GrosuPlje (centrala) sP 908 1 GROSUPELJSKI ODM.g 2000 * 352(497.4 Grosuplje) o^^rH 120000102.5 CK^KIUZIVHI prodajalec: /ILFrVTflj NEPREMIČNINE DBIŽAIE Prodaja: Grosuplje, Taborska 6 Delovni čas: torek, sreda od 14. do 18. ure, četrtek od 10. do 13. ure Tel. 061/713-008. MWT 0609/623 072, lel./taks: 061/712-695 0M[»d.o.o.V$E ZA KROVSKA IN KLEPARSKA DELA y*j Krovsko^ kleparski center Grosuplje" Gasilska JE PE BREZICE • PE SLOVENJ GRADEC TEL 01/788 83 50 FAKS 01/788 83 58 E-mail: info@marex.si http: //www.morex.si/ 4 fl (T) INDUSTRIJSKA CONA GROSUPUE V obrtni coni Grosuplje, na območju Miles, v bližini železniške postaje, pripravljamo pozidavo s sodobnimi objekti z industrijskim, servisnim, obrtnim, trgovsko - poslovnim ali skladiščnim programom. Oglasite sel Z vašimi idejami in našim znanjem bomo uresničili vašo poslovno vizijo. Odlična lokacija po ugodni ceni. kontaktna oseba: Zvone Pervanje telefon: 061*12 54 300 gradbeno podjetje grosuplje www.gpg.si Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXV številko 5 moj 2000 i! Ti^^RT17 A s.p. 1 I* li I Kolodvorska 1, Grosuplje, tel. & fax. 061/ 771-451 BELA TEHNIKA IN GOSPODINJSKI APARATI POTROŠNIKOM NAJBOLJ ZNANE IN PRILJUBLJENE ZNAMKE AVDIO VIDEO TEHNIKA Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:061/764-068, tel/faks:061/764-067 SmOPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU KNMJF (gfmstrong Priključimo vas lahko tudi na mob i 16 i* ugodnostmi debitel' GLASBENI INJ NTI Pooblaščeni zastopnik SPET VNASI TRGOVINI! PREPRIČAJTE SE V TRGOVINI tehnounion d.d. F| TEHNIKA LauraStar in Made in Switzerland POPOLNO LIKANJE... ...HITRO IN PREPROSTO ... BREZ ZMEČKA NIII GUB LauraStar m brez razloga najbolje prodajni tlačni parni likalni sistem v Evropi. Zasnovan za uporabo v gospodinjstvu, združuje likalnik LauraStar najpomembnejše prednosti in lastnosti profesionalne likalne naprave. Prepričajte se! Za vse dodatne informacije ali če želite prospekte in predstavitev likalnika pokličite podjetje PE.IAL. Zastopa, prodaja in pooblaščeni servis: pe/al 1290 Grosuplje, Cesta na Krko 12, tel. 061 /771 -381,772-875, faks 061 /762-557 2 LETNA GARANCIJA ll-.!l|J-.li J-,llf"3 KOZMETIČNI SALON S. Glavan Brinje 1/47, 1290 Grosuplje tel.: 061/7862-132 Cenjene stranke obveščamo, da bomo v kratkem odprli KOZMETIČNI CENTER THALGO kjer vam bomo nudili sodobno nego po evropskih standardih Naša novost bodo skrajšani programi nege obraza 30 - 40 minut, tedenska nega: oblikovanje obrvi, depilacija, maska in zaščita kože. SPECIALNA NEGA OBRAZA permanentni make up, tatoo ličenje za vse priložnosti terapija z BHA kislinami 02 nega s C vitaminom barvanje trepalnic in obrvi aromaterapija obraza depilacija, epilacija barvna analiza solarij NOVO - nega obraza s kisikom in C vitaminom ANTICELULITNI PROGRAMI MASAŽE klasična masaža ročna Ivmfna drenaža sprostitvena masaža masaža z eteričnimi olji ultra zvok algoterapija aparativna Ivmfna drenaža aromaterapija body vvraping mišična stimulacija Frigi Thalgo Brezplačno svetovanje za nego problematične kože in prodaja profesionalne negovalne kozmetike THALGO ^Boutique Verbajs Marija s.p. Stranska pot 1 1290 Grosuplje Tel. (01) 786-25-86 TRGOVINA Z ŽENSKIMI, MOŠKIMI IN OTROŠKIMI OBLAČILI ZA MLADE IN MALO MANJ MLADE TRGOVINA ZA VSE, KI SE RADI ŠPORTNO IN OKUSNO OBLAČITE odločitev zo ljubazan Mogdalenska goro Veliko nas je, ki redno "ši­ bamo" na 160 metrov višji vrh kot je višina Grosuplja - na Magdalensko goro. Za­ radi rekreacije, zaradi obču­ dovanja narave, zaradi raz­ gleda na vrhu, zaradi... Kdo ve, zaradi česa vsega? Pa vendar: vedno je tudi cilj pokukati skozi ključav­ nico cerkve, ki nudi tako lep pogled na barvno vitražno okno, osvetljeno z zunanjo svetlobo, pred njim pa silhu­ eta kipa sv. Magdalene na oltarju. Pravzaprav je tako bilo še do pred nekaj dnevi, ko še niso ukradli tega in še ne­ kaj ostalih kipov. Žalostno in resnično! Marjan Trobec Konec aprila je občinski svel spre­ jel proračun za leto 2000 in z njim se začenja novo enoletno finančno ob­ dobje. Za kaj seje porabilo okoli 2(K)() milijonov občinskih denarjev iz leta 1999, kateri so bili glavni gospodar­ ski problemi, s katerimi se je občin- , ski svet ukvarjal in kako uspešno jih je reševal? Po rebalansu lanskega proračuna naj bi skupni občinski prihodki zna­ šali okoli 1900 milijonov tolarjev, in sicer davčni prihodki 835 milijonov, od tega dohodnina 631 milijonov in nadomestilo od stavbnih zemljišč 96 milijonov, nedavčni prihodki 446 milijonov, od tega prispevek za ure­ janje stavbnih zemljišč 177 milijonov, prispevek od porabe vode, odpad­ ne vode, odvoza smeti in toplovoda pa 101 milijon, kapitalski prihodki od prodaje občinskega premoženja 348 milijonov in transferni prihodki 267 milijonov, od tega 198 milijonov državne finančne izravnave in za in- Negativne sprememba Kje je tisti slovenski narod izpred 150 in več let nazaj, o ka­ terem piše dr. Anton Trstenjak v knjigi "Slovenska poštenost" na str. 13. Tam omenja Francoza Charlesa Nodierja, ki je leta 1813 v uradnem listu pisal o Sloven­ cih, ko seje poslavljal iz Ljublja­ ne, takole: "Tu živi ljudstvo Ili­ rije, tako prostodušno v svojih vtisih, tako zgledno v svojih na­ vadah, tako zvesto v svojih čustvih in mislih... Bilo je ljudst­ vo brez morilcev, brez tatov, brez slabih ljudi... Bil je to na­ rod, ki smo ga skoraj morali učiti rabiti ključavnico in za­ pah... sploh je bila to združba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo; sredi med njimi bi si želel umreti. Mesec moj " Ostati večno enak, kakor puščava, ni ljubezen. Prav tako ni ljubezen vihrati po svetu, kakor to dela veter, ali opazovati od daleč, kakor delaš ti, sonce. Ljubezen je sila, ki dušo sveta spreminja in jo izboljšuje. Ko sem se prvič vanjo potopil, se mije zde­ la popolna. Kasneje sem spoznal, da je odsev vseh bitij in da v sebi bije vojne in se predaja strastem. Dušo sveta hranimo mi sami Zem­ lja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj, če ljubimo, si zmeraj želimo hiti boljši, kakor smo " (Coello). Odprimo torej vrata in poiščimo svoj smisel. Poiščimo ga v drobnih pozornostih, prijateljstvu in v od­ ločitvi za ljubezen, saj kot pravi Po- well: "Nič nisi, dokler te kdo ne lju­ bi". Toda v današnjem času je očit­ no težko uresničiti sožitje s stvar­ nostjo. Dokaz za to so številni sa- vesticije 48 milijonov od ministrstva za finance. Občinski odhodki naj bi znašali okoli 2000 milijonov tolarjev, od tega za osnovno izobraževanje 24,5 % , za občinsko upravo in organe 18,9 %, za komunalno gospodarstvo 16,4 %, za predšolsko vzgojo 11,1 %, za urejanje stavbnih zemljišč 8,7 %, za cestno gospodarstvo 6 % in za kul­ turo 3,8 %. Nad stotinko občinske pogače naj bi šlo še: za socialno varst­ vo 1,7 %, enako za šport 1,7 %, za urejanje prostora 1,6 %, za kmetijst­ vo 1,5 %, za stanovanjsko gospo­ darstvo 1,4 %, za zdravstvo 1,1 %, za varstvo pred nesrečami 1 % in za kredite, rezerve ipd. I %. Za ostale postavke je bilo namen­ jeno manj od enega odstotka, in si­ cer za poslovne prostore 0,4 %, za turizem 0,35 %, za drobno gospo­ darstvo 0,32, za dejavnosti mladih 0,15 % in za zaposlovanje 0,1 %. Za boljše razumevanje: 1 % pomeni 20 milijonov tolarjev. Najpomembnejša vprašanja, ki jih je občinski svet v lanskem proračun­ skem letu obravnaval, so bila pove­ zana z urejanjem prostora. Izgradnja trgovsko-poslovnega področja ob avtocesti med Jerovo vasjo in Mote­ lom že poteka, stanovanjska pozida­ va med novo osnovno šolo in prik­ ljučkom na avtocesto ter poslovno- stanovanjska pozidava pri Bambiču pa bo kmalu stekla. Ureditvenega načrta za območje Starega gasilske­ ga doma svet ni sprejel, ker so si mnenja preveč nasprotovala. Neka­ teri so zagovarjali visoko, izrazito urbano pozidavo, drugi so zahtevali čimveč parkirišč, nekdo je zagovar­ jal urbano ureditev, vendar brez po­ zidave, nekateri so spet zagovarjali zeleno varianto s parkom in otroš­ kim igriščem, še drugi pa razširitev celotnega ureditvenega območja. Kako se bo ureditev končala, za zdaj ni jasno. Tudi prostorska ureditev središč­ nega trikotnika med Adamičevo, Ko­ lodvorsko in Taborsko cesto še zda-momori, zasvojenosti in razveze. Da bi mlademu človeku pomagali pri njihovem iskanju smisla, je gotovo ena od poti tudi pot ljubezni. Toda pri tem moramo hiti najprej odras­ li, sposobni izžarevati ljubezen do drugega, do narave, kulture, potem bodo otroci to dediščino nesli s se­ boj v življenje. Ljubezen je duhovna odločitev posameznika in pomeni odločitev za dobro drugega. Večina od nas, pravi Powell, poz­ na svojo potrebo po ljubezni in sku­ ša dobiti od drugih ljubezen, ki jo potrebuje. Toda, če iščemo ljube­ zen, je ne bomo nikoli našli, saj moramo postati vredni ljubezni. Ko jo bomo nehali iskati in jo bomo začeli dajati, bomo postali vredni ljubezni. Posameznik, ki želi samo svoje zadovoljstvo, ali sklene, da bo ljubil z namenom, da bo zadovol­ jen, bo kmalu ugotovil, da je njego­ va ljubezen zaman, ker žarišče še vedno ostaja na njem samem (Zalo- kar). Utvara je torej - ljubiti z na­ menom, da bi kot povračilo dobili leč ni jasna, zemljišče pa je tudi last­ ninsko še neurejeno. Občinski svet je na seji, zaprti za javnost, z zamenjavo in nakupom pri­ dobil 25.000 m2 zemljišč za Smrekcem, kjer naj bi se naselili Romi, ki zdaj živijo na več tujih, torej okupiranih zemljiščih ob robu Grosupljega, in sicer ponekod v higiensko zelo sla­ bih razmerah (brez pitne vode ipd.). Romski problem nedvomno obstaja, recepta za njegovo reševanje pa, kot kaže, nimata ne župan ne občinski svet. Pred kratkim je preselitev Ro­ mov za Smrekec priporočal tudi svet krajevne skupnosti, vendar sama preselitev brez izobraževalnih, delov­ nih in vzgojnih programov Romov ne bo približala civilizacijskemu stan­ dardu civilnega okolja. Bolj urejeno okolje bo kvečjemu privabilo še več tujih Romov. Prostorsko urejanje Cerkvenega hriba, kije v preteklosti potekalo ver­ jetno dokaj samovoljno in je ne­ kajkrat vzbudilo v svetu ostre ugovo­ re, seje v letu 1999 v glavnem zak­ ljučilo. V bližnji prihodnosti bo mo­ ral svet rešiti tudi vprašanje nogo­ metnega igrišča, ker je bilo dosedan­ je po zakonu o denacionalizaciji vr­ njeno. Občinski svet je večkrat obravna­ val tudi vprašanja v zvezi z gradnjo nove šole, športne dvorane, Ada­ mičevega centra in odlagališča za odpadke. Priprave na gradnjo nove­ ga zdravstvenega doma se leta 1999 skorajda niso premaknile. Zidne raz­ poke v občinski upravni stavbi na Kolodvorski so gospodarski škan­ dal, vendar jih župan verjetno tudi izrablja za sicer drago preselitev upra­ ve v Adamičev center. Visoko nadomestilo za nezazidano, a zazidljivo zemljišče, s katerim naj bi se - iluzorno - preprečevala špeku­ lacija in vzpodbujala zazidava, je svet nekajkrat obravnaval, vendar se za nadomestilo ni odločil. Zelo pa je dvignil prispevek za komunalno ure­ janje stavbnih zemljišč, in sicerz 8.500 na 11.400 in nato na 13.000 tolarjev/ ljubezen. Ljubezen namreč pome­ ni sprejemati drugega, se zanj za­ nimati in se nanj osredotočiti. To pa je tudi žrtvovanje, ki s seboj pri­ naša odrekanje in s tem visoko ceno za lastni jaz. In kot pravi Zden­ ka Zalokar: "Človek, ki je vreden ljubezni, je torej tisti, ki se je od­ ločil za ljubezen." Če si bomo vsi prizadevali za res­ nično ljubezen v medsebojnih od­ nosih, kar je zahtevna in težka na­ loga posebno staršev, bodo imeli naši otroci trdno podlago za dajan­ je svoje ljubezni naprej. S tem pa bodo zapolnili svoj smisel, ki jih bo morda popeljal skozi preizkušn­ je življenja. Izkoristimo torej vsak možni trenutek in ga podarimo drug dru­ gemu. Naj nas ob tem spodbuja prebujena pomlad in mesec maj, ki se za nas razdaja v vsej svoji lepo­ ti. Tudi mi se odprimo in pokloni­ mo prijateljstvo, ljubezen, drobno pozornost... drugemu in s tem poiščimo svoj smisel. Vera Šparo vet­ rn2. Tako je zdaj na povprečno par­ celo v Dvorih treba plačati okoli 8 milijonov tolarjev prispevka. Ob tem prispevku so stranke samoimenov- ane levice: LDS, ZLSD in SOPS za­ govarjale znižanje višine prispevka lastnikom velikega kapitala. Zaradi gradnje novega odlagališča odpadkov plačujemo na ceno za odvažanje odpadkov 100-odstotno takso, o smotrnejšem sortiranju (plastika, organski odpadki) in o mo­ tiviranju ljudi za zmanjšanje odpad­ kov pa svet še ni razpravljal. Tudi cene toplovodnega ogrevanja, ki se je razširilo do nove osnovne šole in v Jerovsko naselje, v bližnji prihod­ nosti pa naj bi se tudi do upravnih in drugih stavb na Kolodvorski in Ta­ borski cesti, so nekonkurenčno vi­ soke, vendar je župan na seji izjavil, da nezadovoljnim posameznikom kl­ jub temu ne bodo dovoljevali odklo­ pa. Pomemben komunalni problem je tudi 24 km azbestnocementnih vo­ dovodnih cevi, od teh v omrežju na­ selja Grosuplje 14 km, naselja Št. Ju­ rij 6 km in naselja Šmarje-Sap 4 km. Azbestne cevi so bile vgrajene v obdobju od 1957-1972. Na Zahodu ne smejo po takih ceveh teči niti od­ padne vode, pri nas pa se župan skli­ cuje na mnenje dveh anonimnih stro­ kovnjakov, češ da so starejše azbest- nocementne cevi že izprane in zato zdravju tako rekoč neškodljive. Za delno zamenjavo takih cevi je občin­ ski svet v proračunu za leto 2000 določil 18 milijonov tolarjev. Končno omenimo še županov predlog za izvolitev dveh pod­ županov: enega naj bi dobili za pro­ stor, enega pa za mednarodno sode­ lovanje (!), kar da bi menda okrepilo uspešnost občinske izvršne oblasti. Plači dveh poklicnih podžupanov bi veljali skupaj 160 %, plači dveh ne­ poklicnih podžupanov pa 80 % županove plače. Pomladna večina Občinskega sveta je predlog dvakrat zavrnila. J. Miiller •lotile pr«blvolc«v občin« GrosupIJ« Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22,786-07-21 GSM 041-982-233 e-mai 1: jozeTnfaisiol.net Uredniški odbor: Jakob Miiller, Barbara Pance, mag. Tatjana Skubic, mag. Breda Škrjanec, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: Grosuplje, Kolodvorska 2 (tajništvo občine, tel. 7861-211) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1148160 ISSN 1 580-09 1 1 Računalniška priprava: U&DUlaga, Grosuplje, Sp. Slivnica Tisk: GRAFIS Grosuplje, Sp. Blato Po potrdilu o vpisu v evidenco jav­ nih glasil št. 5/4-03-754/95^2 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na pod­ lagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spa­ da časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 4.850 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplač­ no. Prispevke v letu 2000 je do na­ daljnjega treba oddati do prvega ponedeljka v mesecu (za nasled­ njo številko do ponedeljka, 5. ju­ nija). Nenaročenih besedil, fotografij in drugih' gradiv za objavo ne vra­ čamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nana­ šajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasi­ lih, je treba oddati na papirju z last­ noročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško politiko si pridržujemo pravico do krajšanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po predračunu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št. 11 / 1999. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 19%. Za oglase, predstavitvene članke in zahvale je poleg polnega naslo­ va potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Gospodarsko inventuro občinskega sveta OBČINAGROSUPUE KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA V skladu z 18. členom statuta obči­ ne Grosuplje (Uri RS, št. 42/99) in 11. členom Odloka o nagradah in priznan- jih Občine Grosuplje (Ur. 1. RS, št. 66/ 96) objavljamo RAZPIS O NAGRADAH IN PRIZ­ NANJIH OBČINE GROSUP­ LJE ZA LETO 2000 1. člen Nagrade in priznanja se podeljuje­ jo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in dru­ gim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojno - izobraževalnem, kulturnem ter dru­ gem področju. Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja: * NAGRADA OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE * PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE * PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE S SREBRNIM ZNA­ KOM OBČINE GROSUPLJE * PRIZNANJE OBČINE GROSUPLJE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE 2. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob občinskem prazniku 25. junija. I. Podelita se največ dve nagradi z zlatim znakom občine Grosuplje, ki se sestojita iz listine, zlatega znaka obči­ ne Grosuplje in denarne nagrade. Denarna nagrada se podeli samo posameznikom. Komisija lahko od­ loči, da se denarna nagrada ne pode­ li. Pravne osebe, zavodi in druge or­ ganizacije prejmejo le listino in zlati znak Občine Grosuplje. II. Podelita se lahko največ po dve priznanji občine v obliki: - listine in zlatega znaka občine Grosuplje, - listine in srebrnega znaka občine Grosuplje, - listine in bronastega znaka občine Grosuplje. 3. člen Predlog za podelitev priznanj in na­ grad lahko podajo: občina, podjetja, zavodi, društva, krajevne skupnosti, druge organizacije in skupnosti, poli­ tične stranke ter občani občine Grosup- Ije. Predlog mora biti pismen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi ustrezno obrazložitev, ter za katero nagrado ali priznanje kan­ didira. O podelitvi priznanj bo odločal občinski svet Občine Grosuplje na predlog komisije za odlikovanja. 4. člen Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite najkasneje do 31. maja2000 na naslov: Občina Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje - s pripisom " nagrade in priz­ nanja". Komisija za odlikovanja OBČINA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE, objavlja na podlagi 73. člena pra­ vilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/00) JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV PROGRAMOV IZVAJALCEV NA PODROČJU INTERESNIH DEJAVNOSTI MLADIH V LETU 2000 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Kolod­ vorska 2,1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofi­ nanciranje oz. financiranje program­ ov na naslednjih področjih dela z I ®^K0REI(l JEZIKOVNA ŠOLA IN TURISTIČNA AGENCIJA Zgornja Draga III •f lil ugodne cene in načini plačila zanimiva potovanja za vsakogar maturantski izleti jezikovno izobraževanje v tujini eksotična potovanja poletni dopusti v Dalmaciji in po svetu Za vse informacije glede terminov potovanj, prospektov, rezervacij in cen smo vam stalno na voljo na naših številkah: tel./faks: 01/ 7877 - 244 GSM 041/ 623 - 634 OBČINA GROSUPLJE, KOLODVORSKA 2, 1290 GROSUPLJE, objavlja na podlagi 73. člena pra­ vilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/00) JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLO­ GOV PROGRAMOV IZVA­ JALCEV NA PODROČJU KULTURE V LETU 2000 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Kolod­ vorska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisaje sofi­ nanciranje oz. financiranje program­ ov na naslednjih področjih: -gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju. Na javnem razpisu lahko sodelu­ jejo naslednji izvajalci kulturnih pre­ mladimi: • organiziranje prostega časa otrok in mladine, • prireditve in • druga področja (informiranje, svetovanje, sodelovanje med mla­ dimi, povezovanje mladinskih orga­ nizacij). Na javnem razpisu lahko sodelu­ jejo organizacije, ki delajo za mlade v Občini Grosuplje: • društva, • zavodi, gospodarske družbe, druge organizacije, •javni zavodi. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti doka­ zilo o registraciji dejavnosti. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: gramov s sedežem v Občini Grosup- lje: - zavodi, gospodarske družbe, za­ sebniki in druge organizacije, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v kulturi, ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi in so splošno koristne in neprofitne. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti doka­ zilo o registraciji dejavnosti. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: - usposobljenost prosilca progra­ ma, - ustreznost ponujenega progra­ ma, - dosedanji dosežki in reference izvajalca programa. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 1.130.000,00 tolarjev. 4. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2000. 5. Rok za prijavo je 09.06.2000 do 8.30 ure. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje oz. financiranje programov izvajalcev na področju kulture vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z naved­ bo naslova prosilca in z oznako "PROGRAMI KULTURE - NE OD­ PIRAJ". 6. Odpiranje ponudb bo 09.06.2000 ob 10.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje. 7. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 20 dneh od dne­ va odpiranja ponudb. 8. Prosilci dvignejo razpisne obrazce na Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje pri g. Štefki Perme vsak dan od 8. do 10. ure OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN- Janez Lesjak • vključenost in struktura mladih, • usposobljenost prosilca progra­ ma, • ustreznost ponujenega progra­ ma, • dosedanji dosežki in reference izvajalca programa. 3. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 3.000.000,00 tolarjev. 4. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2000. 5. Rok za prijavo je 09.06.2000 do 8.30 ure. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje oz. financiranje programov izvajalcev na področju interesnih dejavnosti mladih vložijo prosilci na naslov: Občina Grosup­ lje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Kolodvorska 2,1290 Grosuplje, kjer lahko zainte­resirani dobijo dodatne informacije. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako "PROGRAMI MLADIM - NE ODPIRAJ". 6. Odpiranje ponudb bo 09.06.2000 ob 9.00 uri v sejni sobi Občine Grosuplje, Kolodvorska 2, 1290 Grosuplje. 7. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 20 dneh od dne­ va odpiranja ponudb. 8. Prosilci dvignejo razpisne obrazce na Uradu za gospodarstvo in družbene dejavnosti Občine Grosuplje pri g. Štefki Perme vsak dan od 8. do 10. ure OBČINA GROSUPLJE ŽUPAN- Janez Lesjak GROSUPLJE € i m ¥ m m. VELIKA AKCIISKA PROD AIA !!! Liljana Stepic 01/786 20 92 KOSILNICE VSEH VRST PRIBOR ZA ZALIVANJE GORSKA IN DRUGA KOLESA CAMP OPREMA, MIZE IN STOU KOMPRESORJI 25, 50, 150 L... v\ ODPRTO; 7.00 - 19.00. ob sobotah 7.00 - 13.00 " ~ * " POZOR! K SODELOVANJU VABIMO PRODAJALCA-KO, ALI KMETIJSKEGA TEHNIKA ZA DELO V PRODAJNEM CENTRU. ZA INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL.: 7862 092, DO 14.00 URE. V skladu s 318. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, st. 80/00) objavljamo SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30 članom Zakona o sploftnem upravnem postopku ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA NAČELNICA UPRAVNE ENOTE NEVENKA DOLGAN ZA VSE UPRAVNE ZADEVE 8 PODROČJA DELA UPRAVNE ENOTE ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPRAVNE NALOGE IN •KUPNE ZADEVE DREMELJ MEDVED OLOA • sprejemanje vlog občanov GARVAS MIRA • sprejem In od prema postnih pošiljk v odsotnosti Dremelj Medved Olge pa tudi: • sprejemanje vlog občanov PERME SLAVICA • vojni Invalidi In veterani ter žrtve vojnega nasilja • hramba statutov sindikalnih organizacij ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE ANDREJ STRUNA • področje orožja In eksplozivnih snovi, • Javnih shodov In Javnih prireditev ter Javnega reda In • a področja društev ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARIJA V1DRIH • osebna in državljanska stanja • potne listine In tujci • področje matičnih zadev v odsotnosti Maruske Sever: • osebne Izkaznice In register prebivalstva V odsotnosti Andreja Strune: • področje orožja in eksplozivnih snovi, • javnih shodov in Javnih prireditev ter javnega reda In • a področja društev ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARIJA JANUCAR • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenje • oeebna In državljanska stanja, potne listine In tujci • osebne Izkaznice In register prebivalstva • matične zadeve ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARUŠKA SEVER • osebne Izkaznice In register prebivalstva • matične zadeva V odsotnosti Marije Vidrin tudi: • osebna In državljanska stanja • potne listina In tujci. ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARIJA VRHOVEC • matične zadeve ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MIRJANA ANŽLOVAR • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE METKA l UKAN • registracija motornih vozil • vozniška dovoljenja ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE IRENA PONDRK • ragiatraclja motornih vozli • vozniška dovoljenja ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO MARIJA PLANINA • kmetljatvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljieč, gozdov, kmetijskih gospodarstev In zasebnih podjetij In • denacionalizacija stanovanjskih hit. stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov In stavbnih zemljišč. ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO ANDREJA SPORN • kmetijstvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev In zasebnih podjetij ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO ZVONKA GABRIJEL • kmetljatvo, • denacionalizacija kmetijskih zemljišč, gozdov, kmetijskih gospodarstev In zasebnih podjetij ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO MARJETA STEPEC • kmetijstvo ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO JOŽICA DEMBSKY • gospodarske dejavnosti • akonomaki odnoai In razvoj ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN 008PODARSTVO JULIJA PAJK a ponudbe za prodajo kmetijskega zomljisča oziroma gozda ODDELEK ZA OKOLJE M PROSTOR ERIKA RADI PODOBNIK • lokacijska, gradbene, enotna dovoljenja za gradnjo, uporabna dovoljenja, priglasitev del In vodnogospodarska aoglaaja, a denacionalizacija stanovanjskih his, stsnovanj, poslovnih stavb, poalovnih prostorov in stavbnih zemljieč ANDREJ VIVOD • lokacijaka, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja ter priglasitve del MILIVOJ URSIĆ • lokacijaka, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo In uporabna dovoljenja ter priglasitve del VIDIC ALOJZIJA • lokacijska, gradbena, enotna dovoljenja za gradnjo In uporabna dovoljenje, priglasitve del ter vodnogospodarska aoglaaja MENCIN SILVA • lokacijaka, gradbene, enotna dovoljenja za gradnjo in uporabna dovoljenja, priglasitve dal ter vodnogospodarska aoglaaja SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE. KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku na KRAJEVNEM URADU IVANČNA GORICA ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Krajavni urad IvanCna gorica SONJA MARAVIC v času njene odsotnosti pa: MARIJA VRHOVEC, MARUŠKA SEVER ali MAKIJA VIIIKIM • matične zadeve SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE. KI SO POOBLAŠČENE ZA VODENJE DEJANJ V UPRAVNEM POSTOPKU PRED IZDAJO ODLOČBE v skladu s 30. Členom Zakona o sploinem upravnem postopku na KRAJEVNEM URADU DOBREPOLJE ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBSEG POOBLASTILA ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE Krajavni urad Dobrapolja MARIJA JANUCAR v času njene odsotnosti pa: MARIJA VRHOVEC ali MARUŠKA SEVER • matične zadeve SEZNAM URADNIH OSEB UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, KI SO POOBLAŠČENE ZA ODLOČANJE O UPRAVNIH STVAREH v skladu z 28. Členom Zakona o splošnem upravnem postopku ODDELEK IME IN PRIIMEK DELAVCA OBŠiO POOBLASTILA NAČELNICA UPRAVNE ENOTE NEVENKA DOLGAN ZA VSE UPRAVNE ZADEVE S PODROČJA DELA UPRAVNE ENOTE ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE ANDREJ STRUNA a Izdajanje orožnih listin, a potnih listin. • dovoljen) za bivanje tujca a prometnih dovoljenj In a vozniških dovoljenj. ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARIJA vidrin • izdajanje osebnih Izkaznic za tujce v odsotnosti Andreja Strune pa tudi: • Izdajanje dovoljenj za bivanje tujcev In • izdajanje potnih listin ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARIJA JANUCAR • izdajanje prometnih dovoljenj In • izdajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MARUŠKA SEVER pooblastilo velja v času odsotnosti Marije VkJrlh • Izdejanje osebnih izksznlc za tujce ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE MIRJANA ANŽLOVAR • Izdajanje prometnih dovoljenj In * "^dajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE METKA L UKAN • Izdajanje prometnih dovoljenj In • izdajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE IRENA PONDRK • Izdajanje prometnih dovoljenj In • izdajanje vozniških dovoljenj ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO MARIJA PLANINA • izdajanje odločb a področja kmetijstva. • denacionalizacije kmetijskih zemlji*«, gozdov, kmetijskih gospodarstev In zasebnih podjetij In • denacionalizacije stanovanjskih hls, stanovanj, poslovnih stavb, poalovnih prostorov In stavbnih zemljišč. ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO JOŽICA dembskV a prenehanja delovnega razmerja pri zaeebnlh delodajalcih ter • Izdajanje delovnih knjižic ter vple sprememb v delovne knjižice a registracija pogodb o zapoelitvl pri zaaebnih delodajalcih ter ODDELEK ZA KMETIJSTVO IN GOSPODARSTVO JULUA PAJK pooblastilo velja v odsotnosti referentke Jožica Dembeky a prenehanja delovnega razmerja pri zaaebnih delodajalcih ter a Izdajanje delovnih knjižic ter vpla sprememb v delovne knjižice, a registracija pogodb o zaposlitvi pri zasebnih delodajalcih ter ODDELEK ZA OKOLJE m PROSTOR SILVA MENCIN a registracije najemnih pogodb po 41. členu stanovanjskega zakona. Upravno enoto Grosuplje obvešča vse zainteresirane občane, da si lahko njeno predstavitev ogle­ dajo na globalnem omrežju Internet z naslovom: http://www.sigov.si/uegros/ Stranje pravilno in ustrezno vidna pri preg­ ledovanju strani z Internet Explorerjem 4 ali višjim. Pripominjamo, da si na spletni strani med drugim lahko ogledate in izpi­ šete tudi obrazce vlog in sicer od meseca maja dalje. Obvestilo Občane obveščamo, daje bil spre­ jet Zakon o spremembi in dopolnit­ vi zakona o žrtvah vojnega nasilja, ki je začel veljati 31.03.2000 in do­ loča rok za vložitev zahtevkov za status žrtve vojnega nasilja - to je 6 mesečni rok, ki se izteče 30.09.2000. Novost, ki jo je prinesla zadnja no­ vela Zakona o žrtvah vojnega nasil­ ja, določa, da se šteje za žrtev voj­ nega nasilja tudi otrok, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelo­ vanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu ali je bil ubit kot talec in tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko ozemlje. Zadnji rok za vložitev zahteve po noveli zakona se izteče 30.09.2000 in velja samo za otroke, katerih rodi­ telj je izgubil življenje v času druge svetovne vojne - se pravi od 06.04.1941 do 15.05.1945 in oseba, ki je pred izgonom okupatorja po­ begnila na isto okupacijsko ozem­ lje. Dodatne informacije lahko dobi­ te pri Slavici Perme na Upravni eno­ ti Grosuplje osebno ali po telefonu 764-311. V kolikor želite, vam lahko obrazec - vlogo pošljemo tudi po pošti. Vsem investitorjem. ki imajo vloženo vlogo za izdajo upravnega dovoljenja za gradnjo, posredujemo naslednje OBVESTILO: • vse informacije o pomanjklji­ vostih vlog pred izdajo upravnega dovoljenja za gradnjo posredujemo izključno v pisni obliki z dopisi; • vloge rešujemo po vrstnem redu prispetja vlog; • za vse pomanjkljivosti v projekt­ ni dokumentaciji odgovarja izključ­ no projektna organizacija. Investi­ torje v tem primeru dolžan pomanjk­ ljivo projektno dokumentacijo vrni­ ti projektni organizaciji, ki jo je izde­ lala, v popravek ali dopolnitev; Hvala za razumevanje. Nov« telefon­ ske številke Upravne enote Grosuplje, ki so v uporabi od 01.04.2000 dalje: UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE: nova področna koda 01 (sedaj 061) CENTRALA: 786-43-11 TELEFAX: 786-22-85 TAJNIŠTVO NAČELNICE: 786-31-06 VODJA ODDELKA ZA UPRAV­ NO NOTRANJE ZADEVE: 786-16-26 VODJA ODDELKA ZA KME­ TIJSTVO IN GOSPODARSTVO: 786-30-29 VODJA ODDELKA ZA OKOLJE IN PROSTOR: 786-13-60 Zomenjovo osebnih Izkouilc V Uradnem listu Republike Slove­ nije, št. 75/97je bil objavljen Zakon o osebni izkaznici, ki določa, da je za izdajo osebne izkaznice pristojna upravna enota, na območju katere ima občan stalno prebivališče. V izjemnih primerih, to je, ko državljan iz objek­ tivnih razlogov še nima urejenega stal­ nega prebivališča, zakon dopušča možnost izdaje osebne izkaznice tudi na podlagi začasnega prebivališča. Pri sprejemanju zakona zakonoda­ jalec ni sledil dosedanji ureditvi, kije temeljila na predpostavki, daje oseb­ na izkaznica obvezen dokument - nova osebna izkaznica to ni. To po­ meni, da lahko vsak polnoletni državljan svobodno odloča, katero javno listino opremljeno s fotografi­ jo, ki jo je izdal državni organ (osebno izkaznico, potni list maloobmejno pre­ pustnico, vozniško dovoljenje), bo imel in uporabljal pri izvrševanju svo­ jih temeljnih pravic in obveznosti. Nova osebna izkaznica služi kot učin­ kovito sredstvo za dokazovanje isto­ vetnosti državljanstva, za prehajanje državne meje (sosednjih držav) in nas­ topanje v pravnem prometu. Skratka gre za to, da je to neobve­ zen dokument, za katerega se državljani odločajo sami inje izdan z veljavnostjo deset let, za mladoletne osebe pet let in eno leto za osebe z začasnim prebivališčem, ki v času iz­ daje osebne izkaznice še nimajo ure­ jene prijave stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. V prehodnih in končnih določbah zakona je določe­ no, da se stare osebne izkaznice, iz­ dane na obrazcih RS lahko uporablja­ jo do 20. decembra 2000 (tri leta po uveljavitvi zakona). To informacijo dajemo predvsem za tiste občane, ki morda nameravajo za­ menjati staro osebno izkaznico v za­ konsko določenem roku. Vloga za iz­ dajo osebne izkaznice se za vse, ki imajo stalno prebivališče na območju Uprav­ ne enote Grosuplje, vloži osebno pri Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, soba št. 115 v času uradnih ur. K vlogi je potrebno priložiti: fotografi­ jo velikosti 3.5 x 4.5 cm v črnobeli ali barvni tehniki. Fotografija ne sme biti izdelana z napravo za samopostrežno fotografiranje. Fotografijo, ki ne ustre­ za pogojem, uradna oseba vrne imet­ niku in mu v skladu z Zakonom o sploš­ nem upravnem postopku določi rok, v katerem mora predložiti ustrezno foto­ grafijo. Ob vložitvi vloge je potrebno predložiti staro osebno izkaznico ali izpisek iz rojstne matične knjige. Državljan, kije dopolnil osemnajst let, vloži vlogo osebno, za državljana mlaj­ šega od osemnajst let in za tistega, ki ni poslovno sposoben, pa vlogo vloži zakoniti zastopnik. Zaradi ugotavljan­ ja identitete mora biti v tem primeru prisoten tudi bodoči imetnik osebne izkaznice. Cena osebne izkaznice sku­ paj s takso z veljavnostjo enega leta je 2.275 SIT, z veljavnostjo petih let 2.650 SIT, z veljavnostjo desetih let 3.400 SIT. OftOSUPfUSKI ODMCVI moj 1000 VeČino V porlo- Pravno držovo - dejstvo ofl posmeh menlu odločilo Dr. Andrej Bajuk J« novi predsednik slovenske vlode Dr. Andrej Bajuk, priznan mednarodni strokovnjak s področja ekonomije, je bil pozno popoldne 3. maja izvoljen za novega slo­ venskega mandatarja. V parlamentu tudi tokrat ni šlo brez prepričevanja in številnih na trenutke celo grobih ter nestrpnih replik, pri katerih so prednjačili predvsem nasprotniki izvolitve dr. Bajuka. Vsakdo, kije lahko vsaj delno spremljal dogajanje v parlamentu, je opa­ zil, da večina poslancev levice ne dvomi o kvalitetah predstavljenega programa in strokovnosti ter mednarodnemu ugledu dr. Bajuka, pa ven­ darle enotno nasprotujejo njegovi izvolitvi. Nasprotniki izvolitve so kot argument poudarjali predvsem dejstvo, daje kandidat dobršen del življenja preživel v tujini, pri tem pa so popolnoma pozabili, da so pred leti ob poizkusu zamenjave takratnega mandatarja Lojzeta Peterleta tudi sami pri­ peljali kandidata iz tujine, vendar so to takrat poudarjali kot veliko pred­ nost. Dvojna morala seje kazala tudi v izjavah o tem, da dr. Bajuk kandidira v tretjem krogu in da, če bo izvoljen, bo z minimalno večino, kar postavlja pod vprašaj njegovo legitimiteto. Pri tem pa so pozabili, kako obupno seje LDS njega dni trudila, daje po večkratnih poizkusih zamenjala Lojzeta Peterleta z Janezom Drnovškom. Pozabili so, daje bil po zadnjih volitvah Janez Drnovšek izvoljen za mandatarja z le enim, za nekatere zelo spor­ nim glasom Cirila Pucka. Predlagatelji so poudarjali predvsem visoko strokovnost kandidata, mednarodni ugled in poznanstva, kar Sloveniji vsekakor lahko zelo pomaga na poti v EU. Izpostavljen je bil tudi po mnenju večine razprav- ljalcev zelo kvaliteten in evropsko usmerjen program. Dogajanje v parlamentu je jasno pokazalo, da levica nasprotuje izvo­ litvi novega mandatarja predvsem zato, da bi na tak način izsilila predčasne volitve, katere bi ostale zaradi stiske s časom po propor- cialnem volilnem sistemu. Več kot očitno je, da se glavna politična bitka v Sloveniji bije ravno za volilni sistem in da so nekateri pripravl­ jeni marsikaj žrtvovati zato, da se ohrani sedanji, kljub temu daje to v nasprotju z ustavo in odločbo ustavnega sodišča. Ne glede na vse nastope in zaplete na koncu vedno odločajo glasovi. Tokrat seje večina v parlamentu je odločila, daje dr. Andrej Bajuk novi slovenski mandatar. Mandatar ima petnajst dni časa, da parlamentu predlaga kandidate za ministre nove vlade. Vsi želimo, da bo imel pri izbiri srečno roko in da bo s svojo ekipo pripomogel, da bo Slovenija pravna in uspešna država, ki se bo lahko brez večjih zapletov pridružila EU. Božo Predalič Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. POSREDUJEMO PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI - ZAGOTAVLJANJE VARNEGA NAKUPA, PRODAJE IN ODDAJE NEPREMIČNIN - CELOVITA PONUDBA NEPREMIČNIN ZA NAKUP, PRODAJO IN NAJEM - SKLEPANJE KUPOPRODAJNIH POGODB IN ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS - CENITEV NEPREMIČNIN - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU DOKUMENTACIJE ZA GRADBENO DOVOLJENJE - PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE OBJEKTE TELEFONI: (061) 786-30-78, 786-05-42, 786-05-43, fax 786-22-46, GSM 041/ 683 - 532. POJASNILO IN RAZMIŠLJANJE Zadnje čase ste bili in ste še priča, cenjene bralke in spoštovani bralci, prave medijske vojne, kije izbruhnila po zaslugi dveh ljudi, zaradi obnovitvenih del na stavbi Zdravstvenega doma Grosuplje, enota Dobropolje. Po petindvajsetih letih je bil že čas, da smo prepleskali vrata in okna, med tem časom, ko to berete, pa so verjetno tudi že gotova dela na fasadi in lesenem podstrešnem delu stavbe. Če ne bi bilo težav z obrtniki, bi bila vsa stvar veliko hitreje rešena. Jabolko spora je bila, inje očitno še, marmorna plošča z imeni padlih borcev, nameščena tik pri vhodu v stavbo. To smo morali začasno odstraniti, saj bi se sicer med obnovitvenimi deli lahko poškodovala, kar pa nihče ne bi želel. Ker na stavbi vsa leta ni bilo napisa, čemu stavba služi, smo morali rešiti tudi to stvar. Ker zaradi izjemne velikosti marmorne plošče ni bilo prostora za oznako zdravstvenega doma, smo istočasno zaprosili svet občine Dobropolje, da po možnosti najde primernejše mesto za ploščo. Isti primer je bil tudi, ko so na občinski stavbi premaknili podobno obeležje tudi nekaj metrov od vhoda in tam namestili oznake občine, pa zato svet še danes stoji. Tako trenutno stanje so v hipu izkoristili prenapeteži iz strank naslednic komunističnega terorja in sprožili pravo medijsko vojno brez vsakega poprejšnjega dialoga in vsako moje pojasnjevanje v medijih je bil glas vpijočega v puščavi. Še vedno menim, da ne bo greh, niti ne bo ničesar oskrunjeno, če bo občinski svet občine Dobrepolje določil drugo mesto marmorni plošči, ki bo gotovo bolj primemo. Pri vhodu pa naj ostanejo napisi, ki govorijo o dejavnosti, ki se v stavbi opravlja. Vendar je odločitev popolnoma v rokah organa, ki lahko o tem odloča in kakršna koli bojo bomo spoštovali. SEDAJ PA MOJE OSEBNO RAZMIŠLJANJE Najprej čestitam gospodoma iz stranke LDS, ki sta v hipu uspela uprizoriti pravo medijsko pozornost, da spet ne uporabim izraza vojno, temu dogodku, saj je bilo izrečenega in prikazanega skoraj več kot ob priliki zločinskega umora župnika s Kopanja, gospoda Pristava. In čemu vse to služi? Le še zaostrovanju med pripadniki nasledstva komunističnega terorja in pomladnimi silami. Ali res mora biti temu tako? Zelo sem hvaležen nekemu članu LDS iz Kočevja, ki mi sporoča svojo podporo, svojim strankarskim kolegom pa svetuje, naj si gredo pogledati v Mimo peč, kako so te stvari urejene. Nadalje se sprašujem, kdo daje nekaterim strankam tako oblast, da lahko ukazujejo in grozijo z inkvizicijo, kot je to počela njihova "mati" vseh petdeset let po vojni. V pravni državi so za to institucije, zgleda pa, da pri nas tega še nismo jemali. Drage občanke in občani! Ali ne bi bilo lepo, če bi gospode iz "strank na liniji" motilo še kaj drugega. Poglejte si, na primer, te sanitarije na sliki. Menim, daje komentar odveč, ali pa ne. Verjeli ali ne, to so sanitarije v Zdravstvenem domu Grosuplje v enaindvajsetem stoletju. Nadalje je v Evropi predpis, da morajo imeti vse zdravstvene ustanove garaže za svoje avtomobile in tO ogrevane ali hlajene. To mi "resnično imamo". Poglejte si samo pričujočo fotografijo. Naša garaža je poleti pošteno ogrevana, pozimi pa prav tako pošteno hlajena. Vendar imata dva jeklena konjička vsaj streho nad glavo, druga dva sta na soncu ali mrazu, dežju ali snegu ali toči in nikomur sc ne smilita kakor nam, zdravstvenim delavcem. Tudi tega nihče ne vidi, kako morajo višje medicinske sestre v patronažni službi vsako jutro po uro odmrzovati in čistiti avto, preden lahko gredo na teren. Tudi to nikogar ne moti, da morajo zdravniki nuditi bolnikom z urgentnimi zadevami medicinsko pomoč kar na dvorišču zdravstvenega doma v avtomobilih, s katerimi so bili pripeljani. Kako bi bilo lepo, če bi del pozornosti, ki sojo gospodje iz "naprednih" strank namenili marmorni plošči, namenili tudi pravkar omenjenim slabostim. Toda njih ne zanimajo take "malenkosti", niti to, da se opravlja zdravstvena dejavnost v stavbi, ki nima nobenih dokumentov, ni zidana protipotresno, nima uporabnega dovoljenja, začela je že tudi razpadati. Poglejte si okna ali streho! Te stvari, spoštovane občanke in občani, pa res "niso važne". Važno je, da so sledovi komunistične revolucije prav povsod, če tudi po mojem mišljenju na zdravstvene ustanove še najmanj sodijo. V naših ustanovah so nam vsi ljudje, ki pridejo kot pacienti, enaki. Pa naj si bodo črni ali beli, rdeči ali plavi, delavci ali gospodje, pri nas so tretirani enako, oziroma po stopnji prizadetosti. Zato po mojem mnenju politika ne sodi k nam. Pa še nekaj drugega mi je postalo jasno. Vedno sem se spraševal, čigavi so mediji. Po vsem tem mi jc postalo popolnoma jasno. Naj stvar pojasnim na primeru, koje bila v Dobrepolju republiška proslava o zadružništvu, ni bilo prisotne nobene vodilnih TV hiš. Prav tako ne ob otvoritvi mrliške vežice, ki je ena najlepših v državi, čeprav sta bili povabljeni tako nacionalna TV kot POP TV. Ko so ti dve televiziji klicali člani vladajoče stranke, sta bili v hipu na mestu in posvetili dogodku zavidljivo medijsko pozornost. Vsa­ kršen komentar bi bil tu odveč. Naj še za konec omenim, da nasprotniki ob vsaki priliki omenjajo, da sem član stranke SDS. Res je in ponosen sem na to. Saj ta stranka vidi tudi "malega" človeka, za katerega se jaz zav­ zemam vse življenje. Drage občanke in občani! Veste, daje letos volilno leto, ko bomo zopet zbirali stranke, ki nam bodo vladale naslednja štiri leta. Upam, da vam ne bo potrebno razmišljati, komu bi dali svoj glas. Ali tistim, kijih skrbijo le obeležja ali onim, ki vidijo še kaj drugega pomembnega za "malega" človeka. Upam, da boste šli na vo­ lišča in ne boste razočarali predvsem sami sebe. Janez Mervič, dr. med Slovenijo, pravno In sociolno držovo?! Na pobudo številnih posameznikov iz javnega in političnega življenja seje oblikoval Iniciativni odbor za ustanovitev ODBORA ZA ZAŠČITO USTAVE. Njegova glavna naloga bo, da bo kot oblika civilne družbe javnost opozarjal na najbolj izrazite kršitve ustavnosti in zakonitosti v Sloveniji, hkrati pa s svojimi različnimi dejavnostmi izvajal pritisk na organe oblasti. Ob ustanovitvi ODBORA ZA ZAŠČITO USTAVE (4. maja 2000) je bila organizirana v Štihovi dvorani Cankarjevega doma okrogla miza na temo: USTAVNOST IN ZAKONITOST V REPUBLIKI SLOVENIJI. Okroglo mizo je vodil prof. dr. Miha Brejc, sodelovali pa so tudi eminentni pravniki in znane javne osebnosti. Odziv javnosti je bil izredno velik. Štihova dvorana v CD je bila premajhna, saj je v preddverju ostalo preko 300 udeležencev, ki smo dogajanje spremljali kar preko ekrana. Tudi iz OO SDS občine Grosuplje se nas je udeležilo veliko število članov. Odbor za zaščito ustave bo opravljal izredno pomembno delo. Prizadeval si bo, da bo naša mlada slovenska država postala to, kar je zapisano v 2. členu naše ustave: SLOVENIJA, PRAVNA IN SOCI­ ALNA DRŽAVA! za OO SDS Grosuplje Angelca Likovič orgonlzocljo ZUD GROSUPUC Protestno 14 Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Grosuplje je na svoji zadnji seji med drugim obravnavala primer samo­ volje direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje Janeza Merviča dr. med., ki je z zgradbe Enote Zdravstvenega doma na Vidmu dal odstraniti spomin­ sko ploščo Z napisom: "S krvjo smo svojo naša polja pog­ nojili, da bi rodila kruh nekoč za vse ljudi!" in z imeni padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja iz osmih dobrepolj- skih vasi. Ne dolgo pred tem je isti direktor s pročelja Zdravstvenega doma na Grosupljem odstranil tudi spominsko ploščo "Dom dr.Franca Podkoritnika". Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Grosuplje OSTRO OBSOJA samovoljni dejanji direktorja, grosupelj­ skega občinskega svetnika in člana stranke SDS. Predsedstvo Območne organizacije ZLSD (in >supli je zahteva, da Jane/. Mer- vič, dr. med. odstranjeni plošči takoj vme na prvotni mesti. Predsedstvo Območne organizacije ZLSD Grosuplje Ugodnosti člonov "Zdruionjo voloronov vojno 10 Slovenijo" pri nokupii v trgovi­ no!, podjetja "Gamo" Krško "GAMA" d.o.o. je podjetje za proizvodnjo, trgovino in kooperacijo, ki je bilo ustanovljeno leta 1990. Poleg proizvodnje in prodaje na veliko ima "GAMA" d.o.o. organizirano maloprodajo na sedežu podjetja v Krškem in v poslovni enoti v Brežicah, pri čemer vrši prodajo in servisiranje vozil "Mazda", kolesnega programa "GT* in lastne blagovne znamke Calvpso, kolesarske opreme "Shimano", športne opreme, oljnega programa "Castrool" in drugih visokokvalitetnih prodajnih pro­ gramov. Podjetje se intenzivno pripravlja na širitev prodajnih mest, tako bo v kratkem odprlo maloprodajne salone tudi v Celju in Novem mestu. Že nekaj časa trajajoči poskusi diskreditacije in zmanjševanja pomena osamosvojitvene vojne za Slovenijo ter vse bolj pogosti primeri odrekanja profesionalnega prispevka in požrtvovalnosti slovenske vojske pri nastanku samostojne države, nam v podjetju narekujejo, da se ponovno in povsem jasno opredelimo do teh dogodkov v nedavni preteklosti. Pri tej svoji opredelitvi ne želimo politično polemizirati o aktualnih temah v slovenskem javnem mnen­ ju, temveč želimo v znak priznanja zaslug vsem tistim aktivnim in rezervnim pripadnikom slovenske vojske (nekdanje TO), ki so leta 1991 stopili v prvo vrsto, ponuditi v podjetju določene trajne bonitete. Iz navedenih razlogov si Vas dovolimo prositi, da obvestite člane vseh območ­ nih organizacij Združenja veteranov vojne za Slovenijo, da imajo od 01.04.2000 v prodajalnah "GAME" d.o.o. naslednje ugodnosti: • 1,5 % popusta na MPC pri nakupu kateregakoli vozila "Mazda"; •5 % popusta na MPC pri nakupu kateregaki kolesa blagovne znamke GT in Calvpso; • 10 % popusta na MPC pri nakupu šporliie opreme. Vsak član Združenja veteranov vojne za Slovenijo se mora pri uveljavitvi tega namenskega popusta izkazati le /, vašo člansko izkaznico. V podjetju pripravljamo tudi določene dodatne programe za proizvodnjo in pro­ daje > invalidskih vozil in pripomočkov, tako nameravamo članom vašega združenja tudi v prihodnosti ponuditi nove ugodnosti oziroma neposredno pomagati invali­ dom iz osamosvojitvene vojne za Slovenijo. S spoštovanjem direktor Ivan Vogrinc Spomenik podlim - Ilovo Goro Z vnučkom, petletnim Primožem, prideva na svojem pohodu do obeležja na Ilovi Gori. Popraviva vence, ki jih je veter razmaknil, se poslikava in se odpraviva dalje. In mali začne: "Dedi, kaj je to? Zakaj je tukaj ta kamen, ko nekaj piše gor in so rožice okrog?" Bil sem v zadregi, kako naj mu prav odgovorim, da bo razumel in da jaz ne bom ničesar potvarjal. Pa začnem: "Tu notri so pokopani vojaki." Pa z odgovorom še ni bil zadovoljen, jaz pa ne z vprašanji. In sem dalje razmišljal. Naj mu rečem, da tu ležijo vojaki, ki so se hrabro borili in so padli junaške smrti? (Kar je verjetno res.) Naj mu rečem, da so tu padli tisti, ki so bili krivi za požig te vasi? Ali naj mu povem, da so njihovi soborci, ki so ta boj preživeli, na koncu doka­ zali, da so ti padli zaman? Ko smo končno malo prešteli vojne in povojne žrtve, seje namreč pokazala kaj čudna slika: veliko večjih je moralo namreč nasilno umreti po končani vojni kot pa med samo vojno. Kam naj to denemo? Ko bi bilo dokončno javno razmejeno, kaj je bila osvobodilna vojna, kaj pa revolucija v njej in po njej, bi tudi otroku lahko preprosto odgovoril na zastavljena vprašanja. (Končno bi si tudi mi odrasli veliko laže pogledali v oči in si tudi segli v roko ) Marjan Šircelj st. Informacije: IMOS d.d. Dunajska 56, Ljubljana tel.: 17 33 366 17 33 329 V obrtni coni v Grosuplju so naprodaj lokali in poslovno - skladiščno - proizvodni prostori, dokončani do 3. faze. Prevzem mogoč takojl Investicijske grad nje Noi moli vrtoc - vrtoc Mojco Minilo je že 15 mesecev odkar so se prvič odprla vrata našega vrtca. Vrtec je majhen in prisrčen, kot tudi otroci, ki v njem bivajo. Prav to je tudi razlog /a prijetno in domače vzdušje, ki običajno vlada. To je za otroke in starše prva izkušnja, kije zelo pomembna, saj je izhodišče za nadaljnjo socializacijo. Imamo 2 oddelka in skupaj 24 vpi­ sanih otrok, ki imajo na voljo 2 igral­ nici, garderobo, teraso in igrišče. Za vzgojo, varstvo in nego skrbimo 2 vzgojiteljici in 3 pomočnice. (jlede na to, da ima najmlajši otrok komaj eno leto in najstarejši le trije sodelovanje s starši zelo pomemb­ no za kvalitetno vzgojno delo. V letošnjem šolskem letu je naše vodilo usmerjeno na področje jezi­ ka. Zato smo se odločile, da otro­ kom in staršem poleg standardnega programa ponudimo ure pravljic, li­ kovne in lutkovne delavnice, ter s tem podkrepimo naše sodelovanje, otroke pa popeljemo v svet pravljic in spodbujamo njihovo ustvarjaln­ ost. Veseli nas, da so se starši z ve­ seljem odzvali in sprejeli naše delo kot strokovno in uspešno, otrokom pa dali možnost to doživeti. Iskreno si želimo in upamo, da se otroci in starši v našem vrtcu počutijo spre­ jeti, zaželjeni in posebni in daje vr­ tec hiša, v katero vsak dan radi pri­ dejo. PRIJATELJSTVO. TOPLINA IN BLIŽINA ČAR NARAVE IN SONCA. VESELJE V IGRI. Vzgojiteljici Nataša Perko in Helena Zaletel/ Vrtec Mojca Cvropeizodjo in global.zocijo Ml J« kritično razmišljanj« V zadnjih letih smo Slovenci poleg evropeizacije vedno bolj izpostavljeni tudi tokovom svetovne globalizacije. Oba tokova sta si v nekaterih osnov­ nih potezah zelo podobna - vključe­ vali se bodo lahko le dovolj sposobni. Velikim sistemom, predvsem pa posle­ dičnim dogajanjem, se Slovenci nismo mogli nikoli izogniti, saj smo zemljepisno pa tudi miselno preblizu, da bi nas ob­ šli. Koliko smo se naučili od tega in koliko imamo koristi, pa je že druga zgod­ ba. Vsi načrtovalci večjih ali celo global­ nih sistemov skozi zgodovino so ved­ no pozabili na zelo preprosto dejstvo, da so se ljudje poleg želje po socialni pravičnosti vedno oddaljevali od nje zaradi lastnega egoizma, hkrati pa so se upirali tudi uniformiranosti. Na ta način seje človek vedno približeval in oddaljeval od človeka in od Boga. Čeprav smo vse dosedanje sisteme do zdaj ocenjevali z različnimi zgodo­ vinskimi, političnimi, gospodarskimi (in ne vem kakšnimi očmi še), je za vsakim takšnim sistemom stala človekova želja po materialnem bogatenju in izkoriščan­ ju ljudi in narave. Zato vse te razlage ponavadi držijo le toliko časa, dokler ne pridejo novi rodovi, ki razmišljajo o pravičnejši družbi in jo hočejo tudi ude­ janjiti. Žal, so bila nekatera razmišljanja med njimi tudi stranpoti, slepe ulice in celo padci v globeli totalitarizmov. Skoraj vedno pa so se spremembe dogajale z velikim prelivanjem krvi. Ko se v majskih dneh spominjamo med drugim tudi petinpetdesetletnice konca druge svetovne vojne, moramo ob strahotah nacizma in fašizma ob bok njima postaviti tudi komunizem. Samo tako je mogoče razumeti milijone člo­ veških žrtev na različnih koncih sveta ni pa jih mogoče opravičiti. Zaradi evropske in svetovne usme­ ritve smo Slovenci nedavno v osa­ mosvojitveni vojni imeli zato veliko srečo (čeprav ni bila brez žrtev) saj je bila za mednarodno skupnost naša od­ ločitev za samostojnost skoraj bo­ gokletna. In vendar so nam zaupali predvsem zaradi naše odločenosti, da se vrnemo k svojim in evropskim kore­ ninam. Kako se v te tokove (ne!) vključuje­ mo danes, smo v zadnjih tednih lahko izvedeli tudi iz sredstev javnega ob­ veščanja. Kdorkoli je v preteklih osmih letih špekuliral, da bo namesto nas kdo drug opravil potrebne korake, seje krep­ ko zmotil. Zato naj dodam v obrazložitev vsem tistim, ki ste komentar "Kentaver made in Slovenia" razumeli kot ev- roskepticizem, daje bil članek le kritič­ na ocena dogajanj v Sloveniji in zunaj nje in ne nasprotovanje tej usmeritvi. Pot, ki bi jo morali zastaviti na Slo­ venskem, ni samo v administrativnem sprejemanju evropske zakonodaje (o njenem neizvajanju je naša država do­ bila iz tujine tudi največ pripomb) in NEPREMIČNINE KĆLOdVOmA 3,1290GK0SUPUI TEL: 061-765660 fi*xi 061-765665 GSH^041-4Q, 40525S@UNUXM0Bim -mmiMimomtcMT KUPIMO -atraktivne zazidljive parcele -večji prostor ali hišo v centru Grosupljega primerno za klasično slaščičarno -garsonjere in manjša stanovanja PRODAMO -gradbene parcele -stanovanjske hiše -kmetijska zemljišča NAJAMEMO -stanovanja vseh velikosti in POSREDUJEMO V NAJEM -več poslovnih prostorov in skladišč v Grosupljem in okolici -stanovanjsko hišo v Grosupljem -dva dvosobna in eno enosobno stanovanje -tri neopremljene sobe za 6 ležišč SVETUJEMO VAM IM POMAGAMO PRI URESNIČITVI VAŠIH NAČRTOV nasprotovanj« globolixocQIT najemanju dragih kreditov za izpeljavo le-te, ampak bi morali narediti več na svoji prepoznavnosti, ki jo lahko naj­ demo v kulturi (širšega njenega pome­ na), naravnih potencialih, znanju in vrednotah, ki so se skozi stoletja obliko­ vale v slovenskih ljudeh. Nasprotna tej ideji je ideja "ene pe­ tine" vladajočega razreda, ki seje izo- blikovala med multinacionalnimi družbami in ki tehnološko poskuša os­ talih 80% ljudi držati v strogi odvis­ nosti na potrošniškem sistemu. Pred­ stavniki le-tega pa bodo vedno bolj vsiljevali idejo, da ne gre za politiko, ampak le za gospodarstvo. Tu naj spomnim samo na dogajanja v Micro­ softu in IMFu, pa celo v takšnih orga­ nizacijah, kotje UNICEF. Takšni družbi smo Slovenci v zadnjih nekaj letih ved­ no bolj podobni. Skozi zgodovino smo bili že kar ne­ kajkrat na robu prepada, a se lahko zahvalimo tudi srečnim naključjem, ki pa jih nekateri vztrajno zanikajo. Spom­ nim naj samo na izginotje nekaterih evropskih narodov (Avarov, Vanda- lov, Obrov), ki se v takratnih procesih niso pravočasno vključili vanje. Na­ dalje je še vedno dovolj jasna slika, kako je bil odvrnjen "dedni sovražnik" iz naših krajev. Res je, da so si nem- ško-rimsko cesarstvo, habsburška in nato avstroogrska oblast jemali lepši kos za svoje vladanje in da so tudi iz tega sledila nezadovoljstva, ki se niso odpravila niti z idejo osvoboditve člo­ veka v 19. stoletju. V sledečih krizah pa so nato razni liderji videli predvsem svoje priložnosti, zato so le izkoristili socialne stiske za opravičevanje no­ vih žrtev različnih revolucij. Vse bolj nam bi moralo biti zato jasno, da se bomo morali pastem evropeizaci- je in globalizacije izogibati predvsem sami, če zares ne želimo, da bi bila Slo­ venija majhna neprepoznavna packa na zemljevidu Evrope, skozi katero se bodo le pretakali tuji tokovi z vsemi nevšečnimi posledicami vred. Zato je treba vključiti čimveč pobud sleherne­ ga državljana, kar je za majhno državo še toliko bolj pomembno. Odrinjenost lj udi od dela, predvsem pa od souprav­ ljanja, vsekakor tega ne bo napravila, zato je v tej hiši treba najprej narediti red na tem področju. Vsak človek pa bo moral razčistiti tud i sam s seboj in si odgovoriti, do kod segajo meje pravičnega delovanja in pravega sožitja. Oblast je v tem pogle­ du le ena od prvopoklicanih in tudi naj­ bolj odgovornih. Jože Miklič Turistično zloženke Ker je bila na 17. seji občinskega sve­ ta ob sprejemanju proračuna omenjena tudi postavka v zvezi s turističnimi predstavitvenimi dejavnostmi občine Grosuplje, naj pojasnim: Že od leta 19% se v občinskih pro­ računih pojavlja tudi manjša postavka z imenom "Prihodki iz naslova prodaje zloženke in razglednic" v približni višini 25.000 sit Tisti, ki te zadeve ne poznajo, nedvomno mislijo, daje zadeva morda celo nujna - pa ni tako. V letu 1995 sem se prijavil na javni razpis za turistične dejavnosti z nalogo, za katero sem po predhodnih analizah ugotovil, daje potrebna saj v Grosup­ ljem ni bilo praktično nobenega predsta­ vitvenega gradiva ki bi ga lahko ponu­ dili potencialnim obiskovalcem naših krajev. V okviru naloge je bilo izdelanih 10 zloženk in priložena pregledna turis­ tična karta ter 5 različnih razglednic z grosupeljskimi motivi v nakladi 5000 iz­ vodov. Delo je bilo dokončano še iste­ ga leta predstavitev pa je bila opravlje­ na na začetku leta 1996. Ob naslednjem Ugovor vesti vojaški dolžnosti Okrogla miza na temo "Ugovor vesti vojaški dolžnosti" Grosuplje, 14. aprila - Natal iteta, zlasti rojstev dečkov, je v Sloveniji in zahod­ noevropskih državah zaskrbljujoča kar vsekakor vpliva na vsakoletni upad šte­ vila vojaških obveznikov. Alarmantni so podatki, ki pričajo, da bo število nabor­ nikov v naslednjih nekaj letih zdrknilo pod kritično mejo 5000 vojakov. Iz oseb­ nega prepričanja ali zaradi delne zdravs­ tvene sposobnosti je tudi vse več pov­ praševanja in odločanja za nadomest­ no civilno služenje, zato je strokovni svet za obrambo SDS predočil predlog o pro- fesionalizaciji slovenske vojske, ki naj bi združevala poklicne vojake in volon- terje. T. i. ugovor vesti je polnopravna alternativa služenju v vojaškem objek­ tu, morda celo primernejša oblika, saj vprašanje, koliko se slovenski mlade­ niči v sedemmesečnem vojaškem roku dejansko usposobijo ravnati z orožjem, ostaja nejasno. Tovrstne dileme in želja po osveščanju so OO SDM Grosuplje narekovale organizacijo okrogle mize z Raffbm Pinossom, predstavnikom Mla­ dinskega ceha, institucije, ki zagovarja temeljne človekove pravice vojaških ob- veznikov. Zavrnitvi militantnega služenja vojaškega roka po vedenju Raffa Pinossa botrujejo sledeči razlogi: filozofsko, etično, religiozno in humani­ tarno prepričanje. Slednji, človekoljub­ ni element, je tudi najpogosteje navaja­ nj vzrok: Državi služiti nautilitaren način, toda svoje delo in energijo usmeriti v neagresi vno dejavnost. Na voljo sta dve opciji: civilno služenje v družbenem sek­ torju, ki ni neposredno povezan z voj­ sko, se pravi v društvih in ustanovah socialne pomoči, mladinskega ali huma­ nitarnega značaja in služenje v vojašni­ ci brez osebnega stika z orožjem. Civil­ no služenje je v nasprotju z negativnim prizvokom, ki mu ga posamezniki sku­ šajo pritakniti, manj priviligiran način opravljanja vojaške obligacije, po stro­ kovnih informacijah sodeč je v posam­ eznih primerih celo zahtevnejši od služenja v vojaški ustanovi. Delovne naloge, s katerimi se soočajo mladi civi­ listi - pa naj jih navedem le peščico: druženje z otroki iz nasilnih družin, po­ moč pri učenju, pomoč starim na domu, pomoč invalidnim osebam, nega bolni­ kov...- so naloge, ki zahtevajo telesno čvrstost, predvsem pa duhovno topli­ no in obilo odgovornosti do sočlove­ ka. Za delo, ki ga opravi, prejme civilni vojaški obveznik pičlih nekaj manj kot 4300 tolarjev mesečno, pa čeprav v de­ lovni instituciji nima redne nastanitve ne oskrbe. V času izvajanja civilnega služenja vzporedno tudi ne sme oprav­ ljati nikakršne profitne dejavnosti, v pri­ meru vpletenosti v protipravno dejanje, prekršek ali pretep pa četudi sam ni pobudnik le-tega - je podvržen najstrožjemu zakonskemu režimu. Sta­ tus civilista ga spremlja doživljenjsko, tako tudi strogost zakona. Da bi vsak oporečnik vesti imel pravico SLUŽITI DRUGAČE, se je oblikoval Mladinski ceh-sekcija Slem, ki nabornikom in vo­ jaškim obveznikom v trenutkih odločan­ ja svetuje in pomaga pojasnjevati tudi najosnovnejšo proceduro pristopanja k izbiri civilnega služenja. 'Trenutno tre- tjina nabornikov opravlja vojaško ob­ veznost civilno. Namen naše fonnacijc je, da bi se te kvote še povečala, saj menimo, da se v času služenja ti mlade­ niči ne naučijo zadostno ravnati s težkim orožjem. Smo glas tistih mladih, ki se upirajo vsakršni agresiji in stiku z orožjem in želijo svojo dolžnost državi smiselncje in koristneje odslužiti,"je bil odločen Pinosso. Sledila jc razprava, v kateri so z vprašanji in pobudami sode­ lovali mladi iz Grosupljega in okolice. Barbara Pance ponujenem koraku, usmerjenem predvsem v k(x>rdi- nacijo, organizacijo in predstavitev vseh dejavnikov v občini, pomembnih za razvoj turizma ki sva ga ponudi­ la skupaj s prijateljem Jožetom, je zadeva zaradi "vr- tičkarskega razumevanja turističnega problema" padla v vodo. Vrnimo se k zloženkam! Letos bodo stare pet let. Kljub temu, da splošni del še vedno drži, seje v tem času spremenilo kar nekaj podatkov. Menim, da bo nekritično posredovanje takšnih informacij povzroča­ lo nasprotne učinke. Zato predlagam, da se tisti del zloženk, kije zastarel, izloči iz svežnja in se ga nadomes­ ti s svežimi podatki. Kerje bila rešitev že v sami zasnovi mišljena kot odprta turistična promocija jo je mogoče tudi dopolnjevati po potrebi. Menim, da takšna rešitev v stenju, kakršno je trenutno na tem področju, popol­ noma zadostuje potrebam, cenovno pa bo (je) tudi najugodnejša. Jože Miklič V ljubljeno z metrojem Odvojonje In čiščenje odpadnih vodo Najmodernejšo čistilno napravo v državi imajo v Domžalah, kjer velike pro­ bleme povzroča kemijska industrija. V Grosupljem smo čistilno napravo izgra­ dili že 1 978, torej med prvimi v Sloveniji. Danes že kliče po povečanju in moder­ nizaciji. Prava sramota slovenske pre­ stolnice pa je, da njeni veljaki še niso našli kompromisa za izgradnjo čistilne naprave, tako da vse odpadne vode končajo v bližnjih rekah, največ v Savi. "Zbiranje, odvajanje in čiščenje od­ padnih voda je osnovni pogoj za zdra­ vo in čisto vodo. V občini Grosuplje je zgrajen kanalizacijski sistem Grosuplje - Šmarje-Sap, ki ga zaključuje čistilna naprava z mehansko in biološko stop­ njo čiščenja.", je zapisano v informaciji, ki jo izdelujejo v Javnem komunalnem podjetju Grosuplje. Začetki kanalizacije segajo v leto 1976. V Grosupljem so začeli urejati kanaliza­ cijsko omrežje leta 1974. Tega leta je nam­ reč občinska skupščina naročila i/dela- voštudijekaiialiAicije( in>supljeg;i in oko­ lice, ki je bila leta 1976 sprejeta kot del urbanističnega načrta in je predvidevala gradnjo kanalizacijskega omrežja v na­ seljih: Grosuplje, Spodnja Slivnica, Pece, Ponova vas, Brezje, Sela, Jerova vas, Perovo, Brvace, Hrastje, Cikava Pan> dišče, Podgorica pri Šmarju, Razdrto, Ve­ liki Vrh, Mali Vrh in Šmarje-Sap. Zbirni kanali naj bi se stekali nacentralnočistil- no napravo, locirano v bližini Spodnje Slivnice. Študija je vkl jučcvalaplan izgrad­ nje za 35 letno obdobje, to je do leta 2010. Do leta 1980 se je kanalizacijski sis­ tem vzpostavljalo predvsem v (irosup- Ijem, leta 1986 se je pričela izgradnja v Šmarju-Sapu, v začetku devetdesetih pa še na Malem Vrhu. V letu 1991 je bi Izgra­ jen povezovalni kanal Cirosuplje - Šmar­ je, ki je omogočil priključitev Šmarja in ostalih naselij na centralno čistilno napra­ vo. Leta 1995 seje pričela izgradnja ka­ nalizacije tudi na Cikavi in Spodnji Sliv­ nici. Na kanalizacijsko omrežje sta prik- I jučeni tudi Brezje in Sela V naseljih Pece, Ponova vas, Perovo, Brvace, Hrastje, Paradišče, Podgorica in Razdrto kanalizacije še nimajo. Ali bo izgrajena do leta 2010, kot je to predvi­ deno v planu, je seveda odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev. Tabela: Število uporabnikov, priključenih na kanalizacijo Naselje Gospodinjstvu Gospodarstvo Grosuplje 1079 199 Brezje 29 7 Šmarje-Sap 226 23 Cibva 52 T Sela 34 0 Sp. Slivnica 6 i Veliki Vrh 29 0 SKUPAJ 1455 232 Prvi problem: skupno odvajanje fekalne in meteorne vode. Kanalizacijsko omrežje Grosuplje - Šmarje je danes dolgo 46.570 metrov in je namenjeno odvajanju tako fekalne kot meteorne (iz streh, cest) vode. V stro­ kovnem žargonu pravijo, da imamo me­ šan sistem kanalizacije. Vsa voda ki pri­ teče po kanalizaciji iz Grosupljega in Šmarja ne glede na to, ali gre za indu­ strijo ali gospodinjstva, se steka v čistif- no napravo. Leta 1998je bilo očiščenih 403.037 nr1 komunalne odpadne vode in2.806.963 m3 meteorne vode. Številke kažejo, da je prisotnost meteornih vcxl v kanalizacijskem omrežju v (irosupljem res velika. To pomeni, da se v času obil­ nejših padavin zelo poveča dotok me­ teornih vod v kanalizacijo in s tem v čis­ tilno napravo. Zaradi tega traja proces čiščenja namesto 8 ur lahko le 3 ure in voda se temu ustrezno manj očisti. Plavajoče odplake na Ihihravki, kijih prinese (pretežno) iz čistilne naprave Grosuplje. • Al! Rešitev za zmanjšanje dotoka mete­ orne vode na čistilno napravo je grad­ nja ločenega kanalizacijskega sistema kjer se meteorne vode spuščajo nepos­ redno v naravo, na čistilno napravo pa pritekajo le odpadne vode. V občini imamo zgrajenih 1641 m meteorne kana­ lizacije v naselju Dvori, vindustrijski coni Brezje, v industrijski coni čistilna napra­ va in na Trubarjevi cesti. V letu 2000 se predvideva preboj pod železniško pro­ go, ki bo omogočal stekanje meteorne vode iz centra Grosupljega in odvajanje le te neposredno v naravo ter izgradnja meteorne kanalizacije Pod gozdom ces­ ta IV, kjer neurja povzročajo poplave. G. Jovišić meni, da bodo v prihodnje kana­ lizacijski sistem verjetno gradili ločeno za meteorno in fekalno vodo. Zelo težko pa bo v celi občini preiti na vzporedni sistem kanalizacije, ker je to povezano z velikimi stroški. Drugi problem: vdor talne vode. Drugi problem grosupeljske kanaliza­ cije je vdor talnih voda do katere priha­ ja zaradi slabe tesnitve kanalizacijskih cevi. Te sicer ne dopuščajo razlitja od­ padnih voda ne preprečujejo pa vdora talne vode vanje. Še posebej problema­tičen je kanal S, od Šmarja do Grosuplje­ ga kije bil narejen zadnji, vendartehnič- no zelo pomanjkljivo, tako da ga bo potrebno sanirati v najkrajšem možnem času. Kot razlaga vodja čistilne napra­ ve, g. Jovo Jovišić, obstaja celo mož­ nost, da bo omenjeni kanal prestavljen ob morebitni izgradnji zadrževalnika ki naj bi nekoliko omili] problem poplavl­ janja v dolini pod Brezjem. Proces čiščenja. Kot sem že omenila se vsa kanalizacijska voda po zbirnem kanalu dovede do čistilne naprave, kjer se očisti mehansko in biološko. Pri me­ hanskem čiščenju gre za odstranjevan­ je velikih kosov iz vode. Odstranjevan­ ju peska iz vode je namenjen peskolov. Tako očiščena voda je speljana v baze­ ne, v katerih je prisotno veliko število mikroorganizmov, ki se prehranjujejo z umazanijo. V tej tezi, imenovani aeracija vodi dodajajo tudi kisik, ki ga potrebuje­ jo mikroorganizmi za svoje življenje. Re- zultat celotnega postopka je "čiste" voda ki je tako pripravljena za odtok nazaj v naravo, in sicer v potok Bičje. Kako čista je voda ki odteče v naravo, in kako učinkovito je čiščenje, v skladu s pravilniki in uredbami ugotavljajo za to pooblaščene osebe. Blato se koristno uporabi. Rezultat procesa čiščenja kanalizacij­ ske (fekalne in meteorne) vode pa ni le čiste voda temveč je to tudi organsko blato, ki se delno predelano kopiči v posebnih silosih, namenjenih vrenju in shranjevanju. Blato