Dopisi. Od Sv. Lovrenca v",Slov. gor. (L e p a i n r e d k a .slovesnosl) sp je obliajala na Velikonočni ponedeljek, dne 18. aprila. Obhajali so nanireu kn. šk. iluhovni svetovalee pree. gosp. Jakob Mcško 25Ietnico svojega blagonosnega župnikovanja v tej fari. Hvaležni farani. stari in mladi, smo se skrbno pripravljali na ta dan, da bi zamogli svojega Ijubljenega dubovnega pastirja v tej priIiki dostojno počastLti. Hali smo se, da bi nani slabo vreme utpgnilo kaziti na§e veselje, ali v našo veliko ra-dost iineli snio ravno na dan slovesnosti lepo in prijelno vreme. Postavljene, z venci okinčane smpreke, pokanje topičev in raznovrstne zaslave, ki so vibrale raz zvonik, farovž in druge hiSe, vse to jp razodevali, da se ima vrSiti neka.j posebnega. Udeležili so se 1,e slovesnosti Indi preč. gospod Mat. Modrinjak, proS1 Ptujski in osem raznib drugib častitili gospodov. Pri slovesni sv. niaši stregli so slavljencu č. g. župnik na Polenščaku, Anlon Pučko in pa jubilarjeva. nekdanja kaplana č. g. Kukovee in Šinko, sedaj žnpnika — prvi pri Sv. Andražu, drugi pri Sv. Rolfankn. Kako močno spogtujejo in I.jubijo farani svo.jega pree. gosp. župnika, pokazali so tudi o priliki le slovesnosti. PriSli so jim česlital vsi občinski predstojniki s svojimi svetovalci in odborniki in lnkajšnji poštar g. Koser je v svojem govoru v iinenu vrieb občin povdarjal obilne zasluge, katpre so si go^p. jubilar v leh 25 letih pridobili za eprkev, šolo, narod in občino. povdarjal jp udanosl, bvakižnoHt in Ijubpzen. ki vpžp farane na svojega tako zaslužnega pasLirja, naznani tiuli, da je občina Sv. Lovrenca v seji dne 10. aprila v znamenje svojega velikega spoštovanja do njib, enoglasno jih imenovala svojim častnim udoin, in \/,\o(-\ davljent-u lepo s t<loven^kim trakom okint"ano Piistno diplorao. ČaHlitald je v imenu inladonieev petero fantov pod vodstvom M. Zlodjaka, kateri je v čvrslih in krepkih besedab se zalivaljeval za vse prejete dobrote in slavljencu v znamenje hvaležnosti podaril lepo štolo, dekleta pa rokpt. Prišli so česUlat tudi gg. učitelji, na dal.jp dčniači dijaki in po dvoje učencev vsakega razreua domačp SoIp. Razume sp, da so se vrSile pri obedu inarsikatere napitnice. Najprej so napili jubilarju preč. gosp. prošt Ptnjski in so v genl.jivih besedab povctarjali inienilnosl pctindvajsetlelnice. G. g. Kukovec se kot nekdanji kapelan slavljenca iz srea zahvaljuje za vso Ijubezen, poslrežljivost in odkritosrčnost, kojo so duhovni pomoeniki pri alavljeneu vselej vživali. ln vršile so se še inarsikalerp druge lepe napilniee. Naj omenjam tukaj šp lndi ppsinice, .katero je za to slovesnost sestavil g. učilelj <!rebenec in jo jubilarju podaril. Minola je sicer slovpsnost* ali ostala nam bode v spoinimi vsikdar. Konppiio pa iz dna srca želinio našemu ljubljpncmu jubilarju, da bi jih Ijubi Rog obranil še prav nmogo let zdravili in krepkib, da bi . zamogli v petib lelili obbajati šp lppšo slovesnost, namreč zlalo svojo mašo. lz Stranic. (Župani.) Kupil sem pred nekim ."