Številka 95.
Trst v četrtek .5 aprila 1906.
Tečaj XXXI
gV Izhaja rnkl du
tadi ob nedeljah in praznikih ob 5. ari, ob ponedeljkih
ob H. ari zjutraj. P^amifne številke se prodajajo po 3 avČ (6 stotink) v mnogin tobakarn»h v Trm in okolici, L ubijani. Gonci, kruiiju. f^t. Petru, Seiani. Nabrežini. S». Luoji, Tolminu,
Aidrn-Sčini, Postojni. I>omhergxi. Solkanu itd. f>«e #r!aM)t »e računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke S mm); za trgovinske in obrtne ogl&ne po iO atot. ; M osmrtnice, zahvale poslanice, oglase denarnih zavodov po »tot. Mn!i	po $ stot. hpneda. najmanj pa
p« 40 ht»t. — Oglrnm »prejema iu«*eratiii rwldelek uprave Edino*!**. — Plačujt* t** izključno le upravi . Edinosti".
Edinost
G asilo političnega društva „Edinost' za Primorsko
V edinosti je moč!
Varofinlna znala
za v«e leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne ozira. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: al. Giurglo Gahittl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednic ŠTEFAN GO »INA. Lastnik konsorcij lista Edinost'*. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost4- v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. isss^s Poštno-hranilnični račun št. S41.CV2. ^cccc
TELEFON štev. 1157.
Smer slovenski politiki na 3(ranjskem!
<I>opis iz Ljubljane. > Zakaj je padel deželni pred-
-	<lnik baron Hein? — <'itati je bilo no slovenskih listih, da so ga vrgli klerikalci.
Slikalo >e je. da je moral zapustiti to -to. ker se je vjel v zanjke, ki jih je bil na- il cerkvenemu poglavarja na Kranjskem. —
Najverjetneje pa je. da je Heina vrgel
-	I o i n i nastop obeh slovenskih strank v iie/A lnem zboru kranjskem, ko sta sklenili, la bodi slovenščina uradni jezik deželnega 4bora in vseh njemu podrejenih uradov, in da ■ma vsprejemati od deželne vlade le slovenske -iopise itd. — To s*' ker je Hein iskazal nezmožnega, da bi zabrani! skupen nastop obojih slovanskih strank v deželnem zbora kranjskem proti rabi nemščine, ker je zamudil prvi trenotek, da bi nahujskal eno slovensko >tr;«nko na drugo, ali vrgel med nje pravo-
-no _eridino jabolko", da bi oni složni na->top proti nemščini bil nemožen : — to je vzročilo da je baron Hein moral zapustiti t.-sto dež. predsednika na Kranjskem proti koncu 1405. I.
Xato je nastopil večmesečni odmor v domaći politiki.	. *
l>ne 2. aprila t. 1. pa je iznenadila vlada kranjske deželne poslance z načrtom volilne ♦rt « »snove za Kranjsko. Vse je ali pa se <Ma iznenađeno.
Po vladni predlogi imej v bodoče kranj-
-	i dež. zbor 47 zbornikov : virilista kneza
'kor ter in izvoljenih poslancev, in sicer: 1» i/ \eleposestva. 1<> za mesta itd.. 1»> za občine. 1<» iz občnega volilskega
• na.
Kaj
n «■ i
store gg. n I <» v. d e ž. p o-v s p r i č o te predloge ? \!i ]*> idejo na limanice onim. ki jim to re-■io ponujajo menda kakor nekako dra-. io. da jih spet spravijo v strasten medse-b o j. v katerem si morajo oboji v j« >trasti popolnoma skrhati vse svoje ! '/! •. da isto |M»tem ne bo nikomur nemio. najmanje pa vladi in Nemcem, tako. ImmJo ti laliko '•pet vse ukrepali tako. k »i Ih* l>oljše za v s e n e m s k o njihovo k<» m v pogubo in v popolno obne-moglost slovenskega naroda ? Tega
»jmio !
\Ii pa spoznajo olioji slovenski poslanci \ a ž n i zgodovinski tren o tek — - ni. pa je na njih. da ga napravijo za " »Uri ^a ! ter da na podlagi te predlo;«- in danih razmer začno "k n p no s 1 ož n o delo, da razbijejo kurijo »♦"lepo>4-stva v sedanji obliki, ki je bila •T lijena pred skoro 4«» leti. ko še je štela
250 do 3<m> členov, — ki pa je sedaj, pri svojih H5 do 90 členih z 10 poslanci ustaven in političen n e z m i s e 1, ustaven greh. anahronizem, k večjemu zanimiva starina za ]K)litični muzej ! ?
Da, se bodo morali pri tem precej zatajiti eni in drugi, to priznavam. Vendar ni še vseh dni konec; — sedanji položaj pa to kategorično zahteva! — Narod je nad stranko — in bila to katera si bodi!
Na delo, poslanci slovenski, pripravite
slovenskemu narodu pisanko !
*
*	=s
Nam niso znani zakulisni dogodki, ki so se odigrali pred odhodom bivšega deželnega predsednika na Kranjskem. .Te-li baron Hein v resnici iz vzroka, ki ga navaja gori naš dopisnik, moral zapustiti Kranjsko — to se torej odteza našemu presojanju. To pa je gotovo: kar pravi naš dopisnik o velepose-stvu na Kranjskem, je sama, gola in za naš narod žalostna resnica. Privilegirana pozicija, ki jo uživa ta pest nemških in nemškutarskih mogotcev v deželi Kranjski, se nam zdi kakor preperel in teman spomenik iz davnih, mračnjaških, grozo vzbujajočih časov, ko so bili nemški grofje in vitezi se svojimi graj-ščinami v strah in grozo usužnjenemu jim slovenskemu kmetu. Mesto da bi z volilno i reformo izruli vsaki privilegij, do katerega ta peščica ljudij, popolnoma odtujenih deželi in rodu. ki biva v njej, nima prav nobene pravice, pa nam prihaja vlada z -reformo**, j s katero naj se za bodoče čase ohrani tem ljudem predpravice. ki jih mora vsaki pošteno misleči in moderni človek občutiti kakor | udarec v lice duhu in zahtevam sedanje ( dobe.
Će tudi ne bi hoteli podpisati trditve -Slovenskega Naroda", da je to atentat, dogovorjen »med vlado, med Nemci in med klerikalci" : in tudi če ni resnična trditev tega lista, da mesta in trgi plačujejo tri četrtine deželnih doklad in da radi tega volilna reforma. predložena deželnemu zboru kranj-! skernu, pomenja atentat na meščanstvo — , tudi če bi hoteli torej to ali ono trditev sta-j viti na račun razburjenja m ogorčenja, več ' nego naravnega v tem momentu, vsakako pa moramo podpisati, kar piše „Slovenski Narod" na račun vlade, oziroma nje prizadevanja. da bi ohranila kranjskemu veleposestvu takov nečuven privilegij. Rečeni list piše :
..Kakih osemdeset mož. ki niso dražega nego posestniki večjih kmetij, naj ima pravico, pošiljati v dež. zbor deset poslancev, ravno toliko, kolikor na tisoče volil cev nove kurije in več nego meščanstvo, ki plačuje, kakor rečeno, skoro dve tretjini vseh doklad.
Vlada hoče s tem v naši slovenski deželi s pomočjo nečuvenega privilegija ohraniti na umeten način brezpomembni nemški manj-
PODLISTEK.
Prokletstvo.
.rin-ii roman Avgust* Šemoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tonlć.
Prevel
c e.
T-
Gričani in kanoniki so m- globoko po-•.i v-likemu dostojanstveniku kraljevstva je Ijuf>eznjivo vračal dostojanstveni po-v. jjoklanjajoči .«** na jedno in drugo i. Ikv^persi do prestola kraljevega se je 'i in |m»1o/iI visoki k al pak na podnožje no. Opremljevalci njeirovi so se razvr-kolo njena. Sedaj se je Nikola Ka-r /<»pet |H*kloni] in spregovoril krepkim
«'a«-t»i m modri členi kapitelja in vi ■^l zastopniki kraljevskega mesta Griča ! ipon kraljevsko	na> milost-
rladar in kralj, doznavši iz mnogih tožb |*nt««h. <lo-hh i»red kraljevsko njegovo ii|o. A« iii<-d kapiteljem te »stolne . cerkve
in svobodno obeino mesta Griča traja od davnih časov globoko ukorinjeno sovražtvo in ogorčena mržnja, iz katere se porajajo nepre-; stani krvavi spopadi, nasilja in nezakonitosti ! vsake vrste, izvolilo je najmilostljiveje nalo-; žiti meni. da pridem v vašo sredo in si pri-zadenem resno, da poininm vaše razdražene duhove, da vas zbližim in določim med vami dogovor pomir jenja in slojje. v sled katere l»oste mogli vi in vaši potomci in nasledniki mirno in neinotjeno hoditi za svojim poklicem in biti popolnoma svobodni vsaki na svojem imetju. To je, kar mi nalaga kraljevo pismo, ki je boste čuli na usta vašega go-spoda podhana.
