslužka v mestih, v tovarnah in rudokopih. Ne le, da pridela kmet dosti manj, kakor prejšnje čase, imajo razun tega njegovi pridelki vsled velikanske konkurence slabšo ceno in prisiljen je, ker potrebuje denar, iate kmalu prekupcu prodati in ne more čakati, da se cene zvišajo. Davki so se povečali, kmet ima dandanes za mnogo več potreb skrbeti, ko nekdaj, skoraj vse vinograde je opustošila trtna uš in stanje slovenskega kmeta je res obupno. Ker pa država in javni zastopi prav malo storijo za zboljšanje teh žalostnih razmer, saj nimamo na Spodnjem Štajarskem in Koroškem niti nadaljevalnih kmetijskih poučnih tečajev, še manj pa kmetijskih šol s slovenskim učnim jezikom, zato so prisiljeni slovenski kmetje, po starem pregovoru: „Pomagaj si sam, i a Bog Ti bode pomagal" sami skrbeti za povzdigo svojega stanu. „Samopomoč" je rešilna bilka, na katero se ozira z upapolnim srcem kmet trpin in samopomoč je privedla kmete, da se združujejo, pri vedla k snovanju gospodarskih zadrug. Najbolj razvito je gospodarsko zadružništvo na Nemškem, Danskem in v Švici; tudi pri nas v Avstriji se je zadnjih 15 let zelo veliko storilo na zadružnem polju, vendar je še isto komaj v povojih, medtem ko je na Nemškem, Danskem in v Švici prodrla zadružna misel v najširše sloje ljudstva in dosegla krasne uspehe. Ker približno dve tretjini Slovencev tvori kmetski stan in ker bode vlada začela menda v najkrajšem času (zakon je že sprejet v državnem zboru) ustanavljati obligatne stanovske za druge, je potrebno, da se seznanimo z raznimi vrstami gospodarskih organizacij v Avstriji in posebej na Slovenskem. Gospodarske zadruge se dele v tri glavne vrste : . I. Denarne ali kreditne zadruge. II. Prave kmetijske zadruge. III. Konsumna društva. I. Že davno se je uvidelo, da je najhujša zapreka pri kmetovanju pomanjkanje obratnega kapitala, kratkomalo pomanjkanje denarja. Recimo, da sin prevzame posestvo, on rabi denar za izplačanje sodedičev; ali sin hoče umnejše kmetovati, ko oče, rabi denar za nakup živine, strojev itd.; ali treba je na novo nasaditi opu stošene vinograde ali vremenske nezgode uničijo vse pridelke itd. V vseh teh slučajih potrebuje kmetovalec denarja pod kolikor mogoče lahkimi pogoji. Stisko kmetovo so izrabljali v prejšnjih časih premožni večji posestniki na deželi, kateri so za ogromne obresti posojevali v stiski se nahajajočim denar. Dolžniki kmetje niso mogli mnogokrat redno plačevati oderuških obresti, še manj pa v.-ačati glavnico in prišlo je posestvo za posestvom na boben. Kmetski stan je propadal in te žalostne razmere so dale povod, da so pravi kmetski prijatelji začeli razmišljati o sredstvih, s katerimi bi se dalo kmetu poma gati. Sad tega razmišljevanja pa so bile ustanovitve posojilnic, v katerih dobi kmet pod ugodnimi pogoji in za majhne obresti (k večjemu 6%, medtem ko je moral prej oderuhom 20% in še več plačevati), hitro pomoč v stiski. Neprecenljive zasluge so si pridobili na Slovenskem naši rodoljubi, ker so ustanovili tako lepo število posojilnic, katere vse lepo delujejo in katere so pripomogle k temu, da je veliko kmetskih posestev ostalo v rokah njihovih lastnikov, medtem ko bi drugače prišla na boben. Slovensko ozemlje je zelo dobro preskrbljeno s po- sojilnicami in v tem oziru ne zaostajamo za Nemci, še nadkriljujemo iste. Po zgledu čeških rodoljubov so naši rodoljubi pred približno tridesetimi leti iz lastnega nagiba začeli ustanavljati posojilnice in še le v zadnjem desetletju se je začela vlada in deželni odbori brigati za ustanavljanje denarnih zadrug Vlada in deželni odbori pospešujejo ustanovitev takozvanih posojilnic po sistemu Ra ffeisen (Raiffeisenovke), katere imajo omejen delokrog na eno ali dve občini. Iste so davka proste in vodstvo je brez plačno; radi tega dajejo pod ugodnejšimi pogoji posojila, kakor posojilnice po drugih aiatemih. Na Spodnjem Štajarskem imamo 53 slovenskih posojilnic in sicer pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, v Celju, Dolu pri Hrastniku, v Št. Ilju v Slov. goricah, na Vranskem, v Framu, v Ormožu (dve), v Št. Juriju ob juž. žel., v Konjicah, v Gotovljah, pri Sv- Križu pri Mariboru, pri Sv. Emi, v Križevcih, v Vojniku, v Jarenini, v Št. Ilju pod Turjakom, pri Sv. Kunigundi na Pohorju, v Ljubnem, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, v Sevnici, v Ljutomeru (najstarejša, usta no vi j en a 1. 