Izhaja mesečno
f
»CKOUKt ŽUPI CEHI
Leto III. Celje, meseca januarja 1933. Štev. 1.-2.
SMERTNIK JOŽE:
Na pravi poti
Okoli nas so vzrasla sokolska društva v malih, večinoma kmečkih občinah. Mlado, kipeče življenje je v njih. Vse stremi po izpopolnitvi, vsak želi biti boljši, sramota pada nanj, ki je storil premalo. V minuli sezoni javnih nastopov so priredila skoro vsa župna društva svoj lastni telovadni nastop, mnogo kulturno-prosvetnih prireditev in sodelovala so pri javnih telovadbah sosednih društev, okrožnih in župnih tekmah. Življenje in gibanje je bilo vse leto živahno. V največje zadoščenje pa nam je žilava delavnost sokolskih društev, ki imajo svoja gnezda v hribovskih vaseh, kakor na primer priJSv..dederti nad Rimskimi toplicami in v še više ležeči gorski vasi, v Žusmu. Obe vasi imata tako visoko lego v hribih, da bi Sokoli iz teh društev gledali na šmarno goro, če bi se nahajala v njih bližini, precej od »zgoraj doli«.
Pokret sokolski je tedaj zajel že tudi gorsko vas. Vendar je bil upravičen dvom v trajno življensko silo sokolskih društev na deželi. Kclor pozna naše podeželje in rovarenje nasprotnikov Sokola, ki izrabljajo nepoučenost našega konzervativnega kmečkega človeka, razume položaj sokolskega članstva na deželi. Ko je še divjal po deželi teror političnih strank, so nasprotniki Sokola preprečevali z vsemi mogočimi sredstvi, da se kmetsko ljudstvo, ni udeleževalo sokolskih prireditev, kaj še le, da bi smelo aktivno sodelovati v sokolskih društvih. Strankarska strast in zaslepljenost je vodila tako daleč, da se ni ustavila niti na narodno jezikovni meji. Ko je priredila pred par leti Celjska sokolska župa izlet v Črno na Koroškem z namenom, da povzdigne v onih krajih narodno zavest in da naj bi našim nemškim sosedom imponiral nacijonalni pokret obmejnega prebivalstva, smo doživeli, da so rdeči in črni neprijatelji Sokola
zadrževali svoje pristaše od udeležbe na važni nacijonalni prireditvi.
Ampak, kamor sila se upre, ves svet se nagne. Po dolgoletnih, vztrajnih naporih se je posrečilo pridobiti naklonjenost javnosti. Seveda še ne vse, kar pa Sokola ne moti, saj je vajen naporov in bojev. Pri letošnjih sokolskih javnih nastopih na deželi so že s o del o v ali večinoma kmečki fantje in dekleta, naši bratje in naše sestre z dežele pred številnim kmečkim občinstvom. Popolnoma spremenjena slika!
Rekord idealizma m čuta za splošnost ter obenem priznanja važnosti sokolskega poslanstva pa so postavile leta 1932. predvsem sebi v čast občine: Braslovče, Celje, Gornjigrad, Kozje, Mozirje, Laško, Sv. Pavel pri Preboldu in Zidani most. Sedem sokolskih domov, odnosno telovadnic in eno letno telovadišče, v dobi najhujše gospodarske krize, kar jih pozna svet! Občina Braslovče je poklonila Sokolu v Braslovčah stavbeni svet in nad 100.000.— dinarjev vreden stavbeni materijal ter Hranilnica in posojilnica v Braslovčah 100.000 dinarjev. Sokolski, dom je že pod streho; in bo prihodnje leto svečano otvorjen. Celjska mestna občina je dala na razpolago Sokolskemu društvu V Celju skupno s Športnim klubom za letno telovadišče «Glazijo« in jo je na lastne stroške lepo ogradila. Za Sokolski dom v Gornjem gradu, ki je bil letos otvorjen sta darovala br. dr. Rak in br. notar Košenina vsak po Din 20.000.—, poleg njih pa šo nekateri žrtvovali visoke prispevke do Din 10.000.— Občina Kozje je postavila telovadno dvorano na lastne stroške in. jo je dala na razpolago sokolskemu društvu. Istotako je postavila občina Mozirje telovadnico ter jo je izročila sokolskemu društvu v uporabo. Občina Laško je poklonila Sokolu nad 100.000 dinarjev vredno stavbišče in povrh tega še 100.000 dinarjev prispevka za zgradbo krasnega sokolskega doma, ki je v surovem že dozidan in bo leta 1933. svečano otvorjen. V Sv. Pavlu pri Preboldu je sestra Olga Tajnšekova poklonila društvti stavbeni svet v zameno za drugo zemljišče sestre Nade Cvenklove, in mnogo, mnogo so žrtvovali posamezniki, da je bil lepi dom že letos svečano otvorjen. V Zidanem mostu so železničarski uradniki in delavci si takorekoč od ust pritegovali, da so postavili sokolski dom.
In naši sokolski načelniki in načelnice, prednjaki in pred-njačice se dobesedno izživljajo v žrtvovanju za Sokola. Sleherno minuto prostega časa porabijo za delo v Sokolu. Vemo, da je med njimi mnogo takih, ki se težko bore za vsakdanji košček kruha, ki jim je brezposelnost za petami, ki so v težkih skrbeh za svojo deco in rodbino. To so pravi sokolski junaki!
Pa še so ljudje, ki menijo, da v sedanjem, Sokolu ni več tako, kakor je bilo prej, da ni več tistega idealizma in poleta.
o
Take govorice so možne le iz nepoučenosti in širijo jih navadno oni, ki sami nimajo idealizma, ki sami ničesar ne store Sokola. Naj bi raje pokazali svoje čisto sokolsko navduš®j¥ J>|> zgoraj naštetih vzgledih.	”	,' J
Javnost sodi drugače, sodi pravilno in je dala našiffMfiSf-s.kim društvom v letu najhujše svetovne gospodarske kfcjžle veliko materijelno podporo, še več je pa vredna moralna podpora, ki jo je s tem prejelo Sokolstvo. Javnost je priznala zčmaterii-jelnimi in moralnimi! podporami važnost Sokolstva zar vzgojo naroda k moči, plemenitosti in neustrašenosti, v ljubezni.:do kralja in jugoslovensko domovine. Vse to nas potrjujti^i veri, da je Sokolstvo na pravi poti.	asi,
■	UI9 efc
. /e id 'JjaiJ
MU dr. Z. J..	.	cm111
Telovadba ali sport?
.Jínsoriqp'iq
Zanimiv problem,! Vprašanje, ki ga slišim in čitaiii neštetokrat. Vprašanje, ki se mnogo o njem govori in pišg^'jn'.'tam stvarno, največkrat pa izrazito pristransko ter pomanjkljivo in napačno. Mnenja so tako deljena ih^gki. 1 j/h.ljč, ki veljajo za, resne strokovnjake, si nasprotujejo ¡v zorih tako, da postane lajik, ki mu telesna vzgoja. ^j,’ra^no:deveta briga, vrtoglav ter ne ve, komu bi verjel jri(iain t>i.,se obrnil. Najglasnejši pa so seveda diletanti, ki sicei^nef;^ed,oJ ,ic.aj besedičijo, skrbe pa le zato, da je zmeda še večja. ,ŽdL se, du,'je gornje vprašanje še vedno nerešeno, da je torej, jesproblem. Reševanje problemov sicer ni vedno lahka stvaijT ip, ;zd:ei, bi se sam sebi domišljav, ako bi pričakoval ali
merodajno ravno' moje mnenje. Hočem pa vsekajšdr napra^pti »skromen poskus ter odgovoriti na to vprašanje stališča zdravnika in to zdravnika-telovadca, ki jpr^v ,gotovo,ni nasprotnik dob r e g a športa.	¡-ßji p,By-9ŽB,Kr/
Predno pa pričnem s svojo nalogo, moram	nft,-Ra-
pako, ki tiči v vprašanju samem. Telovadba alijsport^ Tp/^e glasi- približno tako-, kakor če bi vprašal: »Ptič ^li v,i;aierbč« Tiaj radi se vzgledu jemo na Nemcih in mislimo, da/rjp jpaj^pijše.^pi najpravilnejše to, kar imajo oni. Pa poglejmo' gej.sgplqj^jPjjinp! Z nazivom »Turnen« mislijo Nemci predvsempn^r^p^nq/'lpjp-vadbo in proste vaje, medtem ko jim pomeni »^pgptgjgjC^j^t^p-vanje ali bolje rečeno tekmovanje v igrah, a,tl^iki?;.pia?^njj|., smučanju itd. Ta dva izraza pa jim ne zaclostpj^t^^aj oba, .skpj-paj so si izbrali zelo dober naziv »Leibesübungen«, kj. ^pgigni dobesedno isto, kakor naša »telovadba« albčejki ^telocvik«. Sport jim je torej 1 e del telovadbe, kar je popolnoma pravilno
in kar nam končno pove že beseda »telovadba« sama. Za nas bi se morda vprašanje glasilo pravilnejše: »Sokolska telovadba ali telovadba, ki jo goje športne organizacije?« Tega smisla se hočem držati v svojih nadaljnih izvajanjih.