Na te besede ie odprl pisar železno škrinjico, potegnil iz iste kraljevo pismo in je izročil podbanu Tomi. ki je prečital pismo glasno in razločno. Vsebina pisma je bila popolnoma taka. kakor jo je navel kraljevi upravitelj.
Culi ste najvišo voljo kraljevo — je nadaljeval upravitelj — moj trden sklep je ta. da se ne maknem iz vaše sredine poprej, dokler ne bo izpolnjeno to, kar se mi nalaga s tem pismom. Nadejam se. da so neprestane
šini mogočno pozicijo. Odločilni so bili tu le nemški nacijonalni o z i r i. ne stvarni. Ko bi se bila vlada držala načela o zastopstvu interesov, načela, ki je je proglasila za svoje vodilo, bi morala predlagati, da se kurija veleposestnikov tako uredi, da imajo v njej pravico voliti vsi posestniki, ki plačujejo 200 K direktnega davka. Zastopstvo interesov zahteva, da se združijo v enotne volilne skupine vsi tisti, ki imajo enake interese, da torej skupno volijo lastniki vseh velikih posestev. Kakšen pa je razloček med interesi v deželno desko vpisanega veleposestnika in navadnega veleposestnika ? Prav nobenega razločka ni in če ga vlada dela, ima pri tem pred očmi poseben, nečist in nepošten namen, namen namreč, ohraniti revnim ostankom fevdalizma moč in vpliv na škodo pravici; to pa zgolj iz tradicijonal-nega sovraštva do Slovencev. Vladi ni za interese veleposestva, marveč za interese nem-štva, ki naj se umetno zavarujejo, ker se naravnim potom ne dajo zavarovati".
Tako je ! Veleposestniška delegacija v deželnem zboru kranjskem ni zastopnica stanovskih interesov, ampak zastopnica nemških in nemškutarskih veleposestnikov in — nemške propagande proti jugu !! Naše stališče je znano. Kakor borilci za princip splošnosti in enakosti volilne pravice ne moremo biti in nismo pripadniki principa zastopstva interesov. Ali. dokler hoče vlada ohraniti ta princip, pa naj ga vsaj izvaja pošteno in povsodi enako. To mora vendar ogorčati, ako ima vlada na različnih krajih in ob različnih prilikah različne mere za — svoje principe. Ali ni to kričeča nedoslednost, ali ni tu uprav cinično nebriganje za sodbo javnosti, ako nam ravno baron Gautsch in ravno v sedanjem hipu prihaja s tako volilno reformo, kakoršnjo je predložil deželnemu zboru kranjskemu?! Z eno roko predlaga državnemu zboru volilno reformo z moderno in pravično tendenco po odpravi volilnih privilegijev, z drugo roko pa predlaga deželnemu zboru kranjskemu reformo, ki hoče petrificirati najbolj kričeč in vnebo-vpijoč privilegij ljudij. ki nimajo poil božjim solncem nobene druge zasluge, nego da so propagatorji pangermanske ideje in da iz srca svojega sovražijo tisto naše ljudstvo, ki bi je v svoji o 1 i g a r h i š k i p o ž r e š n o s t i hoteli imeti pod nogami in mu pripravljati politično in n ar o d n o s m r t. Kako daleč da sega že domišljavost in samopašnost te nemške gospode, to nam je pokazal neverjetnim cinizmom vodja nemških veleposestnikov, ko je minolega torka v ustavnem odseku deželnega zbora kranjskega izjavil, da njegova stranka sprejme vladno predlogo pod pogojem, da se ij 38. deželnega volilnega reda i spremeni kolikor se tiče veleposestniške kurije in skupnega števila deželnih poslancev, da zbornica ne bo mogla sklepati drugače, nego v
navzočnosti 38 členov deželnega zbora s tri-četrtinsko večino. Po domače povedano je to, kar je zahteval baron Schwegel: na tej krivici. ki se imenuje volilni privilegij kranjskega veleposestva, ne smeti nič spremeniti brez privoljenja teh veleposestnikov! Ker pa tega m* treba še le praviti., da ti veleposestniki ne ( bodo nikdar tako neumni, da bi privolili v svoje lastno, da-si v polni meri zasluženo politično obglavljenje. ne zahteva g. baron Sclnve-' gel nič več in nič manje, nego da se rečena krivica zagotovi za vse večne čase ! In če poni slimo, da kranjsko nemštvo z nemškutar-stvom vred tvori komaj 5°/0 vsega prebivalstva, in če pomislimo dalje, da se takov nečuven privilegij zahteva za vrsto ljudij. ki ne zaslužujejo tega ne po svojem številu, ne po črni minolosti svojih prednikov in najmanje po svojih zaslugah v sedanjosti, potem se je pač teško vzdržati ojstre sodbe, da je omenjena zahteva kranjskih nemških in nemškutarskih veleposestnikov naravnost brezobrazna. impertinentna.
Vprašanje, ki nas žge sedaj v duši in na jeziku, je: kako uredita obe slovenski stranki na Kranjskem svoje postopanje proti tej nemško-veleposestniški prepotenci ? ! Kako nastopita proti vladi, ki drži svojo roko za-ščitnico nad to nemško pohlepnostjo in ki je se svojo volilno reformo obesila nad glavo kranjskega Slovenstva oster, ubijalen Damo-kljejev meč — nemško-veleposestniške moči narodu in deželi na škodo ? ! !
Mi se pridružujemo vprašanju našega dopisnika : spoznavata-li obe slovenski stranki na Kranjskem resnično tendenco tega vladnega načrta, in če jo spoznavata, pokažeta-li tisto abnegacijo, ki jo v usodnih trenotkih nalaga narodna dolžnost ? ! !
Ne z liberalnega, ne s klerikalnega, ampak z narodnega stališča kličemo tu v svet: volilni reformi, ki v slovenski Kranjski določa nemški ideji take privilegije, ne more pritrditi nikdo, ne da bi s tem nehal biti pošten sin svojega slovenskega naroda!! Najprej odženimo sovražnika, potem še le si bomo urejali svoj dom in.se o tem. če ne bo drugače, tudi tepli ! Govorili smo !
(Poročila o nadaljnjih dogodkih v deželnem zboru kranjskem dobe čitatelji med brzojavkami).
borbe in trenja postala že zoperna tudi vam samim in da eni in drugi radostno pozdravite kraljevo nakano, da se enkrat pomirite in živite v lepi slogi.
Te iskrene in tople besede upraviteljeve vendar niso dosegle cilja. Toliko ena kolikor druga stranka je gledala pred-se nemo in ledeno, kakor da nc verujejo v možnost, da bi bil kdo na svetu v stanu pomiriti sosede, živeče že stoletja v krvavem maščevanju.
Vidim — je začel upravitelj zopet — da moje besede padajo na trda srca — vidim. da je vaše srce prepolno jeze in mržnje, da blažjemu čutstvu za sedaj ni prostora v njem — ali jaz se vendar nadejam od Boga, da omehča vaša srca in odpre vaše, od strasti zaslepljene oči, da uvidite bistro, da je to le na vašo korist, kur želi njegovo veličanstvo naš kralj in radi česar sem semkaj prišel. — Vi, častna gospoda, se je obrnil do kanonikov, ki propovedujete ljubezen do bližnjega, ki napovedujete mir in slogo ljudem s svetega mesta, od vas pričakujem, da boste prednjačili z dobrim izgledom in ponudili roko svojim nasprotnikom v delo pomiijenja. Ali hočete, gospoda ? !
Odnošaji med cesarjem Fran Josipom in prestolonaslednikom Fr. Ferdinandom
-PlzenskimJ listom" poroča neki baj<-ugledni člen konservativnega veleposestva nastopno: Že nekoliko časa sem vladu med cesarjem in nadvojvodo prestolonaslednikom neki antagonizem, ki se je v zadnjem času silno poostril. Vladar je že večkrat ostro grajal vedenje nadvojvode : izlasti j«* grajal
—	Hočemo ! čuti je bilo na strani kanonikov nekoliko glasov.