1874), v Marenbergu, v Mariboru, v Šmarju pri Jelšah, v Šmartinu ob Paki, v Makolah, v Gotajemgradu, v Gornji Radgoni, pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, v Ptuju, v Pi-šecah, v Mozirju, v Brežicah, v Rečici, v Raj-henburgu, v Žalcu, v Slatini, v Šoštanju, v Rogatcu, na Frankolovem, v Trbovljah, na Laškem, v Vitanju, v Slov. Bistrici, v Kozjem ter (po sistemu Raiffeisen) v Bizeljskem, Sv. Trojici v Slov. goricah, v Mariji Puščavi, pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža, v Rušah, Sein ci in v Cvenu. Razun navedenih posojilnic pa še delujejo na Spod. Štajarskem tri slovenske hranilnice in ! sicer južnoštajarska v Celju ter okrajni hranil 1 niči v Št. Lenartu v Slovenskih goricah in v Slovenjem gradcu. (Dalje prihodnjič.) Celjske in štajarske novice. — Izid volitev v četrti kuriji. V celjskem volilnem okolišu, kjer se nemčurji niso upali udeležiti volitev, sta si stala nasproti le slovenski in socijalnodemokratski kandidat. Socijalnodemo kratska stranka je razvila agitacijo, katera naj bi bila nam Slovencem vzgled, kako je treba delati. Sicer smo bili trdno uverjeni, da bo naš kandidat g Ferdo Roš izvoljen z ogromno večino, a vzlic temu smo z veliko nestrpnostjo pričako vali končnega izida volitev, ki nam je pokazal da se je oddalo za slovenskega kandidata 10.286 glasov, dočim je imel socijalni demokrat gospod Mlaker le 1883 glasov zase. oziroma 312 več, ako 3e mu prištejejo glasovi na Mlakarja, kar se bo najbrž storilo, ker sta bila samo ta dva kandidata in je pomota nemogoča. Razbitih glasov je bilo 50. Razloček je torej okroglih 8000, kar znači, da socijalnodemokratska stranka v celjskem okolišu nima one moči, s katero bi se moralo resno računati, posebno ako se pomisli, da je šel za Mlakerja zadnji njegov pristaš na volišče, dočim ste več ko dve tretjini Slovencev ostali doma. Žal nam pa je, da se volitev ni udeležila nemčurska stranka, kajti njen poraz bi bil za nas velikanskega pomena, ako ne za drugo, vsaj zato, ker bi bila potem udeležba slovenske strani vsaj še enkrat tolika. Drugače je bilo v ptujskem volilnem okolišu, kjer sta si stala nasproti slo venski kandidat g. dr. Miroslav Ploj in pa znani orehovski „štajerčijanec" Wratschko, za katerega je šla v boj vsa nemškutarska golazen, kolikor je leze in gre. Boj je bil torej strastnejši, kar je tudi pokazala velika udeležba. Po poročilu iz Ptuja, je dobil slovenski kandidat dr. Ploj 13.376 glasov, dočim jih je bilo za Wratschkota 5.407, torej zopet okrog 8000 razlike. Socijalni demokrat Vidmar je dobil 134 glasov. Tu se je pokazala zopet enkrat vsa „Štajerčeva" lumparija, ki je proglašal Wratschkota za slovenskega na-prednjaka, za katerega pa so glasovali vsi Nemci od prvega do zadnjega. V mariborskem okolišu je bila stvar še zamotanejša. Boj se je vršil za štiri kandidate. Stali so si nasproti Slovenec Thaler, „Nemec" Stiger, nemški konservativec Lopič in soc ijalni demokrat Hilari. Dasiravno bi bil Thaler po razmerju volilcev moral priti v prvi vrsti vpoštev, se je stvar vsied mlačnosti slovenskih volilcev — v Slov. Bistrici n, pr. celih 12 za Thalerja — obnesla stvar drugače. Thaler je dobil 3.472 glasov, Stiger 6.274, Lopič 4.792 in Hilari 3207. Potrebna je torej ožja volitev med Stigerjem in Lopičem. Kakor se nam poroča, bodo Slovenci glasovali za Lopiča, ki je rodom Slovenec. Kako bodo volili socialisti nam je seveda neznano. V mestu Gradcu je zmagal socijalni demokrat Resel z 8.769 glasovi proti nemškemu konservativcu Neunteufelnu, ki je dobil 2 904 glasov, in nemškemu nacijonalcu Jenkotu(!) z 2.754 glasovi. V graški okolici ima večino tudi nemški konservativec — Huber — z 9.393 glasov. Socijalni demokrat Pongratz je dobil 5.840, bauernbundovec Regula 3,082 glasov. V Brucka je izvoljen nemški konservativec Schoiswohl s 14 585 glasovi proti soc. demokratu Muhiču, ki je dobil 6.925 glasov. Nacijonalec Schäfer je dobil samo 885, bauernbundovec Pierer pa 1.364 glasov. V Leobnu je dobil soc. demokrat dr. Schacherl 10436 glasov, nemški konservativec Riegler 7.674, bauernbundovec Neuper pa 6.181 glasov. Treba bo torej ožje volitve med dr. Schacherlom in Rieglerjem. V Feldbachu je zmagal nemški konservativec Stocker s 17 049 glasovi, dočim je dobil nacijonalec Girstmayer le 840, bauernbundovec Haber 2.202 glasova in socijalist Steinbauer 1.270 glasov. — Učiteljske izpremembe Za nadučitelje so imenovani gg: pri Sv. Jakobu v Slov. goricah učitelj in