•asoiii na np dalnjein sejinii živinče. Ali to ni nič novega, nič posebnega. Ko pa razvijpm in pogledam polni lisl, skoraj se me nevolja loti. In koinu bi se ludi dopadcl. ker je pisan s lolikiini pogreški; ko bi ne izpoznal. da je to vsled nevednosti, kar naznanil bi iine oncga župana. kateri lako pači potne listp. liil jp pa pisan lako-le: Občina s slovenskinii črkaini, okraj tudi lako, dežcla je bilo pa žp »Šlajermark«. nadalje >ime posp.stnika« in »odkod« bilo je po večjem slovpn.ski, a tam, kjer je število živinp pa zoppl »1 Ogs« in spodaj siva. »farba«; in kraj, kanior se živina žene, zopet »vier Markt G.« — Spošlovani bralci! koinu bi se dopadala ta slovensko-nemška pisava? Saj že lo rodoljuben človek težko prenaša, da so v popolnoina slovenskili občinah nemški pečati; pa kaj, to sp ne da lako hilro prenarcdili, po c-a.si se zna ludi popravili, ali pisan.jp, lo sc pa laliko izprpnieni, ako ima obeinski predstojnik le modro glavo in pa Ijubezen do inaternega jezika. /atorej župani slovenski, spoštujte naš mili slovenski jczik, in np delajte srainote našeinu narodn, ker l»i nain lahko naši nasprotniki rekli: Glejl.p, kako Slovenei svoj jezik Ijubijo, v popolnem slovenskib krajib, pa nemški pišejo. Sp vp, da bo.jo po svoji inisli trdili, da je to prav. Prav le neinSčina bi naj bila po njiliovi želji veljavni jezik nied lem, ko boino nii zastonj čakali na to, da bi oni dali našeniu jezikn veljavo, ako mii je saini ne pridobimo. Zalo še enkrat kličpm: Rojaki slovpnski, posebno občinski predstojniki, bodite vstr.i.jni v doinoljubnein delovanji ter služite v čast, poinoč in dobrenui inienu inilcmii narodu naSeinu! lz Šmarja pri Jelšah. (Požar, Irgovec.) Mirno so razvija med nami naše ubožno življenje, vendar se jp lptos pri nas dvakral huda npvarnost in skoraj sirašna nesreea oglasila in nuidila. V sredi trga razsvptljeval.jp v noči 25. marea silni požar temno, a vendar hvala Uogu, mirno nof*. Pristava ali lilpvi Irgovca .ložefa \Vagncrja hp ji! vnela. Kako, tpga še sedaj ne vpiiio. Govori se mnogo, a ne ve nič. Rilo je lani razun kiine še sbranjenib vpliko drv, desek in tudi premoga. 1'ožarjp bil vslpd tega vclik. A naša požarna bramba je pridna in gibčna. Na vsako slran in siecr koj zraven sta šc drugi dvp pristavi. Ko bi se sosedna .lagodičeva vnela, leda.j I>r lehko rpkli s Scbillerjem nad fŠmarjem: Prab in sip Jc domovje. — Ob enajsli uri sp oglasi naš v resniei prav pazni čuvaj, in da žaloslno znamenje s svojiin nigoin, znainpnje neizrečene nesroče. ¦Urno vzdigujpjo Ijudjo svoje trudne glavice, in vrejo skupaj na gorišče, da bi vsak pomagal po svojib niočeh. Celo bolnike jp vzdignilo iz nmčnpga ležišča, kajti strah in nevarnost napela je njih zadnje moči. A vendar se je nam posrečilo »osedno pristavo oteti, in tako je bila tudi nevarriost za trg koneana. Pa to še nj konec. Kakor bi Krini.j poklenska mop razprosirla nad Šmaijein svoja tenma kiila, tako se ,jc nas ognjpna nesreča oklpnila. Ravno čez teden dni. tudi v petek zvečcir, vnanie se druga, zraven upepeljene slojec*a pristava, in sicer v tako skrivnem kolieu, da bi sp ogenj, ako bi hlapec ne šel poprej slučajno v lilpv. .