—	Hočete, torej ! Veseli me. da je ipak med vami duš. ki žele miru. A vi meščani griški, se je obrnil sedaj proti Gričanoni — ali ste pripravljeni vs prejet i roko v spravo, ki se vam ponuja ?
Živan Benković je stopil sedaj naprej, se poklonil ponižno in spregovoril možatim glasom :
Tvoje vzvišeno gospodstvo menda ve, da nismo bili mi Gričani, ki smo izzvali nemire in spopade v ta poslednji čas. Napadali so nas z one strani nepravično in nasilno. Dosti smo pretrpeli ta zadnja leta, ali, radi tega ne mislimo na maščevanje. Tudi mi želimo mir, ker nam miru treba vsem. Drage volje se pomirimo z brati svojimi na kapiteljski strani in njihovo gospodo, ali sklep miru naj bo pravičen, da bo stalen. Jedno pak zahtevamo, da se izpolni poprej, nego se pričnemo dogovarjati.
—	Govori sodnik, je rekel kraljevi upravitelj.
(Pride še.)
njegov« razmere / protom Sternbergom. Naj- legacije. Ali da se nas krivo ne umeje ! 3Ii društva. Sedaj n. pr. ima svoja predavanja v	KtljiŽCVtlOSt ili UttlCtllOSt
dogodki v parlamentu niso ostali brez | privoščamo našim bratom v Skednju tudi j gledališt u ,.Politeama Rossetti" Heurik Ferri.	..Na razsvitu \ Ruske študije. lk)"oni
upliva na odnošaje med nadvojvodo in grotom najlepšo šolsko palačo: in le proti temu se j učenjak svetovnega glasu. On je star gost	y 0 g n j a i-e Ljubljana 1906. založil
Sternbergom. Znano je tudi. da nadvojvoda oglašamo, da bi si hotela gospoda na občini našega mesta in zelo zaslužen za razširjeva-	gchwentner/ 38(i strani z malim imenikom
ni preveč naklonjen baronu Gautschu, dočiin ta poslednji v/iva popolno za upanje cesarjevo. Izlasti. kar s*' tiče volilne reforme, da postopa baron Gaut-sch povsem sporazumno z vlada rjem.
Bukovinski Maiorusi pred cesarjem.
Teli dni je cesar vsprejel deputaeijo mali »ruskega narodnega odbora iz Cmovic. ki ga prosila, naj stori konec neznosnim odnosa-jem v bukovinski pravoslavni metropoliii ter odredi, da se ustanovi posebna maloruska nadškotija v Bukovini. Deputacija je izročila n-sarju tudi obširno spomenico. — V Bukovini je Malorusov za tretjino več nego Romunov. v -ndar imajo ti poslednji v rokah najviše cerkvene službe ter uporabljajo ta svoj ugodni položaj, da hočejo romanizirati maloruske župnije, kjer nastavljajo romunske svečenike, nevešče maloruskega jezika, ki celo vsestransko ovirajo Maloruse v kulturnem razvoju, izlasti pa hujskajo neuke kmete proti *oli in učitelj stvu, posojilnicam, čitalnicam in sokolskim društvom, Vrhu tega (je v zadnjih letih maloruski svečeniški naraščaj zelo pal. Med sedanjim metropohtom dr. Vladimirom Kepto in med pravoslavnimi Maiorusi je prišlo zbog tega do odprtega boja. Takoj po nastopu sedanjega metropolite dr. ižepte so Maiorusi pričeli akcijo, ki je šla za tem, da bi bil na mesto generalnega vikarja, kakor nad-skofovega namestnika, imenovan Malorus. Ali nadškof je na to mesto predlagal Romuna. Maiorusi zahtevajo že dolgo časa, da se cerkveno ločijo od KomunOv, kakor so razdeljeni Srbi in Romuni na Ogrskem ter da dobe svojo lastno narodno skotijo. Romuni se -eveda temu upirajo z vsemi silami, izlasti še radi tega. ker bi se v slučaju razdelitve raz-1 delil tudi pravoslavni verski zaklad bukovin->ki. ki je silno bogat, in ki daja Romunom dovolj sredstev v svrho romunizacije Maloru-sov v i r u kovin i.
Drobne politične vesti.
Kitajski bojkot [»roti a m e r i-;kc lil u blagu. Na Kitajskem nadaljuje agitacija proti Ameriki. V Hongkongu in v Kantonu so zaloge prenapolnjene z neprodanim ameriškim blagom. Samo v Kantonu je nad :>mh.o«m» vreč moke. ki jo noče nikdo kupiti.
Domače vesti.
Šolsko vprašanje pri sv. Mariji
Magdaleni spodnji. Prejeli smo : Radi tega vprašanja m.' razburjamo in jezimo mi pri sv. Mariji Magdaleni spodnji že mnoga leta. Tudi >ia shodih političnega društva „Kdmost** /i opetovano razpravljalo o tem našem vprašanju in vsikdar se je priznavalo, da je več nego opravičena naša zahteva, da pridemo enkrat tudi v tem okolišu «1<> jedne ljudske šole.
Pa je to tudi rer v sedanjih dobah tikom in — kakor pravijo je velik okoliš z nad «»tr< »k brez |*> jh»1 urt
in na vladi domišljati, da s® s tem že odpravili krivico, ki se godi sv. M. Magd. spodnji. Slavna vlada je s svojim jednostavnim odobrenjem večkrat omenjenega sklepa mestne delegacije manifestirala: ali da ne pozna taktičnih razmer, ali pa da jih lahkomišljeno prezira. Jedno in druge je zelo žalostno. Naše okoličanske zastopnike v mestnem svetu prosimo, naj se energično potegnejo za naš na Ijudsko-šolskem polju zanemarjeni okoliš.
Radi napisov na novi drž. železnici.
Iz okolice nam pišejo :
Nova državna železnica bo skoro gotova po naši okolici. Tistih napisov, o katerih je bilo že govora in je tudi ».Edinost" že poročala. da imajo biti le nemško-italijanski. sicer še ni. Ali sedaj, ko se imajo ti napisi razobesiti. se že zopet čuje in potrja vest. da hoče železniška uprava popolnoma prezreti naš jezik na postajah v naši okolici. Če je to res, potem naši vladi še zdaj ni dovolj, da smo toliko in tolikokrat odločno izkazali in manifestirali slovenski značaj tržaške okolice. Mari ni dovelj dokaza — in vlada bi ga mogla poznati —- dejstvo, da smo pred leti in na zadnjih občinskih volitvah tako sijajno zmagali vkljub temu. da je nasprotna nam italijanska gospodovalna stranka napela vse svoje moči iz mesta ven. ki je v tesni gospodarski zvezi z okolico ? ! Saj je ta nasprotna stranka doživela ravnokar v okolici uprav eksemplaričen poraz. Mar vlada še ni izpre-videla, da so ravno njeni organi tisti, ki se iz sovraštva do slovenskega ljudstva, z vso silo potegujejo za iredentovsko stranko (III. razred v mestu) ? ! Informacijam teh uradnikov veruje naša vlada in potrjuje njih predlogom.
Res je sicer, da so doslej le govorice, ki se širijo o bodočih napisih na naših postajah. Ali, ker so bile v tacih in enačili slučajih naše sumnje vsikdar več ali manje opravičene (da, godilo se nam je večkrat celo še ntnogo slabše, nego smo se bali), bati se je. ' da nam hoče vlada tudi to pot storiti krivico | z nemško-italijanskimi ali samoneniškimi napisi na našili tleh : po Krasu, pa po Vipavi ! Nujno potrebno je torej, da se polit, društvo j „Kdinost" dobro informira o tej stvari. In j ako bi se ta govorica potrdila kakor resnična. J potem je neobhodno potrebno, da se proti ta-1 ketuu postopanju osrednje vlade odločno postavimo po robu ter da zahtevamo napise, ki
* " - j
bodo odgovarjali volji in praktični potrebi
našega mesta in zelo zaslužen nje prosvete med nižimi sloji prebivalstva, a vendar. Bog zna koliko našincev ni še nikdar slišalo njegove umne. navdušene besede V Jaz sem v zadnjih dveh letih redno poslušal njegova predavanja, a moram konstatirati, da sem v resnici zelo kakega svojega kolego in ravno bi morala za učečo se
U
lova
Ji;
redko srečal
sploh, mladino
i kazalom.