voditelj v Pernicah Fr. Kotnik, v Bianci pri Sevnici učitelj pri Sv, Emi Ivan Krajnik, v Šmartnem na Paki nadučitaij v Zabukovju Valentin Veber, v Št Jurju v Slov. goricah učitelj pri Sv. Petru pri Mariboru Peter Paulin, v Zibiki učitelj voditelj v Št. Vidu pri Mialinju Jua. Purkart. — Za učitelje oziroma učiteljice so imenovani gg: v Kozjem učitelj-voditelj iz Žusema L. Ulčar, v Dramljah ondotni suplent Jakob Hernko, v Spod. Polskavi Jos. Kokl iz Slov. Bistrice, v Križevcih pri Ljutomeru Avg. Lah iz Lubečne, v Runeču ondotni pom. učitelj Iv. Bertot, pri Sv. Tomažu pri Ormožu ondotni začasni učitelj Aleks. Alt, v Radgoni gdč. Marija Saver iz Obrajne, pri Spod. Kungoti gdč. Ida Stedry iz Koprivnice, v Žičah gdč. Marija Bazlaj od sv. Jerneja, v Račici ondotna suplentmja gdč. Romana Osana iz Laporja, pri Vseh svetilb pri Ormožu ga. Antonija Šijaaec roj. Boben od Sv. Jurja v Slov. goricah, pri Sv. Petru pod Sv. goro gdč. Ljudmila Umberger od tam in v Št. Ilju pod Turjakom gdč Marija Janša in Stranic. — Za okrajnega pomožnega učitelja za konjiški okraj je imenovan učitelj v Št. Rupertu v Slov. goricah g. Jos. Čuček. Premeščena je učiteljica ! gdč. Ana Zupančič iz Šmartnega na Paki v Čadram. — Specialne obrtne tečaje dobe šole v Ljubnem, Gor. gradu in Poljčanah. — „Vahtarca in volitve". Ako bi človek kedaj pričakoval od naših „vahtarčnih" vele-umov kaj pametnega, bi se pač zelo motil. Boljše bi pač zadel, ako bi se potrudil v Feldhof, kajti tamkaj bi našel več pameti in več razuma, kakor pa v glavah onih „prosvetljencev", ki iztresajo svojo visoko modrost v „vahtarčnih" omazanih predalih. Tu se ti spravi v zadnji „vahtarci" neka reva na volitve in klobasa vse mogoče, da se človeku že revež smili, da je tako neznansko zabit ta ubogi poročevalec, oziroma, da mu je gnojnica, katero srka iz svojega „lajbžurnala", prevzela že tako hudo možgane, da sploh ne more nikakor več misliti, kajti da bi pametno mislilo kako tako človeče, o tem se sploh ne da več govoriti. Preljubi naš poroče-valček, ako še nisi tako daleč, da bi vedel, koliko je Slovencev v Celju, potem le pobaši svoje cape v vrečo in vandraj, vandraj, kajti tega kar si v „vahtarci" naklobasal ti niti naj-zagrizenejša celjska nemčurska baraba ne verjame več. Poročevalec prav dobro ve, kako se je delalo na celjskem magistratu, prav dobro mu je znano, da vsak drugi in tretji Slovenec ni dobil legitimacije. Ravno tako mu je znano, da je bil volilni imenik tako sestavljen, da se ni izpoznala živa duša v njem, posebno ker ste bili najmanj dve tretjini pravih volilcev izpuSčeni, vpisanih pa med vsemi vpiaanci več nego po lovico nevolilcev. Da se je to delalo namenoma, o tem bo vedel tudi „vahtarčni" poročevalec kaj povedati. In potem pa pravi ta revai, da naj se celjski Slovenci štejejo po izidu voUitev, Pojdi, pojdi in ne blamiraj se tako neusmiljeno, kajti sicer te Se celo tvoji lastni pristaši pro glase za bebca. Ali pa je morda obmamilo po ročevalčka sladko vince, s katerim je pogostil papa Rakusch volilno komisijo, morda mu je stopil „šmicbergar" v glavo in, no, saj vemo, če še gospod Rauscher špoga nekaj butiljk „renskega", da je potem „vahtarčni" poročevalec zmožen napisati največjo oslarijo. Sicer pa ne trdimo, da bi bil drugače nezmožen doprinesti kaj takega. Sicer pa vemo dobro, koliko je vreden članek v „vahtarci" in oslovski glas ne pride do nebes! — Dr. Negri v turščici. Dr. Negri peljal se je dne 20. t. m. zjutraj z automobilem iz Konjic domu v Celje. V Spodnji Hudinji, malo pred Bobnarjevo gostilno pa se naenkrat zasukne z automobilom na levo ter smukne z državne ceste navzdol in naravnost v neko turščico, iz katere pa ni več šlo nazaj, čeravno je prišlo par ljudi na pomoč. Ker ljudje s trmoglavim automobilom niso ničesar opravili, prišel je na pomoč en konj. Pa tudi s konjem ni šlo. Šli so torej še po drugega konja. Pa ta se je začel puntati; ni hotel blizu. Šele po dolgem pripravljanju stal je drugi konj pred avtomobilom, na kar so ga spravili vun iz turščice ter ga postavili sredi državne ceste. — Mimogredoči ljudje ao z velikim zanimanjem ogledovali več kot dobro uro to proceduro z automobilom. Automobil je aicer nobel stvar, pa za automobil očito ni vsak človek. — Iz Konjic. — V št. 64 perijodične tisko vine „Domovina" z dne 19. avgusta 1904 pod gori omenjenim nadpisom se nahajajočo poročilo „da se je baje v Strašnikovi gostilni med jako j