iz čistilnih naprav, na področju katerih ne prihaja do pre- koi nemega one- jj snaževanja s tež­ kimi kovinami i/, industrije, se lah­ ko koristno in okolju, rastlinam, živalim ter člo­ veku neškodlji­ vo uporabi za gnojenje kmetij­ skih površin. Da bi bilo to res, mora blato izpolnjevati do­ ločene kriterije, saj lahko poleg koristnih snovi za gnojilo vsebu­ je tudi škodljive snovi, kot so težke kovine, črevesne bakterije in jajčeca parazitov. Na čistilni napravi Grosuplje se analize izvajajo dvakrat letno, to je tik pred odvozom blatil na kmetijske površine (lete 1998je bilo takega blata 1758 m3). V tujini se tako blato uporablja za izdelavo humu­ sa. Ker tudi na čistilno napravo Grosup­ lje pritekajo odpadne vode iz industrije, prihaja občasno do prekoračitve dovol­ jenih vrednosti težkih kovin v blatu. Zato se kaže potreba po drugačni obdelavi bla­ ta (dehidracija prešanje in odlaganje na deponijo), vendar so vsi ti postopki ve­ zani na velike stroške. Samo prešanje bla­ ta za občini Grosuplje in I vančna Gorica bi na primer stalo 50.000 DEM letno. G. Jovišić pravi, da bo v prihodnos­ ti nujno potrebno razširiti čistilno napravo, potrebne bodo tudi poso­ dobitve. Zamenjati bo potrebno tur­ bine, ki porabijo veliko energije. Letos načrtujejo nakup merilnih sond, ki bodo povezane z računalniki, kar bo omogočilo računalniško spremljanje dogajanja v čistilni napravi ter stalno merjenje prisotnosti različnih snovi v različnih fazah čiščenja. Mag. Tatjana Skuhic Promet je izredno pomembna in tudi dragocena pridobitev moderne družbe, ki pa zaradi stalno naraščajočih potreb že ustvarja neželjene stranske učinke. Prometni zastoji in zasićenja povzroča­ jo podaljševanja potovalnih časov ter vplivajo na povečanje porabe energi­ je. Naselja in mesta zaradi velikih pro­ metnih gneč postajajo manj privlačna in prijazna. Prometna infrastruktura je pogosto zgrajena na kvalitetnih obde­ lovalnih zemljiščih ter poteka skozi področja, ki so občutljiva tako z ekolo­ ških, zgodovinskih, estetskih in dru­ gih razlogov. Dejstvo je, da promet v zadnjih letih narašča. V Sloveniji je stopnja mot< >ri- zacije lani dosegla mejo 400 osebnih vozil na 1000 prebivalcev, kar pomeni da imamo v Sloveniji povprečno 2,5 pre­ bivalca na en osebni avtomobil. Posle­ dica izrazite stopnje motorizaci je je tudi izredno neugoden trend izbire prevoz­ nega sredstva. Podatki kažejo, da kar 80% potnikov uporablja za prevoz osebni avtomobil, le dobrih 20 procen­ tov pa javni avtobusni in železniški pre­ voz. V tej strukturi se za avtobus od­ loči 15% potnikov in le 5% uporablja železnico kot prevozno sredstvo. Pospeševanje javnega in okolju prijaznega transporta Pospeševanje in promocija javnega prometa je vitalna komponente pri na­ porih za integracijo okoljevarstvenih cil­ jev v prometno politiko, še posebej pri izboljšanju kvalitete urbanega okolja ter pri preusmeritvi potnikov na izbirojav­ nega prevo/a namesto privatnega. Jav­ ne in privatne investicije bodo izredno pomembne pri udejanjanju javnega transporte kot alternative osebnemu prevozu. Javni transportni sistemi, ki bodo sposobni ponuditi visoko kvali­ tetno storitev, privlačni vozni redi z atraktivnimi cenovnimi prijemi in teh­ nologijo plačil naj bi opogumili prebi­ valce za uporabo javnega transporta, še posebej v mestnem in primestnem prometu. Potnikom je potrebno razde- lati možnosti uporabe javnega prome­ ta v različnih dnevnih, tedenskih, me­ sečnih in letnih terminih, razdelati je potrebno tudi možnosti zve/ in presto­ pov znotraj potovanja od doma do službe s kombinacijo prestopov različ­nih javnih prevoznih sredstev. Potnik mora imeti dostopno jasno, hitro in ta­ kojšnjo inibrmaeijo o razpoložljivih sto­ ritvah, frekvencah, zanesljivosti in hi­ trosti uporabe javnega prevoza. Koncept ureditve javnega mes­ tnega in primestnega prometa V letu 1995je nemška konsultantska firma skupaj s Prometnim inštitutom iz Ljubljane izdelala koncept ureditve so­ dobnega javnega prometa v Ljubljani in okolici. Koncept temelji na uporabi sodobnih železniških primestnih vla­ kov (city-metro), ki bi vozili v taktnem voznem redu v konicah na vsakih pet­ najst, i/ven konic pa na vsakih 30 mi­ nut iz okolice Ljubljane v središče mes­ ta. Bistvena novost teh vlakov je tudi v tem, da bi v primestnem prometu upo­ rabljali obstoječe železniške tire, v sre­ dišču mesta pa bi se od železniške pro­ ge odcepili in obratovali kot tramvaj oz. meto. Študija je zajela tudi smer proti Grosuplju. Ocena stanja sedanje železniške proge od Ljubljane do Grosupljega je pokazala, da se proga nahaja v srednje zadovoljivem gradbe­ nem stanju ter da je na tem poteku le pet postajališč, čeprav ima proga od vseh ostalih prog (Lj. Kranj, Lj.-Liti­ ja in Lj. Borovnica) najboljšo poveza­ vo / okolico. Na splošno je proga Lju­ bljana (irosuplje dobila naj večj< i sred­ njo vrednost ocene pri ocenjevanju kri­ terijev kot so gradbeno stenje, oprem­ ljenost, povezava z okolico, priključitev na avtobusni promet in kolesarski pro­ met. Študijaje kot prvo fazo izboljšanja ponudbe predlagala zgostitev postaja­ lišč, tako naj bi se obstoječim postaja­ liščem Rakovnik, Škofljica Šmarje-Sap in Grosuplje pridružila še postajališča LJ. - Peruzzijeva, LJ. Rudnik, La vrica La­ mice, Ilake-Mali Vrh, Veliki Vrh, Šmar­ je-Sap, Cikava Brvace in Grosuplje Pekama v kasnejši fazi pa tudi izvedbo drugega tira in elektrifikacijo. Pri promociji javnega transporte bo imela prometna politika države z lokalni­ mi skupnostmi veliko vlogo. Vloga Ev- r< >pske unije bo tu bolj omejena vendar pa bo s finančnimi spodbudami stimuli­ rala vse tiste projekte, ki so vzporedni s strateškimi cilji skupne evropske pro­ metne politike. Mag. Peter Verlič Komu so bila v napoto mlada drevesa pred novo Solo? - foto: Marjan Hircelj st. GftOSUPCUSKI ODMCV1 moj 1000 Spodnjo Slivnico Kot peto krajevno skupnost od de­ setih, kolikor jih ima občina Grosup­ lje, predstavljamo krajevno skupnost Spodnja Slivnica. Tudi ta krajevna skupnost je v nenehnem razvoju, kar je na sploh značilnost vseh krajev v občini. Velik delež pri promociji Sp. Slivnice ima radio Zeleni val, ki ima na Slivnici svoje poslovne prostore in tako vsi, ki so povezani s to radijsko postajo, zagotovo spoznajo tudi Sliv­ nico. Za predstavitev krajevne skup­ nosti sem se obrnil na predsednico go. MIRJ ANO JARC, v pogovor pa sem privabil še predsednika PGD Sp. Slivnica g. IVANA VOVKA in predsednico kulturnega društva go. NEDELJKO ULAGA. Takoje nastal naslednji pogovor. Za KS Sp. Slivnica imajo občani občutek, da gre za nekoliko odmak­ njeno KS, ki ni prav pogosto navzoča v javnosti in tako širši javnosti ne dovolj poznana. Kako bi jo predstavi­ li širši javnosti, ga. predsednica sve­ ta KS, Mirjana Jare? Pred predstavitvijo Spodnje Sliv­ nice, vasice na koncu ceste, dovoli­ te, da se začudim ob ugotovitvi, da imajo občani občutek, daje Spodnja Slivnica odmaknjena krajevna skup­ nost. Naposled vas leži tik ob občin­ skem središču, industrijska cona Grosupljega meji na Sp. Slivnico, na­ črti za širitev Grosupljega segajo vse do hriba, kije bolj znan kot Slivniški pomol, največja občinska čistilna naprava leži pod Slivnico. Geograf­ sko in ekonomsko vas nikakor ni od­ maknjena. Z mirnim, neekscesnim življenjem res ne zbuja pretirane pozor­ nosti. Še medvedje v okoliških goz­ dovih se ljudem izogibajo, gobarji molčijo o svojih najdiščih, ker ne želijo, da jim množica obiskovalcev uniči najdišča, pridelki na poljih in nji­ vah niso rekordni... Ne v dobrem ne v slabem vas ne odstopa od povpreč­ ja, vseeno pa tega ne gledam kot od­ maknjenost, prej kot dokaz ravno­ vesja, ki smo ga našli vaščani s seboj in naravo okrog sebe. Spodnja Slivnica je vas s 125 hišni­ mi številkami in 500 prebivalci. Sta­ rostna, izobrazbena in premoženjska struktura so v slovenskem poprečju, prav tako postopna rast vasi. Kot pra­ vijo krajinski arhitekti, vas kot ne­ kakšno gnezdo čepi na vrhu hriba, zato v centru vasi ni veliko možnosti za novogradnje, na robove pa se počasi priseljujejo iz vseh koncev Slo­ venije. Tudi po ekonomiji vas v ničemer ne odstopa od slovenskega popreč­ ja: zastopani so vsi poklici, ki najdejo delo v občini, mladina se šola na raz­ ličnih srednjih šolah in fakultetah, raz­ vijajo se različne obrti: kovinska, tis­ karska, prehrambena, avtoprevozništ- vo, računalniško programiranje... Večina vaščanov uspešno kombinira delo v industriji in delo na zemlji. Veči­ na hiš ima moderna gospodarska po­ slopja, v njih nekaj glav goveje živine, nekateri so se odločili za kozjerejo... Kmetov po statusu je v vasi le nekaj, nekaj obrtnikov, večina pa delavcev, ki iz vasi dnevno potujemo na delov­ na mesta v Grosuplje ali druge oko­ liške kraje. Dnevna potovanja od doma na delovno mesto ali v šolo zah­ tevajo varno in urejeno cestno pove­ zavo (železniška je že nekaj desetletij opuščena), zato si je svet krajevne skupnosti med prednostne naloge postavil ureditev treh kilometrov ces­ te, ki povezuje Spodnjo Slivnico in Grosuplje. Potrebna je razširitev vsaj s kole­ sarsko stezo, če ne kar pločnikom od Grosupljega do Sp. Slivnice, potreb­ na je ureditev križišča na Taborski cesti. Nekdaj je bila na Sp. Slivnici šola v pravem pomenu besede. Sedaj sliv­ niški otroci obiskujejo osnovno šolo v Grosupljem. Je morda v krajevni skupnosti še prisotna želja, da bi na Slivnici oživela šola? Ali imate z ob­ jektom nekdanje šole že druge na­ črte? Nedvomno si vsi starši želimo, da bi otroci obiskovali osnovno šolo v do­ mačem kraju, obenem pa smo Sli vniča- ni realni in vemo, daje šola v vasi, kjer ni dovolj otrok za en šolski razred, potratna in da tudi pouk in obšolske dejavnosti ne bi bile tako kakovostne, kot so na šolah z večjim številom učen­ cev. Na Spodnji Slivnici bolj kot šolo, za katero vemo, da trenutno ni dovolj otrok, pogrešamo otroško igrišče z igrali, možnostjo za igre z žogo, učenje vožnje s kolesom ali rolerji... Na Spodnji Slivnici so krajani po vojni z lastnimi sredstvi in predvsem rokami obnovili poslopje osnovne šole, kije danes v lasti občine. Želje, kijih imamo krajani s poslopjem, zato niso odvisne le od nas, ampak predvsem od občine. Ta je novembra lani že naročila zazidalni preizkus za socialno gradnjo na Spodnji Slivnici. Na parceli sedanje šole, kjer so zdaj tri stanovanja, naj bi zrasli bloki, ki po zagotovilih strokovnjakov in pristoj­ nih ne bodo porušili vaškega ravno­ vesja. Kakorkoli že, zazidalni preskus ima dve veliki napaki: prvič-parkirne prostore stanovalcem postavlja na zemljo, kije v lasti PGD Spodnja Sliv­ nica, ne da bi o tem predhodno prido­ bil njihovo soglasje in drugič - pred­ videva 14 novih stanovanj, ne pa tudi kanalizacije zanje. Kakšno je stanje gospodarske in­ frastrukture na Spodnji Slivnici? Slabo, če naj odgovorim z eno be­ sedo. Pokopališče je premajhno, av­ tobusnega obračališča ni, zato avto­ busi obračajo sredi vasi, na vaškem trgu, vstop v vas še ni do konca ure­ jen, premalo je zabojnikov za smeti, azbestne vodovodne cevi so dotra­ jane, potrebne zamenjave, le slaba tre- tjina vasi lahko uporablja ISDN, tre­ tjina sploh nima nikakršne telefonske napeljave... Po stanju gospodarske infrastruktureje Spodnja Slivnica res "odmaknjena", kot ste ugotovili na začetku. Vendar ta odmaknjenost ni odvisna od krajanov, ker so naši star-Spodnja Slivnica- Območje nekdanje šole bo verjetno nova lokacija za stanovanjske bloke. Komu je potrebna oznaka "Pozor! Revir medveda. Pse strogo voditi na povodcu." le nekaj metrov za znakom, ki govori o koncu naselja, če se ga medvedje izogibajo v velikem loku? ši in smo tudi mi večino komunalne infrastrukture, ki jo imamo, zgradili sami s samoprispevkom in prosto­ voljnim delom. Tudi javno razsvetlja­ vo, ki je dobra, le raste ne tako hitro kot vas. Projekt kanalizacije je po iz­ gradnji glavnega voda pred nekaj leti zamrl. Kjer bi se krajani radi priključili, občinski proračun tega ne dopušča. V občinskem proračunu za leto 2000 za kanalizacijo na Spodnji Slivnici ni več kot 3.000.000,00 SIT, za to, da bi se štiri gospodinjstva lahko priključi­ la, pa bi morala občina investirati ne­ kaj več kot 9.000.000,00 SIT. Svet KS je na začetku svojega man­ data predstavil svoj program dela. Kmalu bo polovica mandata, kako bi sedaj ocenili delo za nazaj? Naše delo bodo ocenili krajani, ki so nas izvolili. Člani sveta smo kritič­ ni do sebe. Veseli bi bili, če bi lahko pokazali več. Poleg opornega zidu ob vstopu v vas, bi lahko pokazali vsaj še razširjen del ceste od industrijske cone do Taborske ceste. Smo pa real­ ni in zato zadovoljni, da smo z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi dobro gospodarili. Letos bomo mora­ li urediti nekaj krajevnih poti, kjer so se pojavile udarne jame. Radi bi na­ daljevali z ureditvijo parkirišča ob domu krajanov ter celotnega vstopa v vas, pred nekaj meseci je z delom začel odbor za izgradnjo otroškega igrišča v Zavrhu, ki ima nehvaležno nalogo, pridobiti pravico do uporabe zemljišča od Sklada kmetijskih zeml­ jišč Republike Slovenije. Avtobusno obračališče, razširitev ceste, do­ končanje kanalizacije... so naloge, ki smojih zapisali v program. In naprej? Razširitev in ureditev cestne pove­ zave z Grosupljem, otroško igrišče, ka- nalizacija, zamenjava azbestnih cevi primarnega vodovoda, razširitev po­ kopališča, razširitevjavne razsvetlja­ ve, adaptacija doma krajanov, uredi­ tev parkirišča ob domu krajanov, as­ faltiranje klanca do železniške proge, dobro vzdrževanje krajevnih poti, ure­ ditev platojev z zabojniki za smeti... so naloge, ki se jim bomo posvečali do konca mandata in po najboljših močeh naredili za vsako od njih naj­ več, kar s potrjenimi proračunskimi sredstvi lahko, obenem pa bomo ob vsakem sprejemanju proračuna sku­ šali za vsako od nalog dobiti polno podporo občinskega sveta. Je pri občinskih službah in svet­ nikih v občinskem svetu težko do­ seči njihovo podporo za vaše projek­ te? Z občinskimi službami, predvsem z županom, uradom za prostor in ura­ dom za komunalno infrastrukturo ve­ liko in dobro sodelujemo. Do sedaj še nismo naleteli na nasprotovanje po­ budi za ureditev katerekoli naloge. Žal pa to še ne pomeni, da so naloge že izpolnjene ali da v kratkem bodo. Ve­ seli smo, da našim pobudam prisluh­ nejo, še bolj veseli pa bomo, ko bo izkopanih tistih nekaj deset metrov voda za kanalizacijo, ki bo omogočil priključitev štirih gospodinjstev, ko bo urejeno križišče na Taborski, ko bo urejena kolesarska steza med Grosupljem in Spodnjo Slivnico, ko bo KS dobila pravico do uporabe zemljišča v Zavrhu in tam začela ure­ jati otroško igrišče... Manj se srečujemo s svetniki v občinskem svetu. Med njimi ni Sliv- ničanov, drugim pa za nas očitno ni veliko mar. Ponavadi svetniki Slivni­ co obiščejo, ko pridejo na radio Zele­ ni val in takrat se ne srečajo s člani sveta KS. Morda občinski svet meni, daje Spodnja Slivnica odmaknjena? In ko obravnava predlog letnega fi­ nančnega načrta, ki ga svet KS ute­ melji z investicijskim načrtom, prepro­ sto spregleda želje kraja in se odloči, daje za odmaknjeno krajevno skup­ nost povečanje finančnega načrta za nekaj indeksnih točk dovolj? Spodnja Slivnica ima na razpola­ go tudi večnamensko kulturno dvo­ rano za različne prireditve. Je za druženje krajanov dovolj poskrblje­ no ali je morda prepuščeno vsakemu sebi in dvorana ne služi svojemu na­ menu, sprašujem predsednico kul­ turnega društva Sp. Slivnica, go. Nedeljko Ulaga? V Domu krajanov na Spodnji Sliv­ nici je res urejena večnamenska dvorana, ki jo je svet KS pred nekaj leti oddal v najem eni od produkcij­ skih hiš. Kulturno društvo je s tem soglašalo, ker ni prav živahno delalo. Posebno živahnega kulturnega do­ gajanja v vasi ni. Kulturno društvo obstaja, vendar ni dovolj aktivno. Po najboljših močeh sodelujemo s krajevnim odborom Zveze združenj borcev, krajevnim odborom Rdečega križa in PGD Spodnja Slivnica. Lani smo vsi skupaj ob podpori sveta KS pred novim letom pripravili srečanje generacij. Prijetno druženje vseh ge­ neracij je s svojim obiskom popestril še Dedek Mraz, ki ni razveselil le naj­ mlajših, ampak so se daril enako pre­ šerno razveselili tudi najstarejši. Pri predstavitvi KS je potrebno omeniti tudi PGD Spodnja Slivnica, ki ima bogato in dolgo tradicijo. Sli v- niškim gasilcem predseduje gospod Ivan Vovk. Vloga gasilskih društev v kraju je pomembna tako za osnovno dejavnost kot tudi vloga za povezo­ vanje in druženje krajanov. Je tudi pri vas tako? Društvo je bilo ustanovljeno leta 1924. V predvojnem času je že imelo motorno brizgalno in dom z majhno kulturno dvorano, kije služila potre­ bam celega kraja. Med vojno je bil dom požgan. Gasilci so si po vojni uredili majhno orodjarno poleg na novo zgrajenega zadružnega doma. V letu 1964 so poleg dogradili garažo in v letu 1984 ob še eni razširitvi odpr­ li nov dom, kakršen stoji še danes. Vseskozi smo sledili tudi tehnične­ mu razvoju gasilstva. Vsa oprema, ki jo imamo, je dobro vzdrževana in pripravljena za takojšnje posredovan­ je. Zavedamo pa se, da si kakšnih zelo dragih tehničnih sredstev ne bomo mogli kupiti, kajti poleg nakupa veli­ ko stane tudi vzdrževanje, za kar je denarja vedno manj. V društvu je poleg več kot 100 čla­ nov in članic, tudi čez 20 članov ga­ silske mladine. Redno se udeležujemo gasilskih tekmovanj, ki jih razpisuje Gasilska zveza Grosuplje, ravno v tem času pa mladino pripravljamo na izpi­ te za pridobitev činov. V zadnjih dveh letih pa organizi­ ramo poleg klasične veselice še zah­ teven gasilski kviz, kjer morajo tek­ movalci poleg dobrega poznavanja gasilstva in gasilskih veščin zelo do­ bro poznati tudi občino Grosuplje, tako zgodovinsko, zemljepisno kot tudi pomembne osebnosti, ki so živele ali delovale na tem ozemlju. Z vsako­ letno udeležbo društev na tem kvizu gasilci dokazujemo, da nismo samo dobri strokovnjaki na svojem področju, ampak tudi na splošno raz­ gledani in izobraženi ljudje, na katere družba v prihodnje lahko računa. Matjaž Trontelj 9. mojo 1990 9. maja 1990 je bila konstituirana nova slovenska skupščina po pred­ hodnih prvih svobodnih volitvah v Sloveniji, ki je že 2. julija nato sprejela Deklaracijo o suverenosti države Republike Slovenije. Do osamosvojitve pa je bilo potrebno storiti še veliko novih in odločilnih korakov - med drugim tudi plebiscit, na katerem seje 23. decembra 1990 odločilo 88,5 % za samostojno Slovenijo od 93,2 % volilnih upravičencev, ki so se udeležili plebiscita. 9. mojo 2000 Alenka Železnikar, vodja restavratorskih del na protiturškem taboru Cerovo, je prejela za to svoje delo Steletovo priznanje. Nagrado je podelilo Slovensko konservatorsko društvo 9. maja 2000. Občino naprošam, da v naslednji številki Grosupeljskih odmevov sporoči občanom, katere predloge in projekte je prijavila na JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PRED­ LOGOV ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRANJE KULTURNIH PRO­ GRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH BO V LETU 2001 FINANCIRALA RE­ PUBLIKA SLOVENIJA IZ DELA PRORAČUNA, NAMENJENEGA ZA KULTURO. Javni razpis je bil objavljen v petek, 31. marca 2000 v Uradnem listu RS. Zaključil seje 17. maja 2000, za predlagatelje kulturnih programov narodnih skupnosti pa razpisni rok traja do 31. maja 2000. Žensko pevska zbora Konjeniški lobor Trubarjeve konjenice 15. aprila zvečer je bilo v šoli v Šentvidu pri Stični več kot veselo. Čudovito je bilo poslušati območno revijo odraslih pevskih zborov. Bilo jih je 16. Vsak zbor je zapel dve pesmi. Tokrat na sliki predstavljamo dva ženska pevska zbora iz Grosup­ ljega: Ženski komorni zbor KI) Grosuplje (zgoraj) in Ženski pevski zbor Lastovke DU Grosuplje (spodaj). Marjan Trobec O J) (t Sobotno potrk ovonj« Zahotelo se mi je, ko sem se spom­ nil, kako je ob sobotah popoldne potrkavalo pri Svetem Pavlu. Ivan Cankar Te besede globokouninega pisatel­ ja me spremljajo, odkar sem jih pred davnimi leti prvič prebral. Zvonenje ob sobotnih popoldnevih ali dan pred cerkvenim praznikom sem namreč tudi jaz občutil podobno, v tistih odmakn­ jenih letih mladosti, ki sem jih preživljal doma na deželi, še posebno sprejem­ ljivo in prisrčno. Mladostna doživetja, organsko povezana z vsem nadaljn­ jim življenjem, odločilno vplivajo na ves človekov razvoj, nekatera tako močno, da se na stara leta še zlasti, kaj rad miselno vrača v tisti "nikoli več". Kakor mi od časa do časa v ušesih zazveni Ipavčeva "Iz stolpa sem mi zvon doni" ali ljudska "Pa zagorski zvonovi", tako ne morem preslišati sobotnih potrkavam' na Polici, zakaj vsakdo domala enako ali vsaj podob­ no, lahko tudi po svoje všečno spre­ jema lepoto ne glede na kraj ali čas oddajanja in sprejemanja. Zame je bilo tako pred sedmimi de- setletji, takrat, koje vladala drugačna miselnost, takrat, ko smo bili (poseb­ no) kmečki otroci drugače vzgajani, ko je bila naša duša - oh, ta duša - sprejemljiva za lepoto, kije danes bolj ali manj presliševana, namenoma od- tujevana ali celo osovražena. Stopite z menoj sedemdeset, šest­ deset ali vsaj petdeset let nazaj, za večino najbrž, že kar v sivo preteklost, na deželo, dobro uro hoda od Grosup­ ljega proti vzhodu, - takrat sem to pot večkrat prepešačil, kakor pa prevozil - v hribe tako rekoč, kakor so rekli dolinci. To je vas, kije v moji mladosti štela manj od petdeset hiš, a precej več prebivalcev kot danes. Tu štejem le prave poliške hiše od nekdaj, nika­ kor pa ne vikendov nepoliških lastni­ kov, vikendov in stanovanjskih hiš, ki se danes vsebolj bohotijo po zemlji naših takratnih Poličanov oziroma nji­ hovih potomcev. Kot mravlje pridni ljudje so polnili ta prostor; neskonč­ na ljubezen do zemlje, prijazna be­ seda in petje so osmišljevalc takratne vaščane. Iskre konjiče in pohlevne voliče je zamenjal vsemogočni trak­ tor, ta brezčutna prikazen, ki ima svo­ jo moč, nima pa duše. Pa je šlo menda vse prepočasi in ljudje so zahtevali napredek, napredek za vsako ceno! Kruta vojna gaje res prinesla in zdaj ga imamo... No, pa le stopite z menoj tja gor in uživajte, kakor sem jaz takrat! Sobotno popoldne je, na žametno temnordeče-zeleni njivi Pod Goriča- nami. Oče kosi inkarnatko, sočno rdečo deteljo, ki tako izrazito, prijetno diši. Jaz grabim za njim. Črni hrusta, melje, se otepa obadov in od časa do časa pogleda proti nama ali nazaj pro­ ti vozu. Ura v zvoniku cerkve svetega Ja­ koba odbije štiri popoldne. Še preden me spreleti misel, da bo zdaj zdaj zaz­ vonilo v oznanilo praznika oziroma nedelje, se že oglasi mehko potrka- vanje, najprej na veliki bronasti zvon, potem na srednjega. Komaj zaznaven veter pihlja in v rahlih valovih dona- ša in spet odnaša božajoče glasove, da prihajajo do ušes zdaj močneje. Zbor pred zadnjo etapo I. konjeniškega tabora - od Ponikev do Velikih Lipljen "Trubarjeva konjenica", ki delu­ je kot sekcija v Konjeniškem klu­ bu Grosuplje, je 29. in 30. aprila organizirala dvodnevno prireditev - prvi konjeniški tabor. Prireditve so se udeležili Štajerska in Prleška konjenica, konjeniki iz Škofljice in domača Trubarjeva kon­ jenica. Prvi dan prireditve so se zbrali v Velikih Lipljenih in nato odšli pouli- , cah Grosupljega, ter nato čez Peč, Polico, Blečji Vrh, na Kucelj in se podali na Vrh nad Višnjo Goro, kjer so imeli postanek za kosilo. V poz­ nih popoldanskih urah so se vračali mimo Višnje Gore, čez Peščenik, Žalno, Mlačevo, Sp. Slivnico in nato čez Cerovo na izhodišče. Drugi dan so se odpravili čez Škocjan proti gradu Turjak in nato čez Trubarjev rojstni kraj - Raščico k brunarici v Ponikvah, kjer so se konji in njihovi jezdeci spet nekoli­ ko okrepčali. Za povratek proti domu so si izbrali makadamsko bližnjico, ki vodi od Ponikev nepos­ redno k cerkvi sv. Kocjana, kjer je bil Primož Trubar krščen in so nato odšli do Potočnikove kmetije Veli­ kih Lipljenih, kjer so prireditev zak­ ljučili ob kresovanju in golažu. Tako so prepotovali v dveh dneh okoli 90 km poti in prečkali meje štirih občin (Grosuplje, Ivančna Gorica, Velike Lašče in Dobrepolje), kar že samo po sebi kliče k še večjemu so­ delovanju med kraji teh občin. Med plemenitimi konji so bili ameriški ka­ sači, arabski konji, holštajni, hano- veranci (kot nepoznavalec upam, da nisem katero pasmo preveč napačno zapisal) in še nekateri drugi. Najsta­ rejši jezdec je bil 65 letni grosupeljski občan, najmlajši pa so bili stari 17 let - seveda s privolitvijo staršev. Na poti niso imeli posebnih nevšečnos­ ti, le nadoknaditi je bilo treba nekaj izgubljenih podkev, ki jih vešče Konjeniki so potovali tudi mimo Velikega Mlačevega zdaj šibkeje, kot bi jih nevidna roka z ogromno vevnico zajemala in hkrati sipala na vse strani. V enakomernem ritmu se nežno ubrano ponavljajo doni blagoglasnih zvonov, ki hite skozi šti­ ri visoke line na majsko dehtečo po­ krajino: don-don-don...tin-ton, tin- ton...tingl-tongl-tongl-tongl... Doživetje, ki mu ni para. Igraje delam in se samo bojim, da ne bi prekmalu nehalo tam gori v vi­ sokem stolpu na hribu. Z očetom se sijajno razumeva, pa tokrat ne govo­ riva. Zagotovo tudi on uživa z me­ noj... I n najine besede bi samo moti le to svečanost. Mehkotopel majski dan je. Zašče- beta ptica, proti kateri se zakadi uje­ da. Miška steče pred plazilko, a se ta ustraši mene. Drugič ne bo ne mene ne mojih grabelj in tedaj bo kača požrla miško, nežna prepelica pa bo postala plen močnokljune ujede. Medtem pa zvoni in potrkava, življenje cvete in umira, eni uživamo, drugi padajo. En­ krat pa bodo uživali drugi in mi bomo padali. Življenje se nadaljuje, ne da bi se menilo za "malenkosti", kot se veseli potoček ne zmeni, če neznatno dro­ ben pesek in mivko pušča na dnu, posamezne kamenčke pa zdaj potopi, zdaj dvigne in nosi daleč, daleč... Med skošnikoma stoji konj, vprežen v samec, razbrzdan, da ga brzda ne bi ovirala prijeđi; enakomer­ no hrusta sočno rdečo deteljo, tako draž.ljivo dišečo po svojem soku in eteričnih oljih tega in redkih trav, po­ mešanih mednjo. Od časa do časa dvigne glavo s težkim komatom na vratu, zahrza in zaprha, se otrese obadov in muh, otepa z repom, pog­ leda nazaj in vame, kot bi hotel videti, če je voz že naložen, nato spet seže z gobcem v red. Medtem ko grabim okoli njega in mečem krmo na voz, me vse pogosteje pogleduje, češ naj ne hitim, saj tudi on čuti spremembo. To pni/ničnost pred počitkovim dnem. Zdi se, da uživa v detelji kakor jaz v zvonjenju in potrkavanju. Če ne tudi v tem z menoj? Oče neha kositi, jaz kmalu za njim grabiti. Do konca naložim, a na tleh ostane še toliko detelje, da moram z I esti na voz in potlačiti. Šele zdaj lah­ ko zmečem s tal vso košnjo, kamor spada. Poženem in konj s težavo pre­ makne pezo. Do kraja pograbim in zmečem na vc >/„ zasadim koso skoz grablje v zadnji del visokega kupa, poleg zapičim še vile, preden vzamem vajeti v roke, vprašam očeta, če se bo peljal. "Ne, ne!" reče prijazno. "Precej bliže imam tule, pa še v zelniku bom pogle­ dal spotoma da vidim, kako kaj raste." Obrzdam Črnega in, držeč vajeti v rokah, še ne zlezem dobro na kup, ko žival že premakne težo, preden se umestim in rečem: "I, Črni!" Po krajšem presledku se zadnjič oglasi potrkavanje, ki me spremlja do doma. Janez Šeme opravlja stotnik in priložnostni ko­ vač Anton Kraljić. Z njimi je potova­ la tudi tehnična in medicinska pomoč s konjsko prikolico za vsak slučaj in dežurna veterinarka. Trubarjeva konjenica je bila usta­ novljena lansko leto in šteje 25 čla­ nov. So med močnejšimi klubi v Slo­ veniji, ki imajo na razpolago 20 ja­ halnih konj za organizacijo podob­ nih prireditev. Ker jim je dež v soboto zvečer ne­ koliko prekrižal načrt, saj so namera­ vali pri Županovi jami razviti tudi prapor in nato izpeljati še veliko vrt­ no veselico, so trdno odločeni, da bodo to opravili v prihodnje. Zau­ pali pa so mi, kaj predstavlja upodo­ bljen grb na novem praporu. Le-ta spominja na dejavnosti Trubarjeve domačije (plenkača tesarstvo, koža strojarstvo, mlinsko kolo - mli­ narstvo). Naj še omenim, da si je Tru­ barjeva konjenica dala izdelati lična ogrinjala (pelerine) iz šotorskega blaga bordo rdeče barve in črne ši- rokokrajne dolenjske klobuke, ki spominjajo na stare čase. Tudi na ta način želijo ljudje i/ Škocjanskih hribov povedati, da pri­ padajo slovenskim koreninam, med katerimi je nedvomno Trubarjeva ena od najmočnejših. P.S. Pisatelj Janez Sertvfc MtM\u mesecu lansko leto poslal na naše uredništvo gornje besedilo za objavo s spremno besedo, da je bilo sicer ne­ koč že objavljeno v Naši skupnosti, vendar precej neurejeno in z napač­ nim podpisom. Zaradi prostorske stis­ ke te njegove želje v prvi naslednji šte­ vilki nismo uspeli uresničiti Potem pa smo izvedeli, da je 3. junija v 91-letu starosti umrl. ZatO naj bo ponovljena objava prispevka v času košnje rdeče detelje (Lekjejošesejejo?) vhlagspo- min njemu oh obletnici njegove smrti in v ponos Poličanom in okoličanom, katerih se je rad spominjal v svojem pisateljevanju. Hkrati pa naj bo tudi opravilih za neljube in nenamerne na­ pake, ki so se zgodile pri predhodnih objavah njegovih besedil. urednik Jože Miklič UTRUJEN KONJ Kmet je osivel, utrujen konj. Počasi gruda se obrača. Stopinje svinec so in brazde težke skale. Nad poljem pa škrjanec, sveža kri v žilah Slavko Zaviršek Jubilejno lolo 2000 JUBILEJ DANES Za Cerkev jubilej pomeni natanko to, kar je zapisal prerok Izaija, "leto, kije ljubo Gospcxiu ", leto odpuščanja gre­ hov in kazni, ki jim sledijo, leto sprave med razprtimi stranmi, leto mnogovrst­ nih spreobrnjenj in zakramentalne ter izven-zakramentalne pokore. Tradicija jubilejev vključuje tudi zagotavljanje odpustkov v večji meri, kot kdaj dru­ gič. Papež Janez Pavel II. je v doku­ mentu Skrivnost učlovečenja želel vse kristjane spodbuditi, naj duhovno soudeleženost pri jubilejnem letu izkažejo tudi s konkremimi dejanji lju­ bezni, zlasti v korist tistih, ki trpijo zara­ di pomanjkanja ali izrinjenosti na rob družbe. S tem v zvezi papež vztrajno spodbuja za odpis ali vsaj znatno znižanje mednarodnega dolga, ki že dlje časa nevzdržno teži najbolj revne dežele na svetu. To je desetine afriških, la- tinskoameriških in azijskih dežel ter pri­ naša "nove in v primerjavi s starimi ve­ liko bolj zapletene oblike sužnosti". Na­ kopičen dolg presega zmožnost po­ samezne dežele, da bi ga kadarkoli v prihodnosti odplačala. Na praznik otrok seje papež spomnil vseh otrok, ki nosijo puške, pohabljenih otrok zaradi eksplozij min, begunskih in sestradanih otrok, otrok, ki morajo pod prisilo opravljati delo, ki so zaprti v kleti, ki se potikajo po cestah, brez doma. V zvezi s tem je mladinski odde­ lek Osrednjega odbora zajubilej 2000 sprožil pobudo za ustanovitev progra­ ma "Solidarnost mladih zajubilej", ki ima namen izvesti pet projektov: hišo za dekleta ki so se v Kolumbiji ukvarja­ la s prostitucijo, vzgojno središče za mlade iz kameninskega podeželja pas­ toralno središče v Romuniji, sprejem­ no hišo v Vzhodnem Timorju ter hišo istega tipa za in val ide v Pakistanu. De­ nar, potreben za uresničenje teh pro­ jektov, namerava mladinski oddelek zbrati s prispevki mladih, ki bodo prišli v Rim na svetoletno romanje ter drugi­ mi prostovoljnimi prispevki. Papež je ob jubileju izdal dva doku­ menta: napovedno bulo Skrivnost učlovečenja in apostolsko pismo V zarji tretjega tisočletja. V Rimu se bo odvijalo kar 23 stanovskih srečanj: otrok, redovnikov in redovnic, bolni­kov in invalidov, umetnikov, papeških uradov, obrtnikov, izseljencev in begun­ cev, delavcev, duhovnikov, znanstve­ nikov, časnikarjev, zapornikov, mladih, učiteljev, starih, škofov, družin, šport­ nikov, politikov, kmetovalcev, misijo­ narjev, vojakov in policistov, gledaliških igralcev, poleg tega pa se bodo vrstili tudi svetovni kongresi laiškega aposto- lata, o družini, mariološkega, evharis- tičnega, papež bo razglasil tudi nove blažene in svetnike, v postnem času vodil križev pot v Koloseju, kjer bo tudi ekumenski spomin vseh "sodobnih mučencev", en dan pa bo posvečen tudi molitvi za sodelovanje različnih verstev in medverski dialog. Za mlade bodo predvsem aktualni 15. svetovni dnevi mladih, ki se bodo odvijali v Rimu od 15. do 20. avgusta letos. Dejanja in znamenja ki spremljajo ju­ bilej so odpiranje svetih vrat, romanja, odpustki, očiščevanje spomina na pre­ teklost, medverski dialog ter spomin na mučence. Jubilej je torej poseben čas milosti, v katerem je kristjan in vsak člo­ vek vabljen k poglobitvi krščanskega življenja ter verodostojnemu pričevan- ju krščanstva s svojim življenjem, predvsem v dejanjih. Barbara Poderžaj 6. velikonočno roislovo Letošnja cvetna nedelja je bila nekaj posebnega tudi zato, kersmočlani društ­ va MISS organizirali tradicionalno že 6. VELIKONOČNO RAZSTAVO, kije po­ tekala v avli OŠ Louisa Adamiča na Grosupljem. Razstava katere namen je bil najprej predstaviti tradicijo priprave velikonočnih jedi in velikonočnih butar, zadnja 4 leta pa tudi slovenske ljudske pesmi, je postala ena večjih vsakoletnih prireditev v našem kraju. Daje razstava postala pomemben kulturni dogodek za naš kraj, so dokazali tudi obiskovalci, ki so prišli iz bližnje in daljne okolice in napolnili avlo OŠ. Tudi letos je bila raz­ stava razdeljena na dva dela: na kulturni program, ki se je odvijal v avli OŠ, in na ogled razstave v sosednji jedilnici. Kulturni program je začela mlada citrarka Mateja Jamnik s Krke, kije zaigrala venček narodnih pesmi. Nato je vse obiskovalce pozdravil znani radijski voditelj z radia Ogn­ jišče Jure Sesek, kije v svojem značil­ nem slogu povezoval prireditev. Najprej je pozdravil vse navzoče, nato pa se obrnil k trem neznanim, s klobuki pokritim možakarjem, ki so nekaj rovarili na odru za njegovim hrbtom. Sedeli so na stolih pri veliki leseni mizi, naokoli pa je ležalo veli­ ko leskovih vej, pa oblancev, gli­ na,... Le kaj bi to bilo? Voditelj je možakarje vprašal, kdo so in kaj poč­ nejo. Izvedeli smo, da so na obisk v naš kraj prišli suhorobarji iz Ribni­ ce. Tako smo si lahko ogledali delo lončarja, sitarja in posodarja, tipič­ nih predstavnikov ljudske obrti, ki so na pristen in humoren način predstavili svoje delo. Med drugim smo tudi izvedeli, daje lončar tisti, ki dela iz blata denar, od sitarja pa, kaj je in za kaj se uporablja vitra. Predvsem slednja razlaga je poskr­ bela za obilo smeha. Če zapojemo iz dote svojih staršev, v narečju, takot kot so jo zapeli včasih, lahko bi rekli iz srca ali z dna daše, po­ tem pojemo ljudsko pesem. Ljudska pesem nima napisanih not niti besedil, ohranila seje tako, da sojo starši prepe­ vali svojim otrokom ali vnukom, le-ti pa spet svojim otrokom, torej z ljudskim izročilom. Slovenci smo ohranili svoj je­ zik, šege in navade ter svoje pesmi. Pri­ šel pa je čas, koje treba duhovne vred­ note, h katerim spada tudi ljudsko izroči­ lo s pesmimi vred, gojiti zavestno in z enako vnemo, kakor si prizadevamo za vsakdanji kruh. To bi se morali zavedati predvsem mladi, da s tem ohranjamo eno Največjo "butaro " so prinesli ministrantje iz Šmarja - foto: Boštjan Šest bistvenih značilnosti slovenskega na­ roda. Zato člani društva vsako leto v našo sredo povabimo ljudske godce in pevce. Letos smo prisluhnili pevkam in pevcem, ki se zbirajo pod imenom ZAR­ JA - ljudski pevci iz Račne. Pevke in pev­ ci že nekaj nekaj let zbirajo že skoraj poza­ bljene pesmi in jih veselo prepevajo. Na razstavi so nastopili v narodnih nošah in zapeli veliko starih pesmi, med drugimi tudi Pesem o Kopanju, ki jo je spesnil župnik Anton Namre, ki je v letih med 1855 in 1864deloval na Kopanju in v tem času zložil veliko pesmi. Naslednji so nastopili učenci vseh treh OŠ naše občine: OŠ Louisa Ada­ miča OŠ Brinje in OŠ Šmaje-Sap, ki so v okviru kuharskega krožka pod men­ torstvom ge. MajdeŠepicpripravili veli­ konočne jedi. Obiskovalci so bili njiho­ vega tmda zelo veseli, saj so si ogledali preko 1 00 različnih izdelkov, ki so jih na koncu tudi odnesli domov. Učenci (v njihovem imenu je spregovoril Kristijan) so poskrbeli tudi za presenečenje - pripravili so darila - pečene menihe, ki sojih namenili g. župniku, svoji mentori­ ci in vodji razstave. Zelo zanimivo je, da je v kuharski ekipi vsako leto več fantov in da vsako leto občudujemo drugačne jedi. Člani društva smo sodelovanja učencev OŠ zelo veseli in se ga nade­ jamo tudi za vnaprej. Na naši razstavi so nastopili FANTJE Z VASI iz Škocjana ki so se prvič sestali decembra 1996 na Miklavžev večer, z namenom, da bi prepevali stare ljudske pesmi, se družili, obujali spomine in si tako krajšali dolge zimske večere. Da­ nes, po treh letih skupnega druženja so izdali že dve svoji kaseti in slišalo smo, da bodo, v kolikor jim bo zdravje dovol­ jevalo, jeseni izdali novo, tretjo kaseto. Naslednji je spregovoril priznan sloven­ ski etnolog dr. Damjan Ovsec, ki je držal besedo in kljub bolezni prišel na našo raz­ stavo. Z zanimanjem smo prisluhnili nje­ govi razlagi izvora praznovanja cvetne nedelje in velike noči, ki sega v poganski indoevropski čas inje ponazarjal praznov­ anje pomladi. G. Ovsec je obširno predsta- vil šege in navade ter pripravo jedi tudi v času pred razstavo in njegovo razlago si lahko ogledate na TV Grosuplje. V Predoloh je bilo iole slovesno Vaščani iz Predol skupaj s prijatelji, znanci, sokrajani in gosti skupaj jih je bilo skoraj tristo od blizu in daleč - so v nedeljo, 30. aprila pospremili v novo kapelico svojo sv. Marijo, Kraljico miru pod vodstvom kopanjskega župnika g. Jožeta Glasa in v spremstvu pevcev s Kopanja Ker ni uspelo prednikom, so se odloči- li izpolniti njihovo zaobljubo pred tremi leti vaščani Predol in pričeli s preudarni­ mi koraki iskati najboljše rešitve za grad­ njo vaške kapelice na že desetletja do­ ločenem zemljišču Ahčinovih. Mesto ne bi moglo biti bolje izbrano, saj že od vse­ ga začetka deluje kot vaško središče, zvonček v zvoniku kapelice pa se prijaz­ no oglaša vsem vaščanom. Z izostrenim občutkom za slovensko dolenjsko kraji­ no je načrte za kapelico narisal g. Matija Musar, ing. grad. iz Luzerna v Švici, nato pa je zagnane člane vaškega gradbene­ ga odbora in prizadevne obrtnike vodil g. Miro Sajovic. Že bežen pogled zgovor­ no pove, daje prav vsak od njih svoje delo opravil tankočutno in z veliko na­ klonjenostjo, prav tako pa so vaščani vsak po svojih močeh in sposobnostih prispevali sredstva ter žrtvoval i svoj pro­ sti čas za uresničitev skupne ideje. Kape­ lica je zelo počasi dobivala svoj končni izgled saj so vaščani želeli tudi malen­ kostim posvetiti potrebno pozornost in "mali vaški biser" je na zadnjo aprilsko nedeljo res žarel v vsem sijaju. Dva ljub­ ka mlaja sta naznanjala pomembnost dogodka kite iz pušpana in cvetovi mar­ jetic so dopolnjevali praznično sliko. Ki­ pec sv. Marije, Kraljice miru, ki je v župnijski cerkvi na Kopanju teden dni oznanjal bližajočo se slovesnost, je do kapelice prineslo šest žena spremljalo jih je šest žena z, baklami in ubrana pesem pevcev. Po končanem obredu in blago­ slovu, ki gaje vodil g. župnik,je zbrane nagovoril in se vsem sodelujočim zahvalil tudi vodja gradbenega odbora Predolci so sicer skromni ljudje, a nji­ hovo gostoljubje ne pozna meja: ob obloženih mizah in polnih kozarcih so pogostili prijatelje in sorodnike ter sku­ paj z njimi počastili svoj praznik. Sv. Ma­ rija iz Predol pa je svojo nalogo vaške zaščitnice nastopila takoj: nevihtni obla­ ki so dan prej in dan potem stresali svojo težko vsebino, celo v nedeljo so besneli ponekod po deželi, v Predolah pa je od zgodnjega dopoldneva prijazna roka ve­ drila nebo, k jer je sijalo prijetno spomla­ dansko sonce. Ob mraku je za zaključek pomembnega dneva in v čast naslednje­ mu daleč naokoli zasijal visok kres. Cel mesec maj se bo ob pol devetih zvečer oglašala molitev rožnega venca pred kapelico. Pridite, Kraljica mim bo s svojo milino v svojem novem domovan­ ju prevzela tudi vas! Mojca Sajovic Po nastopu dr. Ovsca je Jure Sesek povabil na oder častnega pokrovitelja razstave, urednika mesečnika Ognjišče mons. Franca Boleta. Za vse, ki ne ves­ te, kateri mesečnik je to, naj povem, daje mesečnik Ognjišče kvaliteten katoliški časopis za mladino, ki izhajažc35. leto in obravnava širok spekter mladinskih dejavnosti. Oče urednik nam je spre­ govoril o začetkih delovanja o temah, ki jih je mesečnik obravnaval, o težavah, ki jih je imel s tedanjimi oblastmi, o uspe­ hih in širjenju naklade (trenutnaje okoli 80.000) in o načrtih za naprej. Na končuje sledi lo tekmovanje za naj butarice. Žirijaje imela kar nekaj dela in uspešno podelila nagrade za največjo, najlepšo in najbolj izvirno butarico. Naj­ večjo butarico (visoka je bila preko 7 metrov) so prinesli šmarski ministrantje pod mentorstvom Jožeta Meh leta. Na­ grado za najlepšo butarico je prejel Ambrož Zaviršek in Brezja nagrado za najbolj izvirno pa dvojčka Uroš in Gre­ gor, ki sta z dedkom, članom Fantov z vasi, prišla iz Škocjana. ()b aplavzu pub­ like je dedek oz. ata prišel na (xler in nam predstavil vse vrste lesa ki sestavljajo velikonočno butarico, in njihov pomen. ()b končuje sledila Se /ah vala organ i/a torjev, nato pa otvoritev razstave (otvo­ rila stajo g. župnik dr. Franc Šuštar in častni pokrovitelj mons. Franc Bole). Obiskovalci so si ogledali razstavo, na voljo paje bilo nekaj prigrizka in pijače, tako da so se na razstavi ob prijetnem k lepetu zadržal i še dve uri. Ob koncu uspešne prireditve pa se člani društva MISS zahvaljujemo: nas­ topajočim, razstavljalcem in sponzorjem, Župnijskemu uradu Grosuplje in ge. Majdi Šepic /a sodelovanje, v(xlstvu OŠ Louis Adamič za najem dvoran, TV Cirosuplje za snemanje prireditve ter vsem, ki ste obiskali našo razstavo. Za Društvo MISS Andrej Štrus Prešeren v številkah V \ O- 1800 - 1849 Ob 200-letnici rojstva našega naj­ slavnejšega pesnika Franceta Prešer- naje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pripravila razstavo vseh knjižnih izdaj njegovih pesmi. Avtor razstave Samo Kristan razstavnega prospekta sicer ni izkoristil za izčrpnej- šo statistično obdelavo razstavljenih knjig (prevajalci, uredniki, založniki, naklada ipd.), vendar je iz bibliograf­ skih opisov posameznih izdaj mogoče spoznati nekaj zanimivih podatkov. Po Prešernovi prvi in edini pesniški zbirki leta 1847je do leta 1900 izšlo še 7 izdaj Poezij, in sicer 4 v slovenskem, 2 v nemškem in 1 v češkem jeziku. Med letoma 1900 in 1945je izšlo 17 laijižnih izdaj Prešernovih pesmi, od teh 2 nem­ ški ter po 1 ruska, hrvaška in srbska, od leta 1945 do konca leta 1999 pa je izšlo kar 131 domačih in tujih izdaj Prešerna! V prvem obdobju (od 1847 do konca leta 1899) so bile torej Prešernove pes-mi povprečno izdane na vsakih dobrih 6 let, v drugem obdobju (od 1900 do 1945) so izhajale na dobri dve leti in pol, v obdobju 1945-1999 pa so v pov­ prečju izhajale na vsake 4 mesece. Do zdaj, tj. v 153 letih (1847-1999), so knji­ ge Prešernovih pesmi izšle skupno v 156 izdajah. Prva Prešernova zbirka leta 1847 je izšla v 1200 izvodih. Od teh jih je pes­ nik prejel sam 150, ostalih 1000 so pro­ dali naslednjih 20 let, in sicer v prvih 3 ' mesecih 338, v prvih 6 letih še 135 in v naslednjih 12 letih še 510. Od ostalih 155 izdaj je avtor razstave navedel naklado pri dobri tretjini izdaj: pri 40 slovenskih in 20 tujih. Skupna znana naklada teh slovenskih izdaj je 347.000, skupna znana naklada Prešerna v tujih jezikih pa 108.000 izvodov, skupno to­ rej 455.000 izvodov. Povprečna znana slovenska naklada je 8700, povprečna znana tuja naklada pa 5400 izvodov. Gledališko predstavo na Grosupljem Odlično komedijo porodokso Simona Zoreč Ramovš, sodelavka državnega sklada za ljubiteljsko kul­ turo s sedežem v Ivančni Gorici, je poskrbela, da imamo letos na Grosup­ ljem pravo gledališko sezono: v zim- sko-pomladncm delu naj bi videli tri, v jesensko-zimskem delu sezone pa dve odrski predstavi, in sicer gledališč iz Nove Gorice, z Jesenic, iz Stične, Kran­ ja in Ljubljane. Tako je 20. aprila gosto­ valo Gledališče Dr/ne in lepi (Stična) z groteskno komedijo Josepha Kcssel- ringa Arzenik in stare čipke, ki jo je režiral Igor Gruden. V duhovito napisani in odlično uprizo­ rjeni komediji se premeteno prepletajo sestavine grozljivke in posmehljivkc, oboje pa povezuje in nadgrajuje para­ doks. Grozljivka je tematizirana v senti­ mentalni in lopovski varianti: en niz mrt­ vecev namreč sproducirata ostareli dami, ki iz samovšečnosti, nekrofilije in sentimentalnosti zastrupljata svoje osamljene stanovalce, za drugi niz mrt­ vecev pa poskrbi njun podjetni nečak, ki se z umori rešuje na vseh koncih sve­ ta iz raznih težav. Humorne sestavine so najbolj očitno vezane na njunega splošno priznano norega nečaka Teddvja, satirične sesta­ vine imajo neumne intervencije organov reda in varnosti, ki seveda nikogar ne odkrijejo, za ironične tone teatrske av- torefleksi je pa poskrbita poklicni gleda­ liški kritik in pisec dramskih del, ki vsak po svoje tečeta za prepričljivostjo življenja in hkrati bežita od nje. Smešna grozljivost in ironija se vse bolj preple­ tata s problemi prikrivanja in spozna­ vanja norcev in norosti, v kognitivno zanko pa nori dami na koncu povlečeta tudi gledalce: kojima uspe z zastruplje­ nim vinom postreči še upravnici noriš­ nice Srečni dol, jima gledalci, očarani nad njuno tekmovalno uspešnostjo in svo­ jevrstno, noro naivno vitalnostjo, nav­dušeno zaploskajo, s čimer se razkrije, kako se nori, neumni in sprevrženi pa tudi veseljaški in veseli svetne končuje z gledališko rampo. Režiser Igor Gruden s pomočnico Jano Zupančič je ustvaril konceptualno in detajlno izdelano predstavo, v kateri se smeh, grozljivost, posmeh in para­ doks združujejo v suvereno magijo tea­ tra in v kateri ima večina dramskih per- son svojsko pojavno in nazorsko kon­ turo. Abby (Tanja Jurečič) in Martha