Zibeli glavnega razvoja mladega
; Nikalajevića Tolstavo — in tu mislimo
genij —' ni bila idilična okolica doma. v k;
tereni živi danes. Ne predpriprave k uuiotvd
rom misleca se odigravajo v razuzdanem v
ce" likomeščanskem življenju. Mladi grof je čast
biti
nik in živi v družbi veseljakov poznavajoči] edini smoter življenja : uživanje. \ tem krogi koga odvračal itali-1 J0življa naš genij marsikaj, kar pripravil, ! poznejši preobrat v življenskem naziranji | njega, ki ga slušamo danes iz višine govo rečega nam malim njegovim oboževalcem občudovalcem. - V tem krogu veseljaka seznanil se je Ljov Nikolajevič s Pozdnji« vom, z NeMjudovom in njegovo žrtvo Kt tjuško, Vronskim in Ano Karjenino. Tu m raiuo iskati kali teh umotvorov : a predno y njega usodepolne do»otl< aje. no tu si sam nodisi v svojih prijateljih živelo se mu je lahko in veselo, kakor nau; to sliče v svojem „djetstvo in otročestvo" j večinoma daleko od svoje „Jasne Poljane" j Priprave k velikemu življenskemu delu nj» j govem iščimo v drugih krajih, ne v sanja-i renjo vzbujajoči r Jasni", katera dejstvuje na I človeka, ki ima nekaj na vesti, ki se im*
prva skrb — narodno vseučilišče. Ne moreni misliti, da bi
janski jezik, ker je naša dolžnost, da se marljivo učimo tega jezika, ker prav s pomočjo tega jezika bomo v stanu odbijati navale naših nasprotnikov. Nasprotnika je treba pobijati z njegovim lastnim orožjem. Toda za sedaj nam je daleč proč vsaka bojevna misel. Sedaj sem hotel samo priporočati vsakemu našincev. ki mu je res do napredka in
prosvete. da ne zamudi vsaj te prilike ter da doživel vse te> za zahaja na predavanja Ferrijevn. Ferri je go- —e ]l0(|j sj sam voril v soboto o s p i r i t i z m u. v nedeljo o alkoholizmu, v ponedeljek o modernosti, sinoči o .Josipu G a ribal-d i j u.
Umrl je v ponedeljek v Ljubljani polkovnik Avgust Salomon. Služboval je pri pešpolku št. 17. 39 let. Bil je rodom Nemec iz Brunšvika. Pokojnik je bil obče spoštovana | skesati. streznjava grešnika taka okolica.
■oni
; se zamišlja... ako rabi v svojem delu kak I oporo, da nam sliče domače življenje Ljcvin; : Gotovo ni mu težavno opisati ruski gosposk I dom v Jasni", ali Ljevin se napotja v <lru gič svoji izvoljeni Kitji, da jo poprosi, na j mu bo družica v bodočem in tedaj se jej j mora izpovedati, da ima na sebi veliko
in čislana oseba
Pred izpraševalno komisijo v Kopru
se prično prihodnji izpiti za učno usposobljeni e v ponedeljek dne 7. maja t. 1.
Grozil mu je, da mu odje nos. 32-
letni natakar Karol D., stanujoči v ulici del Fortino je bil predsinočnjim aretovan na zahtevo natakarja Karola Borovina, stanujočega j mestsfcj greh — morda se tu že izdaje đul v ulici sv. Mihaela št. 33, ker je temu zagrozil z besedami : ,.Prej ko preide 24 ur ti odjem nos in te prisilim, da se vrneš v Dalmacijo".
Pretep na delu. Josip Casadei. Matej Rena. Ferdinand Locaput in Ivaii Pelicon so delali na gradnji neke hiše v ulici della Bar-
ki take* intenzivno preveva, Kreutzerjcvu | sonato" —. V tihi božanstvenim mirom olr j dani ... Jasni Poljani" se le razvija v .mogočni steblo kal. vsejana na plodonosnem polju srcu genija : baš skesano srce, v katerem kalijo viši kržčanski ideali, katerih višek iimil ■ ima predočati ozadje ,.Kreutzerjeve sonate
demo tam le v samoti; mladi razviti mož, ki čuti moč svojih
mi ga naj-Ljov jt' nazorov glavnik
riera vecchia. Predvčerajšnjem popoludne sta ; iztrgajo ga krogu prijateljev se Rena in Locaput sprla in tudi stepla. \ njiju pretep je pa s pomirjevalnim namenom
posegel Josip Casadei. a Pelican je prijel kos j ^ ,oti dela. ^i je pripravljeno opeke in ga zalučal Oasadeiu v obraz ter mu točkah in tako pripisuje pokvarjenost mužiL popolnoma stri nosno kost in mu na čelu napravil 1«» cm dolgo in do kosti globoko rano. Casadei je moral na zdravniško postajo in patem v bolnišnico, a Pelican je pobegnil. Ta poslednji je doma iz Conversano pri Bari v Italiji.
Samomor. 29-letni brezposelni mesar
ljudstva in narodnemu značaju dežele. Še po-' Emilij Prescher je stanoval pri g. Petru Ger-sehno nujna je ta stvar zato. ker se bodo na-j lancu v ulici del Volto št. 2. Včeraj v jutro pisi prirejali v kratkem ; in. kadar bodo krat prirejeni, jih l>o težko odpraviti.
v ..Moč teme" le uplivu grešnosti svetske«
J življenja, ki se osredotučuje v mestu
■ okužuje tudi siromašne deželane, katerih jedrc
J je ostalo dobro. Vse te misli, ne sanjarenj;
porojene so Iv razuzdanem bivanju oddaljt
nem od domače grude. vzgojene s(
„Jasnej". —•
Ali ekzistira samo Cn;i ,.Obleniovščin:»"
en- ; ob 7. uri je g. j vega v postelji.
pravi škandal, ako velikega, modernega naprednega mesta :Mm» za šolo godnih osnovne ljudske šole. ki morajo* tri četrt ure in tudi nad uro
tudi drugod po deželi tako razvrščeni, da bo odgovarjalo narodnemu j doma iz Dekani in neki njegov
»taleč hoditi v ^olo v Skedenj. Naj s** nam n«* prigovarja, da saj ■■•rajo otroci na take daljave tik velikega trgovskega mesta merjati / razmerami na dež»'l
Posebno se vzdržuje rečena vest postaj Verdela in Rocol. In tu hočejo prezirati naš jezik, ko sta vendar ta okraja izključno naša. l>okaz za to so (kakor omenjeno) zadnje občinske volitve, k<> sta naša zastopnika izvoljena z ogromnimi večinami.
Politično društvo naj začne, če bo potrebno, sklicevati protestne shode in naj na teh sklenjene resolucije priobči našim državnim poslancem v nadaljno primerno postopanje. Tudi na tržaški postaji sami ne smejo prezreti našega jezika. Saj tudi tu smo mi doma in en ako veljavni z Italijani ! Zato zahtevamo. da naj bodo vsi napisi na postajah in drugi ob železnici tudi slovenski in povsodi
Oh, ne, tudi Stolz jej je v kakem obzira Uerlanc našel Prescherja mrt- podvržen. Vsaki človek, ki sebe dobro proti-Pozval je takoj zdravnika se i čuje. najde v s«-l>i Oblomova „svojevo rod:f
ali k»u- je „Guothi sauton" pretežaven v mari
glede i zdravniške postaje, ki je konstatoval. da se
je nesrečnež zastrupil s karbolno kislino. sifcakej smeri, opazujmo raje svojega bližnje;? Truplo samomorilca je bilo preneseno v mrt- Ali poznate tega posedata v nas. ki izgubi, vašnico pri sv. .Tustu. Vzrok samomora je pripisati neznosni bedi.
popoldneve v kavarni, v družbi s svojim vsakdanjimi kvartači : druzega. ki brezplodni
Pozabljivost. Gospa Lia Ivančič. doma istotam prečita dan za dnevom deset. dvajs«' z malega Lošinja in stanujoča v ulici G. Boc- - časopisov ter postaja pri tem vsak dan 1 caccio št. <». je prijavila včeraj na policiji, da naiven. ali ga poznate ? uradnik je je predvčerajšnjem, k<. je šla na tukajšnjo j i/Veu urada se sprehaja v mirnem tempa glavno pošto, da odda neko nakaznico, poza- j eden... dva... po okolici : nima druzega sini-!: bila tam na neki javni pisalni mizi mošnjiček. — ln še kak drugi je visokošolec in vstaj; v katerem je imela 1G7 kron denarja, a ko ob dvanajsti uri tik pred kosilom — da ee se je vrnila ni seveda — mošnjička našla zakasni poludansko promenado ! In ta bar vec.