navdušenimi, že precej ginjenimi gospodi c. kr. sod. sluga Čebul vince slajšal z napitnico „Heil, nieder mit den Windischen" in da se je na napitnico enega gosta: „Heul Čebul... ne bodite tako žalostni, saj vam bindišarji tako intak ne morejo nič storiti" — le temu z glasnim „Heil" poklonil in mu tako izrazil popolno strinjanje z njegovo velikansko duhovitost ju" — po storjenih poizvedbah ni resnično. Predsedstvo c. kr. okrožnega sodišča v Celju dne 21. septembra 1904 — Šolska vest. Gospodična Gustika Šantel, dosedaj definitivna učiteljica na slovenjebistriški ljudski šoli, nameščena je s 1. kimovcem 1904 na c. in kr. mornariški ljudski in meščanski šoli v Pulju. Častitamo! Nst 352/4 Naj sprejme slavno uredništvo „Domovine" v Celji Pripošiljam Vam prepis mi uradno dopo-slanega „uradnega popravka" kn. šk. nadžup nijskega in dekanskega urada na Laškem — ki ga naj sprejmete v prihodnjo številko lista „Domovina". Celje, dne 19. septembra 1904. C. kr. državni pravdnik: dr. B ay e r. Sklicujoč se na § 19 tisk. zakona zahteva podpisani kn. šk. nadžupnijski in dekanijski urad z ozirom na članek, objavljen dne 16. t. m. v štv. 72 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: Ni res, da se oni, ki se sicer smatrajo za Slovence, a njim je ipak najljubša družba nem-čurskih „lo8Vonromljerjev", ki so šli v Celje postavljat temelj luteranske cerkve, res je pa, da nihče s takimi ljudmi od cerkvenega predstoj-ništva ne občuje, kakor eventualno uradno. Res je, da je predstojnik rekel novodošljemu gospodu kaplanu, ako se ne mislite obnašati, kakor katoliški duhovnik, ni treba svojih stvari izložiti — kar je tudi vsakemu novodošlemu gosp. kaplanu dosedaj, in bo v prihodnje povedal. Ni res, da ni oni gospod od časa birme do odhoda g. Bosine spregovoril prijazne besede, res pa je, da je govoril ž njim mirno, kakor po navadi. Ni res, da je isti gospod, ko je bil g. Bo-sina na prižnici, pokazal svojo jezo, da niti ni počakal s sv. mašo, da se je glasno kregal in motil prepoved, res pa je, da — akoravno se je g. Bosina na prižnico podal brez dovoljenja ned-župnikovega — kajti isti dan on ni imel nalogo v farni cerkvi pridigati — ter se tako zoper cerkvene postave pregrešil — je isti gospod tako dolgo čakal, dokler je gosp Bosina vse kar je. mislil iz lece povedal. Ni res, da je isti gospod prepovedal peti in orgljati med g. Bosinovo mašo, res pa je, da se je med celo sv. mašo, katero je opravljal imenovani gospod, orgljalo in pelo. Ni res, da je isti gospod prepovedal pevcem, katere je g, Bosina izvežbal, prihajati na kor, ni res, da mora orpanist sam peti, res pa je, da je pevcem dovoljeno na kor prihajati in peti, kakor jim organist veleva. Ni res, da je župna cerkev podobna prej zapuščenemu hlevu negoli cerkvi, res pa je, da je 1000 let stara cerkev v takem stanu, kakor taka v najboljšem stanu biti zamore. Ni res, da se isti gospod druži le z nem čurji in da mu je najljubša družba prusaška, res pa je, da on s tako imenovano družbo cela leta le uradno v dotiko pride in da le resnico in pravico pozna, naj že bo to Slovencu ali Nemcu na ljubo. Ni res, da oni gospod narodno življenje ovira, res pa je, da mu popolnoma prostost pusti. Ni res, da kdo tukaj v dvojnem ali trojnem konkubinatu živi, res pa je, da, ako se kdo tako pregreši, se s silo iztira, — več pa župnik itak storiti ne more. Ni res, da so tukaj matere z 10 nezakonitimi otroci, res pa je, da tukaj nihče takih nezakonskih mater ne pozna in tudi takih za konolomnih možu ne, ako jib pa kdo pozna, naj jih nadžupnišču naznani, katero bo svojo dolž nost storilo, kakor vedno. Ni res, da naš gospod k temu nič ne reče, res pa je, da se taki pohujšijtvi ljudje, katerega koj stanu in spola, iz fare iztirajo. Ni res, da oni gospod skrbi za to, da se odganjajo iz trga ljudje, ki so storili baje v enem mescu več za blagor župljanov, kakor drugi, ki v zlatu dobivajo plačo leta in leta, res pa je, da skrbi zato in bo tudi vzanaprej skrbel, da se bodo ponočnjaki in hujskači iz trga iztirali. Kn. šk. nadžupniski in dekanski urad na Laškem, dne 18. septembra 1904. — Trbovlje. Ha, da ste jih videli naše nemčurje, kako hodijo žalostni ter poparjeni okrog. Kaj ne Trpotček, jezi Te, ker si razkrinkan v dno Tvoje črne duše. Veš-li še, kaj Ti je zadnjič očital neki uradnik v pisarni? Ni bilo ravno najlepše, kar Ti je rekel. Zakaj ga pa ne tožiš, kaj ? Li veš še, da Ti je očital, zakaj