šc le tpdaj zapazil, kedar bi švignil vse vniču.joči plainpii žp v teinno noč in bi naslopil svojo razsvilljpvalno službo. — Za pisanko pa snio dobili narodnpga trgovca. V mladostnib njegovib prsili bije verno, značajno. narodno sree. Od gosp. lludovernika pa Uidi prir.iknjenio solidne poslrcžbe in o lem prepriča se lahko vsakdo sain. Iz Veržeja. (Požarna brainba.) Vendarenkr.it so prišli požarniki naši na pravo pot pravice in resnice s tein, da so si letos izvolili narodnpga poveljnika. Tn je sklieal že v prvem Ijednu sejo, kjer je predlagal. naj se nein.ška znamejija. povelja in vsp drugo. kar je bilo doslej nemško, odpravi lor nadoinesti s slovpnskim. Ta prpdlog so enoglasno odobrili. To jp lppo in časlno! Društvo si ,je s tein pridobilo poštenje in čast. ne samo v trgu. ainpak tudi dalpč okoli. Šlevilo udov se izdatno ninoži, dočim se je prej, ko jc še bilo vse neinško, jako zinanjSevalo. Res, skoraj sraniolno je bilo za naš Irg. da jp druSlvo imelo le 16 udov, čeravno ,je dosti lirabrili in krppkib niož in mladeničev v trgu. A kaj je hilo vzrok, da jih ni več pristopilo? Odgovor na to je ("*islo laliek. če le nialo preniislinio naše sedanje razmere, No, zdaj mislirao, da sino doscgli naš naiiipn: kpr t.o edino nas jp že peklo. inočno peklo, že več Iel. Le tako naprej, da se, boino mogli ponašati. da smo močan steber in trdna zaslomba ob nieji, niili naši slovenski domovini! l'panio Iudi, da se bodo ognjcbranci naši bol.jp. kakor dcslej vadili s svojini orod.jem: a no sanio, gasil grla. V slogi je mof;. Np vdajino se! lzpred Vojnika. Mislil sein, da nii ne bo Ircba tako liitro zopet prijeti za pero, da naše neinškutarje nialo izprašim, kajti so prašni. Te stroSnice ti je kura pičila. Vi se čiidite teinu? Nikakor sp ni treba, gospod urednik, zaka.j sešli so se, če§, nii snio vendar »gšpil ljudjc , tožinio lorej lega, ker je pisal v »Slov. (u>sp.< In združila se ,je, kakor navadno, vsa nemčurska lolpa pri W. Franeeljnu, kakor lisičja družina pri Krznarji. Res-prav pojo seniee. In senic je pri nas, kakor neniškutarjev. Radi bi jib npka.j oddali: toda niliče ne niara za to šaro. Toda pusliiuo v iniru neinškularje vse in si oglpjmo naše »Nemce«. In tak je prvi bojda iz Zavca. Švabov Francplj, ki iina kaj lepo npinško inie. Nedavno je prp iinpl pri okrajnein šolskem svetu govor in branil in poveličeval je: koga? Ainbroschitza. Prcc so se vsi držali na jok — zniotil spiii se — na smeb, ker piutako krivično naSega nadzornika napadajo. Tudi v Vojniku je, kadar je bil še Miglič tu, naš Francelj poveličeval nemško pcspin. No najbolje bi storil, da grc za »opprnsiingerja«, ker ima lako lep glas. toda dovolj. gospod Francplj, niidva prideva še kjp drugikrat skuiiaj. Drugi >-Nemec« je, kakor že iinc kaže, nadučitelj Vojniški, slavnoznani gospod Košulnik, ne — vedno sp zinotini — Koscliulnigg je »daj(V<. Ta iina menda nalogo. da inežnai-jp in otroke poprašuje, ka.j ->nekdo« vsc govori. To je dobro. llni, gospod nadiičitelj. ne ulegiifin in tudi se mi vredno ne zdi nmogo pisati o Vaši osebi. sanio lo revcm, prašajte rajši Ijndi in če tudi olroke in inežnarje, kaj pa kaj ljud.jp govorijo o ncki G. in o nckeni K. Ge stp Vani ti osebi poznani ali ne, ali |>a kaj v žlahli, jaz ne vein in tudi za lo odgovornosli ne sprejemain. Samo na misel mi ,je priSel nemški prego- vor, katerega bi jaz po slovensko tako-lo rekel: ima maslo na glavi. na.j no hodi na snincc . Kdoi-