Oglejmo si predvsem napake, ki so se dogajale in se še dogajajo na tej in na oni strani in ki so gotovo mnogo pripomogle k različnosti naziranj. Poskusimo pa tudi presoditi nepristransko, v koliki meri so utemeljene medsebojne kritike, ki so nastale kot naravna posledica teh nasprotujočih si nazorov.
Raziskovanja, vredna se mi zdi trditev, da sokolski telovadni sestav ne odgovarja modernim principom telesne vzgoje, ker je enostranski. Do te trditve se more seveda povzpeti le tisti, ki sokolskega sestava ne pozna. Vsekakor pa nas mora zanimati, kako ,je bilo mogoče, da se je ponekod ukoreninilo to prepričanje. Mislim, da zadeva krivda nas same. Ako si pred-očimo dosedanjo ozir. še nedavno prakso v telovadnicah večine naših sokolskih društev, moramo odkrito priznati, da ni bilo povsod vse tako, kakor bi moralo biti. Priznati moramo, da je večina naših društev gojila razven za zlete predpisanih prostih vaj izključno ali skoro izključno le orodno telovadbo. Gotovo je temu bilo krivo največ pomanjkanje letnih telovadišč ter mnogo premajhno število strokovno izšolanih vodnikov in učiteljev. Pritrditi pa moramo, da takšna telovadba res ni bila vsestranska. Temu ali onemu morda ni povzročila škode, pri mnogih telovadcih pa so se vendarle pokazale slej ali prej kvarne posledice, sicer menda ne toliko vsled orodne telovadbe same, kakor vslecl nespretne in enostranske izbire vaj na orodju. Vsekakor te posledice niso ostale prikrite in tako lahko vidimo v vsem tem vzrok za napačna naziranj a o sokolskem telovadnem sestavu. Znano je nadalje, da so 'n. pr. švicarski gimnasti ih nemški turnerji neprimerno bolj trmasti in zagrizeni »orodjarji« kakor mi. Ni torej čudno, če so so pričeli nemški strokovnjaki vpraševati, kaj je pravilnejše in koristnejše, orodna telovadba ali šport. To vprašanje pa, se bistveno razlikuje od naslovnega, zato mora tudi odgovor na takšno vprašanje biti drugačen. Oni naši strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki vse preveč škilijo k našim sosedom na severu, pa so očitek, ki bi se smel nanašati le na izključno orodno telovadbo, obrnili proti sokolskemu telovadnemu sistemu. To je seveda usodna zmota. Res Je le, da je večina, naših telovadcev telovadila bolj po vzoru tujih gimnastov in turnerjev, kakor po Tyrševih naukih in navodilih. S tem pa še ni dokazano, da je enostranski sokolski telovadni sestav.
K sestavu se povrnem kasneje. Poglejmo sedaj, kako je v športu.
Že organizacija športnih društev in klubov je urejena tako, da ne nudi dovolj trdne podlage za vsestransko telesno vzgojo. Športna društva so nekakšna udruženja raznih pododborov ali sekcij, kakor nogometne, lahkoatletske, plavalne, težkoatlet-ske itd., ki nimajo, izvzemi,š pravne in gospodarske nobenih ožjih stikov. Prevladuje pa skpro povsod nogomet, ne samo pri nas, temvpč tudi v tujini. Društva imajo sicer v programu različne panoge športa, toda večinoma, le na. papirju. Ta praksa je morda koristna iz pridobitnih razlogov, kajti publika, ljubi atrakcije in senzacije. Ni tu .mesta, da bi podrobneje razpravljal o nogometu. Pribijem le, da je nogomet sam za sebe mnogo bolj enostranska vadba telesa, kakor sama orodna telovadba. Kot prijatelj res lepega nogometa mo(ram reči, da je ta igra krasna, ako se goji premišljeno, v mejah dostojnosti in s pravo sportsko faimeso in da odraslim ni škodljiva, ako so si pridobili z gojitvijo ostalih panog telovadbe potrebnih telesnih sposobnosti. Zdravju nevaren pa je, ta šport, ako se goji ob izključitvi vsega drugega, nevaren zlasti zdravju do-raščajoče mladine. N o g, o m| e t n e tekme lS a k o z, v a n i h mladinskih moštev so zločin nad lastnim n a-t o d o m !
V športnih društvih, ki ostalih športnih disciplin nimajo le na papirju, vidimo zopet izrazit sistem specializacije. Malo (v primeri s celotnim številom športnikov) je izjem in redki so lahkoatleti, ki gojijo moderen olimpijski deseteroboj, peteroboj ah vsaj troboj. Ta je samo tekač na kratke proge, drugi skače le v višino, tretji meče disk itd. Tek n. pr. je brez dvoma zelo važna in koristna vaja, saj krepi v prvi vrsti srce in pljuča ter razvija do gotove mere tudi mišičevje spodnjih okončin, predvsem meč. Vendar pa bo vsakdo, ki pozna osnovne principe vsake telesne kulture, potrdil, da je tek .sam za sebe .enostranska vaja. Važno je pri tem še nekaj drugega. Takšen specijalist v.adi venomer le eno in isto. Vedno ponavljanje le ene vaje, pa mora sčasoma postati dolgočasno. Kaj torej lahko še priklepa tega specijalista na njegov šport? Edinole stremljenje, da doseže čim najboljši rezultat, rekord! Gonja za rekordi pa vodi neizogibno k pretiravanju, ki že vnaprej onemogoča vsak trajen uspeh. Malokateri športnik-rekorder ostane na višku po več let. Treba je pomisliti, da je Nurmijev malo na svetu in da ravno te silno redke izjeme pravilo le potrjujejo. Kakor hitro pa prične takšen -specijalist vidno in stalno nazadovati, začne pojemati tudi zanimanje za njega v njegovem lastnem in v drugih klubih, ki so se nekdaj morda tepli zanj. Posledica tega je, da izgubi končno tudi sam zanimanje in veselje do športa in tako navadno izgine za večno s .športnega obzorja nekdanja zvezda, ki je postala le žrtev svojega častihlepja.	(Dalje prihodnjič.)
o
O E I*
.C\Hi5	~
T,; E	H N I C	M I
iIb
Vadbene ure za deco obojega spola
' Telovadna tira naše sokolske, kakor tudi šolske dece na) So*prežeta z radostjo, naj vlada v tej uri ona otroška veselost, Tet j>ač pripada zdravi mladini. Novejša doba je na vzgojnem polju storila mnoge korake v razbremenitev mladeži — igraje se naj otrok vzgoji v krepostnega človeka.
L Telesna vzgoja ima pri tej splošni vzgoji svoj podčrtam delež, ki upravičeno pripada sokolstvu; jasno je, da nam učiteljem in sokolskim mladinskim vodnikom kot poznavalcem otroški!! duš ni vseeno, kako se ta vzgoja izvede.
Mladina se naj pri telovadbi razvedri, vaje morajo doseči v fiziološkem oziru svoj namen, vse igraje, brez kakršnihkoli Utesnitev — in to z lahkoto, Mojster vseh mojstrov mora biti, ki vse to doseže in med .nami ga skoraj ni. Združimo pač moči, vsakdo naj nekaj doprinese s svojimi sveti in življenje v naši žUpi bo stopilo na pravo pot.
. »Župni vestnik«, posrečena misel, najti moraš Vsakega, mladinskega vodnika, priromati moraš v roke vsakega učitelja »Celjske sokolske župe«! Baš za.to se odločam, da bom priobčeval »vadbene ure za deco«, ki ne smejo služiti za šablono, temveč vam naj bodo nekak okvir snovi, katero boste črpali iz tijega in to snov, kakor tudi način, prilagodili svojim razmeram.
V splošnem bom razdelil vsako uro na 6 delov, ki nimajo časovnih razpredelkov, temveč se zlivajo drug v drugega, in tvorijo zaokroženo celoto. Posamezni deli bodo imeli oddelke Ai in B). Vaje v skupini A) bodo predvsem za mlajše in manj spretne, dočim se bodo lahko izvajale vaje v skupini B; le z izvežbanimi in spretnejšimi. Prave meje ni in vodnik oddelka mora presoditi po lokalnih razmerah, včasih bo treba drugačne delitve. Jasno je, da bi vsak oddelek, razred po krajevnih razmerah potreboval svoj lastni vadbeni načrt, črpajte iz mojih ur samo ono, kar je vam prikladno, vse drugo nadomestite in dopolnite sami ter — pomagajte z nasveti!
Razgibanje tvori važen del pri mladinski telovadbi. Pod spretno roko mladina ne clolseza pri tem samo telesno-vzgojnih dobrin, temveč vpliva na veselo razpoloženje celotne telovadne ure in brezdvom.no na disciplino. Proste in redovne vaje se več ne vadijo pri cleci po starem načinu, temveč vsak gib naj vznikne iz okolice otroka, ali njegovega življenja. Učitelj bo znal zvezati telovadbo s poukom, tudi sokolski vaditelj si bo znal pomagati, kakor hitro pa je opaziti nezanimanje, je treba menjati in poiskati kaj drugega.