Brewster (Ana Ficko) sta perfektn i: mi­ losrčni, morbidni starki, komaj opazno zasukani, naivno odkritosrčni in pobožno nekrofilni. Nečak Jonathan (Tomo Tomšič), delikvent, kriminalec, morilec, njun tekmec v zločinstvu, je fra­ jer, nonšalantni kozmopolit, nastopač in prostak, kije dobro obarvan tudi s slen- govsko govorico. Koje ob koncu prav moralizatorsko kaznovan, je njegova igra manj prepričljiva Nečak Mortimer(Mik Če bi veljali taki povprečji tudi za izda­ je, pri katerih naklada ni navedena, to­ rej za preostalih 77 domačih in 20 tujih izdaj, bi bila celotna naklada Prešerno­ vih pesmi okoli 1.200.000 izvodov. Ven­ dar je treba upoštevati, da so starejše slovenske izdaje in verjetno tudi pre­ ostale izdaje Prešerna v tujih jezikih nižje od obeh povprečij, zato smemo raču­ nati, daje absolutna naklada od 800.000 -1.000.000 izvodov, kar je vsekakor fan­ tastična številka. Najnižja znana nakla­ da je 500 izvodov, najvišja tuja (srbska) je 12.000 izvodov, najvišja slovenska pa 50.000 izvodov. Prešeren je v knjižni obliki izšel razen v slovenščini še v 16 tujih jezikih: v srbščini v 20, v nemščini v 8, v make- donščini v 6, angleščini v 5, ruščini v 4, hrvaščini v 3, v češčini, francoščini in italijanščini v po 2, v slovaščini, poljšči­ ni, ukrajinščini, albanščini, romunšči- ni, kitajščini in bengalščini pa v po 1 izdaji. Ob vseh 150 in več izdajah je prav presenetljivo, kako neprivlačni in po- Lampret), predstavnik povprečnega re­ alističnega pojmovanja življenja hkrati pa strokovnjak za teater, torej za svet virtualne resničnosti, je uglajen, jupijev- ski, hkrati pa oportunističen, spletkar- ski in polaščevalen. Nečak Teddy, med­ icinski norec, shizofrenik, ima besedilno malo karakternih elementov, vendar ga je Miha Genorio znal izoblikovati v odrsko poln, izrazit lik, nabit z vitalnos­ tjo, ki se dokazuje v delu grobokopa in opravljanju najvišjih državniških dolžnosti. Dr. Einstein (Sašo Porente), Jonathanov pajdaš, specialist za obraz­ no in morilno kirurgijo, je mefistovski lik, vdan telesnemu ugodju in uživanju, sicer pa preračunljivec in zmuzne. Ostale vloge so manj pomembne. Stražnika (Klemen Vovk in Roman Mi- klavčič) je režiser skušal poživiti z do­ lenjsko govorico, vendar neuspešno. Tudi stražnik O'Hara (Gregor Medved) je ploska karikatura dramskega pisca še manj izrazit je poročnik Roonev (Matej Lampret). Boljši je prečastiti Harper(tudi Matej Lampret), pobožnjaškoekstetič- ni in hkrati pridobitniško zaslepljeni pas­ tor. Primerna pa je tudi ga. \Vitherspoon gosto kar pusti so naslovi izdajanih knjig. Poleg izvirnega naslova Poezije (Poems, Poemes, Poesien, Poezi) nosi­ jo izdaje pogosto naslov Pesmi (Ge- dichte, Lieder, Pesme, Pjesme, Basne, Stihotvorenija, Versei) ali še bolj pro­ zaično Delo, Zbrano delo. Sabrane pjes­ me, Odabrane pjesme, Zbirka Prešer­ novih pesmi (v kitajščini) ali pa kar Fran­ ce Prešeren. Ah smo Slovenci, uročeni od Prešerna, urekli tudi veliko večino tujih urednikov oz. založnikov? Od mo­ notonega ponavljanja nekoliko odsto­ pa Sarajevčan Juraj Martinović z naslovoma Sonetni venac oz. Soneti nesreče, nov, pesniški naslov pa imajo - od 156 - samo tri izdaje: Viktor Kudel- ka je svojo češko zbirko Prešernovih pesmi poimenoval Muj sen šel po hla- dinč (Moj up je šel po vodi), Vit'azoslav Hečko je slovaško knjigo Prešernovih pesmi poimenoval Strunv lasky (Stru­ ne ljubezni), eno od slovenskih izdaj Prešerna pa je Dimitrij Rupel poimeno­ val: Srebmina rosa trave. J.MuUer (Monika Genorio), upravnica norišnice: poslovno mrtvo hladna in vzvišena nad človeškimi usodami, zato je razumljivo privoščlji vo zadovoljstvo gledalcev, ko jo skupi. G. Gibbs (GašperGenorio), ne- zastrupljeni kandidat za stanovalca nima svoje individualnosti - morda bi jo ust­ varil, če bi bolj izrazito oz. vztrajno poka­ zal svojo željo, katero bi gledalci razu­ meli paradoksalno. Scena v gledališkem listu sicer neo­ menjenega scenariste je glavnemu vse­ binskemu tonu primemo kontrastna: re­ alistična pregledna in funkcionalna. Za zvok in luč je skrbel Boštjan Erjavec: popevke so dobre v crescendu nepri­ merno odsekane pa v decrescendu. Maske in frizure, katere je uredila Maja Legan, so dobre, le od obeh tet premalo izrazite in zato v neskladju z njunim starčevskim gibanjem in kretnjami. Besedilo gledališkega liste, ki ga je podpisal prof dr. etc. Arsen Larsen- kar je ironičnosporočilrupsevdoriim-je na­ pisano duhovito in nakazuje nekaj bist­ venih sestavin komedije, vendar šele po videnju predstave. J. Miiller Moli TOC bo dobil velikega bralo Medtem ko se večina investicij v TOC 2 zaključuje, se čez cesto proti Polici pripravlja teren za začetek grad­ nje obrtne cone TOC 3. Predvsem tisti investitorji, ki bi nove prostore potrebovali čim prej, so bili pred časom že dodobra nejevoljni. Po njihovem mnenju seje čakanje na pa­ pirje na občini vleklo predolgo, sami pa so zaradi tega izgubljali predvsem boj s konkurenco ter za gradnjo najbolj primerne mesece. Podjetje Avtck je marca letos svoj protestni dopis posla­ lo celo grosupeljskemu občinskemu svetu. Občina pa je svoje opravičilo iskala v dolgotrajnih upravnih postop­ kih države, ki izdaja vsa potrebna do­ voljenja za začetek del. Kdo je na kon­ cu izgubljanje teko ali teko jasno. Kljub zapletom in enoletni zamudi se na območju TOC 3 sedaj že marsikaj do­ gaja. "Ovir za pridobitev gradbenega dovoljenja ni, gradnja se lahko prične, pripravljalna dela nekaterih investitor­ jev že tečejo," poudarja vodja občinske­ ga urada za komunalno infrastrukturo Jože Miklavčič. Polagajo se cevi za od­ vajanje meteornih voda s ceste ter toplovod. Velik kup peska je zrasel čez noč in presenetil celo strokovne službe občine, ki ga seveda tam niso načrtova­le. Z njim naj bi lastniki tamkajšnjih par­ cel nasuli zemljišče. V sprejetih prostor­ skih načrtih bo namreč zaradi poplav- nosti treba celotno področje TOC 3 dvig­ niti do nivoja obstoječe ceste proti Jerovi vasi za približno en meter. Od trenutno 11 parcel ste skoraj po­ lovico zemljišča v zazidalnem načrtu odkupili podjetji Avtek in Bossplast, ki sta si tudi najbolj intenzivno prizade­ vali začeti z gradnjo poslovnih objek­ tov za svojo dejavnost. Kaj bo zraslo na preostalih 21.500 kvadratnih metrih, pa še ni popolnoma jasno. Poleg Avt- ka naj bi ob avtocesti prostore za pro­ dajo rabljenih tovornih vozil gradil AvtoGarbajs. Tržno zanimivejše pa bo območje ob cesti proti Jerovi vasi. Tam boste imela svoj prodajni salon, skladišče in servis zastopnika avtomobilskih proizvajalcev Renault, BMVV in Rover. Pridružilo pa sejimabotudi mizarstvo Hi-Po. Kdo in kaj bo gradil v osrednjem delu TOC 3, pa je zaenkrat prepuščeno odločitvi se­ danjih lastnikov zemljišč. Od njih mora občina v kratkem od­ kupiti še nekaj kvadratnih metrov za ureditev ustrezne komunalne infrastruk­ ture, od vodovoda in kanalizacije, do zelenic in kolesarskih poti. Sredstva so v letošnjem proračunu zagotovljena, prav teko naj bi bilo dovolj denarja za izgradnjo osnovnih komunalnih vo­ dov, ki se bodo povezovali z območ­ jem TOC 2, zago-tevlja Jože Miklavčič. Po njegovih besedah naj bi se se prvi investitorji - Bossplast je že začel z deli - v nove prostore vselila do konca le­ tošnjega lete, oziroma najkasneje janu­ arja prihodnje leto, Občina pa ima po skupnem dogovoru dolžnost, da do tedaj zagotovi sredstva in zgradi tisto infrastrukturo, kije pogoj za pridobitev uporabnih dovoljenj obeh podjetij. Kako se bo infrastruktura gradila za­ enkrat še ni jasno. Če tamkajšnji investi­ torji ne bodo izoblikovali lastnega konzor­ cija kot so ga v TOC 2, bo investitor občina izvajalca pa bo izbrala z javnim razpisom, pojasnjuje vodja urada za pro­ stor na Občini Grosuplje Saša Galonja. Občiaski svet je namreč sprejel sklep, da si morajo investitorji v sklopu zazidalne­ ga načrta TOC 3 izgradnjo mfrastrukture plačati sami. Pred pridobitvijo gradbene­ ga dovoljenja pa mora vsak tako ali teko občini za kvadratni meter zemljišča plača­ ti 87 mark komunalnega prispevka Ti stro­ ški niso majhni, občina pa seje hkrati odločila da jim znesek komunalnega prispevka zniža /a desetino. PO POLŽJE DO URESNIČITVE PROJEKTA Pogovori med občino in podjetji, ki so bila zainteresirana za gradnjo v sklo­ pu obrtne cone, so stekli že pred leti. Podjetje Avtek na primer, je predkup­ no pogodbo za 12.640 kvadratnih met­ rov zemljišča podpisalo žejunija 1998 in jo overilo leto dni kasneje. Že na začetku je bilo njegovemu vodstvu za­ gotovljeno, da bodo z gradnjo lahko začeli najkasneje julija 1999 in se v nove prostore vselili letos poleti. Maja lani je Avtek projekt poslovnega objekte z vso dokumentacijo prinesel na uprav­ no enoto, kjer je nato čakala na odobri­ tev, oziroma na grosupeljsko občino, ki ni pravočasno poslala projekta opremljanja stavbnih zemljišč v TOC 3. Zapletalo seje tudi pri dogovorih z enim od lastnikov tamkajšnjih zemljišč, ki zemlje ni želel prodati. Pika na i pa je bila cena komunalnega prispevka, ki se je od prvotne ponudbe 380 tisoč mark v dveh letih povzpela na dober milijon nemških mark. Kaj sedaj? Direktor podjetja Av­ tek John Lane poudarja, da so kljub zamudi v TOC 3 še vedno pripravljeni graditi in tudi bodo gradili, vendar ne vedo povedati, kdaj. Bližina avtoces­ te in dostopnost sta glavni prednosti lokacije, s katero so zelo zadovoljni. Uspeli so pridobiti vsa potrebna dovoljenja za gradnjo, čakajo pa občino, da uredi osnovno infrastrukturo. "Pro­ ces pridobivanja dovoljenj se je res ne­ koliko zavlekel vendar brez tega nikakor nismo želeli začeti z deli. Naši odnosi z občino so dobri in upam, da bodo taki tudi ostali," zaključuje John Lane. Petra Anilovar mej tOOO Orf fov instrumentarij - prvi glasbeni korak Slavni nemški skladatelj Carl Orff, ki sije glasbeno pot utiral z na videz in uho preprostim instrumentarijem, v muzikalično-ritmičnem pomenu pa skupkom večnih raznolikosti, je du­ hovni mecen ideje, ki je za vsakega glasbenega pristaša še kako po­ membna. Orffova ideja je na sloven­ sko prodrla že leta 1962, oče le-te je prof. Kalan, v minulem desetletju pa je njeno seme že pognalo kali. Po­ budnik srečanj Orffovih skupin in nadaljnji nosilec temeljev te ideje, Milče Stegu, pojasnjuje osnovno vizijo druženja manjših melodičnih orkestrov: "Gre za vzgojno- izobraževalni proces, vezan na glas­ bene šole, vrtce, osnovne šole in glasbene gimnazije, kamor je ta ide­ ja prodrla. Ta ne klasificira ljudi! Na­ menjena je predvsem druženju in razvijanju muzikaličnega občutka in igranju tistega, kar je glasbeniku za­ pisano v srce." Milče Steguje hkra­ ti tudi vodilna sila izobraževalnega rxxljetjaOrff-Hemit Ljubljana, gene­ ralnega zastopnika za avtentični Orffov instrumentarij ksilofonov, metalofonov, zvončkov, trianglov, tamburinov, bobenčkov, činel in še kaj. Ves ta instrumentalni izbor je zvončkljal, ropotal in ubrano zve­ nel na 5. državnem srečanju Orffo­ vih skupin v Grosupljem. 14. aprila je avlo O. Š. L. Adamiča zasedlo 368 otrok iz vse Slovenije, porazdeljenih v 28 skupinic, ki so preko celega dne s svojih glasbil izvabljale fantazij­ ske zvoke, glasove pravljične do­ mišljije. Srečanje, ki ni bilo tekmo­ valne, pač pa revialne narave, je budno spremljala strokovna komi­ sija na čelu s predsednico Ido Vir- tovo, diplomantko in nekdanjo pre­ davateljico Orffovega instrumenta­ rija v Salzburgu, kije po zaključeni glasbeni akademiji mentorjem vsa­ ke izmed zasedb predočila strokov­ no oceno. Ravnatelj GŠ Grosuplje Franc Korbar je tudi vzljubil tenkočutno, spevno Orffovo glasbo in v njej odkril neslutene možnosti čutnega podajanja, zato je poleg matične šole s pristnim instrumentarijem opremil tudi obe dislocirani enoti. V Grosup­ ljem in Ivančni Gorici prof. Tanja Tomažič zakonitosti in skrivnosti Orffovega glasbenega sveta že ne­ kaj let uspešno prenaša na svoje varovance. Ti so združeni v skupi­ no grosupeljskih instrumentalistov in zbor Ivanških dečkov solidno zastopali barve grosupeljske GŠ. Z njihovo interpretacijo je bil zado­ voljen tudi prof. Korbar, ki bo na­ dalje še gradil in dopolnjeval obs­ toječo glasbeno bazo, med drugim tudi zaradi ogromnega bogastva na­ rodne pesmi, ki se bo, prirejena za omenjeno glasbeno zvrst, ohranja­ la za naslednje ne- in glasbene ro­ dove, domači glasbeno-literarni opus pa bo suvereno branil sloven­ sko folkloro v evropskem prostoru. Poudaril pa je tudi izreden pomen vokalne spremljave in giba, saj so petje, igranje in ples tisti elementi glasbenega izražanja, ki zlasti pri otroku, ki se na ta način prvič sreču­ je z glasbeno divo, spontano razvi­ jajo in poglabljajo muzikalnost. Orf­ fova ideja glasbeno dozorevajoče- mu otroku omogoča način učenja osnovnih glasbenih elementov, kot sta ritem in melodika, združena s pe­ tjem, gibanjem telesa in igro. Preko igre otrok spoznava vse glasbene elemente, glede na svoje sposob­ nosti pa se vključi v skupno muzici­ ranje in koristno sodeluje v skupin­ skem izvajanju. Igranje ga vzpod­ buja, močno razveseljuje in izobražuje, postopno pa to zvrst raz­ vija do zelo lepih glasbenih oblik in različnih vsebin glasbenega izražanja, je navdušen profesor. Po­ jasnil je tudi prednosti same ideje, ki že z minimalno količino glasbene­ ga znanja nudi možnost skupinske­ ga izražanja, v kombinaciji s posam­ eznimi instrumenti pa nadgrajuje osnovno Orffovo idejo igranja brez Razstavo Velikonočni žegen Društvo podeželskih žena Sončnica iz Grosupljega je bilo pova­ bljeno v nedeljo, 9. aprila 2000, ob IS uri, v galerijo Kresnička (Jurčičeva domačija - Muljava) na odprtje razstave Velikonočni žegen. not v pentatoniki - zaporedju petih celih tonov. "Starost in znanje sta tista, ki omejujeta izvajanje tehnično zahte­ vnih skladb. Z razvijanjem glasbe­ nega duha pa ta zvrst preraste v zrelo glasbeno izražanje, temelječe na sposobnosti interpretacije, saj so nekateri vodilni instrumenti prireje­ ni tako, da se njihov tonski razpon lahko razširi v kromatično polton- sko lestvico," je še dodal prof. Kor­ bar. Orffova ideja, ki seje šele osvo­ bodila povojev, prav gotovo ne bo neslavno zaspala na glasbenem po­ gorišču; že za voljo posamičnih en- tuziastov, ljubiteljev in tistih, ki pri­ segajo na njene odlike, ne. Barbara Pance Glasbeno iole Grosuplje Partizanska I, 1190 Orosuplj« talafont 061 7*4-304, 704-404 Obvestilo Obveiiomo vse občan«, de bo redni vpis v glasbeno iele se ielshe Iele «000/2001 v sobote, 17. moje «000, od 10.00 de 11.00 In v sobote, 1. Junija 1000. od 10.00 do 11.00 v prostorih Glosbene iele Grosuplje. Ravnatelj Prane Korbar JURIJ ZELENI Jurij zeleni v vas je prišel, s cvetjem, zelenjem naravo odel. Kukavica plaha ptica tudi že oglaša se, nam pomlad je popestrila, z njo vsi veselimo se. Stanka Ahlin Razstava Velikonočni žegen na "tiho nedeljo". Razstavo je pripravil dr. Boris Kuhar v galeriji Kresnička na Muljavi Na sliki ga. Milena Starešinič v sredini v družbi s Tončko in Jožico - foto: Stanka Ahlin Razstava je bila zelo zanimiva, saj je bila razstavljena zbirka ve­ likonočnih razglednic, stare pred­ loge za izdelovanje pisanic, značilne velikonočne jedi, ga. Milena Starešinič iz Bele Kraji­ ne pa je izdelovala pisanice kar na razstavi sami. Razstave se je udeležilo 15 članic društva, sama pa sem kulturni program pope­ strila še s svojo pesmijo Grof in lončar. V imenu Društva podeželskih žena Sončnica se zahvaljujem or­ ganizatorjem za povabilo ter poiz- kušnjo vseh predstavljenih jedi. Predsednica DPŽ Sončnica Grosuplje - Stanka Ahlin Grosupeljski spomin no drugo tisočletje Kuge, lakote in vojske - Reši nosi Na začetku drugega tisočletja poselitev Evrope ni hila prav po­ sebej gosta. Po oceni naj bi štela vsega skupaj 28 milijonov prebi­ valcev. Zaradi tega so se dokaj svo­ bodno preseljevala razna ljudstva. Naši kraji pri tem niso bili izjema. Ko se je državna tvorba le nekoli­ ko utrdila, so oblastniki začeli z načrtnimi kolonizacijami, ki so trajale kar nekaj stoletij. Nekateri zgodovinarji delijo tO dobo na več obdobij, menim pa, da so bili ti poizkusi vseskozi prisotni, le oko­ liščine so se spreminjale. Zaradi tega so se včasih odvijale pospeše­ no, večkrat pa so jih zaustavljale razne naravne nesreče in kuga. Poleg "velikih ", "zgornjih " in "(po)novih " vasi se je pojavila tudi Stranska vas (Grosuplje). Na Kranjskem so se do 13. stoletja skoraj povsod do oblasti povzpele staroplemiške rodbine tujega izvo­ ra - pri nas: Višnjegorski, Ortneš- ki, Spanheimi, Auerspergi in dru­ gi. Vsi so s seboj pripeljali svoje ministeriale (plemiče nižje vrste), ki so vedno bolj izpodrivali kose- ze. 1277je Hartvik zaradi kesanja, ker je stiškim menihom in njihovim podložnikom na Ubeljskem in Stra- nah pri Postojni povzročil veliko kri­ vic, daroval eno kmetijo na Mlače- vem (Zemlassen). 1278 - Hartvik je poklonil še dve kmetiji na Mlačevem in dve na Gati- ni (Gotthein). 1284 - Stiski samostan je dobil dve kmetiji na Brvacah, ki ju je da­ roval Albert Auersperg. 1291 - V ohranjenem urbarju kle- vevškega gospostva je (spet) omenjena posest na Mlačevem (Bo- štanj ali morda celo Malo Mlačevo). 1294 so Majnclin Auersperg, nje­ gova žena Diemota ter sinova VVolf- gang in Herbart podarili eno kmeti­ jo na Grosupljem. Kot darovalci Stič­ ni so se pojavili Babonići (hrvaški plemiči iz okolice Mostarja). 1300 je Oton Auersperg podaril samostanu eno in pol kmetijo v Lučah, njegov brat Hugolin pa je pol kmetije na istem kraju prodal za dve marki. Njuna mati Berta je po­ darila Stični dve kmetiji in en mlin na potoku pri Mali Stari vasi. 1308 - Vojvoda Friderik Habsbur­ ški je sklenil zavezo s hrvaškimi gro­ fi in grofom Dujmo Frankopanskim. Hrvaška se je obvezala denarno in vojaško, Babonići (pozneje so se preimenovali v Blagaje) pa so zato dobili posestva ob Spodnji Krki in Gorjancih. V urbarju klevevškega gospost­ va sta omenjeni dve kmetiji (zum Grossen Latscha) na Velikem Mlačevem (in Harlander pharr) v šmarski župniji. 1317 - Gerloch pl. Auersperg, sin pokojnega Majnclina s Hmeljnika, je prodal s soglasjem sina Bernar­ da, žene Kunigunde in bratov Her- barta, Hertleina, Henrika in Majn­ clina opatu Frideriku dve kmetiji v Grosupljem za 24 mark oglejskega denarja. 1321 - Kunkl Konrad iz Šumber- ka je prodal opatu Nikolaju kmetijo v Zgornjih Duplicah, tri kmetije pa je samostan zamenjal za eno kmeti­ jo na Lipoglavu. 1323 je samostan zamenjal dve kmetiji v Grosupljem z dvema kmeti­ jama v Zgornjih Duplicah. 1324 je Albert Tscherhan z ženo Kunigundo poklonil opatu Nikola­ ju Hmeljniškemu tri kmetije v Veliki Loki, Bolfenk iz Šumberka paje pro­ dal eno kmetijo pri ribniku v Spod­ njih Duplicah. 1327 - je opat Eberhard Planinski zamenjal kmetijo v Žvirčah pri Hin- jah in v Križu pri Žužemberku z brati iz Gracarjevega turna (von Graz) za njihovi dve kmetiji v Goričanah pri Polici. 1329 je opat Eberhard vpričo pri- orja Sajfrida, Friderika in opatove­ ga služabnika Otona kupil od Hert- nida (von Schonbuhl) dve pusti (brez naslednika) kmetiji na Polici (bey Polzach). 1331 je Majhard, grof Ortenbur- ški, poklonil stiškemu opatu Eber- hardu kar enaindvajset kmetij, k če­ mer sta soglasje dala tudi njegova sinova, grofa Herman in Majnhard. Posest je ležala v Zagradcu, na Mlačevem, na Gatini, v Loki in v Lučah. 1332 - Albert Čušperški je sode­ loval pri prodaji kmetije v Bršljinu pri Novem mestu. Od 1333 do 1335 Stična je do­ bila dvor Praproče. Dvor naj bi po Valvasorju podaril človek neplemc- nitega stanu, pozneje so ga prevze­ li Galli. 1348 so bili močni potresi, ki so na Koroškem trajali 40 dni. Nato je med ljudmi kosila "črna smrt" in na Kranjskem pobrala več kot polovi­ co ljudi. Jože Miklič Slika na naslovnici: Velika Loka - Velike in (po)nove vasi so nekoliko mlajšega datuma nastanka - pri nas večinoma iz 13. in 14. stoletja. lepe zgradbe lepo MCSTO najdejo "Ljudski glas" zatrjuje, da bodo sredi Velikega Uplja pričeli / izdelavo muzeja na prostem. Računajo, da bi prikazali celo serijo starih hiš, mlinov, hlevov, kašč, podov, ko/olcev, senikov, svisli. kurnikov, čebelnjakov, svin­ jakov in drugih elnoloških /gradb, s katerimi bi radi prikazali postopke propadanja le-teh. Načrtovalce mestnega središča najbolj skrbi prostor­ ska stiska, saj je evidentiranih ponudnikov več kot je zazidljivega prostora v prostorskem planu. Spotoma pa bodo ob tej priložnosti preuredili vse spominske sobe našim vel'žcnam in možem. jpežek Zagruški Starši in mladostniki, vzgoja so vrednoto Da bi imel modreca za bogatega in da bi imel tolikšno bogastvo, kot ga nosi in prenese samo človek, ki obvlada samega sebe. (Sokratova molitev) VREDNOTE so usmerjevalci naših raz- rnišljanj, čutenj in vednosti. Vrednote so tudi motivacija, da določena dejanja na­ redimo indrugazopetne. Vrednot ne pre­ našamo na soljudi s tem, da o njih govo­ rimo, temveč, dajih živimo. Vrednot se ne naučimo, vrednote posnemamo. Ljudje, ki živijo po vrednotah, pomenijo za okoli­ co neko večjo gotovost, saj je njihovo vedenje bolj predvidljivo, se ne odzivajo, kot se jim trenutno zahoče. TAKO SO TUDI STARŠI, KI ŽIVIJO SVOJE VREDNOTE, ZA OTROKE VELIKO MANJŠA NEZ­ NANKA KAKOR ONI, KI RAVNA­ JO DANESTAKO, JUTRI DRUGAČE. Otroci, še posebej v obdobju mladost- ništva, želijo vedeti, kdo so njihovi star­ ši, kako ravnajo, katere vrednote živijo. Ob starših, ki o vrednotah le govorijo (ali pa še to ne) si težko odgovorijo na ta vprašanja. Ko so otroci majhni, staršem brez vprašanj sledijo. Mladostniki pa se začnejo naenkrat o vsem spraševati, vse preverjati, vse preizkušati, skušajo vse izničiti. Starši naj bodo tedaj mirni, v tem obdobju seje nujno potrebno z mladost­ niki veliko pogovarjati. Ena izmed nalog mladostniškega ob­ dobja je tudi postavljanje lastnega sve­ ta vrednot. Vrednote so nekaj tako zelo pomembnega, da jih mladostniki ne morejo brez "testiranja" sprejeti za svo­ je. Tiste vrednote, ki bodo vsa prever­ janja uspešno preživele, bodo postale njihove. Če želite, da bi mladostniki nesli Vaše vrednote v življenje, živite Vi z vrednotami. Prav tako ni nič narobe z Vašimi mladostniki, ki se o vsem spra­ šujejo in vse preverjajo. Tudi spolnost je vrednota. Spolnost je v svojem najširšem pomenu odnos do vsega, kar je zunaj človeka. Odnos do spolnosti oblikuje otrok vse svoje življenje, ves čas bivanja v družini. Mla­ dostniki dobijo v družini modele, kaj pomeni biti moški, kaj pomeni biti ženska Tudi z odnosom med moškim in žensko se srečajo v družini. Tako bodo fantje skozi lik matere doživljali vsa dekleta, prav tako bodo dekleta skozi lik očeta doživljala vse fante. Ti vzorci so torej neizbrisni pečati, ki govorijo o pripadnosti družini Mladostniki morajo v tem obdobju sprejeti sebe kot spolno bitje - kot fant ali dekle. Najprej seje potrebno navaditi na spremembe, kijih spolna zrelost prinaša in jih sprejeti kot del sebe. Ta proces pa je za mnoge mladostnike zelo težaven. Te­ lesna zrelost še zdaleč ne pomeni zrelosti za spolno življenje. Spolnost je vrednota inje najplernenitejši del odnosa ki temelji na ljubezni, spoštovanju odgovornosti, zaupanju in poznavanju ter lntimnosh med možem in ženo. Zakaj gredo mladostniki v prezgodnje spolne odnose? Zato, ker si želijo bližine, pa je ne znajo doseči drugače, kot s spol­ nim odnosom. Mladostniki prihajajo iz teh izkušenj razočarani, saj niso doživeli tega, kar so si želeli, ker je manjkal OD­ NOS. Najpomebneje je, da se v obdobju odraščanja (mladostništva) starši s svo­ jimi otroki veliko pogovarjajo in jih poslu­ šajo, naj govorijo otroci. Starši naj se za­ nimajo, kdo so fantje, dekleta v katere so mladostniki zaljubljeni. Predlagajonaj jim, da jih želijo spoznati. Mladostniki se bodo težko pogovarjali o spolnosti s starši, ki so j ih kot otroke zasmehovali ob nj ihovih otroških pripovedih o prvi zaljubljenosti v vrtcu. Spolnost je vrednota in opleme­ nitenje odnosa. Mladostništvo je ob­ dobje zaljubljenosti. Ko so mladostniki zaljubljeni, se veselite z njimi. Zaljublje­ nost pa prinaša tudi številna čustvena nihanja. Mladostniki se zelo bojijo zavr­ nitve, saj so silno negotovi vase. Če želijo starši mladostnikom v naj­ bolj viharnem obdobju odraščanja po­ magati, da bodo to obdobje preživeli varno, srečno in obogateno z vredno­ tami, ki naj bi postale njihov stil življenja naj se z njimi veliko pogovarjajo o od­ nosih, odnosih... Vsebina je povzeta s seminarja: ŠOLA ZA STARŠE - UPAMO SI BITI STAR­ ŠI, frančiškanski družinski center Zapisala: Angelca Likovič Metodologijo KOliliH ZA KOMIKOM v vrtcu Tinkaro maj ttot Šolstvo v naši občini V preteklih številkah Grosupelj­ skih odmevov smo skušali predstaviti problematiko šolskega prostora v naši občini. Pri podružničnih šolah smo ugo­ tovili, da se vse srečujejo s pro­ storsko stisko in nemogočimi raz­ merami za delo. Posebno kritične razmere so v šoli Št. Jurij, kjer vla­ ga in bližina prometne ceste ust­ varjajo izredno nezdrave razmere. Tudi na Polici, kjer pouk poteka v dveh stavbah so razmere daleč od primernosti. Že dolgo pa ne ustre­ za več osnovnim prostorskim stan­ dardom šola na Kopanju. Zob časa je krepko načel tudi šolo v Žalni, ki se poleg dotrajanosti objekta srečuje tudi z izredno prostorsko stisko. Vse navedene šole pa tare tudi skupni problem - nobena od šol nima telovadnice, zato pouk telesne vzgoje "poteka" le v učil- Starejšo In srednjo kameno dobo Prvo in najstarejše arheološko ob­ dobje je starejša kamena doba, ime­ novana tudi paleolitik (v geološkem izrazoslovju je to obdobje označeno z izrazom ledena doba ali pleistocen). Kli­ matsko ni bila enotna, saj so dolgim in hladnim poledenitvam (glacialom) sle­ dili krajši topli medpoledenitveni cik­ lusi (iterglaciali). Obdobje po zadnji po- ledenitvi se imenuje holocen in traja že 10.000 let (še danes). Ima vse značil­ nosti medpoledenitvenih dob, le daje malo hladnejši, kot so bile prejšnje. Lah­ ko se bo kmalu končalo in sledila bo nova ledena doba. Paleolitik je razdeljen na tri stopnje: starejši seje pričel pred pribl. 