tako rad hodiš po smodnik v rudarsko smodnišnico? Li veš še, koga si nekoč vabil, naj pride ponoči k nekemu hlevu? Kaj pa Tvoja gospa k temu reče? Nima nobene palice, da bi Ti prerahljala Tvoje koščice? Se-li še spominjaš večera, ko je prišel sedanji gospod župnik prvič na Dol ? Takrat si komaj odnesel pete, da te niso dobili fantje v pest. Pazi Trpotec, da Ti ne naštejemo še kaj hujšega! Zaletuješ se v narodne može, medtem ko bruna v svojem očesu ne vidiš! — So-li vsi naši nemčurji tako „ehrenfest"? Na svidenje danes teden! — Iz Trbovelj se nam piše: V soboto, dne 24. t. m. bo po dolgem prestanku zopet gledališka igra s petjem in godbo v prostorih g. Doljšaka. Za to predstavo se posebno zanimajo tudi okoličani, in upati je, da bo lepa dvorana g. Doljšaka polna in da pokažemo, da nismo zadnji. Po predstavi bo prosta zabava in ples. Ker je pričakovati dobrega obiska, ima pred-prodajo vstopnic gosp. Alojzij Kos, restavrater. Začetek predstave točno ob pol 9. uri. — Iz Vidma. Peticije za odpravo tretjega plačilnega razreda učiteljskih plač so v brežiškem okraju dosedaj vposlali: Krajni šolski svet, občinski odbor in učiteljstvo v Artičah; krajni šolski svet, občinski odbor in učiteljstvo v Globokem; krajni šolski svet in občinski odbor na Planini; krajni šolski svet, občinski odbor in šolsko vodstvo na Vidmu; krajni šolski svet, občinski odbor in učiteljstvo na Sromljah, občinski odbor v Ločab in Ga ber ji h; krajni šolski svet in učiteljstvo v Dobovi; krajni šolski svet na Zdolah in Rajhenburgu, šolsko vodstvo v Podgorju; krajni šolski svet, občinski odbor in š. vodstvo v Zabukovju. Daljne peticije naj se pošiljajo gospodu deželnemu poslancu Žičkarju ali pa šolskemu vodstvu na Vidmu, ki jih bode izročilo na svojem mestu. Ker se zasedanje deželnega zbora prične že 26. t. m., naj se peticije vpošljejo prejkoprej. — Gradec in Maribor, ki se tako rada štejeta za najbolj nemški mesti, sta pri zadnjih volitvah zgubila svoj „nemški" značaj, kajti v Gradcu in Mariboru so imeli pri volitvah največ glasov socijalni demokrati. Heul Marburg! — Večen kandidat nemške ljudske stranke je znani mariborski Girstmayer. Pri zadnjih vo litvah je upal za gotovo, da postane poslanec. Ker 8e pa v Mariboru ni čutil dovolj močnega, izbral si je drug okraj in sicer Feldbach. Toda mož se je bridko opekel. Dobil je tukaj le 8 40 glasov, dočim je dobil njegov nasprotnik Stocker 17.0 94 glaaov. Ubogi Francelj je torej ostal „samo" za 16.254 glasov v manjšini, in res ne vemo, ali bi bolj pomilovali Girstmayerja ali pa njegovo stranko. — Iv Ptuja. („Štajerc" pogorel.) Zadnji torek bil je za ptujske Nemce in nemškutarje kritičen dan prve vrste. Vse kar nemški leze in gre, moralo je ta dan na volišče. Vsa nemšku-tarija ptujsko brežiškega okraja bila je ta dan na nogah ter se združila proti nam Slovencem. Združeni Nemci in „Štajerčevi" nemškutarji hoteli so ta dan pokazati, kako močni da so nasproti nam Slovencem. Zadnjega hlapca in vini-čarja vlekli so na volišče, kateri je moral na povelje svojega nemškega gospodarja voliti proti svoji volji nemškutarskega kandidata Wratsch-kota. Računali so na gotovo zmago in že je bilo v Ptuju vse pripravljeno. Brzojavke so kar švigale semtertja. Prva poročila iz nemškutarskih mest in trgov so bila za Wratschkota precej ugodna in še v sredo opoldne brzojavili so naši nemškutarji v Gradec, da še vedno upajo na zmago Wratschkota. Toda Nemci in nemškutarji so obračali, vrli slovenski volilci so pa obrnili ter vrgli nemškutarskega kandidata Wratschkota ob tla, da se pač ne bode več z lahka pobral. Kakor strela z jasnega neba vplivala je na naše nemškutarje vest, da je slovenski kandidat dr. Ploj dobil trinajst tisoč tri sto šest in sedemdeset glasov, dočim je kandidat združenih Nemcev in „Štajerčevih" nemškutarjev dobil komaj nekaj čez tretjino toliko. Kje je torej vendar ostalo tistih 14,000 „Štajerčevih" naročnikov, 8 katerimi se „Štajerc" vedno baha, da niso prišli k volitvi nemškutarjem na pomoč?! Kje je tista ogromna večina slo venskih kmetov, s katerimi se „Štajerc" baha, da so na njegovi strani?! Gospod Ornig, ali se res nič ne sramujete takega sramotnega poraza, kakor ste ga s svojim „Štajercem" pri teh vo litvah doživeli?! Čez trinajst tisoč samih vrlih slovenskih volilcev govorilo je v torek jasno, da jih je morala tudi vlada slišati. Čez trinajst tisoč slovenskih volilcev v ptujskem-brežiškem