C
V opremljenih telovadnicah bodo igrale ulogo tudi vese in orodja sploh, kolikor so dopustna za .mladino. Vese in zavese pač ne potrebujejo vedno telovadnega orodja, okolica sama nam nudi orodje. Svoje mesto imajo tudi odpori z raznoterostmi in raznimi vajami borbenega značaja, kjer pridejo zlasti dečki močneje do veljave. Skoki so poleg teka poglavitna vadbena snov za mladino, vadijo se lahko povsod in pri vsakih prilikah, vnesite jih redno v načrte!
Nekak zaključek in plačilo je igra mladini, ki je verno sledila uri; dovesti mora deco do viška v razpoloženju,, saj končni dojeni bo. nam prihodnjič to mladino ponovno privedel v telovadnico ter nam jo napravil udano.
Telesna vzgoja deco obojega spola še ne pozna bistvene razlike, vendar je želeti, da vodniki (ce) ženske dece dajejo prednost onim vajam, ki pač ustrezajo bolj duševnosti ženske mladine.
Vadbene ure, ki jih bo redoma prinašal »Vestnik«, naj bodo vsem vodnikom dece, kakor je že preje omenjeno, samo osnova, na podlagi katere bo sčasoma zrasel za vsako edinico vadbeni načrt, ki bo ustrezal vsem razmeram dotične enote, s čemer so uspehi že vnaprej zasigurani.
1.	ura.
Osnova:
Raz gibanj e med pohodom v dvojicah. Vaje v ležanju na hrbtu in na trebuhu. Vese: stojna in čepna zgiba; vznosni vis skrčno, strmoglavi vis. Odpori dvojic v' vrstah. Skok v daljino. T e k m a posameznikov v četvericah.
Razgiban j e.
I.	Korakajte v dvojicah (paroma) ob obodu telovadnice!
II.	= I., ploskajte, počepavajte pri vsakem koraku!
III.	= II., ploskajte tiho!
IV.	= I., ploskajte nad glavo (odročno) in počepavajte pri vsakem četrtem koraku!
V.	Korakajte hitreje!
VI.	Bežite v čep ni vzpori »po štirih«' do polkroga v sredini telovadnice! Vzravnava in mirno!
Starejša deca pazi na pravilno držo telesa in na enotnost koraka!
V a j e v 1 e ž a n j u n a t r e b u h u i n n a h r b t u.
Vsa deca. stoji ali sedi v polkrogu, k vajam nastopajo manjše skupine.
Iz ležanja na trebuhu:
A; 1. 1. Oprite se na počil eliti in roke!
2- Gibljite z glavo gor,ih dol (pred in zakloni glave)!
II.	= I., toda na 2. izmenoma napogibajte in prožite (napenjajte) noge v kolenih!
III.	= I. in II. istočasno.
IV.	= I., a na 2. izmenoma gibljite podlehti gor in dol (da se opirate tal .samo s komolcem)!
V.	= I., II. in IV. istočasno.
V	ležanju na trebuhu s pomočjo sotelh-. ; v a d c a :
A)	I. 1. »Prvi« se vleže na hrbet in da roke na tilnik, »drugi«
kleči za glavo prvega in mu tlači komolce k tlom.
, .	2. »Prvi« dvigni napete noge do navpičnega položaja in
, giblji stopala!
;	,11, '= I., sahio na 2. izmenoma skrčuj in napenjaj noge.
(hoja)!
III.	= 11., samo v hitrejšem tempu (tek)!
V	ležanju na trebuhu':
B; L* II. in III. vaja. so enake vajam iz skupine A), roke so prekrižane na hrbtu.
Vese: zgiba stojno in žepno; v z n o s n. i v i s s k r č -no, strmoglavi v i s.
Dočelrii drog.
A; I. 1. Primite drog z obema rokama (zgiba stojno)!
2.	Skrčite noge in napnite roke (vis čepno)! Večkrat.
II.	= I., samo eden dela zgibo, drugi sočasno vis.
III.	= I., samo v čepnem visu dvigajte menjaje desno in levo roko (ročkanje na mestu)!
IV.	= I., samo v čepnem visu menjavajte nadprijem in dvojni prijem s podprijemom!
V.	= I., samo prehajajte s poskoki iz žepnega viša sonož-no v žepni vis raznožno!
VI.	= I., samo menjavajte žepni vis odnožno z desno s žepnim višem odnožno z levo! Odnožna noga se opira na peto. Izurjeni dečki se naj oprejo menjaje z levo in desno roko v bok. (»Ples kozačka«).
B)	I., Primite drog in pokrčite noge, da bo čelo ob drogu (zgi-
ba v počepu)!
2.	Z odrivom nog napravite vznosni vis skrčno! Večkrat.
II.	= I., toda v vznosnem visu hitro gibljite stopala!
III.	== I., toda v vznosnem visu napravite prevlek z desno pod drogom in napenjajte menjaje desno in levo nogo!
IV.	= III., samo hitreje!
V.	= I., samo v vznosnem visu vadite prevleke menjaje z desno in levo nogo pod drogom!
VI.	= V., samo v vznosnem visu napravite prevlek z desno nogo pod drogom, napnite obe nogi in uleknite križ (strmoglavi vis)!
Odpori dvojic v vrstah.
Deca stoji v dveh vrstah s čelom k sebi v razkoračni stoji.
A) J. »Prvi« skrčijo odročno, podlehti (vodoravno pred telesom) tiščijo k sebi, pesti.
»Drugi« jih primejo v zapestju in jim skušajo oddaljiti roke.
II.	= I., samo menjajo položaje.
III.	»Prvi« skrčijo predročno z desno, »drugi« jih primejo z eno roko v zapestju, z drugo za komolec in jim skušajo lehti napeti. (Seveda morajo prvi in drugi ostati' vzravnani.)
IV.	= III., samo iz predročnega skrčenja z levo.
V.	in VI. = III. in IV., samo menjajo položaje.
VII.	Prvi in drugi pokrčijo predročno z desno in se primejo za roke (sklenejo roke s prsti). Na povelje skušajo drug drugemu napeti lehti.
VIII.	= VII., sčačmčo z levo,
Bi I. 1. Vsi dajo roke v bok in prednožijo z desno,
2.	s prsti nog ali s stopalom se poskušajo odrivati, da bi nasprotnika zasukali, ali mu spravili vsaj dvignjeno nogo iz prvotnega položaja.
II.	= I., samo iz prednoženja z levo.
III.	1. Vsi napravijo merilno stojo (levo stopalo za desnim, obe sta v ravni črti), predročijo z desno, levo dajo na križ,
2. z dlanmi desnih napetih lehti se skušajo potisniti iz temeljne postave.
IV.	= III., samo z levo lehtjo.
V.	1. »Prvi« dajo roke v bok in skrčijo prednožno z lesno, 2. »drugi« jih primejo za peto in koleno ter jim počasi
nogo napnejo
VI.	= V., samo skrčijo prednožno z levo.
V VII. in VIIT. menjajo položaje.
Skok v d a 1 j i n o ;. p r e d v a j e za skoke.
A) Istočasno skače več otrok (brez priprav za skoke).
I.	Preskakujte malo razdaljo med pohodom! Večkrat.
II.	Preskakujte malo razdaljo med tekom! Večkrat.
III.	Skakajte med pohodom čim dalje!
IV.	Skakajte med tekom čim dalje!
B)	Vadimo	isto, kakor	pri A), samo dodajamo:
■ I. Po doskoku položite roke na tla!
II.	Po doskoku položite roke na tla in pdbežitc po štirih!
III.	Odrinite se z obema (sonožni odriv)!
T e k m a p o s a m e Z n i k o V v č e t v o r i c a h.
Učenci se postavijo v štirih vrstah (dvojnih redovih; za zarisano črto, več metrov pred njimi je črta na cilju. Začnejo	na povelje	»Mirno! — zdaj!«, ali	na	kakšen
...	znak.
A)	I. Roke' za	tilnik, telo	vzravnano, pohod naprej	v	vzponu,
noge so v kolenih napete.
II.	Roke prekrižane na hrbtu, telo vzravnano, pohod na-[prej. na petah.
III.	Položite roke na tla (čepna, vzpora), bežite po štirih za 'A -- ! tekmo (kakor psiček)!
IV.	ifi III,, samo skakajte po štirih (kakor zajček)!
V.	Kdo z najmanjšim številom korakov dospe do črte?
B)	I. Vadimo vsfe isio kot v skupini A), samo, da so učenci
pred začetkom vaje v prednožnem, raznožnem sedu itd., a šele na povelje skočijo in tekmujejo.
II.	Vadimo vse isto kot v I, samo da se učenci sredi proge ali na črti zavrtijo na.mestu in nato. pretečejo črto z dirom itd.