2,5 mil. let, koje predstavnik rodu homo prvič izdelal kamnito orodje. Najstarejše najdbe so znane iz Afrike. Srednji pa­ leolitik seje pričel pred pribl. 170.000 leti, mlajši pa pred 4().(KX) leti inje trajal do leta 10.000 pred sedanjostjo. To je tudi čas konca ledene dobe. Predvsem srednji in mlajši sta dobro zastopana z najdbami, materialne ostaline starejše­ ga paleolitika pa so v Sloveniji zelo red­ ke in zaenkrat nezanesljive. Prav tako v Sloveniji dosedaj še niso bili najdeni ostanki paleolitskega človeka (na so­ sednjem Hrvaškem so znane najdbe neandertalcev iz Krapine). Nosilec srednje paleolitske kulture je bil nean­ dertalce (Homo sapiens neandertha- lensis), v mlajšem paleolitiku pa je bil nosilec razvoja kromanjonec (Homo sapiens sapiens). Nenandertalci so se razvili v Evropi, vzporedno z njimi pa so se (najverjetneje v Afriki) razvijali naši neposredni predniki kromanjon- ci. Približno 10.000 let so tudi sobivali (od 40.000 do 30.000 pred sedanjos­ tjo), naposled paje modemi človek izri-nicah, ki pa so v večini primerne le za mirne aktivnosti. Tudi podružnična šola Šmarje, ki je nedavno s prizidkom pridobila osnovne pogoje za enoizmenski pouk, se že ob prehodu v devet­ letno OŠ srečuje s pomanjkanjem prostora. Trenutno edini rešen problem glede šolskega prostora je central­ na šola Brinje, ki se bo jeseni pre­ selila v nove prostore. Toda celo na tej šoli bo potrebno kar nekaj iznajdljivosti, da bodo lahko v ob­ stoječih prostorih organizirali de­ vetletno OŠ. S podobnimi težavami se verjet­ no srečujejo tudi na centralni šoli Louisa Adamiča. Toda, kot ste ver­ jetno opazili, o njihovem delu in problemih v tem časopisu nismo ničesar zapisali, saj ravnatelj te šole ne želi sodelovati s časopisom Grosupeljski odmevi. Kakorkoli že, urednik in ured­ niški odbor je s pisanjem o šols­ kem prostoru v naši občini želel širšo javnost opozoriti na zelo kritično področje družbenih dejavnosti, ki bo v prihodnjih le­ tih z vso intenzivnostjo posegalo v občinski proračun, če bomo želeli v zakonitem roku omogoči­ ti devetletko z minimalnimi de­ lavnimi pogoji. Vse to pa so pro­ blemi, ki se tičejo vseh nas. Zato je prav, da smo s tem seznanjeni vsi davkoplačevalci in da po svo­ jih močeh skušamo vplivati na racionalno reševanje teh pro­ blemov. I^ra Šparovec nil neandertalca iz njegovega življenjskega prostora. Najmlajši sle­ dovi neandertalcev so stari 27.000 let, o njihovem izginotju paje danes na voljo več teorij. Grobo jih lahko raz­ delimo v dve skupini: po eni verziji naj bi številnejši kromanjonci asimilirali ne­ andertalce, po drugi pa naj bi neander­ talci izgubili kruto, 10.000 let trajajočo vojno za življenjski prostor, plen, suro­ vine. .. ter postali žrtve hitro napredu­ jočih in naprednejših kromanjoncev. Velikokrat slišimo, da so neandertal­ ci živeli v jamah, vendar je to le deloma res, saj so jim jame predstavljale le občasna zatočišča pred neugodnimi klimatskimi razmerami v zadnji pole- denitvi. Jame so si izmenjaje delili z večjimi zvermi, kot so jamski levi, hije­ ne in medvedi, rjavi medvedi, volkovi in leopardi. Prav tako ne drži, daje bil jamski medved najpogostejši lovski plen neandertalca, saj je bil neposre­ den spopad z 900 kilogramov težko zverjo preveliko izzivanje usode. Mno­ go verjetneje je, da so se neandertalci jamskega medveda lotili le občasno in da so v večini primerov pokončali le oslabljeno, staro ali bolno žival, ki se ni mogla uspešno braniti in ni bila zelo nevarna za lovce. Prav tako tveganje bil lov na mamuta, ki seje nemalokrat končal z zlomljeno roko ali nogo, saj je največkrat le ranjena žival napadla svo­ je napadalce. Ti soji nato več dni sle­ dili, dokler ni poginila, zatem pa sojo razkosali. Iz najdišč v Sibiriji vemo, da so ne­ andertalci živeli v šotorih in prepros­ tih kočah, pri nas pa se zaradi klimat­ skih razmer tovrstni ostanki niso ohra­ nili. Prav tako ne vemo veliko o ust­ varjalnosti neandertalcev, saj se je ohranilo le kamnito orodje, ki so ga uporabljali za strojenje kož, rezanje mesa, obdelavo lesa. Izjemo (ne samo v Sloveniji) predstavlja razvpita najd­ ba naluknjane kosti izjame Divje babe, ki jo lahko razlagamo tudi kot piščal. Izdelek je zagotovo delo neandertal­ cev in če gre resnično za piščal, je to najstarejši (starost je 45.000 let) tovrst­ ni predmet na svetu, ki bo spremenil tudi naše gledanje na kulturo nean­ dertalcev. Z mlajšim paleolitikom in kromanjon- cem kot nosilcem, seje zelo pospešil tehnološki in kulturni razvoj. Kamni­ temu orodju in orožju so se pridružili tudi izdelki iz kosti, verjetno je sedaj prvič prišlo do iznajdbe kopja koščenih šivank, proti koncu starejše kamene dobe pa tudi loka, harpune, bume­ ranga,. .. To je bil čas velikih in hitrih sprememb okolja, povezanih s taljen­ jem ledu, izumiranjem velikih živali, šir­ jenjem gozdov in gozdnih živali, dviga morske gladine, nastanek jezer in ba­ rij... Srednja kamena doba ali mezolitik je slabo poznana. Vemo, da so se v tem obdobju zaključile konec prejšnjega obdobja začete spremembe okolja. Za to obdobje so značilna zelo drobna kamnita orodja- mikroliti, ki so bili veči­ noma trikotne, polkrožne ali trapezoid- ne oblike. Glavna lovna žival je bil gozd­ ni jelen. V tem obdobju je človek pričel intenzivneje posegati v okolje, udo- mačevati rastline in živali ter tako počasi opuščati lov in nabiralništvo in se us­ merjati v poljedeljstvo in živinorejo. V občini Grosuplje dosedaj ka­ menodobna najdišča še niso bila odkrita (kar pa ne pomeni, da jih ni). Eden izmed glavnih razlogov za tako stanje je posledica ra­ ziskovalne nedejavnosti na ob­ močju naše občine. Gregor Štibernik Všolskemletu 1999/2000 smo v WZ Kekec, vrtec Tinkara pričeli uvajati me­ todologijo KORAK ZA KORAKOM. Metodologija se izvaja v dveh oddelkih - v oddelku 4 do 5 let in v oddelku 5 do 7 letnih otrok. Metodologija KORAK ZA KORA­ KOM ima vse elemente nacionalnega kurikuluma in predstavlja njegovo izved­ beno varianto. Projekt se je razvil na osnovi sodelovanja med ameriškimi in evropskimi strokovnjaki za vzgojo predšolskih otrok. Program pripravlja otroka za življenje v novi, odprti demokratični družbi, ki v enaki meri spoštuje in vzpodbuja tako pravice in iniciativo posameznika kot pravice in potrebe celotne družbe. Vz­ podbuja razvoj sposobnosti, kot so: sposobnost odzvati se na spremembe, biti kritičen mislec, sprejemati odločitve in odgovornost, biti iskalec problemov in jih reševati, biti ustvarjalen, domiseln in iznajdljiv, zanimati se in biti zavzet za družbeno in naravno okolje. ZNAČILNOSTI PROGRAMA - Individualizacija za vsakega otroka ki omogoča da raste in se razvija na svoj lasten način. - Pomoč otroku da izbira dejavnosti in igro v kotičkih, na prostem, v bližnji in širši okolici, hkrati pa omogoča, da se otrok uči odločanja in odgovornosti. -Poglobljerosoaefovanjezciri^ pri raotovanju uresničevanju in evalvaciji - Otroci se učijo na integriran način, ki ga omogočajo raznovrstnost opreme, razporejene v igralne kotičke, raznov­ rstnost sredstev in aktivnosti ter uspo­ sobljeno vzgojno osebje. Vzgojne dejavnosti se odvijajo v centrih dejavnosti (kotičkih): - V kotičku za igro "dom, družina in dramatizacije" se igrajo to, kar vidijo v svojem življenju. Na ta način jim poma­ gamo razumeti svet in se vživljati v raz­ lične vloge. - V kotičku za namizne manipulativne igre otroku pomagamo opazovati, šteti, kategorizirati. Tu si otrok razvija fino motoriko, koordinacijo oči in rok ter inte­ lektualni in socialni razvoj. - V kotičku za gradnjo s kockami ob igri s kockami različnih oblik in velikosti otroci kreirajo poleg domišljijskih struk­ tur še takšne, ki se jih da prepoznati, npr. zgradbe, mesta kmetijo... - Kotiček za pripravo na opismenje­ vanje je miren kotiček, kjer otroci gleda­ jo knjige, jih prebirajo z vzgojitelji in star­ ši, poslušajo pravljice. - Umetniški kotiček - umetniške dejav- nosti vzpodbujajo kreativnost otrok, komunikacijo, samospoštovanje, razvoj fine in grobe motorike ter intelektualne sposobnosti. - Kotiček za igro s peskom in vodo - pri igri v tem kotičku se razvijajo matematični koncepti, znanstvene ideje in kreativnost Vnjem je veliko možnosti, dakreirajo,raz- mišljajo ter razvijajo stojo rrxMoriko. - Zunanje površine - igre na zunanjih površinah so nujni del dnevnega reda. Otroci si pridobivajo socialne izkušnje, nauče se ceniti naravo in uživati v njej, pridobivajo znanstvene in matematične izkušnje, urijo fino in grobo motoriko ter spoznavajo svoje okolje. SODELOVANJEDRUŽINE Družina ima največji vpliv na otroka in pomembno vlogo v otrokovem vz­ gojno -izobraževalnem procesu. Po met KORAK ZA KORAKOM pripravila -Branka Okorn OROSUP€U$Kl ODMCVI moj 1000 Pokol Državno prvenstvo Hitropotezni turnirji Slovenijo v pospešenem iohu SK Grosuplje V nedeljo, 16.4.2000, je v Gostilni Podobnik v Ivančni Gorici potekal dvoboj šestnajstine finala za pokal Slovenije 2000 med domačim ša­ hovskim klubom Višnja Gora in ŠK Triglav Krško III. Domačini so mo­ rali priznati premoč mladincem iz Krškega. Dvoboj so izgubili z 3,5:0,5 in izpadli iz nadaljnjega tekmovan­ ja. V.S. Med prvomajskimi prazniki se je v Rogaški Slatini odvijalo letošnje državno prvenstvo v pospešenem šahu za ekipe in posameznike. Žal se člani ŠK Grosuplja tega prvenstva niso udeležili, vendar brez igralcev iz našega konca prvenstvo le ni minilo. Med ženskimi ekipami je pod zastavo Nove Gorice skupaj z Kiti Grosar- Alič nastopila Grosupeljčanka Ana Srebrnič. Dekleti sta bili razred zase in zanesljivo osvojili naslov ženskih ekipnih prvakinj. Med posamezniki so iz našega konca nastopili Cvetko Jakša, Ana, Mar­ ko in Vojko Srebrnič. Z svojim nastopom in rezultati razen Ane Srebrnič prav gotovo ne morejo biti zadovoljni. 16 letna Ana Srebrnič, je iz lepe Rogaške Slatine odnesla še zmagovalni pokal v dobri ženski konkurenci in za svoj nastop zasluži vse čestitke. Vojko Srebrnič Kolesorski moroton ob Gordskem jezeru Zadnje aprilske dni se je ob Gardskem jezeru v Italiji odvijal ko­ lesarski festival s Cross-countrv maratonom. Prizorišče "showa" je bilo staro mondeno mesto Riva del Garda. Udeleženci so prišli iz skoraj vseh evropskih držav in Amerike. Med redkimi Slovenci smo našo državo že drugič zastopali tudi člani društva Explorik. Naježeni z nadmorsko višino 50 metrov je zelo živahno, prav tako pa tudi ob njem. V neposredni blizini ledeniškega jezera se strmo dvigujejo hribi nad 1000 metrov visoko, ki so lepe izletniške točke s čudovitimi razgledi za pohodnike in kolesarje vseh vrst. V štirih dneh, kolikor je trajal festival, je bilo mogoče videti in preizkusiti vsa najnovejša in najboljša kolesa in opremo, ki je trenutno na voljo za gorsko kolesarjenje. Vsak dan so izvajali različna tekmovanja v spretnostih na kolesu, zvečer pa so predstavniki najboljših svetovnih proizvajalcev koles prikazali zmožnosti njihovih koles. Krona celotnega dogajanja je bil predzadnji dan, ko smo vsi udeleženci vozili maraton, ki gaje organizirala nemška revija Bike. BIKE-maraton, kakor se imenuje, je eden najlepših, največjih in najzahtevnejših cross-countrv marato­ nov v Evropi. Več kot 2000 udeležencev se je zbralo na startu, v prijetnem ambientu med palmami, pred starim C as inoj em v sosednjem mestecu Arco. Na voljo smo imeli tri različno zahtevne proge. Najkrajša 48 kilometrov dolga Ronda Piccolaje imela 1400 metrov višinske razlike, najdaljša 130 kilometrska Ronda Extrema pa 4400 metrov višinske razlike. Odločcitev, katero progo bomo peljali, smo naredili malo pred ciljem prve oziroma druge poti. Mi smo se odločili za srednjo možnost. Ronda Grande je bila dolga 92 kilometrov inje imela 2700 metrov višinske razlike. Z našimi uvrstitvami smo zadovoljni, saj smo se uvrstili na rep prve tretjine udeležencev. Maraton je bil speljan veči­ noma po gozdnih in makadamskih poteh, katere so nudile specialne adrena­ linske užitke vsem, ki imajo radi neokrnjeno naravo. Organizatorje dobro poskrbel za okrepčila na poti. Na vsakih 15 kilometrov je bilo mogoče dobiti različne energijske napitke in prigrizke ter sadje, na koncu pa še neomejene količine pašte in drugih okrepčilnih dobrot. Zanimiva in kakovostna organizacija se kaže tudi v vedno večjem številu udeležencev. Malo utrujeni, a polni prijetnih spominov, komaj čakamo nasled­ njo prireditev. Uroš Perme Končano ligoiho tekmovanja v streljanju s zračnim orožjem Strelke in strelci SD Grosuplje smo zaključili ligaška tekmovanja v sezoni 1999/2000 in sicer z naslednjimi dosežki: 2. državna liga - puška: - 6. mesto 3. državna liga - puška: - 3. mesto 3. državna liga - pištola: - 2. mesto in kvalifikacije za 2. državno ligo Čeprav gre za članska tekmovanja, so v naših ekipah nastopali poleg članov tudi mladinci, mladinke in mlajši mladinci. Posebej gre poudariti, da naše strelišče ne izpolnjuje pogojev niti za nastope v 2. državni ligi (od naslednje sezone pa niti ne za 3. ligo), tako da so naši strelci pravzaprav ves čas gostovali. Tik pred sezono seje huje poškodoval naš naj­ boljši strelec Boštjan Novak, zato je dosežek ekipe v 2. državni ligi temu prime­ ren. O izjemnih dosežkih najmlajših v državni dopisni ligi pa smo poročali že v prejšnji številki glasila. Nova ligaška sezona z zračnim orožjem 2000/2001 se začne oktobra, dotlej pa bodo naši strelci pridno trenirali in se pripravljali za nove nastope. Sedaj se začenja ligaška sezona streljanja z malokalibrskim orožjem, kjer nas­ topajo vsi najboljši slovenski strelci, v kateri pa naši strelci žal ne bodo sodelo­ vali iz enostavnega razloga - nimamo niti ene same malokalibrske puške (cena je okoli 300.000 sit). Upamo, da so dosežki naših mladih strelcev dovolj atraktivni, da bomo našli sponzorje in donatorje, ki bi omogočili izjemno perspektivnemu rodu mladih strelcev tekmovanja tudi z malokalibrskim orožjem. Tako bi imeli vsaj približno enake pogoje, kot j ih imajo njihovi vrstniki ter s tem tudi večje možnosti za vstop v državno reprezentanco. Jože Kolenc Spomladanski ID Zupanovo lamaGraiauofift JJMIMVlVVVfOJ« V nedeljo, 9. aprila, je Turistično društvo Županova jama Grosupljeor- ga niziralo izlet na Stari grad nad Čuš- perkom. Več kot 50 pohodnikov se nas je zbralo pri Lovskem domu na Kremen- ci. Pod vodstvom Franca Kanduča smo krenili proti koritom, kijih je dal v živo skalo vklesati turjaški grof za div­ jad, da ne bi bila žejna, saj na tem področju ni vode. Eno korito je še celo, drugo paje razzeblo in počilo. Naslednja postaja je bila v vasi Vo­ dice. Vas je dobila ime po izviru vode v bližini. Le dve hiši in dva vikenda sta naseljena ves čas, drugače pa je to naselje vikendov, ki zaživi le ob koncu tedna. Za časa čušperških graščakov je bil tukaj marof, kjer so živeli delavci, ki so oskrbovali grad, nam je povedal domačin. S harmoniko so nas tu poča­ kali konjeniki. Z njimi smo se srečali tudi na gradu. Do razvalin gradu smo se povzpeli po precej strmi poti. Zidovi še pričajo o veli­ kosti gradu in obzidja O njegovi zgodovi­ ni nam je pripovedoval Leopold Sever, ki sicer uči na OŠ Stična je pa po rodu iz Malih Lipljen. Že popeti smo zvedeli mar­ sikaj o kamninah tega območja pa tudi o rastlinah in zanimivostih, kijih poznajo le domačini. Vračali smo se po drugi poti pod Lim- berkom. Šli smo mimo globokega brez­ na opozorili so nas na nenavadne skal­ ne sklade v obliki zidov. Po teh gozdo­ vih je videti veliko zanimivih pojavov dolenjskega krasa Lepo število pohodnikov je kar ne­ kajkrat slišalo, kako pomembno je pozna­ vanje svojega domačega okolja. Spom- ladanski pohod v organizaciji TD Županova jama Grosuplje in pod vodstvom Franca Kanduča je že tradici­ onalen. Prihodnjo pomlad načrtujemo pohod po Medvedici. Za TD Županova jama Grosuplje, Marija Samec Pohodniki na razvalinah Starega gradu - foto: Leopold Sever Mesečni hitropotezni turnirji ŠK Grosuplje so postali že tradicionalni, kar je vse pohvale vredno. Upajmo, da se bo to vsakomesečno druženje šahistov domačega kluba in nekaterih gostov nadaljevalo. Turnirji se odvijajo vsako drugo sredo v mesecu v prijaznem okolju gostilne Zofka v Šmarju-Sapu. Na marčevskem turnirju sta zmagala Dušan Kutin (ŠK Grosuplje) in Vojko Srebrnič (ŠKNova Gorica), tretji je bil Cvetko Jakša (ŠK Grosuplje) in četrti Marko Podvršnik (ŠK Kovinar). Na aprilskem turnirju paje bil prvi Vojko Srebrnič pred Cvetkom Jakšo in Juretom Zorkom. V. S. Kolesarskega maratona TftCH OBČIN ne bo Žal vam moram sporočiti, da kolesarskega maratona treh občin ne bo. Vzrokov za odpoved prireditve je več. Eden od njih so nedokonča­ na dela na trasi maratona, predvsem na odsekih od Ivančne Gorice proti Višnji Gori. Drugi razlog pa je odpoved glavnega sponzorja dosedanjih maratonov, to je občina Grosuplje. O vzrokih odpovedi sponzorstva ne bi razpravljal, očitno pa je, da nekaterim iz vladajoče strukture ni mar za tovrstno rekreacijo občanov in posredno za nji­ hovo boljše počutje v kraju, kjer živimo. Kot rečeno, letošnjega maratona ne bo. V isti sapi pa moram pove­ dati, da so priprave za maraton leta 2001 že stekle. Novi maraton bo koncipiran drugače, predvsem kar se tiče njegove finančne podpore. Ne glede na to, pa vas moram opozoriti, da se kolesarske aktivnosti v našem kraju odvijajo naprej. Začel seje "Vzpon na Vrh", izvedli smo kolesarski izlet v Dobrepolje, udeležili smo se Maratona Krka in vsako sredo izvajamo skupinske vožnje po okolici Grosupljega. Pri sredinih skupnih srečanjih moram povedati, da smo spremenili start­ no lokacijo. Od sedaj se dobivamo vsako sredo ob 17. uri pred gostil­ no Krpan v Grosupljem. Lep kolesarski pozdrav ter srečno in varno vožnjo! KD Grosuplje - Andrej Jerman Odlični dosežki grosupeljskih strelcev no držovnom prvenstvu - Zeljko Molčevič 10 en krog ob srebrno medoljo Na pravkar minulem državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem, ki je bilo 15. in 16. 4. 