Mej paglavci. 14 in I><»1 letni Karol P..
v šolo. Razmer meti pri-
m
Tu je pohajanji- otrok jh> ulicah iu cestah spojt-na z j skih troškov. ampak zahtevamo vsaj to veli k i i; i nevarnostmi v mnogih pogledih, z i len kostno ravnopravnost.
razmerju prebivalstva.
Mi nočemo več samo nositi bremena že
izdanih in še potrebnih nadaljnih st omilijo rini a-
nevarnostuii. ki groze telesni in etični blaginji otr<»k. Že naši predniki so spo/n.di in tili nujno potrebo, da bi se pri na* vida ljudska šola iu vkrepali »o razne korake, j da hi zadostilo tej potrebi. Doslej je bilo j ulo/enih že o prošenj na mestni svet in »-na j zadnja ua mestno delegacijo. Prošnje! na mestni svet so ostale neuslišane. Sedaj pa f ujte. kako se je mestna delegacija odzvala na našo prošnjo. Sklenila je razširiti šolske* poslopje v Skednju, kar ne pomen j a nič druzega. nego da se hoče krivico. ki se nam godi. konservirati za daljno l»odočnost. Sklep mestne delegacije pomenja za nas : iasciate ogni speranza-..! Doslej smo vsaj gojili nado. da vendar enkrat usli-šijo naš klic j»o — šoli. Sklep mestne delegacije nam jemlje to nado. In uprav krvavo nas je zadek), ko snio doznali, da je namest-iiištvo potrdilo rečeni sklep mestne de-
Prosveta. Pišejo nam : Kakor služi obču- j „Kdinosti" na čast. da priporoča svojim pri-zasno- j stašem ob vsaki priliki predavanja, ki jih prirejuje rLjudski oder**, menim, da se najmanje ne pregreši proti svojemu narodnemu programu, ako mi dopusti, da se semtertje s par vrsticami javim tudi s propagando za italijanski instituciji: rl'ni ver sita del po-polo" in r0ircolo degli studi sociali". — Slovenski element v Trstu nima nikakor prilike, da bi zadovoljeval svojim kulturnim potrebam v toliki meri. kakor naši someščani italijanske narodnosti, ker nam zato primanjkuje sredstev. Zato je naša dolžnost, da se okoristimo z dobroto, ki jo zamoremo vživati v tujem taboru, ne da bi nam trebalo trositi za to/ ker pr osveta je mednarodna. Ne bo torej odveč, ako izrabljamo vsako priliko, da na-šincem toplo priporočamo, naj redno zahajajo na predavanja, ki jih prirejajo imenovana
Koledar in vreme Danes: Vincencij Fereri, •»poznavalec : Dabiživ; Hvalislava. — Jutri: Celestio, j Ali so to vsi liitsi ? papež ; Neradin ; č udna. — Temperatura včeraj : ob H. uri popoludne + 10" Celsius. — Vreme včeraj : lepo.
Društvene vesti in zabave.
Tržažka podružnica „Slov. plati, društva" naznanja sledeče društvene pri-redbe :
Dne H». aprila, to je na velikonočni ponedeljek. velika sijajna, razsvetljava ..Divaške vilenice". Poludnevni izlet.
Dne 22, aprila popoludanski izlet v Ro-žansko dolino.
Dne fi. maja celodnevni majnikov izlet na Trstelj in „Železna vrata". Tega izleta se udeležita tudi Ajdovsko-vipavska in Soška podružnica rSlov. planinskega društva", odsek Gorica.
ki zastonj išče v svoji grajščini knjigo katt rokoli, ki bi jo rabil da zadovolji svori povabljenca, ki ima prenočiti pri njemu rabi knjigo, sičer na bi mogel zaspati!
Ali bi morda zastonj iskali oblomovovo narav med nami ali Nemci med vsakim drugim narodom V ! Ni ga tak absolutnega antagonizma med Busom Nemcem in tudi Gončarov ni hotel reči tega-Ort le sliče v jasnih obrisih v pravi luči v enem in drugem svojih dveh Gerojev dva različna značaja : morda s kako tendenco izbral si je enačaj za Rusa Oblomova: ni pa mislil reči. <la so to pristne ruske črte.
(Pride še.)
val zahvala.
Darovi.
Za revno družino Kočevar je daro-g. N. N. 4 K in g. F. B. 1
K. Iskrena Kravos.
Razne vesti.
* Črka „M" v življenju Napoleona
V angležkem „Scrap-Booku" se je neki dopisnik potrudil, da je sestavil vsa imena, m čenjajoča se s črko „M", ki so v življenj« francoskega cesarja igrala kako vlogo. V resnici igra ta črka „M"1 veliko vlogo v Napo leonovi sreči in nesreči. Njegova prva velik* bitka je bila v Marengu, njegov padec je začenjal v Moskvi. Marboe je bil oni profesor ki je prvi spoznal njegov ženij v vojaški
Bi j. mi,!. Avstrijski neiaeral Mela* 11111 je	I>R"BI>TANA 4. Obstrukcija z ropotom.
Iprl pot v Italijo. Mortier je bil eden nje- je neprestano trajala do ♦>. ure. ko je bila _ .vil 1 p r vil 1 neralov. Moreau ga je izdal in seja za -J uri prekinjena. Med strankami so M ur.-: t • bil prvi mučenik njegove st\ari. j pričela pogajanja. Marij Lujiza. druga soproga Napoleonova, se j	Kriza nJt Odrskem.
ud. U žila njegovih najvećih časti. Metternich , kUDIMPESTA 4. Uradni list je priob-^a je porazil na polju diplomacije. Sest mar-j ^ ^^ ^^ cesarjevo< 8 katerim ,, bivši
pravosodni minister odvezan službe, in Gegus imenovan ogrskim pravosodnim ministrom.
-al)* Masseitri. Mortier. Marmont. Mac-ilonald. Murat. Monev — in 26 njegovih ge-1 >Taloi <0 nosili imena, ki začenjajo s za-tno črko -M". V Muralta. vojvoda Bassano. . stavil svoj«- najveće zaupanje. Dobil je •itko pri Moskvi. Montmiraillu in Monterau. potem je prišel naskok na Montmartre : Milan bil -lavno mesto njegovih glavnih sovražnikov. 111 Moskva je bila zadnja, v katero je inel slovesen vhod. Izgubil je Kgipt vsled »pak. ki jih i" storil Menoa. Po Miollisu je i.d ujeti Pija VII. Malet je konspiriral proti njeinn. potem tudi Marmont. Maret. Monta-liv*-t ni Mollieu so bili njegovi ministri. Mon-* ^fuieit njegov prvi komornik. Napoleonu . nevarneja črka je W., s katero pričenjati « ve najznamenitiji imeni — \V ellington in VV ;ileri«M».
Kako je nastala cenzura. Duuajsk -t _Ih*r We;i~ je priobčil nastopno priponko : Nekdaj j*- živel kralj, ki je ljubil svoj jrod in čital časopi-e. Toda silno so g:i je-vedne pritožbe o hudih davkih iu o kri-- ni upravi dežele, katerih so bile novine Ino j 10I1H'. Poklical je torej svojega ministra m mu rekel : „Vedno čita*, d:« je dela preveč obdačena in >labo upravljana. \li jaz ljubim svoj narod in ga hočem osre-ti : ta« ih pritožb noče* več slišati, sicer !«l«>te \ nemilost Minister se je poklonil t r odšel žalosten domov, kajti ni vedel, kaj n.ij bi počel. K«» je. ves za mi-1 j en. korakal t »reko dvorišča, so ravno nekega njegovih
-	i/njev bičali radi nekega pregrešita. Trdo je . »dal; 1 palica (h> golem, krvavem hrbtu ne-> in srce pretresuioče vpitje njegovo
pretresal«, zrak. To je pa motilo ministrovo
-	.progo, ki je v svoji sobi čitala pikanten 1 aui t^r je vzkliknila vsa razjarjena : _Kog! Moji živ« i ! Kako more vendar ta človek tnk«» kri«'--«ti ? .laz nočem več poslušati teg.-i cvile-lij .*"- Paznik se je ponižno poklonil ter dal itkuiti ~užnju v usta klin. In sedaj »o za-1: 11 (-ovirano izvršiti kazen. Le posamični. iai.iolk!i glasovi s«» s*- izvijali iz prsi muče-
j ' -iižnja. ki se je konečno nesvesten zru-1 zemljo. Minister se je zadovoljno potr-; j! na čelo. kajti bil je moder mož. ki je |
BIDIMPESTA 4. (Ogrski biro). Baron Fejervarv je imel danes v stanovanju bivšega posl. Bele Barabasa dalj-i razgovor s Franom Košutom.