okraju je v torek z glasovanjem za slovenskega kandidata jasno izjavilo, da slovenski narod ljubi in časti svoje narodne voditelje ter ima popolno zaupanje vanje. Čez trinajst tisoč slovenskih volilcev je v torek jasno izja vilo, da se slovenski narod ne da nikdar po nemčiti, da se hoče za svoje narodne pravice proti privandranim tujcem in nemškutarskim „Štajerčevim" odpadnikom do zadnjega in z vsemi silami bojevati, da hoče biti Slovenec na lastni zemlji lastni gospodar. Da bodemo to tudi dosegli, zato nam je porok naša sijajna slovenska zmaga v ptujsko-brežiškem okraju. Živel naš poslanec dr. Miroslav Ploj! Živeli Slovenci ! — V Radomerščaku pri Ljutomeru je Franc Dajčar pri volitvah strastno agitiral za nemškutarskega kandidata Bračkota, medtem pa doma slive kuhal za žganico; v svoji razburjenosti pa se je spozabil, kdaj sme isto začeti, ter je pred določenim časom začel, na kar je prišel finančni stražnik, ga pri tem zasačil in kaznoval. Glejte Franček, Bog je bil izdajalcu s svojo kaznijo takoj za petami. On vse vidi, tudi, da imate ptujskega „Štajerca" naročenega, čeravno ga dobivate pod zavitkom. Pustite to giftno kroto, kakor tudi nehvaležno agitacijo za nemčurje, za katero itak niste sposobni, pri miru, da se Vam še kaj hujšega ne zgodi. To Vam svetuje Vaš odkritosrčni prijatelj Ramenski, Društveno gibanje. — Vodstvo „Podp. društva organistov" naznanja s tem, da se vrši letošnji občni zbor v Mariboru, dne 30. septembra takoj po občnem zboru „Cecilijanskega društva" v dotični dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav pred sednika, 2. poročilo tajnika in blagajnika, 3. vo litev novega odbora, 3. sprejem novih udov in 5. razni nasveti. — Ker bo o tem času mnogo gg. organistov skupaj, si je društveno vodstvo v svesti, da se jih bo mnogo prijavilo k pristopu. K mnogobrojni udeležbi vabi najvljudneje vodstvo. — „Kat. bralno društvo" pri Sv. Juriju ob južni železnici priredi veselico v nedeljo, dne 25. septembra t. 1. po večernicah v prostorih deške šole. Spored: 1 P. Sattner: Opomin k petju, mešan zbor. 2. J. Laharnar : Kadar mlado leto, mešan zbor. 3. M pl. Farkaš: Šumi Marica, tam buraški zbor. 4. M. pl. Farkaš: Proljetno cvieca. 5. J. Stritar: „Županov sin", igra v enem dejanju. 6. J. Ocvirk: Rožmarin, mešan zbor. 7. M. pl. Farkaš: Terezija-valček, tamb. zbor. 8. L. Kirilov: „Slabi časi", šaljivi prizor. 9. A. Nedved : Naša zvezda, mešan zbor. 10. A, Jirke : Opet u do movini, tamb. zbor. Vstopnina: sedeži 1. vrste 80 v, sedeži 2. vrste 40 v, stojišče 20 v. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. — Vabilo k veselici, ki jo priredi Prostovoljno gasilno diuštvo v Ojstrški vasi, v nedeljo, dne 9. oktobra t. 1. v prostorih g. Ivana Brišnika v Ojstrški vasi. Dnevni red: 1. Pozdrav došlih društev. 2. Srečolcv z mnogobrojnimi do bitki, 3. Prosta zabava, pri kateri sodeluje godba. Vstopnica k ljudski veselici 40 v. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Korporativno vdeležena dru štva so vstopnine prosta. K prav mnogobrojni udeležbi bratskih društev in občinstva prijazno vabi odbor — Vabilo ua prvo vinsko trgatev v Trstu, katero priredi pevsko društvo „Kolo" v Trstu v nedeljo, dne 25. septembra 1903 v dvorani „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu, — Grozdja, jabolk in hrušk bo v izobilju. — Igrala bo sv.-ivanska godba. — Na notranji red bodo pazili: oče, župan, šhbar, nočni čuvaj, posebne vrste redarji, detektivi, viničarice, viničarji in pa paznik „pržuona" (zapora). Glavna stvar pri trgatvi pa je t8, da sme vsakdo krasti, ako ga — ne vidi noben organ „javnega reda". Začetek ob pol 5. uri. — Po trgatvi začne ples, ki bo trajal do polnoči. Druge slovenske novice, — f Fran Pcdgornik. — Z Dunaja je došla v ponedeljek tužna vest, da so pokopali tam na centralnem pokopališču v nedeljo nadarjenega slovenskega časnikarja Frana Pcdgornika. Fran Pcdgornik je bil rojen na Goriškem Za Tonklijeve dobe je bil par let tudi urednik „Soče". Ža takrat je kazal neko samostojno strujo, ki takratnim voditeljem ni ugajala, ter je vsled tega izstopil iz uredništva. Reči pa se mera, da je prevevalo njegovo delovanje na časnikarskem polju plemenito domoljubje in mu je narekovalo članke veliko slovansko srce, čeprav je bil včasih skoro nerazumljiv ter je morda premalo vpo števal naše dejanske razmere. Njegov „SI. svet" in njegova „Slav. Echo" sta občeznana. Na vsak