Razgiban j e med pohodom v redu — ritmična hoja. Redovne vaje : U vrstu zbor! U razvoj zbor! Stopa n j e po navpični lestvi z raznimi prijemi. Ravnotežne vaje na tleh. S k o k v višino: pripravne vaje k skokom. Igra: »Tekma stonog«.
R a z g i b a nje.
I.	Korakajte drug za drugim ob obodu telovadnice in ploskajte na prvo dobo od osmih, ali na prvo dobo od štirih, dveh!
II.	Korakajte v vzponu, roke za tilnik!
III.	Napravite 8 korakov na polnih Stopalih, 8 v vzponu!
IV.	= III., samo menjajte po štirih dobah, po dveh dobah!
V.	= III., samo korakajte hitro!
VI.	Tecite prosto (poljubno)!
Redovne vaje.
A) I. »Mirno«! Opozorimo jih na dvignjeno glavo, a ne za-ldonjeno; ramena je tiščati nazaj, nikar jih dvigati,
1 eliti in nogo so napete; telo je vzravna.no, težo telesa :	prenesemo nulah ko na sprednji del stopal. »Na mestu
voljno!«
II.	1. «U vrstil zb,or!« (Pred povelje je zlasti na nižji stopnji dobro dodati »Dečki«, »Deklice«, a ne vedno). »Voljno!« (Povdariti je razliko od »Na mestu voljno!«).
2.	Se ponavlja.
3.	»Voljno«! in bežite k vratom, k steni, skakajte po eni nogi, v cepciiju, bežite po štirih itd.!
B) • I. 1. »U razvoj zbor!« (Dve vrsti v razdalji predročenja).
2.	»Prvavršta1 vbij not «DvPrvh vrsta u: razVoj žbdt!« in obratno. Vse drugo se izvaja, kakor pri skupini A).
Stopanje po n a v p i č n i lestvi z raznimi prijemi.
A)	I. 1. Primi lestvo od strani za Jestvine v višini ramen,
2.	stopaj navzgor in nazaj s prisulisko hojo!
II. — I., samo stopaj z navadno hojo! .
III.	= I., samo primi lestvo z desno roko za klin, z levo za lestvino!
IV.	= III., samo primi lestvo z levo roko za klin, z desno za lestvino!
V.	= II., samo primi lestvo z obema rokama za kline!
B)	I. Kakor v skupini A) 2-, samo stopaj z vzravnanim tru-
pom, noge skrčuj naprej (ne na stran)!
II. = I., obe roki pomikaj istočasno (soročno) po lestvinali? III,, IV. in V. Stopanje iz prejšnjih vaj, samo navzdol se ročka v visu z raznožnim prislottom v podkolenu (noge oklepajo lestvi ne).
Ravnotežne vaje na z e m 1 ji.
A)	I. Drža v stoji na eni nogi in odročenje, dlani: gor.; :	i
II. Drža v stoji na, eni nogi in gibi glave (kloni kroženja!.
III.	== II., samo menjajoče napenjanje lehti navzgor in priročno skrčevanje (trganje).
IV.	= II., samo primite z obema rokama skrčeno nogo in se z njenimi prsti dotaknite čela!
V.	= IV., samo z drugo nogo.
B)	I. = A) I. še z odkloni.
II.	= I. s predklonom, vzročenjem in priročen jem, (mahanje lehti).
III.	= I., a roke sklenejo za tilnikom in krožijo s trupom.
IV.	= I., dvojice proti sebi: predročijo z desno, levo v bok, nakar skušajo spraviti drug drugega iz ravnotežja s tlačenjem na dlani.
V.	Z obema rokama primejo skrčeno desno nogo in se z njeno peto dotaknejo čela.
VI.	= V., samo z levo nogo.
Skok v višino: pripravne vaje k skokom.
A) I. Korakajte in preidite vrvico (preskočite)! Deca med mirnim pohodom postopoma preskakuje vrvico, ki jo je treba zviševati.
II. Skakajte z ene noge na drugo (doskok na nogo, s katero se ne odriva)!
III. Isto v mirnem teku.
B; Pri sposobnejših se pazi na doskoke in se vrvica hitreje viša.
Tekma stonog.
Sestavimo vrste iz največ do 8 otrok. V redu položijo telovadci sprednjim roke na ramena. Na tleh označimo startno črto. Pred vsako vrsto postavimo v gotovi razdalji stol, stojalo, učenca, ki ne telovadi. Na dano povelje stečejo vrste, obidejo znak in se vrnejo na prvotno mesto k črti. Vrsta, ki se je prva vrnila, ne da hi člen razrušila, je zmagovalec.
Izmene:
1.	Drže se okrog pasu;
2.	tekmujejo s sonožnimi poskoki;
3.	tekmujejo v čepenju;
4.	tekmujejo z enonožnimi poskoki;
5.	deca v vrsti se oprime z desnimi rokami desnih riog sprednjih, a leve roke položijo sprednjim na ramena; nakar tekmujejo spet z enonožnimi poskoki. (Dalje.)
Tekmovalne vaje naraščaja CSŽ za 1933.
Drog.
1.	Iz koleba v visu spredaj z dvoprijemom, d. podprijem: v predkolebu prevlek v vis zadaj — v predkolebu cel obrat v d. clesnoročno v vis spredaj z nadprijemom — s predkolebom na-upor vzklopno — odkoleb nazaj — velevzmik — podmet s celim obrtom v d.
2.	Iz koleba v visu spredaj z nadprijemlom: v zakolebu na-upor — toč nazaj — podmetno v predkolebu cel obrat v 1., levo-ročno v dvoprijem — naupor vzklopno — odbočka v d.
Bradlja.
Moški naraščaj. Višji oddelek.
1.	Na začetku, sl čelom k bradlji, z notranjim prijemom: na*
skokoma naupor vzklopno — raznožka nazaj do stoje na tleli -s prijemom na lestvine — naskokoma naupor vzklopno do vseda raznožno pred rokama — preprijem pred telo — ramenska stoja.
—	preval sklonjeno naprej v sed jezdno z 1. na 1. lestvini ; s pol obratom v d. s prijemom z 1. na sprednjo lestvino vzpora levo-nožno čelno — s premah om odnožno z d. nazaj odbočka v 1. čez obe lestvini.
2.	Iz stoje čelno sredi bradlje z nadprijemom na sprednji lestvini: naskokoma vzmik spredaj v vzporo ležno zanožno čelno — kolo prednožno z d. — premah odnožno z 1. —1 strig odbočno v d. — premah, prednožno z d. s pol obratom v l. v sed bočno raznožno pred rokama — .sesed prednožno not v zakoleb
—	- prednožka v d. s celim obratom v d.
Skok v višino z zaletom. Tabela: glej »Soko« str, 166,. ,
Metanje krogle 5 kg težke, obojeročno. Tabela: glej »Soko« str. 167.
Tek na 60 in.
Proste vaje.
Moški naraščaj. Nižji, oddelek.
D r o g.
1.	Iz koleba v visu spredaj z dvoprijemom, d. podpri jem: v predkolebu prevlek v! vis zadaj — v predkolebu cel obrat v d. desnoročno v vis spredaj z nadprijemom — S predikolčbom- naupor vzklopno :— odkoleb nazaj — velevzmik — podmet s celim obratom v d.
2.	Iz koleba v visu spredaj z nadprijemom: naupor v zavesi v 1. podkolenu, znotraj — toč nazaj — preprijem z 1. v podpri jem in odnožka v d- s pol obratom v 1.
Preskoki čez kozo na šir. Višina 1.20 m.
1.	Raznožka z obrati v L, d.
2.	Skrčka.
3.	Vzpetka.
Skok v višino z zaletom. Isto kot višji oddelek.
Metanje 2 kg težke žoge. Tabela: glej »Soko« str. 181.
Tek na 60 m. Glej »Soko« str. 167.
Proste vaje.
Tekme ženskega naraščaja.
Tekme vrst, posameznic v vrstah in posameznic.
Tekmuje se v višjem in nižjem oddelku:
a)	v višjem oddelku: v prostih vajah, obvezni vaji na drogu, preskoku na konju na šir, skoku v višino, v metu žoge s pentljo 2 kg težke in v teku na 60 m;
b)	v nižj em o ddelku : v prostih vajah, obvezni vaji na
drogu in na gredi, v skoku v višino, v metu žoge s pentljo 2 kg težke in v teku na 60 m.
Višji oddelek:
Drog (doskočni).
1.	Naskokoma v veso spredaj s podprijemom: s kolebom tr-zoma in s prevlekom snožno nazaj vznosna, vesa zadaj — polagoma vesa strmoglavo — polagoma skozi veso vznosno zadaj v, veso zadaj — s spuščanjem leve roke dvojni obrat desnoročno v veso spredaj z nadprijemom — s kolebom trzoma seskok
2.	Naskokoma v veso spredaj z nadprijemom—skrčiti pred-nožno desno — mahniti naprej (v prednos) in prinožiti — isto z levo — skrčiti prednožno snožno — mahniti naprej (v prednos)
—	zakoleb — predkoleb in s prevlekom nazaj vznosna vesa zadaj
—	obesa snožno v podkolenih — vesa v podkolenih z uleknjenim križem, roke v vročenjii — obesa v podkolenih v širokem pod-prijemu — skozi veso Vznosno zadaj vesa zadaj — izvinek zadaj v veso spredaj z obrnjenim podprijemom — seskok.