BUDIMPEŠTA 4. (Ogrski biro). Mini-sterski predsednik baron Fejervarv in pravosodni minister Lanvi sta danes ob 1. uri 45 minut odpotovala na Dunaj.	„•
BUDIMPEŠTA 4. Fran Košut se je po svojem razgovoru z baronom Fejervarv-jem nasproti nekemu novinarskemu poročevalcu izjavil nastopao : Jaz sem. kakor znano, sodil položaj kakor zelo pesimističen in po današnjem razgovoru nimam vzroka, da bi to moje naziranje o položaju izpremenil. Daljnih pojasnil ni hotel dati.
Knez Nikola.
UETINJE 4. Stanje kneza Nikole se je /boljšalo.
Inšpiciranje.
SOLNO« i RAD 4. Nadvojvoda Evgen je včeraj iz Inomosta dospel semkaj inšpicirat tukajšnjo posadko.
Še en rudar rešen v Lensu.
LENS 4. Danes ob 9. uri dopoludne so [a jame IV. izvlekli še enega živega rudarja. Sodi se. da se nahajajo še živi rudarji v jami.
LENS 4. Noge rudarja Bertona. ki so ga danes izvlekli iz jame IV. so polne ran. ki pa niso nevarne. Berton je cenil, da je bival \ jami osem dni. V posodah svojih po-I nesrečenih tovarišev je našel kavo in žganje ter je spal približno desetkrat. Ker ni mogel več računati na rešitev, je iskal sekiro, da bi si odsekal roko ter tako pospešil smrt.
LENS 4. Rudar, ki so ga danes potegnili iz jame. se zove Berton in je star 33 let. O njegovem najdenju se poroča nastopno: Danes zjutraj je <l*4ala skupina rudarjev v jami IV. kakih 330 metrov pod zemljo. < »kolu 8. ure jeden rudarjev čutil udarec na pleča ter slišal klic : „.laz sem rešen !" Trije rudarji >>0 prihiteli ter prenesli Bertona do katerim so ga takoj spravili na
nje svečenika tukajšnje gimnazije ter zalite- j vala denarja, zapretivši mu z revolverjem. Svečeniku se je posrečilo ubežati in zapreti napadalca v sobi, nakar sta bila aretovana. Policija je konstatovala. da sta oba mlada človeka, dijaka tukajšnje tehniške šole.
MALI OGLASI.
T
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo: mastnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. ......... r Plača se takoj.	~
Borzna poročila dne 4. apri a.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.11l/-—19.14',, angležke lire K — do —.—, London kratek termin K 240.45—240.«»5,
Francija K 95.70—95.80, Italija K 95.70--95.85,
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K
117.37-117.50, nemški bankovci K —.—*— —
avstrijska e notna renta K 99.75—100.05, ogrska kronska renta K 94.30—94.o'J, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 672.— — 674.— državne železnice K 675.— — 677.—. Lombardi K 173 50 175 50 Llovdove akcije K 700— 710 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—. Bodenkredit 1880 K 302. 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 150.50 do 1 2.50 Srbske —do —.—
Dunajska borza ob
Državni dolg v papirju „ „ .„ srebru Avstrijska renta v zlatu.
v kronah Avstr. investicijska renta 3'/m°e Ogrska renta v zlata 4% » „ kronah 4Q,e
ti	rt 3\'g
Akcije nacijonalne banke \reditne akcije London, 10 Lstr. I0o državnih mark 20 mark 20 frankov 100 itai. lir Cesarski cekini
2. pop.
včeraj
100.50 100 85 117 65 99.'.*0 90. 0 112.45 94 55 85.40
Kdor izven Trsta pismeno naroči kak ..HALJ OGLAS4*, naj pošlje denar v naprej, ker drugače lie bo njegov oglas objavljen, če ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" in vsakdo lahko preračdni. koliko mu jo plačati s tem. da prešteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATMI ODDELEK", nformaoije edino le, če bo pismu priložena znamka za odgovor
||r2ir Giov. P 1 i s k a, Corso Čt. 13, izvrši vsa-W koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(262$
V1
lian*" QI/l*Hlo (ulica Kaffineria St. 3). Tovarna neiir. onruict gladčič, konfetur in kanditov. Zmerne cene. Posiljatve na deželo.	361
Vnoiom se otIcl:i - sot>'» sobica in kuhinja, lldlclll 24 kron na mesec. Naslov pri „Edinosti".	__391
danes 100.75 100.85 117 60 99 So 90.50 112.50
S5.40
Učiteljica
Edinosti".
1639.00 1637 00 672.40 672.75 240 371 ,240 371 117.37I/S117.
23.43 19.13 95.65 11.31
23.43 19.13
95.HO 11,31
, , -	1 dvigala,
i. <i:t dolter nauk tudi	praktično	uporabi.
ie torej in — ustvaril cenzuro.	'	T rvc . T, .	. ... _ __1	LF.Nf? 4. Keseni rudar nerton je pripo-
1'niga Lvov
33 47
In
4o 74
t 4
H -5
Loterijske številke izžreban« .In.- 4. ved».val. da je po eksploziji, ko je skušal re-
: i!:t HM h;.	. šiti se. padel in zaspal. Ko se je zbudil, se
'je nahajal sani v neprodirni temi. Pričel je
j bij u vati. I legel se je. da bi zaspal. Ko se je
prebudil, je taval po = galerijah. Z mrtvega ko-
j nja si je s sekiro odsekal kos mesa. ali ni
j ^a niogei vžiti. Kmalo ni mogel več računati
(časa. Ko je zop»*t zaspal, skušal je dobiti iz-
; hod ter je dospel v Jožefmin sklad, kjer je
. .^..r	v -	'našel živila. Čuval se ]«* mraza z obleko svo-
UIBLIANA 4.	so^i ustavnega «><1-	.
... .	. - , i jih ponesrečenih tovarišev.
. . ki je vršila	I	po o. uri, je po-1. i ' ,	t	, ^ -
Brzojavne vesti. Dogodki v kranjskem deželnem
zboru.
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta 99.171/Z1 itali anska renta 105.30. španski exterieur 95.20. akcije otomanake banke 650 . Menjice na London 251.20.
Pariz: (^klep) Avstrijske državne železnice — Lombarde —.— unificirana turSka ren«a 93.30 avstrijska zlata renta 100.10, ogrska 4% zlata renta 94.85, Landerbank —.—, turške srečke —.--, parižka banka 15 80. italijanske meridijonalne akcije 78«f.—, akcije Rio Tinto 17,— Mlačna.
.London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90 »rebro 30.'116, Lombardi 5.\v» španska renta 94.*/V, italijanska renta l04. /; tržni diskont 3—, menjice na Dunaju —.— Stalna.
Tržna poročila4. aprila.
Budimpešta. Plenica za april K 1652 do & 16-54, rž za april 13 42 do 13 44, ves za april •d f 15 90 do 5 92 koruza za maj K 13 3S do K 13 40 Pšeni« a : ponudbe zadostne, i>o»oraAtv »ni zbolj-šano. eneienc« trdna. Prodaja : 22.000 meterakih stoto v, za 5 stotink viSje, oves trdno. Druga žita nespremenjeno. — Vreme : mrzlo, prijetno.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za maj M '/«, d ptember 39.V4, za december 39.',,, za marec 40.1',. Mirno. — Kava Rio navadna loco h8—40, navadna reelna 41 - 42, navadna dobra 43—44.
Pariz Rž za tekoči mesec 15.50, za julij 15.50. za maj-avgust 15 75, za julij-avgust 15.50 (mirno).
—	Pšenica za tekoči mesec 23.85, za maj 2J.t5, j za maj-avgust 23.M), za julij-avgust 23.25 (mirno), j
—	M ica za tekoči mesec 30.15, za maj 30.45, za maj - avgust 3O.50, julij - avgust 30.55 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 57.75, za maj 5S.—. i za maj-avgust ; o.50, za sept.-dec. 59*50 (mirno).
—	Špirit za tekoči mesec 40.' za maj 40 '/„ za maj-avgust 40.' za september-dec. 36.% mirno).