način se mora reči, da jebilPodgornik markantna prikazen v naši javnosti ter ima v mnogoterem pogledu zasluge, ker se je večkrat prav po njegovi incijativi začelo marsikatero vprašanje stvarneje razpravljati. Bolehal je že dalje časa, slednjič iskal zdravja v Rudolfovi bolnišnici na Dunaju v III. okr., kjer ga je dohitela smrt. Slava njegovemu spominu! — Jezikovni pouk v vojaških vzgojeval-nicah. Dižavco vojno ministrstvo je, kakor znano, odrtdilo, da sta učni jezik nemščina in mažaiččirp. Sttm to Mažari razbili izključno nemški jezik. Nas Slovence zanima, na katerih šolah se bo poučevala slovenščina in hrvaščina. Slovenščino bodo učili na vojaški kadetni šoli v Mariboru, hrvaščino v Trstu, Strasu na Štajarskem in v Moravski Beli cerkvi. Razume se, da Slovenci stem ne moremo biti zadovoljni. — Nova odredba železniškega ministra. Železniški minister je izdal naredbo, po kateri je železniškim uslužbencem in njihovim rodbinam ob nedeljah prepovedano rabiti proste vozne listke. — Velika inaolvenca. Dr. Renko, ki ima v Tržiču tovarno črevljev in veliko trgovino v Celovcu, je naznanil svojo insolvenco, Dolguje, kakor se poroča, 270.000 kron na blagu in 30 000 kron gotovine, — Tržaške afere. Pred dežalnim sodiščem v Trstu je bil obsojen trgovski potnik Hektor Cousin na tri mesece ječe, ker je v noči od 2 na 3. avgusta pomazal namestniško palačo z barvami italijanske trobojnice. Trije drugi ob toženci so dobili vsak po 2 meseca ječe. — Hrvatski otroški vrtec v Pazinu. V Pa-zinu so te dni otvorili hrvatski otroški vrtec, katerega obiskuje precej lepo število otrok iz mesta in bližnje okolice. Vrtnarica je hči ta-mošnjega trgovca in posestnika gosp. Antona Bertoša, gdčna Roza Bertoš. — Slovenci v Belemgradu. — Na slavnosti v Beligrad je odšlo kakih 50 Slovencev. V Zagrebu so bili jako slovesno sprejeti. Navdušen je bil sprejem v Belemgradu skupno s Hrvati. Jugoslovansko umetniško razstavo je otvoril kralj sam ter si jo ogledal. Izrekel se je kralj jako pohvalno o slovenskih delih, katerih je 160. Dopisi, Iz Fišec. V času prosvete smo. Geslo vse narodne slovenske inteligence je, da se izobrazi prosto slovensko ljudstvo, ako hočemo, da ne izgine S:ovenec popolnoma s površja. To se skuša doseči posebno zadnji čas potom predavanj. Toda pokazale so skušnje, da se s predavanji ne doseže vselej in povsod zaželjeni uspeh. Na dušo prostega ljudstva mnogo bolje vplivajo v narodnem duhu pisane igre, oziroma njih uprizarjanje. Oae ne blažijo samo duše, ampak vplivajo tudi izobraževalno in krepijo narodno zavest. Bralno društvo v Pišecah, ki je mnogo let spalo „spanje pravičnega", se je vendar zdramilo iz tega mnogoletnega spanja. Nabavilo si je za vaške razmere res krasen oder, in v nedeljo, dne 28. avgusta, sta se uprizorili igri: „Lurška pastirica" in „Pravica se je izkazala". Marsikateri je neverjetno zmajeval z glavo, ko je slišal, da se namerava uprizoriti igra „Lurška pastirica" in sicer z otroci. Gospodu kaplanu, ki je prevzel ulogo režiserja, se je Ž8 vnaprej prerokokoval „fiasco". Tembolj je presenetil vse izid. Igra je uspela nepričakovano dobro. Otrcci so znali dobro svoje uloge in tudi, kar se tiče kretanja, je bilo isto z ozirom na igraice-otroke povsem dobro. Najbolj so vplivali na poslušalce nedolžni, ljubki obrazi otrok. Posebno ginljiv je bil prizor v drugem dejanju, ko mlada grofica Zofka tolaži svojo ubogo slepo sestrico. Videli smo resna meže, ki so jim pri tem prizoru solze zastirale oči. Ne moremo kritikovati posameznih dejanj in ulog, naj zadostuje samo splošno mnenje poslušalcev, ki so se izrazili, da je skoraj neverjetno, da bi mogli otroci tako dovršeno igrati. Največjo zaslugo, da je igra tako dobro uspela, ima gotovo g. kaplan Planine, ki se je mnogo trudil z otroci. Hvala mu lepa! Omeniti moramo tudi pohvalno pišečkih gospo-dičen, gdč. učiteljice in njene ljubeznjive gospodične sestre in gospodične poštne upraviteljice, ki so skoraj celi teden pripravljale obleko za otroke. H?ala tudi njim! O drugi igri ne moremo veliko govoriti. Vkljub temu, da niso imeli diletanti dovolj časa za vaje, se je igralo dobro, Obžalovati je samo, da se je drugo dejanje igralo skoraj v popolni temi. Pišečani so hvaležni odboru bralnega dru štva in posebno načelniku g Kokotu, ki jim je pripravil tako lep duševni užitek. Samo tako naprej ! P i š e č a n. Ormož. — Zahvala. — Povodom sklepa šolskega leta izrekata podpisani