Konj na šir z ročaji.
Višina konja 110 cm, višina deske 10 cm.
1.	Skrčka.
2.	Oldbočka v levo in v desno.
Nižji oddelek:
Drog (doskočni).
1.	Naskokoma v veso spredaj bočno z zunanjim prijemom na desnem kraju droga: ročkanje raznoročno nazaj do konca droga — pol obrata v levo levoroč (okoli leve roke) v veso spredaj z dvoprijemom (desna nadprijem) — cel obrat v desno des-noroč (okoli desne roke) v veso spredaj z dvoprijemom (desna v podprijem,) — koleb trzoma in seskok s pol obrata v levo.
2.	Neskokoma v veso spredaj z nadprijemom na desnem kraju droga: ročkanje v levo raznoročno do srede droga — skrčiti prednožno snožno — mahniti naprej (v prednos) — zakoleb
—	predkoleb — zakoleb — v predkolebu cel obrat v desno .desnoroč (okoli d. roke) — predkoleb v dvoprijemu (desna podprijem — zakoleb in seskok.
Nizka gred.
Bočno na začetku gredi:
I. 1. Vstop1 z levo na gred, zanožiti z desno — skozi predro-čenje vzročiti, hrbta ven, in sp.
2. Počep prednožno z desno — odročiti, hrbta gor in sp.
’ 3. Čep na prstih obeh nog (prsti leve so tik za peto desne
noge), z,miren predklon — predročiti dol (radi predklona smere lehti navpično na gred).
II. 1. »e« — z vzravnavo in vzklon odriv obenožno v let navzgor — skozi predročenje vzročiti, hrbta ven in sp.
»na« ■— doskok v počep v izstopno stojo z levo naprej (leva na celem stopalu), zasukati dlani ven in sp.
2.	počep (nižji) — odročiti, hrbta gor in sp.
3.	= I. 3.
III.	1. Z vzravnavo in vzklonom izstopna stoja z desno naprej
skozi predročenje vzročiti, hrbta ven in sp.
2.	Počep prednožno z levo naprej — z lehtmi kakor I. 2,
3.	= I. 3.
IV.	1. »e« II. 1. »e«.
»na« — doskok v počep v izstopno stojo z desno naprej (desna noga na celem, stopalu), zasukati dlani ven in sp.
2.	II. 2.
3.	= I. 3.
V.	1. »e« z vzravnavo in vzklonom izstopna stoja z levo naprej — odročiti hrbta gor in sp.;
»na« celi obrat v desno na prstih obeh nog v sonožno stojo z levo — vzročno uločiti, hrbta gor.
2.	Izstopna stoja z desno nazaj — odročiti, hrbta gor in sp. »in« izstopna stoja z levo nazaj — z lehtmi drža in «p.
3.	Izstopna stoja z desno nazaj — z lehtmi drža.
VI.	I.»e« z odrivom z desno in odnoženjem z levo doskok snožno naprej in v stran in sp.
»na« doskok na tla — skozi prlročenje predročiti in sp.
2.	Vzravnava v vzpetni vzpon — skozi priročenje odročiti, hrbta gor in sp.
3.	Spetna stoja — priročiti.
A G.:
Nekaj važnih navodil k smučanju
V sokolskih vrstah se smučanje čimdalje smotreneje in uspešneje goji. Te pozornosti je smučanje vredno, saj kakor ostale telovadne panoge služi sokolskim smotrom. Krepi nam telo in vztrajnost volje, goji bratstvo, polni nam srca z veseljem, pljuča z zdravjem, odpira nam čare zimske prirode.
Sledi naj nekaj navodil smučarjem-začetnikom:.
1.	S smučanjem pričenjaj polagoma, nikdar nestrpno, ob najugodnejših prilikah, v dražbi izurjenega smučarja ali v posebnem tečaju. Ob začetnih neuspehih ne obupuj, temveč vztrajaj!
2.	Disciplina sokolskih smučarjev bodi sokolska, vsak posameznik naj se prostovoljno podreja skupnim koristim. V potrebi je treba vsakomur takoj priskočiti na pomoč. Manj izurjenih smučarjev ni treba prepuščati .usodi, da se skupina nikjer in nikdar ne pretrga,
3.	Da si obvaruješ zdravje, pazi na opremo! Noge naj bodo trdno v čevljih, a ne pretesno, da ne zmrznejo. Čevlji so lahko zmerno okovani, za višje ture jemlji s seboj dereze. Ako ostaneš več dni v planinah, ne pozabi copat, da se ti noge odpočijejo. Imej rezervno perilo, da moreš potno čez noč posušiti. Zavaruj se pred mrazom!
4.	Smuči naj bodo kompletne, potrebni so 2-palici, maža in overit, še'rezervni' deli. Za smuči se uporablja jesenov, brestev in akačijin Iris, izmed tujih vrst hikorv in švicarska breza, Les naj bo brez grč. Dolžina smuči je normalna 220 cm, naj bodo za tek daljše, za teren krajše. Mere so naslednje:
Širina v krivini 90 mm, zai tek 65 mm.
Širina zadaj 80 mm, za tek 55 mm.
Širina v sredini 70 mm, za tek 50 mm.
Višina v sredini 28—30 mm, dolžina krivine ne sme meriti nad 35 mm.
o.	Stremena se pritrdijo natančno po meri čevlja. Pri daljših turah so potrebne rezervne stremenice.
6.	Maž je .mnogo vrst, ki jih preizkusi sam. Milo in svečo uporabljaj le v skrajni sili. Imej vedno s seboj maže za suh in moker sneg.
7.	Palice so iz leske in jesena, lažje in dražje so iz bambusa in tonkinga. Najbolje je, da segajo do ramen.
8.	Najugodnejši sneg za smučanje so pršič, srež, kašnati in novi sneg. Neugodni so južni, mokri in skorjasti sneg.
9.	Pri smučanju razločujemo hojo po ravnem, navzgor v strmini, obrate pri vožnji, teke po ravnem z 2 ali 3 koraki, smuk v prostem terenu in v vsakem snegu, plug, da zmanjšamo hitrost, plužni zavor, da v plugu zaustavimo, lok, zavoj v manjši brzini, v mehkem snegu in z gostimi zaprekami, telemark v globokem snegu, manjši strmini, v neenakem snegu, kristijanijo kot naslednico telemarka, ki se že vidno opušča, preskoke, prečne preskoke, terenski skok preko zaprek v smeri vožnje.
10.	Skoki so izmed glavnih panog smučanja in zanje so potrebne skakalnice in posebne smuči. Dolžina naleta v strmini 20o je do 15 m, prehod do roba. mostu 7 m, višina mostu 2.50, spodnji del doskoka 30°, ter iztek dolg 50 m, širina naleta 3—4 m, most 4 m. To velja za, skakalnico do 30 m. Za začetne vaje služijo manjše skakalnice. Skakalnice naj bodo obrnjene proti severu ali vzhodu.
11.	Dolžina proge za tekme na cialjavo znaša za deco 9—14 let 1—4 km, za moški naraščaj 14—18 let 4—8 'km, za ženski naraščaj 4—6 km, za člane do 18 km, za članice največ 6 km. Proga pa mora odgovarjati tudi po terenu. Neumestna so pretiravanja zlasti pri prvih tekmah.
12.	Navodila za tekme se dobe v »Smučarskem tekmovalnem redu SKJ« pri Sokolski Matici v Ljubljani za 5 Din. Tam se naročajo tudi sokolski smučarski znaki (na rokavih).
13.	Tudi tehnični smučarski izrazi naj bodo pristno slovenski, saj so smuči naše staro domače prevozno sredstvo.
14.	Smučarju je potreben pravilen način življenja, vzdržuje naj se alkohola, nikotina, naj si ne krajša spanja.
15.	Bivanje sokolskih smučarjev v zdravi zimski prirodi naj blagodejno upliva na čim uspešnejše delo v telovadnici in ga pospešuje v razmahu.
STANE BURJA:
Gradivo za vadbo moškega naraščaja
Vaditelj moškega naraščaja, ni biti lahko. Vzrokov je vse polno. Eden najvažnejših je. pomanjkanje gradiva za uspešno vodstvo telovadbe. Bratje, tu vam podajam primer vadbene ure moškega naraščaja za popolno opremljeno telovadnico. Tam, kjer ni popolno opremljene telovadnice, boste pa vi sami prikrojili uro vašim razmeram primerno. Ura obsega 7 delov: uvodne vaje, to so vajo za segretje in razgiban j e (vsako vajo je napraviti 6—8-krat), vaje v visu, odpori ali raznoterosti, vaje v opori, skok (skok naj bo vsako uro), zletne proste vaje in igra. Vaditelji, pripravite se doma za vsako uro!
1.	u r a.
Uvodne vaje.