—	Sladkor surov 89° uso nov 21.3„— 22-1/, (stalno) bel za tekoči mesec 25 za maj -5.T/8. za maj-avgust 26.'V, za oktober j anu var 27-1/*, itrdnoi, rafi-□iran 57.--57.50 — reme lepo.
daje pouk v slovenščini iu nemščini. Več pove ..Inseratni oddelek
_ _3S9
l|Q rftMnrlo ■ je malih in velikih hiž v nd prUUaj Rojanu, Žkorklji in v Barkovljah. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj 8 0 štirjaških sežnjev sveta, tam blizo pa 200; cena nizka. Posojila na menice ali vknjižbe se hitro preskrbujejo. Naslov pove „Edinost".__<5 i o
Con *ersations Lexikon
po jako nizki ceni; obrniti se na ..Inseratni oddelek" „Edinosti".	(257)
Uradnika
ki bi opravljal pisarniške posle in ad-ministrira! hišo
.Tržaška
išče posojilnica in
hranilnica'
(Piazza Caserma št. 2) — Ponudbe z zahtevo plače vposlati je do 24. aprila.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi svedeneo.
Trst - Carlo Goldonijev trg u. - Trst.
Zastopnik tovarne koles in motofcoles „Fnch"
Napeljava in zaloga električnih zvončkov, ljur in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanični delavnica za popravljanje šivalnih >trojev. koles, motokoles itd.
Velika zaloga pripadkov po tovarniJkih cenah. TELEFON 5tev. 1734.
. r.(vi .ir izjavil. <l:i ni možno v>j»roi« ti na-t;i volilne reforme. Jzjavil je. <la se nje _ -va -tmnkn do skrajnosti ltorila z vsemi - - dstvi j »rut i načrtu, tudi er l»i bilo treba •iti orožje. Obstrukcijski govori	dr:«,
r : . ii i in <lni. Tavčarja -o trajali <!<• 1". • if |hi|. Potem je haron 8eh*egel predla-, !. n i s<*ja zaključi in naloži naet'liiikn i. <*lseka. da izjavi na seji deželnega . . tla n< mor«' j»o<lati ustineneua porot iln ' i:i< rtu volilne reformo.
LENS 4. Pretokt je čestital Berton ti k njegovi rešitvi. Tudi minister B<-rtt»u\ je v iinenu vlade poslal Berton u svoje čestitke. Popoludne je množica skušala prodreti vojaški kordon, postavljen pr»-d jamo IV. i >o vetih izgredov ni prišlo.
Štrajk v Ameriki.
NK\V-YORK 4. iReuterjev biro*. Razgovor med posestniki antrncitnih premogovnikov in zastopniki delavcev je odloženo na četrtek. Kakor se zdi. ni nobena stranka pripravljena.
MI HLJANA 4. Ko je deželni glavar da odstopi od svojih zahtev. Pelo bo tako otvoril današnjo sejo. -o poslanci na- dolgo počivalo, dokler bodo trajala poga-dii»>-napredne stranke ulo/ili več- nujnih janja.
ndlo^ov in zahtevali, da se o istih takoj f.nivljii. / ozirom na doloebe deželnega d t. oziroma i»oslovnega reda za deželni - rt ?e deželni glavar izjavil, da je treba v vrsti razpravljati o vladnem načrtu, ter dal b» -edo posl. Arko-tu. načelniku ustav-. _ > "ds« ka. Narodu«>-napr»tlni poslanci so f. pričeli oltctiokcijo z velikim ropotom. ; -magala jim je pri tem tudi galerija. Pri-. -li vo \ dvorano razne instrumente, kakor i ■ n. gramofon, lovski rog. piščalke, zvonce • i. Poslanci so se posluževali vseh teh in--Trumeiitoi. tako «la je bil v zbornici nepopi- j.}^"
lirnšč , ki je trajal do 1. ure popoludne, i RIGA 4. Livonski deželni zbor je skle-...» da ni mogel načelnik ustavnega odseka I nil ustanoviti v Birkeuru pri Verdenu kla-- ,1, iM-s^le. Olj 1. uri je bila seja po 4 sično jrinmazijo z nemškim učnim jezikom.
, -	*	,	CITA 4. (Petrograjska brz. agentura!.
m: trajanju prekinjena, ter se bo	Uenerallajtenant Koločevmikov je bil danes
» ala t»b 4. uri popolu<lne.	are to van.
UrUBI^IANA 4. Oh H. uri popoludne j RUB1NSK 4. 1 Petrogr. brz. agenturaj. / .j.»-t pričela seja. Obstrukcija z ropotom Danes popoludne sta dva mlada človeka, ki - vedno, kakor na predpoludanski seji.' sta imela ponarejeni bradi, prišla v stanova-
Druga haažka konferenca.
\VASHIN(tTOX 4. Ruski poslanik je državnemu tajniku Rootu sporočil jiredlog Rusije, naj bi se druga konferenca v Haagu vršila početkom julija. Poslanik je državnemu tajniku priobčil tudi vprašanja, ki naj bi se jih predložilo konferenci.
Dogodki m Ruskem.
PETROM RAD 4. (Petrogr. brz. agent.) Neka konferenca, ki jo je sklical minister za trgovino, je sklenila dopustiti uvažanje inozemskega dinamita, toda s carinsko do-
Tujci- v hotelu „Balkan".
N? novo so došli dne 4. aprila :
Fran Gregor, inženir nadzornik, PLZEN ; .Jakob Faltin trg. a^ent, BUDIMPEŠTA ; Janko Pehek, trgovec. ČRNOMELJ; Karol Schmiedi. inženir, OPĆINE; Pavel Mi velič, trgovec, RIBNICA; Dr. Alojz Hopenhofer, vseučiliSčm asistent, DUNAJ; Dr. Freund čjtipek. odvetnik, DUNAJ ; Ka-ol Vsetečka trgovec, PRAGA; Martin Bedenšček. vrtnar, REKA; Ernest notarski kandidat, GR \DEO: Alojzij •chorr, odvemižki kand, ĆERNOVICE; Friderik Weiss. ure lu k. t »PA l IJA ; Josip Guitrer, trgovec. DUNAJ ; Antonija Pulak, za«ebnica, PLZEN ; Henrik Verschvvegel. trgovec, DUNAJ;r Ivan iJorup, občin, zastopnik in veleposestnik, OEJČINE; lvarol Hulla-n"k. trg. potnik. DUNAJ : Dn§an Toaovec, trgovec, MOTTAR.____
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wippl!nger-strasse 25.
Nova prodajalnica
O. KEHIAYAN
TRST, Corso str. 23.
izbera ur
prstanov, uhanov z demanti In brez de man to v. — Predmeti so označeni se zmernimi cciuimi.
Najpopolnej-e jamstvo za vs:\ko prodanu ali popravljeno uro.
Kupuje in menjava.
(krias!
Danes v četrtek, 5. aprila 1906, ob 10. uri predpoludne je na Vrdeli pod železnisk«Mii mostom
javna dražba
lesa za stavbo in kurjavo.
= ALBERT BROSCH
Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. Kožuhovinar in izdelovalec kap
odlikovan na razstavi t Trstu leta 1882.
Velita zaloga kožnborin uTtap za Tojate in civiliste
Izvršuje poprave hitro in za nizke cene; sprejema v shrambo zimske kožuhovine ter jamči za škodo, provzroceno po moljih iu po požaru.
— i o ♦ • o • ■ o 11 o i • o • i o»' O »i o n o 11 o»i o i
wm~ Tovarna pohištva *VI
Aleksander £evi jtiinzi
ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa).
ZALOGA:
PIHZZH ROSRRIO (šolsko poslopje). i||
Oen», da •• ni bati nobene konkurono«. |-Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po aseeceeoaco posebnih načrtih.
rm oealk brezplačno la fraik«
fondo Coroneo
Elektro-Bioskop
odprt nepreklicno do
nedelje dne 8. aprila
V petek
■r zadnji večer -m
za gospode
^{n večja in cdtr.a slovenska tovarna pohištva m stavbnega dela primorske
dc2elc — —
P
ohišt/o sc izdeluje solidno, trpežno in kcnc :n siccr samo i z lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 _ .—v stopinj. —	---
izarska zadruqa v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s m'rojevnim obratom
priporoča slsvnemn občinstvu svoj(>
ZALOGO POHIŠTVA
prej ANTON ČERNIGOJ
Via tet Rettori št v. 1 (R-»siri ) — TRST — tik cemve sv. Petra (Paiača Marenzi)
Vsaka konkurenca izključena
Aflram pohišiva se piMfa Mlačno.
PODRUŽNICE:
v Trstu. Spljetu in na Reki. • — Zastopstvo v Aleksandriji. ■
Predno kupite zialanino in dragocenosti
clrtirite
Delavnico ztešnin ^^^ in dragocenostij
Josip Pompillo
Cono št. 49 (not* palača)
Na.-li bo<lete 'lrasroceno-iti 10 takii rt*uah. da *e ni V>ati konkurence. Ker se potrebuj*« zlato pri delu. se kupi Btaro zlato po pravi vrednosti. Kupuje in me njava dragocenosti. Vsako v t*» »vrh'> padu i«»če delo -------— —= ^ takoj izvrii. ■*"■
F. PertOt urar
TRST - n L Poate nnove št. 9 priporoča velik" izbor ur: Ornega SchafThause. Longines. Tavanes itd kakor tudi zlate, srebrne in koviaske y are za gospe. Zsbor w u birao Sprejema popravljanja po Nizkih cenah.
----Velika zaloga =
APNENEGA KARBIDA
prve vrste
po K 26 » 100 eifrt* teše. prosto vozari se za I>tro in Goriško pr
Paolo
TRS i - ulica S. Lazzaro št. 9 — TRST Ces. in kr. priv.
Avstrijski kreditni zavod
za trgoviuo in obrt
Popolnoma vplačana glavnica : 100 milijonov K Reserve 42 milijonov K.
TRŽ AŠK FILIJALKA
se bavi
z vse« bančnimi operacijami, z računi na bančen žiro in s tekočimi računi.
HRANILNE ULOŽNE KNJIŽICE
s 3%%>
obrestmi in rentui davek na breme zavoda.
Gtg&SfgtGfGfSf&f&tSfSf&StšS!
greš ?
Grem kupit par čevljev.
Svetujem ti, da greS k FIKROTt v ulico Ribo sro St. 33 nasproti pivovarn- „Al'e tre po 1 te", k(er vdobi^ obuvalo /a moške, že»*ke in «t o'e; tudi v«prejema poprave in naročbe po meri na debelo in drobno.
Se priporoča svojim rojakom
BEHAR PETfiB, lastnik
Svoji k svojim!
M. I T
Svoji k svojim S ^
===== fa
Velika zaloga z manifakturn m blagom ulica Haova št. 36, vogal al. S Lazzaro, s podružnico nI. S. Lazzaro št. 5
si do oM"je obvestiti slavno občinstvo in svoje cenjene odjema'ce, da je jako pomnožila svojo za-/(M logo knk<>r tudi povečala prostore a tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vs-m zahtevam cenj. odjemalcev.
V obeh prodajalnicali dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmodernejše iz prvih ffa tova»n, posebno pa snovi za moSke in ženske obleke, s ajce, ovratnike, ovratnice, tudi velikanski a^s izbor platnen*-pa in bomb žoeg* blaga, prtov in prt čev, ter vsake vrste perila bodi od bombaža, ^t M« ali platna Veliki izbor vankovrstnih odej, kakor tudi koltre lastnega izdelka 1'letenike. avilenine raznovrstni okiaski za šivilje in kitničarke. Vel.kanski izbor snovij za narodne in cesarske zastave U^ in narodnih trakov za <~ru5tvene znake.	^
ij?	Sprejema naročbe za moSke obleke po meri, ka tere izvrši najtočneje in najnatančoeje po
cenah, da se ne boji konkureiee.	S))
{Sjk	Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja ali pa se vrne denar brez nikakih s^f
^^ zadržkov.	Poskuiatl in se prepričati!
V elika zaloga
oglja za peč 5 kron in več zaslužka na dan
Trst, ulica Carpison št. 10
Baniel pilita
Telefon 1306/241
Telefon 1306/241
Iščejo 83 osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naših atro;:U prirost hitro delo v*e 'e o doma — Ni treba znati n čes	uenost
škodi nie in blago prodamo mi. KsaHsiBiCTHHB^Eia - Družba pletilnih strojev za domače delavce —
Pojdite vsi v
trgovino z obuvalom GIACOMO GIACOZ
Plazza Rosario št. 5 (nasproti certTe st. Pttra)
Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnici za otroke, ženske in moške. Sprejema naročila po meri po t*kih cenah, da se ne boji tekmovanja.
Tkomas H. Whittick &
PRAGA, Petrake namesti 7-156 — TRST, nlloa Gampanila 13-15
v Trstu !
Podpiraj te „Dij aško
5 o"
Vsi pozor!
ve n;th;ij:i za l»liž:»-
KOLESA (BICIKLU)
Clevelad, VestfieH), Colnmbu,
svetovnoznane znamke
JC^- modeli 1905 es£|E
Kolesa Courier najnoveji sistem
13 kg, najfineja oprava
PoeMDatik prre trste. Jamči se za dve leti. Modeli 1906.
Cene zmerne.
francesco bedNRR
Trst, nlloa Ponteroaso it. 4.
V tlobroznani trgovini iz-rotovljeuih olilek v ulici Arcata Št. 1
joče se Velikonočni* praznike
velika partija obleke za moške, dečke in otr&lie
kakor huli
vel izbor mm in barvam blaia naizaflnejše novosti
jp^- Obleka se izvrši z največjo natančnostjo in po tovarniških ccnali. Za iimoirobr4>ien obisk se priporoča inlani
VIKTOR PiS^aje
Tovarna ptrooajsKift Kanditov
Pohrana in uprava vrednot.
Zavarovanje vrednostnili papirjev
proti izgnbam na žreba«jy.	J n e p w 3IC
Kupo prodaja vrednot, diviz in denarja. Spee|jaliteta najokusnejših sladcie
V prostorih zavoda se izplačujejo na ki, poleg tega, da eo neprekosljivi glede svojih redil-p^jgl^J	nih acovi, ne provzroćajo nitjmanjega kvara zobem
Meniienc vrednote	j	Zahtevajte vedno le Karamele
. ... , .	it t. t- v ■ tovarne petrograjsklh kanditov Minerva
itali anske banue (Banea <i Italia) m sieili-	r ®
' janske banke (Banco di Sicilia)	j	Naročila se epremajo
_ ______ ^^ ^	v ulici della Zonta 9, telefon 601.
POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE
za kakor ino koli industrijo
Zaloga sesaljk (pompe) ii vsakovrstnih tehničnih predmetov
kakor
Trinelle za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest. Flocken. GrapKit, trazmisijonalna jermena itd.
Tehnični nrafl Oinseppe BEontaJbetti Ulica Sanita 10.
Cene zmerne	Telefon 1396	Cene zmerne
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Teisfomo tL 947. - VU. dtlk SUzlone itv. 7- - Tslsfono It. %47
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na, tn kraje tu- in inoaemmtva v zaprtih patentnih vozovih sa pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- MUaije prednetoT. Ii se ieiiiejo n potovanje ii prevalanie Miga la m Dimi =
Sprejcaa ne tadi pofcistv« ia «ru«e predmete v thrambo v lastim za ta prlpravljeam aaha skladišča.
mm- Edini tržaški zavod sa s „VACUM-CLEANER .
OlŠOENJE in SHRANJEVANJE PKEPKOH mh—
Točna, postrežba, in nizke cene.
Mast iz Margarine
znamka „Dve zvezdi"
najfinejša znamka v tej stroki.
Zahteva naj se edino znamka „Dve zvezdi" združenih tovarn margarine in masla na Dunaju
a vsem jedilom jako fin in ugoden okus.
u
najbolji surogat najfinejšega masla za čaj zahteva naj se povsod na poskušnjo.
Zastopnik za Trst in okolico
RIHARD RUPNIK, TRST.
JSL.AVUA" sprejem* amovuj* člo-▼eifcega življenja po DajrasaoTntziej&ih ko»bii»eqth pod teko ugodnimi pogoji, ko oobeaa druga zavarovaIdicjl Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje s zmanjšuj očimi M vplačili.
Vaafc člaa una po preteku petih let ooooco pravico do dividende, oasocc
„Slavij a"
TzajeiM zmrmlu teiti f Pran — Bmmi fond 31.865.38d 801 izplačane odškodnine: 82,737.159 67 K.
Po reittaati draga vmmjemimm amwmrowmlniem nmše države m vmeakoai mlovanako- narod no upravo.
aajo:
i zattop v Ljubljani, čegau- pisarue so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje po-ilopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cemih. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz S9tega dobiAa iz-lmne podpore v narodne in občnok »ritine namene.