2000 v Ljubljani (člani in mladin­ ci) in Lendavi (mlajši mladinci in pionirji) je sodelovalo preko 500 najboljših slovenskih strelcev, med njimi tudi 13 strelk in strel­ cev Strelskega društva Grosup­ lje, ki jim je uspelo izpolniti zah­ tevne norme Strelske zveze Slo­ venije. Najbolj odmevna dosežka sta nedvomno 4. mesti in sicer med pionirkami - ekipno ter med mlaj­ šimi mladinci s puško - posa­ mezno. Željko Moičevič je s si­ jajnim streljanjem (od 400 možnih je dosegel kar 379 krogov) za en sam samcat krog ostal brez sre­ brne medalje in dosegel še ved­ no odlično 4. mesto. Usodna sta bila le dva strela, koje zadel edi­ no 7 oz. 8, sicer paje od 40 stre­lov kar 22 krat zadel 10. Tudi pi­ onirke, v sestavi Tina Ambrož, Vesna Macuka in Aleksandra Adamič so v ekipni konkurenci zgolj za 6 krogov ostale za 3. mestom. Tem uspehom seje pridružil še mladinec Tomaž Artač, kije v st­ reljanju z zračno pištolo zasedel 9. mesto in prav tako za en sam krog zgrešil play-off. Zelo solid­ ni uvrstitvi sta dosegla še pio­ nirka Tina Ambrož med posa­ meznicami (13. mesto) ter mlajši mladinec Ivan Grlic s pištolo po­ samezno (15. mesto). Ostali tek­ movalci so dosegli uvrstitve okoli zlate sredine. Kot posebnost naj navedemo, da je v naših vrstah nastopal tudi najmlajši udeleženec državnega prvenstva in sicer komaj 11 letni Matic Barič, kije svoj nastop opravil zelo solidno in za seboj pustil kar veliko sta­ rejših strelcev. Državno prvenstvo je ponov­ no potrdilo izjemen mladi rod tekmovalk in tekmovalcev SD Grosuplje, zato upamo, da jim bomo skupaj z odgovornimi na občini uspeli zagotoviti normal­ ne pogoje za vadbo in tekmo­ vanja. Ob zaključku se želimo javno zahvaliti SSK Račna, ki nam je posodil kombi za prevoz najmlaj­ ših na državno prvenstvo v Len­ davo. Jože Kolenc noj tOOO OROSUPf USHI OOMCVI Po brezpotjih Kamniških gora -Skuta 2532 Kamniške planine so mi že od rane mladosti pomenile nekaj skrivnostno lepega. Moja rojstna hiša namreč stoji na tisti točki Grosupeljske kotline, s katere se vidi čudovita panorama gora od Storžiča, Kočne, Grintavca, Skute, Brane, Kamniškega sedla. Planjave, Ojstrice pa vse do Raduhe. Verjetno so me lepi pogledi že v mla­ dosti tako zasvojili, da sem kasneje vse proste dneve namenjal obiskom gora. Večkrat se mi zgodi, da me ne­ vidna sila vleče v zavetje gora. Takrat se odločim hitro. Pogled v nebo in na vremensko karto in že je nahrbtnik pripravljen za pot. Tako je bilo tudi nekega jasnega decembrskega jutra. Ob sedmih zjutraj sem že zaklepal avto na spod­ nji postaji žičnice na Kokrško sedlo. Kam? Pogled mi plava po bližnjih vr­ hovih. Skuto oblizujejo prvi sončni žarki, ki kažejo, da so tam že prave zimske razmere, toda to mi je le v do­ datno vzpodbudo pri odločitvi, da grem do bivaka pod Skuto in mogoče tudi na vrh. V nahrbtnik romajo še vrv in dereze,v roke pa cepin. Ko se vzpenjam proti Velikemu grebenu, preje temačna stena Kogla zardi v jutranji zarji. Zdi se mi, kot da gledam nedolžno deklico, ki zardeva ob pogledu na fanta, ki jo želi osvo­ jiti. Prav, vračal se bom čez Gamsov skret. Ta odločitev pospeši moj ko­ rak proti Žmavčarjem. Če hočem opraviti turo v enem dnevu, se bo potrebno pošteno potruditi. Pot čez Žmavčarje do bivaka pod Skuto ni markirana, je pa tod spelja­ na kar dobro vidna lovska steza, ki pa ne nudi kaj dosti možnosti za poči- vanje. Od izhodišča do bivaka seje potrebno dvigniti za več kot tisoč metrov. Na desni občudujem zahod­ na ostenja Brane, ki padajo v Kot- liški graben in se ob vznožju vzhod­ nih sten Velikega grebena bližam Malim podom, kjer stoji bivak. Na višini 1700 m me pozdravijo prve zaplate snega, ki hitro preidejo v poledenela strma pobočja. Brez de­ rez in cepina nadaljevanje ne bi bilo več varno. Natikanje derez izkoris­ tim za kratek počitek in pašo foto­ grafskega objektiva po krasnih zim­ skih motivih bližnjih vrhov. Po sla­ bih treh urah vzpona stojim pred bi­ vakom. Okrog mene gospodari pra­ va zima, zato se malica v toplem za­ vetju bivaka še toliko bolj prileze. Ko se okrepčam, pustim tudi očcm,da se napijejo čudovitih pogledov. Ura je komaj deset, zato se mi pogled ved­ no bolj ustavlja na mogočni gmoti Skute. Ali bi zmogel še vzpon na Skuto? Dan je prelep, zato odločitev hitro dozori. Grem še na vrh Skute, na višino 2532 m. Če bodo razmere prenevarne, se bom pa obrnil in se spustil v Ciamsov skret. Dereze škripljejo proti ostenju Sku­ te, ko se pričnem zavedati, da me kav­ ke radovedno opazujejo, kaj počnem sam v tej divji lepoti. Snega je vedno več, vendar je zbit od vetra in zago­ tavlja varen korak. Pod steno zagle­ dam v snegu sledi predhodnika, ki seje v smeri markirane poti na Skuto odpravil proti vrhu. Kar malo lažje mi postane pri srcu ob zavesti, daje nekdo pot, ki jo nameravam preho­ diti, že zmogel. Kmalu spoznam, da bi za varen vzpon rabil dva cepina, obenem pa ugotovim, da se je moj predhodnik tu obrnil. Gledam v pre­ pad pod sabo in premišljujem, kaj storiti. Sneg je še trd, zato se od­ ločim, daje varneje nadaljevati z vz­ ponom. Z obema rokama zabijam ce­ pin v sneg in se previdno vzpenjam. Malo pred prihodom na greben zai- dem v območje napihanega snega, ki se mi prične udirati do pasu. Raz­ mere postanejo zelo nevarne, če se utrga plaz mi ni rešitve. Nekako slu­ tim, da morajo biti pod snegom va­ rovalne vrvi letne poti na Skuto. Kolikor se le da, se zavarujem in prič­ nem previdno odkopavati sneg. Skoraj meter globoko cepin zadene ob napeto vrv. Pripravim si varovanje in se s karabinom pripnem na varo­ valno vrv. Kamen se mi odvali od srca, čeprav sem še vedno v neza­ vidljivem položaju, toda vsaj odnes­ ti me ne more v prepad. Prične se naporno kopanje v sneg in previd­ no napredovanje korak za korakom. Po napornih dveh urah sem končno izven nevarnosti, ko dosežem gre­ ben, ki vodi proti vrhu. Vrh. Od izčrpanosti padem v sneg in počasi dojemam, kakšna pusto­ lovščina jeza menoj. Utrujenost se počasi spreminja v navdušenje, ko do mene priplava vrisk z Grintavca. Vstanem in od sreče tudi sam zavriskam. Sonce me prijet­ no boža, kot da mi daje priznanje za opravljeni vzpon in mi obenem vliva novih moči za srečen povratek. Pred mano je še več kot 1600 višinskih metrov spusta v dolino Kamniške Bistrice. Malica tekne kot že dolgo ne, seveda pa je potrebno del odsto­ piti kavkam, ki so me tudi prišle po­ hvalit, le da je bil njihov vzpon igri­ vo Jadran jc na krilih vetra. Za povratek sem si izbral pot proti Dolgemu hrbtu. Moči so se mi hitro vračale, zato sem bil kmalu na sedel- cu, imenovanem Škrbina, med Štru- co in Dolgim hrbtom. Malo previd­ nosti je bilo potrebno za spust do melišč nad Velikimi Podi. Snega je bilo tu vedno manj, zato je postajala tudi hoja vedno bolj varna. Bližam se Koglu, ki ga od tu skoraj ni videti, saj vrh Kogla praktično predstavlja pričetek Podov. Po poti, ki jo običaj­ no uporabljajo plezalci za povratek po vzponu na Kogel, sem se spuščal v Gamsov skret in bil kmalu pod ste­ no Kogla. Jutranje zardelo lice je postalo nagubano in temačno, kot bi mi hotelo povedati, da bo v gorah kmalu zavladala noč in naj zato po­ hitim v dolino.V gozdu nad Hudim grabnom me je šumenje listja pod nogami spremljalo do doline. Sonce je oblizovalo še zadnje vrhove, ko sem po deseti urah hoje in popolne­ ga stika z naravo spet stal pri avto­ mobilu. Za mano je bilo doživetje, ki ga ne bom pozabil. Franc Štibernik Veter v laseh, s sportom proti drogi Vseslovenska družbena akcija Veter v laseh, s športom proti drogi bo letos potekala že peto leto zapored po vsej Sloveniji. Od konca aprila pa vse tja do začetka septembra se bodo mladi zabavali in družili ob športu v 70 slovenskih občinah. Veter v laseh, s športom proti drogi je v teh letih prerasel v največjo družbeno in športno akcijo za mlade, ki se ne ukvarjajo "profesionalno" s športom, ampak jim šport v prvi vrsti pomeni zabavo in druženje. Najstniki se bodo lahko udeležili akcije tudi letos v Grosuplju. Prireditev bo potekala v soboto, 27. 05. 2000, na igrišču OŠ Louis Adamič s pričet kom ob 10.00 uri. Najstniki, če bi se radi družili, zabavali in pomerili v rolanju, košarki, odbojki, risanju na asfaltu in plesu se prijavite pisno na naslov: Društvo Explorik, Pod gozdom V/l 8,1290 Grosuplje, ali pa po telefonu 787-23-86, kjer lahko dobite vse informacije. Prijavite se lahko tudi eno uro pred prireditvijo na prireditvenem prostoru. PRIDITE, IMELI SE BOMO "FA.IN". Društvo Explorik Ploninsko društvo Grosuplje vobl no Izlete DATUM CILJ IZLETA ZAHTEVNOST ČAS MAJ 27.05. JUNIJ 03. 06. 10. 06. 17.06. 24.06. JULIJ 01.07. 08.07. 09.07. 15. 07. 16. 07. 22.07. 29.07. STOL 2236 M JAVORNISKI ROVT.VAJNEŽ. STOL. VALVAZORJEV DOM. JAVORNISKI ROVT VODI: MOMČILOVlC JOŽE .TEL.763-469 VRTAČA 2181 M LJUBELJ, DOM NA ZELENICI. VRTAČA LJUBELJ VODI: MIHA OBLAK.TEL.773-695 VRŠIČ 1699 M GOZD MARTUUK, MARTUUŠKI SLAPOVI. BIVAK III. VRŠIČ. SKOČNIK1. MARTUUK VODI: FRANC ŠTIBERNIK, TEL. 773-345 VISOKI ROKAV 2646 M POLDOV ROVT. BIVAK II. ROKAVI. POLDOV ROVT VODI: SLAVKO DOBRAVEC. TEL. 772-156 KOKRŠKA KOČNA, GRINTAVEC 2558 M SUHADOLN1K. KOKRŠKA KOČNA, JEZERSKA KOČNA. GRINTAVEC. SUHADOLNIK VODI: FRANC ŠTIBERNIK. TEL. 773-345 ZADNJIŠKI OZEBNIK 2084 M ZADNJICA ČEZ DOL. OZEBNIK. NA LOGU VODI: IZTOK SINJUR.TEL. 772-056 TRIGLAVSKA JEZERA STARA FUŽINA.PI ANINA JEZERO. KOČA PRI 7. JEZERIH. BOHINJ VODI: FRANC ŠTIBERNIK. TEL. 773-345 KANIN 2587 M, ROMBON 2206 M BOVEC. KANIN. ROMBON. BOVEC VODI: MARTI OBLAK, TEL. 773-695 VIŠARJE, KAMNITI LOVEC 2071 M ŽABNICE. VIŠARSK1 GRABEN. KAMNITI LOVEC. VIŠARJE, OVČJA VES VODI: MARTIN KRIZMAN. TEL. 763-276 SKUTA 2532 M KAMNIŠKA BISTRICA ŽMAVČARJI BIVAK. SKUTA. GAMSOV SKRET. KAMNIŠKA BISTRICA VODI: MIHA OBLAK, TEL. 773-695 LAHKA. DOBRA KONDICIJA 9 UR LAHKO BREZPOTJE ZAHTEVNO BREZPOTJE ZELO ZAHTEVNA TURA ALPINISTIČNA OPREMA ZELO ZAHTEVNA TURA LAHKA. DELNO BREZPOTJE AVTOBUS LAHKA DRUŽINSKA TURA AVTOBUS ZAHTEVNA TURA LAHKA DRUŽINSKA TURA AVTOBUS ZELO ZAHTEVNA TURA 7 UR 8 UR 9 UR 10 UR KUR 8 UR 8 UR 8 UR 10 UR Za vse izlete seje potrebno pred­ hodno prijaviti pri vodniku.Ob prija­ vi je potrebno plačati stroške pre­ voza, ki ga organizira vodnik. V pri­ meru slabega vremena lahko vodnik izvede rezervni program ali izlet odpove. Prijave, kjer je predviden avtobusni prevoz, morajo biti odda­ ne najmanj 14 dni pred izletom sku­ paj s plačilom stroškov. Vse, KI ŠE NISO PLAČALI ČLA­ NARINE ZA LETO 2000, prosimo, da TO STORITE ob prijavi na izlet Članarina za leto 2000 je nasled­ nja: Člani a - 6000,00 sit (b+ 50% VI­ ŠJE ZAVAROVANJE, REŠEVAN­ JE V TUJINI, KOLEDAR, PLANIN­ SKI VESTNIK) Člani b -1500,00 sit (nezgodno za­ varovanje, popusti v kočah) Člani c - 800,00 sit (nezgodno zava­ rovanje, popusti v kočah) Članska izkaznica - 300,00 sit Odločite se za prijetno in varno po­ tepanje po gorah pod vodstvom vodnikov Planinskega društva Grosuplje. Izlet no Dobre o 4. soboto v aprilu smo jo grosupeljski planinci zopet mahnili v gore. Tokratni cilj je bi la 1634 m visoka gora nad Tržičem - Dobrča. Vreme je bilo še kar znosno, ko se nas je 13 planincev pripeljalo na Brezje nad Tržičem. Malo čez sedmo zjutraj smo že začeli s prvimi koraki v strme bregove. Vzpon je bil že na začetku precej hud - in to je trajalo dobri 2 uri in pol. Vrh. Gora nam je ponudila celo nekaj razgledov. Zaradi meglic v daljavi so se najvišji vrhovi le slutili, pa tudi še nekaj oplat snega je ležalo po bregovih. Po "gorski" malici smo odbrzeli še do doma na Dobrči, seveda, tudi po žig. Po dobrih šestih urah "zraka" smo bili že pri železnih konjičkih - veseli, da smo bili na vrhu gore, ki začenja verigo Kamniških Alp. Marjan Trobec Jonez Kostelic - 80 let v PGD Ročno Kar osem desetletij se moramo vrniti v preteklost, da pridemo do letnice 1920, ko se je naš slavljenec priključil takrat devet let delujočemu Gasilskemu društvu Račna in še petnajst let globlje, da pridemo do dneva, koje naš gasilec zagledal luč sveta: 24.02.1905. S15 leti seje vključil v življenje društ­ va in ga dejavno spremljal, vse dokler mu leta niso velela, da naj dogajanja spremlja bolj iz ozadja. Njegova prid­ nost in miren značaj sta pripomogla, da se je prenekatero delo uspešno zak­ ljučilo in uresničil marsikateri zastavl­ jen cilj. Preveč suhoparno bi bilo naš­ tevati, katere funkcije vse je opravljal in še bolj, katera priznanja so se mu nabrala v teh osmih desetletjih. Dovolj zgovorno je že dejstvo, daje sodeloval pri vseh pomembnih dogodkih za društvo. Tako se še dobro spomni pr­ vih "špricanj" iz vaškega vodnjaka, pa kako so gradili gasilski dom, kako kupo­ vali brizgalne, se pripravljali na veseli­ ce ipd. Na rednem letnem občnem zboru PGD Račna 20.02.2000 smo se Janeza spomnili s posebnim priznanjem (sim­ bolom sv. Florjana), saj jubilejne značke za tako visokjubilej ni. S tem mu želimo povedati, da nismo pozabili nanj in da smo mu hvaležni ter da cenimo njegovo dobro voljo, ki jo je vseskozi kazal do našega društva. Ker gaje gripa ravno v času občnega zbora privezala na pos­ teljo, smo ga obiskal i na njegovem domu, koje nekoliko okreval, in mu priznanje izročili v krogu njegovih najdražjih, ki z veliko ljubeznijo že vrsto let skrbijo zanj. Gasilci iz Račne mu želimo, da bi še vrsto let užival v sadovih svojega dela ter da bi ga nepotrebne bolezni (kot so npr. gripa) v prihodnje ne obiskovale in da se na naslednjem občnem zboru vi­ dimo spet v gasilskem domu. Hvaležni smo mu, da si je poleg rednega dela doma na kmetiji, v rudniku in kasneje na železnici našel čas tudi 7Hgasilsko hram­ bo, kije bila v tistih časih še kako potreb­ na. Srečno Janez! za PGD Račna, Jožef Valentinčič Policijo svetuje - črno kroniko JAVNI RED IN MIR V mesecu marcu2000je PP Grosuplje na območju občine Grosuplje obravna­ vala 22 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 15 kršitev storjenih v zaseb­ nem prostom in 7 na javnem kraju. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma prepire v ožjem družinskem krogu, manjše število pa se jih zgodi na javnem kraju oziroma v lokalih, kjer prihaja do prepira predvsem med vinjenimi osebami. Prav tako po­ gosto prihaja do kršitev zaradi vpitja in kričanja na javnem kraju. Veliko omen­ jenih kršitev se zgodi predvsem v noč­ nem času ter ob koncu tedna. Kršitve, ki se zgodijo najavnem kraju v Grosup­ ljem se zgodijo največkrat pred lokali, kjer so obiskovalci preglasni in se med seboj prepirajo. Prav tako policija dos­ ledno ukrepa zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Veliko kršitev storijo tudi vozniki, ki se nedostojno vedejo do policistov pri postopku, predvsem so to vozniki, ki vozijo pod vplivom alkohola. Pogosto smo obveščeni o kršitvah omenjenega zakona predvsem s strani stanovalcev, katere omenjene kršitve najbolj motijo. V času vikenda so pogosti kršitelji predvsem mladoletne osebe oziroma mlajši ljudje, ki se v poznih jutranjih urah vračajo iz lokalov oziroma diskoteke. KAZNIVA DEJANJA Prav tako smo v istem času obravna­ vali 29 kaznivih dejanj. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvine, vloma in poškodovanja tuje stvari. Pogosta so kazniva dejanja vloma v vozila zato naj vsi vozniki ustrezno zavarujejo svoja vozila in jih zaklepajo, prav tako pa naj ne puščajo vrednejših predmetov in denarja na vidnih mestih v vozilih. Omenj­ ena kazniva dejanja se najpogosteje izvršujejo v nočnem času na parkiriščih, ki so neosvetljena in sicer predvsem v osebne avtomobile znamke zastava Yugo, Renault R^ in Zastava 101 v zad- Hepatitis B Bolezen, o kateri vsak dan kaj sliši­ mo, posebno, ko priporočajo zaščitno cepljenje proti njej. Za katero bolezen gre? Preprosto bi jo imenovali vrsta nalezljive zlatenice, ki jo povzroča virus. Pri okužbi pride virus v kri, po krvi v jetra, tam pa napadajetrne celice. Bole­ zen se lahko sama pozdravi, lahko pre­ ide v kronično obliko, ta naprej v jetrno cirozo in ta v jetrnega raka. Kakih 10 procentov ljudi, ki bolezen preboli, os­ tane kliconoscev, kar pomeni, da osta­ ne virus v njihovi krvi vse življenje. Ti ljudje so še posebno nevarni za širjen­ je te zahrbtne bolezni. Kako se bolezen prenaša'? Predvsem s krvjo in vsemi telesnimi izločki, kot so na primer slina solze, sperma in vagi­ nalni izločki. Bolezen je mnogo bolj na­ lezljiva kot bolezen AIDS, o kateri smo že veliko slišali. Če sedaj malo pomisli­ mo, ne bo težko uganiti, kdo je najbolj izpostavljen okužbi s hepatitisom B. Na prvem mestu so zdravstveni delavci, ki imajo pogosto stik s krvjo in telesni­ mi izločki, nadalje ljudje, ki imajo spol­ ne odnose z ljudmi s kronično obliko te bolezni ali s kliconosci. Tisti, ki pogos­ to menjavajo spolne partnerje. Ljudje, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s kliconoscem ali kronično bolno ose­bo. Pa tudi tisti, ki potujejo v kraje, kjer je ta bolezen izjemno pogosta, kot na primer v vzhodni in srednji Aziji, Južni Ameriki, Afriki in tihomorskih otokih. Prvi znaki bolezni so popolnoma nez­ načilni. Brezvoljnost, utrujenost, rahle bolečine po vsem telesu, rahlo srbenje, zguba apetita ali bruhanje. Pojavijo se od enega meseca pa do pol leta po okužbi. Trajajo kak teden, nakar se pojavijo značil- nejši simptomi: Rumena barva kože in be­ ločnic, temna barva urina sivo ali belo blato. Bolezen se pozdravi v osmih ted­ nih sama da pa jetrne cel ice popolnoma regenerirajo, traja dobre pol leta. Zdravil za to bolezen ne poznamo. Potrebno je ležanje in dieta ki mora vse­ bovati veliko ogljikovih hidratov in bel­ jakovin. Ker pa nikdar ne moremo napo­ vedati, kako se bo bolezen končala pri­ poročamo zaščitno cepljenje, ki uspešno ščiti pred to boleznijo. Potrebne so tri vakcine. Drugo prejmemo mesec dni po prvi in tretjo čez šest mesecev po drugi, odvisno pač od vrste cepiva. Vakcina je vama in zanesljivo ščiti proti tej bolezni pet let, verjetno pa mnogo dlje. Upam, dragi bralci, da ste iz teh kratkih vrstic razbrali, kako se varovati proti tej hudi bolezni. Če se boste pa le zaščitno cepili, prepuščam to odločitev samo vam. Janez Mervič, dr. med. njem času pa tudi v tovorna vozila. Sto­ rilci iz omenjenih osebnih vozil kradejo predvsem avtoradije in zvočnike ter vrednejše predmete. Zato naj vozniki parkirajo vozila na osvetljenih delih par­ kirišč oziroma na takšnih mestih, kjer bo vozilo dobro vidno in ne bo zakrito. Pogoste so tudi tatvine goriva iz oseb­ nih avtomobilov predvsem na parki­ riščih in krajih, ki so neosvetljena oziro­ ma so na samem. V mesecu marcu smo pri tatvini goriva iz osebnega avtomo­ bila zaloti 1 i stori Ica k i sta toči la gori vo iz rezervarja Pogosti so tudi vlomi v vozila v Grosupljem v neposredni bližini Motela in to predvsem med vikendom, koje tam parkirano večje število osebnih vozil, katerih obiskovalci se nahajajo v gos­ tinskem lokalu. Prav tako so vlomi v vozila v Grosupljem pred stanovanjski­ mi bloki in to na delih parkirišč, katera niso osvetljena. Dogaja pa se tudi, da vozniki pozabijo ustrezno zavarovati svoje vozilo in le tega pustijo nezaklen­ jenega ali pa pozabijo zapreti priprto Življenje - utrinek z neba. Smrt - brezno gorja. Meja življenja in smrti - nikoli zabrisana sled; rojstvo bolečine, praznine, teme. Ugasnilo je življenje moje drage mame ANEPELKO iz Šmarjete. Zaspala je v naročju cvetoče pomladi, odšla je s cvetjem sončnih trat. Svoj vrelec miruje našla pri Bogu, poslednji dom v objemu zvezd. V globini mojega srca pa bo mama vedno moj prvi spomin. Hvala vsem, ki ste jo pospre­ mili na njeni zadnji poti, za vse darove in izrečena sožalja. Is­ krena hvala vaščanom in DPŽ Sončnica. Milka Kozlevčar VRTNARSTVO Mali Vrh 19 Šmarje- Sap Tel: 061 775-562 040 224-455 n/alrimo H/as. & na&ufiu: SADIK BALKONSKIH RASTLIN: bršljanke, pelargoniie, sin Unije, verbene, bidens, bakopa, lotos, moljevka, torenija in še mnoge druge ENOLETNIC TRAJNIC SADIK OKRASNEGA GRMIČEVJA SADIK ZELENJAVE IN ZAČIMB. RomanJi O/om Hromo tvd izHriri najuibteznejllli \aiilin cjLzxL. na lasžllae, Lego In ujioitevali jmeJuiem ^Vale zelje, tei 0/am uretovcdJ. fai xelevanju mo RAČUNALNIKI, TISKALNIKI, SCANNERJI, PROGRAMI, KARTICE IGRICE, VOLANI, IGRALNE PALICE, ZVOČNIKI, PRAZNI CD-R, DISKETE VSA DODATNA RAČ. OPREMA (kartuše, kabli, preklopniki, nosilci ipd.) • GSM TELEFONI, NOVI Mobi PAKETI, VSA DODATNA OPREMA, FAX-i itd. NOV PROGRAM za podjetja, trgovine in lokale! Celovito in profesionalno vodenje računovodstva z DDV, maloprodaje, veleprodaje, ...! Brezplačna tehnična pomoč vsak dan! Posebni seminarji! Preprosta uporaba! Brezpogojna garancija-vračilo denarja! ZA TRGOVINO, PODJETJE, SKLADIŠČE ali LOKAL že za 49.900,- Sit AVTOAKUSTIKA- AVTORADII, ZVOČNIKI, CD MENJALCI, KABLI HIŠNI ALARMI AMERIŠKEGA PROIZVAJALCA (senzorji, sirene in ostalo) USNJENE TORBICE za GSM samo 999,- Sit PROSTOROČNO TEL. GSM samo 1.899,- Sit Super avto v/oofer sistem 2x200W že za 15.989,- Sit Rač. aktivni 80W ZVOČNIKI že za 1.565,- Sit CD-R prazni mediji že za 239,- Sit Avtoradiokaset. že za 12.989,- Sit Mrežne kartice že za 4.989,- Sit Tiskalniki že za 18.400,- Sit A UGODNO^F RAČUNALNIKI MONITORJI TISKALNIKI VSE ARTIKLE LAHKO KUPITE TUDI NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 12 OBROKOV! MHB8 ry mV&ta si OVENI JF ris ./ ^ 'y'j / Združeni NArntUblV KOČNA TABOR VELE prijeten nakup MODA GROSUPLJE Adamičeva 8, Grosuplje, tel. 722 821 Prihaja poletje! Velika izbira kvalitetnih kopalk LISCA za ženske in moške klasičnih in modnih krojev. Nudimo vam kvalitetna, modna in udobna otroška oblačila znamke program is cerovno vodenje poštovanja Birokrat "»H« za Microsoft Windows HPC Note 5033DSTN 12,1" DSTN matrika SVGA, 2 MB Video RAM, 512K L2 Cache, 32 MB RAM, 24XCD ROM, FDD 1,44MB, Audio : zvočna kartica + zvočniki, NiMH baterije, CPU AMD 380MHz, HDD 6GB, torbica, MS Wndows 98 SLO tipkovnica, knjiga Moj prvi PC, SLO navodila — OPREMA TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV •PROGRAMI ZA TRGOVINE IN GOSTINSKE LOKALE • IZDELAVA SPLETNIH STRANI • OSEBNI IN POSLOVNI RAČUNALNIKI DELOVNE POSTAJE • NADGRADNJE STARIH RAČUNALNIKOV • RAČUNALNIKI PO VAŠI MERI • OMREŽJA • STREŽNIKI • TISKALNIKI • 5CANNERJI • PRENOSNIKI 15"barvni monitor ACH ProvistaE44 41.900 15" barvni monitor ADI Mi croscan4P 46.100 17" barvni m onitor A Dl Mi croscan 5P+ 73.900 17" barvni monitor ADI Microscan E55 61.500 17" barvni monitor ADI Microscan GT56 88.900 17" barvni 1280x1024, VISIONMASTER PRO410 94.100 19" barvni 1600x1280, VISIONMASTER PR0450 149.300 22" barvni 1600x1400, VISIONMASTER PR0201 HT 246.800 15"LCD IIYAMATXA3812JT 266.300 15"barvni monitor BELINEA -CitvLine 102010 35.400 17" barvni m onitor BELI NEA -CityLine 103010 62.000 17" barvni m onitor BELI NEA -CitvLine 103020 53.800 19" barvni monitor BELINEA -CitvLine 106020 8 2.400 19" barvni monitor BELINEA -CitvLine 106030 86.200 17"barvni monitor SONY-E200 CPD-E200 E 99.500 « 766 - pokličite ! POTROŠNIŠKI KREDIT BREZ OBRESTI www.gambo.si info@gambo.si GAMBO d.o.O. E Kosovelova 2, 1290 Grosuplje roizvodnjo,trgovino in inženiring .-mđ.pl Intel Cayman CA810,ATX. -Procesor Intel Celeron 500 PGA J128 kb -Hladilnik z ventilatorjem •Spom.modul 64 MHz PdOO Long Dimm -Ohišje ATX midi tower 230W -Trdi disk 8.4 GBEIDE -Disketna enota 1.44 -CD ROM 50 X IDE -Graf.k.lntel 1810 2D/3D ^V2ćnakartica64 PCI 'jprftrSrfska oprema : " * #M4WrnđbWs 98 SLO CD +knjizica -prednaložen Tel: 386 61 766-050 Fax: 386 61 766-053 EFONSKI IMENIK Slovenije -pGanaložen kJ>aket20urbrezRlaćnega.dosi&pa • vodila za uporabo - MOJ PRVI PC LETA 'GARANCIJE 209.900 - ijPM POROČAM O : ikTlPKOVnllCA CHERRY G83 PŠ2 4.200- t MIŠKA LtJGITECH PILOT+ Ps2 2.5d0,- ZVOČNIKI AKTIVNI 200VV 1.800- fKJ8/frL£X Vse cene so v SIT in vk,Jučujejo 19 % DDV.Pridržujemo si pravico do spremembe cen Intel in Pentium sta registrirani blagovni znamki podjetja Intel Corporation , MMX in Celeron pa sta njegovi blagovni znamki Canon PROGRAM d.o.o. GROSUPUE Taborska 24 tel: 786-11-94 786-58-90 fax: 786-58-95 GSM 041/630-527 PANEL PLOŠČE ME.DIAPAN ULTRALES IVERNE' PLOŠČE tujih in domačih proizvajalcev IVERAL FURNIRANEJVERICE OPAŽNE^PLOŠČE BUKOVE VEZANE PLOŠČE če za ideje ULTRAPASI KUHINJSKI PULTI ZAKLJUČNE LETVE STENSKE OBLOGE POHIŠTVENI ROČAJI EDRSEČO POVRŠINO Za tovornjake in dostavna vozila I J NOVA FULL MEGAŠPON TRGOVINA Z IGRAČAMI • SVET IGRAČ = ^ M^ SKORAJ VSE IGRAČE TEGA SVETA! J A r» A M I «^ IT X/A ~> ' • " • - -7A-<_A^A, w Hranilnica oo LON d.d. Kranj NAJBOLJŠE OBRESTNE MERE ZA TOLARSKE VEZAVE POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI ALI PODJETNIŠKI KREDITI Nudimo možnost prejemanja plače na TEKOČI RAČUN (čeki, bankomati, limiti) VARČEVANJA- ZLATI LON IN VARČEVANJE PLUS ZA VSE INFORMACIJE SE OGLASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-64-300 ALI 78-64-600 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 061/764-60(1 061/764-300 Faks:061/761-719