1.	Korakati naprej :— nazaj, na znamenje piščalke cel obrat vi. — d.
,2. Isto v teku.
3.	Iz spetne stoje: čelni krogi ven, »e«: vzročiti, vzpon »na«: priročiti, spetna stoja.
4.	»e«: prednožiti z d., — »na«: prinožiti. Isto z 1.
5.	Razkoračila stoja, odročiti: Zasuk trupa vi. — odsuk in zasuk v d. — odsuk.
6.	Zakoračila stoja z 1.: 1. odročiti, dl. gor, zaklon — 2. vziti on, priročiti.
7.	Iz seda.na tleli: 1. prednožiti z d. — prinožiti — isto z 1. Ponoviti 6-kra,t vsako vajo.
Navpična lestev. Osnova: Štopanje.
1.	Stopati po klinih z oprijemom ža lestvine.
¡2: Isto z oprijemom d. — 1. v bok.
3.	Isto — z oprijemom 1. — d. v bok.
4.	Stopati čez en klin.
5.	Cez dva.
6.	Cez tri.
7.	Stopati s telovacieem na hrbtu.
8.	Zamenjati uloge.
Prevlaki t vrvjo.
1.	Poedincev, dvojic, trojic itd. s, čelom (hrbtom) k sebi.
Doramenska bradlja. Osnova: Vzpiranje meti prednožno.
Iz kolebanja v opori na lehteh:
1.	V zakolebu zavesa, v nartih — vzpiranje tezno do ležne Vzpdre zanožno' — vsed raznožno —preprijem za telo — sesed prednožno v 1.
2.	Is,to <■—• konec, v nasprotno stran.
z. Isto, ali do opore iežno zanožno — s predkolebom vsed prednožno snožnd v d. 1 - seskok v d.
4.	Isto — konec v nasprotno stran.
5.	Isto — s predkolebom pbednožka v d.
6.	Isto —• konec nasprotno.
Preskoki v diru.
Vrvica-50 cm visoko. V začetku prekoračimo z mesta, nato z zaletom in potem v diru.
Zlotne proste vaje.
Igra.	; _
Prenašanje kijev.
Za to igro je potrebno najmanj 6 igralcev, kateri so podeljeni na dve enako močni stranki. Igra se najprej za prvenstvo posameznikov, potem pa za prvenstvo vrst. Pred vrsto nariši startno črto, na katero postaviš pred vsako vrsto po tri kije; ti--10 korakov od 'startne črte nariši 3 kroge, 'cilj imenovane.
Igralci stoje v reclu. Na znamenje vaditelja pograbijo vsi prvi v vrsti po en kij ter ga odnesejo na cilj. Kij je treba postavit] v enega izmed treh krogov. Nato odhite po drugega in ga prav tako postavijo v krog kakor prvega itd., dokler niso vsi kiji na cilju. Zmaga oni, ki se prvi postavi za kiji v »mirno«. Naslednji v: vrsti pa nosijo kije iz cilja na start. Pri tekmi vrst je edino ta razlika, da se igralci ne postavijo v »mirno«, ampak stečejo nazaj v Vrsto, še dotaknejo sledečega igralca na startni črti in igra se nadaljuje, dokler ne pridejo vsi na: vrsto.. Zmaga ona vrsta, ki prva konča.
2.	ura.
Uvodne yaje.
1.	»Mance loviti«. Lovec lovi toliko časa. da. udari enega igralca. Udarjeni postane'lovec. (Oclpri okna!).
2.	»e«: vzročiti z d., zaročiti z L, poudariti,-»na«: nasprotno.
3.	»e«: odnožiti z d. — »na«:; prinožiti z d. Isto.z L.
4.	»e«: Razkoračna stoja, »e«: globoki predklon, predročiti, z dlanmi se dotaknemo1 tal, »na«:: vzldon poročiti.
5.	Sed z skrčenimi nogami (turški) odročitiodklon v 1. —
vzklon — odklon v d. vzklon. Vaditelj pazi na hrbtenico; trup mora. biti raven.	•
6.	Čepno vzpora:, zanožno z 1' »e« ; čepna vzpora zanožno z d. »na«: zamenjati noge.
1 . 2., 3. vrsta.
Plezanje. Osnova: Plezanje s prislonom na prosti in napeti
vrvi.
1.	Plezanje z sklopom stopal,
2.	Gor z sklopom, dol brez sklopa.
3.	Gor z sklopom, dol isto ali s kolikor mogoče velikimi prijemi.
4.	Plezanje brez prislona, do polovice.
5.	Plezanje z oporo stopal ob vrv.
1.,	2., 3. vrsta.
Raznoterosti.
1.	D. nogo prinožno upognemo in primemo z roko za prste d. noge — nogo močno; pritisnemo k stegnu — ponavljati.
2.	Z nasprotno nogo.
3.	D. nogo; prednožno pokrčimo in. primemo za prste d. noge, nato nogo napnemo in zopet popustimo ponavljati.
4.	Z nasprotno nogo.
5.	Dva telovadca s čelom k .sebi obrnjena v sedli držita palico v predročenju — z nogami oprta v stopalih-n eden ima iztegnjene noge, drugi pa pokrčene ■—..menjaje krčita jli napenjata.
6.	Skrčiti nogo prednožno fkoleno do prsi) z rokami primemo za stopalo. Ponavljati z d. in 1. nogo.
7.	Isto in vzpon druge noge.
8.	Isto in vskok doskok na obe nogi. . ...
9.	Prevlek skrčno čez sklenjene poke enonožno (telov. sklene roke preči telesom — dvigne nogo, prednožno skrčeno in. jo pre-vleče preko rok — sprva sklonjeno, potem pa. ob pokopčnem držanju trupa.).
10.	Vskoki snožno — raznožno.
,	;	1	i
t
1.	Čep — zaročiti.
2.	Vzravnava — vskok in vzročiti. (Ponavljati.)
,1. čep — odročiti dol,
2.	vzravnava — vskok raznežiti in odročiti (ponavljati).
1.,	2.. 3. vrsta.
Bremena (živa).
1.	Dva nosita: enega na sklenjenih notranjih rokah.
2.	Dva nosita enega na ramenih (sedi na ramenih),
3.	Dva nosita enega na rokah (eden ga prime pod pazduho, drugi pa za noge).
4.	Isto, samo, da ga nosita na ramenih.
1.,	2., 3. vrsta.
Dolga kolebnica. Osnova: preskoki snožno in enonožno — pod-teki.
1.	Vaditelj drži kolebnico v primerni višini, telovadci preskakujejo vrv snožno.
2.	Isto, samo da vrv bilja.
3.	Isto enonožno.
4.	Enako 1. v teku.
5.	Enako 2. v teku.
6.	Enako 3. v teku.
7.	Podteki.
Igra.
Lov za žogo.
Igralci napravijo krog s čelom not obrnjeni v razdalji odro-čenja. Podajajo si žogo na levo in desno, katero lovi lovec, ki teka zunaj kroga. Žoga, se mora podajati samo sosedu na levi ali na desni. Kadar se lovec dotakne žoge, potem ga zamenja oni igralec, ki se je zadnji dotaknil žoge pred njim.
3.	ura.
Uvodne vaje.
1.	Petelinji boj.
2.	Ponovi vaje iz prve in druge ure.
1.	vrsta.
Doskočna bradlja. Osnova: kolebanje:— vis in izmena viša — drže — naupori.
1.	Kolebanje — vis vznosno — vis strmoglavo — vis vznosno —vis zadaj <— seskok.
2.	Kolebanje — vis vznosno — zavesa v nartih zadaj ulek-njeno >— vis vznosno — kolebanje — z zakolebom seskok.
3.	Kolebanje — vis vznosno — zavesa v d. nartu zadaj vlek-njeno —- vis vznosno — kolebanje — s predkolebonr seskok.
4.	Isto— zavesa z 1.
5.	Kolebanje — naupor v zavesi v d. podkolenu na d. žrdi do vseda jezdno; •— zavesa v d. podkolenu - vis vznosno .— kolebanje — z zakolebom seskok.
6.	Isto — naupor.v 1. podkolenu.
2.	vrsta.
Doskočna bradlja. Osnova: Kolebanje — vis in izmena viša.
1.	Kolebanje — vis vznosno — kolebanje — z zakolebom seskok.
2.	Kolebanje — vis vznosno — vis zadaj — seskok.
3.	Kolebanje — vis vznosno — zavesa v d. podkolenu na d. žrdi uleknjeno — vis vznosno — kolebanje —z zakolebom seskok.
4.	Nasprotno.
5.	Kolebanje — vis vznosno —v kolebanje — s predkolebom seskok.
3.	vrsta.
Doskočna bradlja. Osnova: ročkanje.
1.	Ročkati z notranjim prijemom ižmenskoročno naprej.
2.	Isto nazaj.
3.	Ročkati z inotr. prijemom soročno naprej.
4.	Isto nazaj.
5.	Kolebaje ročkati soročno naprej v predkolebu.
1.,	2., 3. vrsta.
Odpori s palico.