krajni šolski svet in šolsko vodstvo ormoške slovenske šole prisrčno zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli do tega, da smo v zimskem času mogli pogostiti v šolarski kuhinji na dan 50 otrok, da smo o priliki božičnice dne 20. decembra 1903 mogli otroke obdariti s pekarijami itd., potem, da so se o priliki blagoslovljenja nove šolske zastave dne 31, maja 1904 šolarji z mesom, bidri in pecivom tako bogato pogostili in končno, da smo dne 5. julija 1904 mogli pogostiti otroke, ki so šli k prvemu sv. obhajilu. Posebna hvala gre vrlim ormoškim Slovencem, ki so za različne zgoraj naštete šolske namene v denarju darovali okolu 160 kron in vrlim ormoškim narodnim gospem, ki so povodom božičnice, povodom blagoslovljenja nove šolske zastave in povodom prvega sv. obhajila skupno spekle okolu 60 bidrov in oskrbele še druge slaščice. Prisrčno pa se zahvaljujemo tudi vsem posestnikom in šolskim prijateljem v Ormožu, na Hardeku, v Pavlovcih, v Pušincih, na Lešnici, na Dobravi, v Litmerku, na Humu in celo na Hrvatskem, ki so po zimi za šolarsko kuhinjo darovali različnih poljskih pridelkov in povodom blagoslovljenja nove šolske zastave okolu 70 kosov svinjetine in klobas ter potrebno mleko za kavo. Na tem mestu tudi iz dna srca izrekamo prisrčno zahvalo slavni ormoški ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ker je naši šoli poklonila krasno dragoceno novo šolsko zastavo. Oaobito se zahvaljujemo blagorodni gospej Mikl-ovi, ki si je kot predsednica omenjene podružnice za nakup zastave stekla največ zaslug in blagorodni gospej dr. Omulčevi, ki je zastavi kumovala in darovala fin narodni trak. Vsem tem podpornikom in prijateljem naše šole prisrčna, iskrena hvala! Prosimo jih, da blagovolijo svojo naklonjenost in požrtvovalnost naši šoli ohraniti tudi v bodoče! Ormož-okolica, dne 15 septembra 1904. Martin Stanič Josip Rajšp načelnik. nadačitelj. Gradec. Slovensko kršč. društvo „Domovina" v Gradcu priredilo je pretečeno nedeljo v prostrani dvorani gostilne „Zum wiiden Mann" Jakominigasse 1 veselico z obsežnim programom, namreč s tamburanjem, petjem in 2 gledališkima igrama. Tu je slov. kršč. društvo „Domovina" zopet dokazalo resničnost izreka, da le v .elogi je moč in da z združenimi močmi posameznikov za-moremo javnosti pokazati, da Slovenstvo v Gradcu živi, se krepi, se jači in marljivo orje obsežno ledino narodnega polja. Vrli tamburaši so krepko udarjali ter nas izborno zabavali z dovršenim prednašanjem okusno zbranih komadov in že pri začetnem, uvodnem komadu; „Naprej zastava slave" bili so od zbranega občinstva burno aklamirani ter so želi po vsaki posamezni točki viharen aplavz. Vsa čast in hvala jim, kajti doprinesli so mnogo k popolnemu uspehu prirejene veselice. Vsestransko zadostil je svoji nalogi moški pevski zbor omenjenega društva, ki je pel celo vrsto umetnih, krasnih pesni z nepričakovano dovršenostjo in preciznostjo ter napolnil srca vseh navzoč h s čustvi radosti in veselja, kojim čustvom je občinstvo v svojem ogromnem številu duška dalo z gromovitim ploskanjem ob koncu vsake pevane pesni, Pesni „Stoveneo sem" ter „Slovenec i Hrvat" bili ste od občinstva z velikanskim navdušenjem sprejeti. Gotovo je, da je stalo pevski zbor mnogo truda ter g. pevovodjo mnogo požrtvovalnosti, predno je zamogel stopiti tako samozavestno in s tako umetnimi skladbami pred občinstvo; a zbor je rešil svojo nalogo častno, zato mu gre največje priznanje. Le tako naprej in kmalu se bodo zidovi vsenemškega gnezda tresli pred mogočnostjo in donenjem slovenskih glasov, ki naj bi kmalu — to dal Bog — ne samo iz 20. ampak iz 100 in 100 gr! grmeli ter pričali svetu o krepkem, bujno se razvijajočem napredku slovenskega življa v Gradcu. Na programu bili ste tudi gledališki igri : „Vaški skopuh" in „Njegov maček", ki stNl • rl Ö N * f-4 o N o o. v Celia, Postrežba točna in poštena. 1 * II Najprimernejša birmanska darila. PAFAEL SALMIČ prva narodna in največja trgovina z uramif zlatnino in optičnimi predmeti v Tiar. domu Kdor si hoče nabaviti uro, zlatnino ali srebrnino, naj zahteva moj novi, bogato ilustrovani CENIK katerega razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. * Vsa v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujejo se točno in ceno. Za dobrodelo garantiram. Kupujem stare tolarje ISdlarije Terezije, križa-voe i- dr. o N O >1 * N m. ts< 05 » (D O CD P CD * t) O tSJ O H 1 * * II