1.	V dvojicah s1 Čelom k sebi obrnjeni, palica ob 1. strani telesa (dol).
2.	Isto, palica na d.
3.	in 4. enako 1. in 2., s hrbti not.
5.	V dvojicah s hrbti not, palica v d. pazduhi.
6.	V dvojicah s hrbti not, palica, v 1. pazduhi.
7.	Palica v vzročenju s čelom k sebi, s hrbtom not.
8.	Ponovi vse to z dvema palicama!
1. in 2. vrsta.
St alk e.
1.	S predkolebom vzpora stojno — vzpora lažno zanožno — prevlek skrčno do vzpore ležno prednožno — prevlek skrčilo do vzpore ležno zanožno — vzpora stojno — vzklon.
2.	Vzpora ležno zanožno — prevlek skrčno^ z levo — premah odnožno z d. do vzpore ležno prednožno — vzpora čepno — vzravnava.
3.	V nasprotno stran.
4.	Vzpora ležno zanožno — premah odbočno v d. do vzpore ležno prednožno — vzpora čepno — vzravnava,
5.	V nasprotno stran.
6.	Vzpora ležno zanožno — skleca — vzpora — prevlek skrčno do ležne vzpore prednožno — skleca —vzpora — vzpora čepno — vzravnava.
3.	vrsta.
Stalke.
1.	S predklonom vzpora stojno — vzpora ležno zanožno skleca — vzpora — vzpora stojno — vzklon.
2.	S predklonom vzpora stojno — vzpora stojno zanožno — skleca — zanožiti z 1. — vzpora, prinožiti — skleca, zanožiti z d. vzpora, prinožiti:— vzpora čepno — vzravnava.
3.	Vzpora čepno — vzpora ležno zanožno — zanožiti z 1., vzročiti z 'd. — vzpora ležno — zanožiti z d. in vzročiti z 1. — vzpora ležno — vzpora čepno — vzravnava.
4.	Vzpora čepno — vzpora ležno prednožno — prednožiti z k, —• prinožiti — prednožiti z d. >— prinožiti — vzpora čepno -vzravnava.
5.	Vzpora čepno —■ vzpora ležno zanožno — prevlek skrčeno do vzpore ležno prednožno — vzpora čepno— vzravnava.
1.,	2., 3. vrsta,
Skok v višino z mesta.
Najprvo nauči telovadce pravilen odriv. Kot skupno vajo vadi sledeče:
1.	Počep — zaročiti, pesti.
2.	S predročenja vzročiti — vskok.
3.	Počep — predročiti, dlani odprte.
4.	Vzravnava priročiti.
Ko naučiš to, preidi šele na skok sam.
Igra.
Zdravo.
Igralci stoje v krogu s čelom not. Eden hodi zunaj kroga in udari kogarkoli po hrbtu rekoč »zdravo« ter steče okrog kroga. Udarjeni mu skuša udarec vrniti preden pride na njegovo mesto, če ga ne ujame, potem on nadaljuje igro. Drugi način igre je sledeči: Prav kakor pri prvem načinu hodi eden zunaj kroga in udari kogarkoli po hrbtu in steče naprej, udarjeni pa steče v nasprotni smeri in ko se srečata, si podasta roke, se nekoliko-krat zasučeta okoli, zakličeta »zdravo« in se spustita, ter odletita vsak v eni smeri na prazno mesto. Kdor pride prepozno, nadaljuje igro. Če je veliko igralcev, naredi več krogov!
Razpis vaditeljskega tečaja za članice. Vaditeljski tečaj za članice se bo vršil ocl 22.—28. januarja. Prijave je poslati na župno načelništvo do 15. januarja. Stroški bodo znašali okrog 120 Din..	Načelništvo.
Župni prednjaški izpiti so se vršili 18. decembra 1932. Izpitov se je udeležilo: 10 bratov in 1 sestra. Od teh je 5 izpit naredilo, 5 jih bo izpit ponavljalo v nekaterih predmetih, 1 je odstopil med izpitom. Končno poročilo sledi.
Savezni smučarski izpiti so se vršili 18. decembra 1932 v Celju. Udeleženci so bili tor. Novak Martin, Grobelniki Anton, Volkar Alojz in Meštrov Zvonko iz Celja ter Završnik Albin iz Hrastnika. Vsi so naredili izpit s prav dobrim uspehom.
Župni vaditeljski tečaj
Ojd 15. do 21. decembra 1932 se je vršil vaditeljski tečaj za člane v Celju. Od 61 edinic je bilo zastopano 6 društev in 1 četa. Kje so ostala društva? Ali imajo res ostala društva dovolj dobrih Vaditeljev? Ni mi clo tega, da bi v tečaju morali imeti mogoče 40 ali še več bratov, ampak vem, da društva venomer jadikujejo, da nimajo načelnika, vaditelja, da ne morejo naprej in zahtevajo pomoči. Bratje, kakor povsod so tudi tu ovire, a z dobro .in trdno voljo bi jih gotovo premostili. Kdor ne seje, tudi ne žanje.
Tečaj je obiskovalo 8 bratov: Va.stič Miha, Hrastnik, Planinc Pavel, Kozje, Toplak Juro, Celje, Pretner Franjo, Braslovče, Hribovšek Franjo, Motnik, Urek Jože, Veble Ivan, Kapele,.: Hal-ler Jože, Artiče. Pouk je trajal dnevno po: 8 ur in to od 8. do 12. in od 2. do 6. ure, skupno 52 uri. Čas je bil pičlo odmerjen. Predelali smo najvažnejšo in za vsakega vaditelja najpotrebnejšo snov iz Tyrsevega sestava. Poleg tega. pa se je bilo treba ozirati še na sposobnosti poedincev in na utrujenost, ki je hitro nastopala vsled malega števila bratov. Bili so vztrajni, napore so prenašali mirno, dobro zavedajoč se njih namena. Bratje so pokazali prav dobre uspehe kljub temu, da je tečaj bil kratek.' Vsi brez izjeme so se naučili razne na,upore, vzpore, toče, kolesa in eš mnogo drugega, česar poprej niso obvladali. Tudi prvo zletno vajo za člane in moški naraščaj so točno predelali.
Dnevi so tekli hitro, mnogo prijetnih uric smo skupaj prebili, katere nam ostanejo v trajnem spominu, le prehitro je prišel čas ločitve. Bratje, ne klonite, vztrajajte v telovadnici kot vaditelji neomajno!
Vadbena ura na letnem telovadišču za moško deco 10—14 let
Vzorna rešitev pismene naloge br. Franja Šege, Gomilsko, pri župnem izpitu:
Deca telovadi zato, da se zabava. Zato je treba telovadno uro napraviti prijetno. Razdelili jo bomo kakor vsako uro na 4 dele.
Uvodne vaje. Otroci se razgibajo. Vsekakor pa je potreben red! U vrsto zbor! Pri malih se vrsti zbor v redu velikosti in vselej zabavno. Zato stopijo v zbor po velikosti, kakor nanese. Važno je, da nastopijo hitro. Postavimo jim oba krajnika. Otroci hite in kdor pride prepozno, izostane iz vrste. Lažje še to napravimo v redu. Dobili smo torej vrsto! Desno ravnaj! Mirno! Kratek nagovor: Otroci ste Sokoliči! Kaj se zahteva od Sokola kakor od Sokoliča? Lepo mirno pridete v telovadnico, v telovadnici ne skačete, ko čakate na vaditelja. Lepo, dostojno vedenje je potrebno. Sploh mora biti Sokolič marljiv, najplodnejši v šoli, pošten, ljubiti kralja, domovino, vse dobro in lepo. Mirno! Na desno! Korakajmo in zapojmo »Sokolsko«! Napred stupaj! Levo protihod! (Najlažje korakajo v ozki in mali telovadnici s protihodom). Po petju: Br.zi korak! Trčečim korakom! Četa stoj! Otroci, sedaj pokažite, kako mačka hodi! Naglo, hitreje . .! Trgajte sadje z drevja 1, 2. Jabolko- je visoko — skočite višje: še, še . . .! Posnemajte mater, kako kruh mesi: 1, 2 ... še, še itd. Kaj; bi še delali? Kruh vsajali! Dobro! 1, 2 . . . itd.
Orodna telovadba. Ko so se dovolj razgibali, jim bomo dali, na razpolago orodje.	Volijo si ga otr.oči
sami. Če je veliko otrok, ne vsieh na eno orodje! Jako mučno je gledati otroke, ki se v dolgi vrsti dolgočasijo. Razdelimo jih na več vrst. Vrste, ki vadijo z orodjem, lahko prepustimo bolj samim sebi (seveda tudi nadziramo). Vsekakor pa deco pazno nadziramo na orodju. Če je deee za več vrst, jih že razdelimo po sposobnosti v telovadne vrste, vadimo nastop vrst in deca sama koraka k orodju, ki mu ga vaditelj odkaže. U vrste zbori Prva vrsta k bradlji, druga vrsta k skoku v daljino, tretja vrsta k metu žoge itd.: Napred stupaj!
Poglejmo si prvo vrsto, ki gre na bradljo. Ta (kakor vse vrste) napravijo ob bradlji: Stoj, vrstu na desno! . Na mestu voljno!
Glede vaj dece na orodju vemo: Otroka ne siliti. Če ne zmore, ga pusti. Glej na pravilno drža Podpor (opora) pa za deco sploh ni! S tem se deea, kvari (ustavlja si rast, glava mu pride med ramena itd.)' Tedaj bomo vadili samo veso, ročkanje, nji-hanje — seveda vse v vesi:
Znotraj bradlje bočno:
1.	naskokoma vis — zgiba >—• vis;
2.	vis, vznosni vis, vis;
3.	Vis, vznosni vis, vznosni vis zadaj, obesa v nartih (gnezdo), vznosni vis zadaj, vznosni vis spredaj, s e skok.
4.	vis, vznosni vis, vis strmoglavo, vznosni vis, vis, seskok; seskok;
5.	ročkanje izmenoma na lestvinah z desno in levo;
6.	ročkanje istovremeno (soročno) na lestvinah; ročkanje se vrši tudi lahko čelno na eni lestvini itd.;
7.	kolebanje, ki je pa na bradlji bočno že precej nevarno.
Morda bi še otroci sami radi pokazali kako vajo . . .
Skupne vaje (proste vaje). Moderna načela ne priznavajo
ža deco prostih vaj v smislu kot za druge oddelke. Sestavljajo se proste vaje, ki posnemajo razne delavce (perice, mlatiče itd.). Lepe so proste vaje po petju in po deklamaciji. Otroci so se učili pesem: »Zvonovi«.
Bim, bim, birii, jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam, zaspance budim bim, bim, bim.
Od orodja: »Voljno!« »U vrsto zbor!« »Po clesnom krilu u razvoj stroj se!« Dvojne redove na desno! Na desno z odroče-njem! Prost razstop!«
Telovadili bomo po pesmi »Zvonovi«.
Pokažite, kako dela cerkovnik! Vsi napravijo razkoračilo stojo in dvignejo roke v vzročenje not.
Sestavi se tedaj vaja:
1.	vzročiti not (pograbiti za vrv);
2.	»bim«: počep in priročno skrčiti not;
3.	»bim«: vzklon -— spetna stoja — vzročiti not;
4.	»bita«: kakor 2;
1. jaz dan zvonim: odročenje gor ven, dlan naprej (kaže solnčni dan) itd.
Ali pa na, petje, n. pr. »Pogreb lovca«.
Tako vadimo nekaj časa te skupne proste vaje. In sedaj pridejo igre, kar je najvažnejše za otroke!
I g i; e.
Iger je veliko. Ene mieejo otroke bolj, druge manj, Dajmo otrokom na voljo, kaj naj igrajo. Ena in ista igra se naj igra pogosto — jn otroci jo naj dobro igrajo — ker šele takrat ie zanimiva!
Danes bomo igrali: Tretjega odbij! Sestop! U razvoj na levo! Na desno! V krogu (na desno) napred stupaj! Na desno! Otroci igrajo! Igra bodi hitra. Ne leti dolgo, temveč se hitro postavi. Sramota za tistega, ki vedno lovi! Zato bo vsak pazil, da ne bo udarjen. Če dvakrat (ali trikrat) lovi, se ga izloči za nekaj časa. Tako vsak pazi, vsak otrok dela in igra je živahna in zabavna.. Otroci so veseli, rdeči, kriče. A ura se bliža koncu. Konec! Še v vrsto, korakajmo in pojmo, da se vroča kri umiri. Nato: Četa stoj! Prihodnja telovadba . . . Voljno! Zdravo!
Za otroke je telovadna ura zabavna. Toda polagoma je deci že treba vcepljati,disciplino. Čim večji so, tem več morajo znati, zlasti kar se tiče redovnih vaj. Tudi deca, vsaj večja, že naj ve, da je sokolsko delo resno.
PROSVETA
Organizacija prosvetnega dela
CELJE, 20. decembra 1932.
Stopamo v novo leto 1933. z župnim vestnikom, ki naj hode istočasno naš vodnik k boljšemu prosvetnemu delu. V prvi številki sem se namenil, da povdarim potrebo boljše organizacije prosvetnega dela v društvih. Organizacija dela je podlaga društvenega življenja, saj je dobra razdelitev dela predpogoj vsake organizacije, baza močne države. Župni vestnik vam bode podajal v tem oziru direktive. Okrožnice, ki jih bode prinašal, naj ne bodo pisane zastonj; one naj se prečitajo na sejali društvenih in prosvetnih odborov, da se seznani del članstva in ne samo prosvetarji z našim programom.
Kako naj se organizira prosvetno delo v naših društvih? V naslednjem hočem razviti vsaj deloma organizacijo delavnega programa v manjših društvih, ki nimajo prosvetnih odborov ter malo število prosvetnih delavcev. Vsekakor si mora prosvetar sestaviti že vnaprej program za celo leto. Vzemimo, da bode obsegal ta program n. pr.: svečane proslave, predavanja, debatne večere, prirejene kot družabne večere, gledališke predstave, izlete, nagovore, Miklavžev popoldan.
Prosvetar lahko razdeli predavanja že v začetku leta med razne predavatelje. Če prevzame sam eno predavanje, imajo
ostali štirje predavatelji po več mesecev časa, da si to predavanje sestavijo in poiščejo potrebne vire. Snov za nagovore pred vrsto naj odredi društveni prosvetar in to najbolje za vsak mesec posebej, ter jih razloži vodnikom vrst. Tako bi bili n. pr. primerni nagovori za i. mesec sledeči:
Kaj hoče Sokolstvo?
Zakaj telovadimo?
Obnašenje Sokolov v telovadnici in izven nje.
Alkohol in nikotin
Prostovoljna sokolska disciplina.
V bodočih številkah Vestnika nameravam podrobneje raz pravljati o vsaki panogi prosvetarstv.a. Za sedaj pa naj služi navedeno kot primer za delo v manjših društvih in četah, ¡kjer bi lahko vsak prosvetar s,pomočjo članov izvedel minimalni program. In če odpade na vsakega teh članov pomagačev nadeto po 1 predavanje, 1 debatni večer, oziroma da prevzame ulogo pri igri, ga to delo ne bode preveč utrudilo, letni program bode izveden, naše vrste v telovadnici se bodo povečale. Za take pomočnike ,ši moremo, pridobiti naše starejše člane, ki bi lahko predavali vsaj dvakrat ali trikrat na leto.
Prosvetarji naj torej sestavijo program ter ga naj tudi izvedejo. V tem oziru bi morala manjša društva sklicati vsaj enkrat na leto vse za prosvetno delo sposobne člane na razgovor.
S tem v zvezi bi morali društveni prosvetarji že vnaprej sestaviti in predložiti svoj delovni program društvenemu in župnemu prosvetnemu odboru.
B______f,:E	L _ _J£______________Ž = K E
Prva sokolska godba v župi se je osnovala v Šmarju. Vodi jo sodnik br. Dežela. Večino godbenikov tvorijo kmečki fantje. Vrlo godbo-, ki že v začetku prav uspešno deluje, toplo priporočamo društvom, da jo upoštevajo pri svojih prireditvah.
»Priručnik za prednjačke izpite« je sestavil br. Bogičevič. tajnik sokolske župe v Tuzli. Knjiga, ki jo nujno priporočamo našim prednjakom, se naroča istotako in stane 30 Din.
Pokrajinski zlet v Ljubljani 1933.
Izjava župnega starešine brata Smertnika na seji širšega savez-nega tehničnega odbora dne 27. novembra 1932.
Ko se je porodila misel o pokrajinskem zletu v Ljubljani ob priliki 70-letnice Ljubljanskega Sokola, je bila 'Sokolska župa Celje proti nameravani prireditvi in to iz razloga, ker- je imela
v programu za leto 1933. svoj župni zlet. Na zadnjem svojem župnem zletu 1931. leta je izvedla župa popolno mobilizacijo vseli društev, ki je po tem zletu pokazala veliko korist. Pokrajinski zlet, ki bi bil obvezen tudi za Sokolsko župo Celje, bi motil in oviral izvedbo župnega zleta.
Ko pa je savezna skupščina sklenila, da se vrši 1933. leta v Ljubljani pokrajinski zlet, obvezen tudi za Sokolsko župo Celje, se je slednja kot disciplinirani član sokolske organizacije poko-riia sklepu in bo na tem zletu tudi po svojih močeh sodelovala.
Končno se z ozirom na obstoječo krizo in da bo zlet pokazal pravo sliko sokolskega dela, priporoča, da savezna uprava izposluje brezplačno vožnjo telovadcem.
ZVEZNA TISKA
se priporoča Sokolskim društvom za dobavo vsakovrstnih tiskovin, kakor lepakov, vabil itd.
KNJIQOV£ZNKA
izvršuje vsa v stroko spadajoča dela
Delo solidno!	Cene zmerne!
ojuje in izdaja za Sokolsko župo Celje Franjo Čepin. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina.