)
Izhaja vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 5 K). — Posamezne Številke se prodajajo ■	po 10 vinarjev. ———
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenlk, Naša gospodinja
Spisi in dopisi ee poSiljajo : Uredništvo ..Domoljuba". Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije In in-serati pa: Tpravnifetvu „Domoljuba", _ Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Štev. 45.	V Ljubljani, dne 10. novembra 1810	Leto XXIII.
Deželni zbor kranjski.
v seji 27. oktobra
je deželni glavar prečital zahvalo cesarjevo za udanostno izjavo, katero je ,v imenu deželo poslal cesarju za god 'deželni odbor. Potem so se obravnavale .večinoma gospodarske reči in sicer se odobri račun g r m s k e šole za leto 1909. Oglasi se poslanec H 1 a d n i k , ki poživlja deželni odbor, naj bode bolj pozoren na gospodarstvo edine kmetijske šole v deželi. To vendar ne gre, da ■i bi izkazovala šola pri gospodarstvu 'I vsakoletni primanjkljaj. Za zgled je navedel neko kmetijsko šolo na Švicar-: skem, ki jo imela 1. 1908/09 dobička 10 tisoč kron, a grmska šola izkazuje 2000 kron izgube, dasi je bilo leta 1909 iz-vanredno ugodno. Kmetu očitajo, da je oderuh. Tu pa opozarjam na šolo, ki ima glede gospodarstva največje ugod-I nosti. Zemljišče je dobro, z ugodno lego blizu mesta. Posestvo vodijo strokovnjaki in tudi cenene delavske moči ima na razpolaganje, a vendar gospodarstvo ne gre, ampak dela izgube. Kako pa naj shaja šele kmet, ki ni v tako ugodnih gospodarskih razmerah. Deželni odbor naj pazi, da grmska šola ne bo preveč veljala.
Šolo zagovarja grof B a r b o , kateremu se čudno zdi, da poslanec Illad-nik ni zadovoljen z računom.
Dr. Krek
omeni: Enako vprašanje se jc razpravljalo pred časom v poljedelskem svetu. Poljedelski minister je opozarjal, da se na kmetijskih šolah premalo upošteva (trgovska stran. Ako grof Barbo trdi, da je namen kmetijske šole le nekaj pokazati, da pa nima čisto nič gospodarst-venega namena, je to čisto napačno. Kmečke fante je treba vzgajati tudi v trgovskem duhu, (Odobravanje.)
Gospodarstvo na šoli se mora voditi tako, da bo kaj neslo. Za zgled nam naj bodo kmetijske šole v Švici, kjer se vsaka šola sama vzdržuje. Zato pa tamkajšnje šole niso breme za deželo, temveč ji nosijo dobiček. Predlagam, da se deželnemu odboru naroči, naj po načelih, izraženih na poljedelskem svetu, preosnuje na grmski šoli poduk in gospodarstvo v svrlio trgovske izobrazbe. S tem je bil zadovoljen tudi grof Barbo, in na to je zbornica soglasno potrdila račun in sprejela predlog dr. Kreka.
Računski skiep prisilne delavnice za I.
1909.
Poročevalec Marglieri predlaga, da se odobri. Dr. Novak se jezi, da delajo prisiljene! konkurenco drugim obrtnikom. Na dolgo in široko pripoveduje, koliko škode trpi obrt, ker delajo pri-siljenci popirnate vreče.
Poslanec M a n d e 1 j pravi, da računskega zaključka sedaj ni mogoče prenarediti, a grajati sc mora, ker je primanjkljaj vedno večji, dasi je bil prejšnja leta vedno prebitek. Prisilje-nec zasluži mesečno samo kakih 30 K. Prisilna delavnica naj revidira svoje pogodbe -z dclodajavci.
Grof Barbo pove, da so sc dela v delavnici tako omejila, da ne more biti govora o kaki konkurenci obrtnikom. Za dela zunaj se pa prisiljencev ne more rabiti, ker bi moral za vsakim stati orožnik.
Jarc.
Prisilna delavnica so mora pre-ustrojiti. Smatrali so jo za pridobitno podjetje, kar je pa bilo slabo za prisi-ljence. (Res je!) Dandanes hočemo iz mladih prisiljencev vzgojiti dobre člane družbe. Tujih mladih prisiljencev naj se več ne sprejemlje, najboljše pa, da se oddelek mlajših prisiljencev
spravi iz prisilne delavnice in se ustanovi zavod za zanemarjeno mladino. Kar se pa tiče konkurence obrtnikom, predlagam: Deželni odbor naj poroča, kako bi se dala vporaba prisiljencev tako urediti, da ne bodo delali konkurence domači obrti. (Sprejeto.).
Računski zaključek se odobri.
Poročevalec finančnega odseka dr. Žitnik predlaga:
1.	Da se deželne ustanove za deklice v Lichtenturnovi sirotišnici- podaljšajo do dovršenega 17. leta, ako so dekleta še preslabotne za službo. .
2.	Učiteljicam na zavodu se prizna starostna doklada od dne vsposoblje-nosti.
3.	Letna podpora zavodu se zviša za 400 K. (Sprejeto.)
Odobrijo se računski zaključki m c1 i j o r a c i j s k e g a zaklada, dobrodelnih zavodov (bolnica, blaznica itd.) in gledališkega zaklada.
Za gledališče seje ulačalo iz deželnega zaklada 25.217 K.
Stroške za cepljenje koz
naj prevzame država, kakor je sklenil dež. zbor že 7. decembra 1887. leta in sicer: 1. da se 1. januarja ustavijo plačila za cepljenje koz, kar se naj naznani vladi; 2. deželni-odbor mora izterjati od države vse zneske, ki so so plačali doslej v ta namen. (Sprejeto.)
C. kr. rudniško šolo v Idriji
bi rad erar naprtil deželi. Šolski odsek je stavil več predlogov v tej stvari. Gangl je priporočal te predloge, a dr. Krek je rekel, da mora biti tega vprašanja enkrat konec in predlagal:
Deželni zbor odklanja preosnovo idrijske rudni-
11
š k e ž o I e v javno ljudsko
ž o I o.
Sprejme se soglasno.
Učitelji, ki se udeleže tečaja za meščanske šole
dobe dopust, a namestnike se plača iz šolskega zaklada. Odklonijo se predlogi Ganglovi, ki je hotel, da sc plačujejo namestniki za vse mogoče stvari. Premeni se zakon o šolskem nadzorstvu v toliko, da sc omogoči biti okrajnim šolskim nadzornikom nastavljenim stalno, kadar bi vlada hotela nadzornike stalno nastaviti. Tu sta sc poročevalec Ravnihar in Gangl nekaj prerekala.
Krška meščanska šola
je za ves politični oki'aj veliko breme. Zaradi tega se prizadevajo poslanci okraja prevaliti stroške na druge rame in poslanec Hladni k je stavil v tem oziru predloge, o katerih je poročal šolski odsek, ki je predlagal:
1.	Deželni odbor naj izposluje od štajerskega deželnega odbora višji prispevek štajerske dežele.
2.	Deželni odbor se pooblašča, da dovoli za stalno vzdrževanje posebnega tečaja na šoli v Krškem primeren prispevek.
3.	Deželni odbor naj študira, kako bi se krški okraj razbremenil in naj o tem stavi deželnemu zboru svoje nasvete.
V razpravi se oglasi poslanec J a r c m izjavi: Naše stališče jc, da ne damo za meščanske šole nobene podpore, a podpirati moramo strokovno šolstvo. Ker je pa krški okraj s šolo res obremenjen, bomo glasovali za predloge šolskoga sveta. (Dobro!)
Za tem se je pričela razprava o
davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin.
Poslanec dr. Žitnik je kaj lepo utemeljil upravičenost tega davka, ker se obdavči dobiček, ki ga dobi posameznik brez vsega truda. Davščina se bo zahtevala samo pri prostovoljni prodaji zemljišča, ki sc bo plačevala le tedaj, ako čisti dobiček nc bo znašal po odbitih stroških za izboljšanje zemljišča deset odstotkov prvotne vrednosti zemljišča. Polovico tega davka bo imela dežela, polovico pa občine. Tak davek imajo na podlagi deželnega zakona mnoge občino na Nemškem in sicer 62 občin i 1 Pruskem in 34 občin na Saksonskem. S to davščino bodo zadeti špekulanti z zemljišči zlasti v nekaterih mestnih občinah in pa ondi, kjer je veliko obrti, ob železnicah, tovarnah itd. Zdi sc sicer, da je ta davek krivičen, dokler se na kak način ne obdavči dobiček, ki se prišpekulira pri kupčiji z vrednostnimi popirji, diferenčnih kupčijah itd. A napredujoči razvoj davčnega sistema bo omogočil s časom obdavčiti tudi ta, brez truda pridobljen dobiček, in ga pritegniti v službo javne koristi. Obdavčenje vrednosti prirastka neprimičnin je le korak v tej smeri. Ta davščina se bo olačevala te-
2i
daj, ko bo prišla neprimičnina v drugo roke. Tako sc obdavčuje tudi v deželah, koder je žo ta davek uveden. Obdavčil bi se vsak knjižni ali izvenknjiž-ni prenos v deželi ležeče obdelane ali neobdelane neprimičnine ali njenega dela, ako čisti vrednostni prirastek presega deset odstotkov, izvzemši gotove slučaje. Med drugimi so to davščine prosti: vsi prenosi vsled smrti na dediče, prenosi zapuščinskih zemljišč na dediče in tiste, ki imajo pravico do dolžnega deleža, prenosi od staršev na sinove, hčere, zete in sinahe ter med zakonskimi, zamena zemljišč za priroč-nejše kmetovanje in zaokroženjo posestva, prenosi za zlaganje kmetijskih zemljišč in za očiščenje gozdnega sveta tujih osredkov. Deželni odbor pa more oprostiti te davščine tudi zadruge in društva, ki grade cenena stanovanja, ako ne obrestujejo deležev višje kakor po štiri odstotke.
Koliko bo davščina nesla, ne ve nihče, ker nimamo nikake podlage, da bi so že sedaj preračunilo. Gotovo je tudi, da bodo dohodki te davščino zelo negliliovni. Ako bo pa izkušnja pokazala, da zakon nc dosega svojega namena, ga deželni zbor lahko vsak ča*3 predrugači ali pa razveljavi. V razpravi se oglasi v imenu liberalcev dr. Triller, ki ima nekaj pomislekov in bi rad za Ljubljano napravil nekaj izjeme. Sicer pa pravi, da je ta davščina upravičena in bo davščina blagodejna, ker bo zadela špekulante.
Dr. E g e r pravi, da bodo tudi Nemci glasovali za ta davek.
Dr. Lampe
odgovarja obema predgovornikoma in pravi: Dežela ne more delati izjem glede občin. Vrednost nepremičnin se v deželi povzdiguje, dostikrat po zaslugah deželnega zastopa, ki dd toliko zgraditi in jc zato pravično, da se deželi nekaj vrne. Če misli dr. Eger, da v naši deželi ni špekulacije z zemljišči, sc moti; pri nas sc z zemljišči preveč špekulira. Pomislite na špekulacije pri razkosavanju gruntov, gozdov. Tam špekulanti po navadi kupce najprej vpijanijo in naposled jih še opeharijo. Nismo čisto nič raču lali, koliko nam bo ta davek nesel, to tucli za nas ni bilo merodajno, za nas so bili merodajni socialno-politični uspehi. (Dobro!) Nato je bil zakon sprejet. Zanj so glasovali vsi poslanci. Ko jo pa dr. Triller zahteval izjave za Ljubljano so ga pustili na cedilu liberalni poslanci z deželo, kar je zelo značilno za »edinost« mecl liberalnimi poslanci.
Koncem seje so sc obravnavali
nujni predlogi.
Dr. Lampe in tovariši so predlagali, da naj se z ozirom na to, da nekatere dežele zahtevajo od države kako odškodnino za to, ker se ne bodo gradili kanali med Donavo, Odro in Vislo in ker nimajo od druge železniške zveze s Trstom nobenih koristi, zahteva tudi kranjska dežela, da se tudi nji da
kak primeren znesek, ker od nove že. leznice tudi kranjska dežela nima p0! sebnih koristi. Za ta predlog je glas«.' vala vsa zbornica.
Za tekoče leto je dovolila država da sme južna železnica zvišati vozne tarife za 7 %. Dežele ob južni železnici so se upirale, med njimi tudi Kranjska, toda brez uspeha. Sedaj pa zahteva južna železnica, da sc ji dovoli zvišanja za sedem let in se pogaja z vlado. Kranjski deželni zbor ni smel molčal ij zato so predlagali poslanec Povše iii tovariši sledeče: Navzlic protestu kranjskega deželnega zbora in drugih namerava vlada dovoliti južni železnici še nadalje 7 r/c zvišanje tarifov. Deželni zbor naj najodločneje ugovarja in naroča deželnemu odboru, da o tem sporoči ministrstvu. Kar dovoljuje država južni železnici, je nečuveno. Naše revne dežele naj pokrivajo primanjkljaj pri južni železnici, katerega bi morali pokrivati francoski milijonarji, ki so od južne železnice vtaknili v svoje malho žc velikanske svole. (Dobro-klici.) Sprejeto soglasno.
Zaradi bere
so jc naročilo deželnemu odboru, na) predela postavo, ki se tiče odveze davščine v denarjih in rečeh za cerkvc, župnije in njih organe izkušnjam primerno. Zlasti naj § 13. izpremeni tako, kakor jo žc dvakrat sklenil deželni zbor. (Bera so odkupi, ako zahteva najmanj polovica udeležencev.)
Državne ceste na Vipavskem
so v zelo slabem stanju. Že lani je posl, Perhavc vprašal deželnega pred senika, kaj namerava ukreniti, da se ne-dostatki odpravijo. Takrat je deželni predsednik priznal, da so ccste res slabe, da sc bodo pa popravile, za gramoz se bo 25.000 kron več porabilo in v ta namen nakupilo stroj za drobljenje gramoza. Obljubilo se je, da se ho to ž« letos zgodilo, ali žalibog sc ni in cestc, zlasti pri Šturijah-Col, so še slabše, kakor so bile lani. Zato vpraša deželno?«, predsednika: 1. Zakaj se ni za izboljšanje državnih cest na Vipavskem nič storilo in 2. kdaj se bo sploh kaj storilo?
Cesto Zadlog—Koševnik
vzdržujejo samo kmetje, ki stanujeje ob njej. Ker pa ima gozdni erar v Idriji ob tej ccsti svoje gozde, so mu priclelili 1500 m ceste v popravo, katere pa nič ne popravlja. Kmetje so pri urad// v Idriji zahtevali večkrat, da sc cesta popravi, a tam imajo gluha ušesa. Zato je poslanec P e r h a v c vprašal deželnega predsednika: ali hoče storiti primerne korake, da bo c. kr. gozdni erar v Idriji omenjeno ccsto primerno popravil.
Poslanec Bom jc šc utemeljeval svoj nujni predlog glede zgradbe telefonskega omrežja na Gorenjskem i]' poslanec Gangl zaradi regulacije M-kove.
V seji, dne 28. oktobra
se je rešilo celo vrsto predlog gospodarskega značaja in prošenj za podpore.
Sklene se zakon, s katerim se dovoli pobirati v Kranju vodovodno naklado.
Zastarovrhniški vodovod se zviša deželna podpora od 20 % na 30 % od gradbenih stroškov v znesku 35.026 K 80 vin.
Deželni odbor se pooblasti, da sme onim cestnim odborom, ki ne morejo izhajati z 20 °/o naklado, dovoliti pobiranje višje doklade, toda nikakor ne čez 50 %.
Prošnja Obrtno - kreditne zadruge v Ljubljani se odstopi deželnemu odboru, katerega se pooblasti, da zadrugi dovoli primerno podporo iz kredita za obrtne namene. Dr. Triller ugovarja.
Občina Dob r u nje prosi za prispevek za regulacijske in obrambne zgradbe ob Ljubljanici. Deželni odbor se pooblasti, da prošnji ugodi, če more, a deželni odbor naj pa tudi od države zahteva primeren znesek.
Živinozdravnik za višnjegorski in žužemberški okraj.
Deželnemu odboru se naroči, da zagotovi prispevek navedenih okrajev in potem živinozdravnika namesti.
Zaradi uravnave Iške se naroči deželnemu odboru, da odredi ogled tega potoka po deželnem tehniku in izvrši obravnavo z interesenti in glavnim močvirskim odborom. Potem pa naj izdela načrte deželni stavbni urad ali pa državni urad za uravnavo hudournikov v Beljaku.
Uravnava Kamniške Bistrice
je nujna stvar, zato se naroča deželnemu odboru, da izposluje od ministrstva potrditev potrebnega zakona, ki je že predložen, da se nujna uravnava brez odlašanja prične.
Prošnja za podporo k preložitvi ceste Senuše — Ravno se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da nakloni nekaj podpore, ako se prepriča, da je cesta potrebna in važna.
7;a žensko bolnico v Novem mestu se dovoli za leto 1911. podpore 5400 K, ki se izplača zdravstvenemu zastopu.
Salezijancem na Rakovniku se za leto 1911. dovoli podpore 5000 K, a deželni odbor naj v prihodnje deželnemu zboru stavi nasvet, kako bi se mogla Salezijancem zagotoviti stalna podpora.
Sklene se zakonski načrt o pogozdovanju takih zemljišč, ki jih po gozdnem zakonu ni dolžnost po-gozditi.
Zadrugi, ki je zgradila in vzdržuje most čez Savo pri Zagorju se dovoli 2000 kron podpore.
'naannaaapaauunnan
g! Političen pregled |
aaaanDaniiDannaaan
ZASEDANJE DELEGACIJ
bode končano okoli srede novembra. Sedaj razpravljajo še vedno pridno razni odseki in rešujejo proračune o izdatkih skupnih državnih ministrstev. Ko ti odseki končajo z delom, bo še plenarno zborovanje delegacij, ki potem šele končno sklepa o sklepih odsekov.
AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR
bo sklican — kakor vedo povedati najnovejše časniške vesti — najbrže dne 22. listopada. Ker ima izvršiti precejšen kos dela še pred novim letom, to se pravi, že letos, vlada nikakor ne more več čakati, da bi se njeni »ljubčki« — češki Nemci — »pobotali«, to se pravi, kolikor mogoče raznih ugodnosti in pravic iztisnili iz Čehov, ki so jih jim bili deloma že pripravljeni dopustiti, samo da otrno blagor kraljevine. Avstrijski parlament bode moral v tem zasedanju rešiti naslednje točke programa: Spremeniti bo moral poslovni red avstrijske državne zbornice ali pa, če bi tega ne mogel storiti, podaljšati veljavnost sedanjega začasnega poslovnika, ki pa mu poteče veljavnost s Sil-vestrovim večerom. Zbornica bo morala skleniti tudi obnovitev bančnega privilegija, t. j. privilegija avstrijsko-ogrske banke ter podaljšanje privilegija do leta 1917. Ogrska vlada že ne kaj časa sem terja od avstrijske vlade in so se že vršila pogajanja o vprašanju izplačevanja v gotovini. A to vprašanje, čeprav izgleda na prvi pogled silno nedolžno, je velikega narodno-gospodarskega pomena. Vsakomur je že znano, kako delujejo Ogri že leta in leta na to, da dobe svojo samostojno banko. Pa ker tega ne dosežejo kar tako hitro, pa raditega ne opuste delovanja na to, nasprotno, iščejo potov, ki bi jih doveli bližje do cilja. No in en tak pot je izplačevanje v gotovini. Da bo bravcem »Domoljubovim« stvar jasnejša, jo moram nekoliko obširnejše razviti. Vsakemu je znano, da je Avstrija uvela leta 1892 na zahtevo Ogrov in avstrijskih denarnih mogotcev zlato denarno veljavo. Z zlatom naj bi se izplačevalo v inozemstvu. Vsak bankovec, ki ga izda v papirju avstrij-sko-ogrska banka, bi moral biti založen v zlatu v bančnih kleteh. Pa Avstrija je bila takrat toliko previdna, da je uvedla le navidezno zlato veljavo, poleg nje obdržala tudi še prejšnjo srebrno. Vse srednjeevropske države so uvele mesto srebrne zlato veljavo; potrebovale so za to veliko zlata. Zaloge njih zlata jim niso pri tem zadoščale, da bi bile popolnoma pokrile vrednost bankovcev, ki so jih spravile v promet. To je imelo za posledico, da se je zvišala vrednost zlata za poldrugokrat toliko. Vsaka država skrbi za vrednost svojega zlata. Avstrijsko-ogrska banka ima v svojih kleteh 1700 milijonov
kron v zlatu, da z njimi pokriva veljavo bankovcev, ki se nahajajo v prometu. Samoumevno, da se čuva ta zlati zaklad z največjo skrbjo, ker ž njim se zagotovi kolikor toliko državna neodvisnost glede financ od raznih denarnih mogočneže v, kar se je lepo obneslo ob bosensko-hercegovinski krizi. V drugih velevlasteh čuvajo vrednost svojega zlata na ta način, da imajo njih državne banke visoko obrestno mero, avstrijsko zlato se pa ščiti s tem, da v Avstriji nečejo uvesti obveznega izplačevanja z zlatom. Sedaj bo jasno, kaj je pravzaprav izplačevanje v gotovini. To je okoliščina, da mora banka za vsaki bankovec, ki ga je ona izdala, takoj, lco se ji predloži, v suhem zlatu izplačati toliko zlata, za kolikor se glasi na bankovcu višina bankovca. Ker ima naša banka tako velik zaklad gotovega zlata, zato našim bankovcem tudi vse zaupa. To ima za lepo posledico to, da ostane naše zlato lepo doma, da ne gre v inozemstvo in tudi obrestna mera naše banke ni treba da bi bila visoka in jo tudi ne prisili z lepa vsaka neugodna konjunktura na svetovnem denarnem trgu, da jo zviša. Naša banka je vzdržala celo ob aneksijski bosenski krizi štiriodstotno obrestno mero, medtem ko imata danes angleška in nemška banka petod-stotno mero. — Ogri pa zahtevajo sedaj kar na lepem obvezno izplačevanje v gotovini, ker bi radi na ta lahki in ceneni način dosegli popolno nezavis-nost od naše države, svojo samostojno banko, ki bi izdajala ogrske bankovce, Avstrijci pa bi poravnali stroške zanjo 1 In letos 31. grudna poteče bančni pri-vileg avstrijsko-ogrske banke, zato ga treba podaljšati do leta 1917. Ker pa se brani avstrijska vlada izplačevanja v gotovini, torej neče ustreči brihtnim ogrskim samoljubnežem, pa groze sedaj Ogri, cla ne bodo podaljšali bančnega privilegija. Avstrijska vlada nima nikakega pravega vzroka uclati se ogrskim zahtevam. Če bi se uvelo izplačevanje v gotovini, bi morala avstro-ogrska banka v svrho čuvanja svojega zlata zvišati svojo obrestno mero na celih šest odstotkov. Iz tega je razvidno, kakšne slabe narodno gospodarske posledice bi prineslo izplačevanje v gotovini naši državni upravi, ako bi se ugodilo zahtevi ogrske vlade. — Državni zbor čaka tudi še v pravočasno rešitev budgetni (izgovori: bidžetni) provizorij (začasni proračun) ter volitev delegacij za leto 1911.
DEŽELNI ZBORI.
Deželni zbori, ki še niso dovršili svojega dela, bodo zaključeni do sredi novembra.
ČEŠKO-NEMŠKO POGAJANJE.
Iz dosedanjega razvoja ni upati na kakšno končno rešitev. Čujejo se že na češki strani glasovi, naj v to (pogajanje) pooblaščeni poslanci odlože svoje mandate kot pogajalci, ker narod ni zadovoljen s tolikimi popustitvami Nemcem, ki najmanj resno mislijo s
vso stvarjo- Saj je nekdanji nemški minister rojak Schreiner javno na shodu v Pragi izjavil, da je treba vse poskusiti, da se češko-neinška pogajanja raz-bijejo. In tako mislečih Nemcev je brezdvomno še več!
HRVAŠKI SABOR
je sklican k zasedanju na 21. t. m. Večji del novoizvoljenih poslancev jc baje za sporazum z banom, le najradikal-nejši člani koalicije so proti. Splošno prepričanje pa je, da, ako se banu ne posreči delati z novim saborom, ga zopet razpusti in razpiše nove volitve. Ta-kozvana osješka skupina izkuša posredovati med banom in koalicijo, da se Btvori vladna večina.
V URAGVAJU,
'državi južno od Brazilije ob morju je vstaja že v polnem tiru. Nered je že spkšen, promet in trgovina ustavljena, zveze z inozemstvom pretrgane. Boji rne.i revolucijonarji in vladnimi četami še niso odločeni.
IZ ŠPANIJE
prihajajo listom baje čudne, vznemirljive vesti o vstaji in krvavih dogodkih. A te vesti so neutemeljene in pretirane, resnica pa je, da štrajkovci vedno silnejše vznemirjajo javni mir, ki ga vlada s trum i nu vojakov že s težavo vdržuje. Mnogo agitatorjev je na de-'.u, ki z vsemi silami rujejo zoper mo-nari ijo, protivojaški govori potekajo celo iz ust vseučiliškega profesorja. Po vojašnicah krožijo letaki, ki pozivljejo vojake, naj pomore kralju zveste častnike. Vojno sodis;e bo imelo kmalu oM!o dela.
NA GRŠKEM
so že pričeli z agitacijo za 'judovlado. Ker je kralj privolil v razpust sedanje narodne skupščino, je položaj ?e .slab-fi. \:lada skuša zatreti nemire, b se ne more zanašati na nezvesto vojaštvo, saj skoro vsi mlajši častniki so pristaši republikancev.
□aaaaržaEaaaCTrsaenaCTn
D □
LISTEK
□aaciaanannDCiaanan
Romanca.
Povest iz naroda. Spisala M. Buol. -- Poslovenil o. Ve-selko Kovač.
I.
Prijeten vonj dišečega kadila se je le razprostiral po temnih ladjah prostorne kolegiatske cerkve in okoli tisočletne podobe svetega križa v velikem oltarju so valovili mehki kadilni oblački kakor skrivnostna tančica. Duhovščina je ravnokar dokončala večer-fcice. Večina pobožnega ljudstva je že odšla iz cerkve; le nekaj žensk je še klečalo semintja po praznih klopeh.
Pri velikih vratih je stal mad mož Jer opazovaje zrl v mračno cerkev. Bil 41
je to mladenič bolj krepke kakor lepe postave, širokih pleč in po glavi so sc mu vsipali kodrasti lasje. Tudi njegovo obličje ni bilo posebno lepo; toda resni, nekam skrbni pogled njegovih modrih oči je pa vseboval nekaj izredno prikupljivega, nežnega in milega.
Zdaj vstane tam v sprednji klopi mlado dekle, se parkrat prekriža ter poškropivši tla z blagoslovljeno vodo zapusti božji hram pri stranskih vratih. Tudi mladenič stopi hitro iz ccr-kve. Ko je pa videl, kam je dekle zavilo, je žalosten obstal pred cerkvenimi vrati.
Mladenka je hitela proti bolnišnici.
»Ah, Micika, ali si ti?« je ogovorila stara služabnica dekle, ko je ta stopila v bolnišnico; »danes zjutraj ga je zopet hudo prijelo.«
Micika ni odgovorila ničesar. Kakor v domači hiši, s tako gotovostjo je stekla po stopnicah navzgor, krenila v hodnik ter ne da bi potrkala na vrata, stopila v bolniško sobo. Pravcata bolniška sobica je bila to: dve postelji, druga poleg druge, nad vzglavjem sv. razpelo, posodica z blagoslovljeno vodo pri vratih, miza in ob njej dva stola, to je bilo vse pohištvo.
Na postelji je sedel mož sivih las ter srepo zrl predse.
Deklica je stopila k njemu, ga lahno prijela za rame ter ga vprašala:
»Kako sc počutite, stric Miha?«
Mož jo je v odgovor samo topo pogledal. Deklici se je poznalo, da je bila vajena takih sprejemov. Postavila je stol k postelji ter sedla poleg bolnika.
Micika, najmlajša Silvestrova lici, je bila zalo dekle, pravi vzor ženske lepote v Pustriški dolini: velike, zale postave, cvetočih lic in živahnih, temnih oči. Kostanjevorujave lase je imela spletene v dve debeli kiti, strnjeni s , srebrno iglo v močan svitek. Glavo ji je j pokrival črn klobuk z ozkimi kraji.
Pa tudi mož, na katerega je zrlo j dekle tako sočutno, ni bil vedno tak j ubožec. Pred leti daleč na okoli ni bilo brhkejšega in veselejšega mladeniča. Leta 1809 je bil v vojski s Francozi med najdrznejšimi domobranci. Tako hladnokrvno je meril na sovražnika, da se je nekoč sivolas starec pohvalno izrazil o njem: »Strelja jih kakor kljunače«; in takrat je Miha jedva stopil v mladeniško dobo. »Silvestrovi so pač posebne vrste ljudje«, so starcu pritrdili navzoči bojevniki.
Dolgo je divjal v Pustriški dolini obupen boj na življenje in smrt. Ko pa se je generalu Macdonaldu po nešte-vilnih izgubah navsezadnje vendar posrečil naskok na lienško sotesko, niso Francozi poznali nobenega usmiljenja več. Kakor smrtni angelj je divjal general Broussier, požigajoč in moreč. Tudi starodavni trg Innichen s svojo veličastno bazilike je imel postati žrtev ognja in meča. Tedaj pa je prišel kanonik kolegiatskega samostana, rojen Francoz — imenoval se je slučajno tudi Broussier — sovražniku nasproti in ga prosil, naj milostno prizanese kra-
ju, ki je zdaj njegova druga domovina. Častitljivi mož je bil uslišan: trgu j sovražnik prizanesel; le oni, ki so se pregrešili najbolj, so bili obsojeni na smrt.
V dvorani kolegiatskega samostana visi še dandanes slika kanonika Broussierja, predstavljajoč ga kot mladega moža z milim, prikupljivim obrazom.
Med obsojenimi je bil tudi Miha Kolar, najmlajši Silvestrov brat. Dasi je bil general trd in neizprosen, se jo vendar dal še enkrat omehčati. Z ozi-rom na mlada leta jo pomilostil Miha pod pogojem, da prisostvuje smrti svojih bojnih tovarišev.
Pred cerkvijo sv. Mihaela so stali obsojenci, njim nasproti pa smrtonos-ne cevi francoskih pušk. Samo en glasen pok — in na tleh so ležali mrtvi štirje hrabri Tirolci in rdeča kri jim jo lila iz globokih ran. .V polog teh junakov se je zgrudil na tla še nekdo dmri: bil je to smoli Silvestrov Miha, ki jc v boju tako neustrašeno zrl smrti v oči, Nezavestnega so ga nesli domov.
Od tega dne je Miha trla božja,sf.
Sčasoma se je njegovo žalo. o stanje tako poslabšalo, da se jc zdela starejšemu bratu najboljše, spraviti ga' v bolnišnico; to je tudi storil. Tukaj domačini ni bil več na potu. Sestre so se pomožilc in zapustile domačo hišo, brat se pa tudi zanj ni dosti zmenil, Bilo mu je že preveč, da je moral plačevati hrano za Miha v bolnišnici; da bi ga pa včasih obiskal, ni prišlo na misel niti njemu niti komu drugemu iz Silvestrove hiše.
Le mlada Micika jc bila druga t/m,
Sicer še ni bilj dolgo, odkar je zve< dela za svojega bolnega strica v bolnih niči; doma namreč ni nihče črhnil besedice o njem, niti kaj je z njim, niti kje je. Toda, ko jc izvedela zanj, ga ;a večkrat obiskala, pa tako, da nihče izmed domačih ni vedel o tem. Stara po* strežnica v bolnišnici je bila vedno vet sela njenega prihoda; včasih tudi bol« nik. Toda Miha je bil večinoma duševno in telesno preslab, da bi ojpa7.il1 in spoznal svojo mlado sorodnico. In ob takih dnevih je Micika nesrečnega strica le nekaj časa molče zrla, pomočila svoje prste v blagoslovljeno votlo ter blagoslovila bolnika kakor se blagoslavlja otrok.
Tudi danes je bil Silvestrov Miha popolnoma zmešan. »Ne pozna me,« je rahlo šepnila Micika sama sebi in iz< pustila njegovo velo roko iz svoje; »m6 mu ni mar, ali pridem ali ne; kako se mi smili, ubožec! In če pomislim, dai je bil nekdaj tudi on brhek in mlad in če pomislim . . .« Naenkrat je prekinila svoj tihi, pa resni samogovor. Groza jo je izpreletela — obmolknila je. Strašna misel ji je morala pravkar šiniti v glavo.
Tedaj so se pa odprla vrata. Bled, ne posebno lep, toda razumen obraz ja pogledal v sobo.
(Dalje prihodnjič.).
RAZGLED PO DOmOVIN!

Naš listek. V zadnji številki je bil dovršen listek »Črna žena«, ki v kratkem izide kot posebna knjiga v »Katoliški tiskarni«. Z današnjo številko pa začnemo priobčevati novo, lepo povest »R omaric a«, ki bo gotovo zelo ugajala cenjenim bralcem »Domoljuba«.
Slovansko vzajemnost radi povdar-jajo naši liberalk. Kako malo pa poznajo vzajemnosti, so pokazali minuli teclen v »Slov. Narjclu« ko se je snovalo v Ljubljani »društvo prijateljev poljskega naroda«, katerega društva namen je gojiti prijateljstvo med slovenskim in poljskim narodom. K ustanovitvi društva so prišli odlični Poljaki. Dostojnosti čut bi že zahteval, da »Slov. Narod« če že stvari ne umeva in se zanjo ne ogreva, bi vsaj molčal. Naravnost nedostojno pa je, da v času, ko to se mudili zastopniki poljskega naroda v Ljubljani, iste smeši. Res žalostno dejstvo, da so morali Poljaki v »Slovencu« odgovarjati na »Narodove« napade! Kako mri2 ijs bi morali imoti Slovani o Slovencih, če bi »slovansko vzajemnost« presojali le po »Slovenskem Narodu«?
šolske vesti. Gospodična Avrelija S c h i 11 n i g, ki je doslej službovala na Jesenicah, je imenovana za suplent-ko na državni ljudski šoli v Trstu. — Za suplentko na c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je imenovana gdč. Zdenka B 1 o u d c k.
Prezentiran i«1 na župnijo Stara I.o-ka preč. gospod Matija Mrak.
Kjer še ni podružnice »Slovenske Straže«, naj se osnuj s tekom meseca novembra. Pojasnila daje pisarna »Slovenske Straže«, ki preskrbi vse predpriprave in tudi govornika.
Triglavska železnica. List »Elck-trotechnik« poroča, da bodo od Bohinjsko Bistrice do Velcga Polja vozili avtomobili z 80 konjskimi močmi, od Ve-. lega Polja pa bo zgrajena električna v;.p{-njača do vrba Triglava. Tozadevna akcijska družba se snuje.
španski sleparji so se zopet začeli oglašati po naših krajih. Razni posestniki, trgovci in drugi imoviti ljudje dobivajo s Španskega pisma, v katerih se jim obetajo silni zakladi, ki so baje v zemlji zakopani, ki pa se lahko dvignejo s pomočjo neznanega pisca. Za to pomoč pa jc treba plačati neko določeno vsoto, in to se ponavlja z raznimi pretvezami. Odveč bi bilo omenjati, da je vse samo sleparstvo. — Taka pisma je oddati politični okrajni oblasti.
Ponarejeni lOJ-krcnski bankovci.
Tržaško poštno in brzojavno ravnatelj-
stvo opozarja v nekem razglasu na ponarejene 100-kronske bankovce od leta 1902. Kakor naznanja avstro-ogrska banka dne 19. septembra 1910 v številki i837, so ponarejalo fotografirali nemško in ogrsko stran pravega bankovca ter po fotografičnih negativih izdelali kovinske tiskarske plošče ter s temi v zelenkasti barvi na rdečkastem papirju tiskali. Slika je na falzifikatu okorna in nima prave barve. Serija in številka je pa na falzifikatu naslikana z rdečo barvo. Komisija za preiskovanje zaplenjenih bankovcev je označila falzifilcat za precej ponesrečen.
Deželna banki. V seji k majskega deželnega zbora dne 29. t. m. se je izvolil lcuratorij za deželno banko. Izvoljeni so: Za predsednika deželne banke g. Karel Pollak, tovarnar v Ljubljani. Podpredsedniki Ivan Kregar, Jožef Lončarič, podjetnik, Jožef Šiška, stolni kanonik. Kuratorji: Anton Belec, župan v Št. Vidu, baron Oto Apfaltrern, graščak v Križu, dr. Ivan šusteršič, Iv. Traven, ravnatelj »Zadružne Zveze«, Jožef Mandelj, deželni poslanec, dr. Ferdinand Eger, odvetnik, dr. Karel Triller, dr. Danilo Majaron, odvetnika. Namestnika: Anton Rojina, mizar v Ljubljani, Peter Križaj, tovarnar v Št. Petru. Revizorji: Franc Bartol, župan v Sodražici, Anton Kobi, veletržec na Bregu pri Borovnici, Andrej Šarabon, trgovec v Ljubljani, Henrik pl. Scholl-mayer-Lichtenberg, Rajko Marenčič, trgovec v Kranju, Ivan Zabret, župan v Bobovku pri Kranju.
PozorI Dogajajo sc slučaji, da razna županstva pošiljajo v Ljubljano s spremstvom bolnike, ki so namenjeni v deželno bolnišnico, posebno pa še umobolne, in sicer velikrat samo z župansko svedočbo. To pa ne zadostuje. Da se izogne vsled te pomanjkljivosti raznih neprililc, katere posebno občutijo spremljevalci in tukajšnja obla-stva, se županstva poživljajo, da prihodnjič prilože k svedočbam tudi zdravniška spričevala, ker drugače se lahko zgodi, da v dvomljivih slučajih bolniki v bolnišnico sploh nc bodo sprejeti, če se pa rabi rešilni voz, se s tem brez zdravniških spričeval sploh ne morejo prepeljati v bolnišnico.
Kmetijsko predavanje p r i r c d i k r a n j s k a kmetijska šola n a Grmu v nedeljo dne 13. t. m. po popoldanski službi božji v Toplicah na Dolenjskem. Predaval bodo strokovni učitelj Zdolšek o sadjarstvu in ravnanju s sadjevcem. Z oziram na važnost tega pouka vabim posestnike da se v najobilnejšem številu predavanja udeleže
DC3C3CJC3C3C3C3DS=3C3C3E^r3naa
Gorenjske novice

g Koroška Bela. Lepo jc bilo Vseli svetnikov popoldan na pokopališču. Ljudje so okrasili grobove svojih ranj-kih s cvetlicami in lučicami. Kar trlo se je ljudi, toliko jih je prišlo, pa saj ni čudno, saj se vsakdo ta dan spomni vseh onih, ki so že v večnosti. Zapelo se je tudi nekaj žalostink, kar je bilo posebno lepo. — Na Martinovo nedeljo priredi naše društvo društven večer v. prostorih Orehovnekove gostilne in sicer se začne ob uri. Spored: 1. Predavanje: Vzroki in razvoj portugalske revolucije. 2. Komičen prizor: »Kmet in fotograf«. Vabljeni ste vsi društveniki in vsi prijatelji društva!
g Kaj je z novo Kmečko hranilnica in posojilnico v Radovljici? Nova Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici, ki ima svojo začasno pisarno v gostilni pri »Bastelnu«, nepričakovano dobro uspeva in napreduje. Obstoji komaj štiri mesece in ima že 400.000 kron denarnega prometa, torej povprečno vsak mesec po 100.000 kron. Ta uspeh je tem pomenljivejši, ker bivata v mestu samem še dva druga denarna zavoda, ki obstojita že veliko let in kojih vodstvo je v liberalnih rokah. Nova Kmečka hranilnica sprejema denar, enako pa tudi hralnilnc knjižice drugih denarnih zavodov in sama preskrbi, da se drugod denar dvigne in vpiše v novo hranilnico, ne da bi se pri tem obresti količkaj pretrgale. Vse vloge se obrestujejo po 4 % c/c. Varnost vloženega denarja je največja, ker za ves vloženi denar jamčijo vsi člani posojilnice z vsem svojim premoženjem in pa ker se denar posojuje silno previdno večinoma le na kmetska zemljišča, ki imajo stalno vrednost. Posojila na osebno poroštvo se obrestujejo po 5 V>%, jia vknjižbo po 5 % %; vknjižbo hranilnica večinoma sama izvrši in s tem strankam prihrani mnogo stroškov. Uradne ure so vsak dan razun nedelj in praznikov. V načelstvu hranilnice so: načelnik Ivan Bulovcc, trgovec in posestnik v Radovljici; Janez Novak, častni kanonik in dekan; Martin Drolc, kaplan; Leopold Vari, posestnik v Radovljici; Florijan Jane, gostilničar; Matija Kalan, posestnik, Predtrg; Adolf pl. Kappus, župan, Kamnagorica; Ivan Resman, župan, Mošnje; Ivan Trunk, župan, Begunje. — V nadzorstvo so izvoljeni: načelnik Josip Stegu, c. kr. okr. živinozdravnik; Vinko Resman, posestnik in usnjar v Radovljici;
Josip Laurič, župnik, Breznica; Anton Cvenkelj, posestnik, Ljubno; Josip Zemlja, gostilničar, Vrba. — Nova hranilnica ni raiffajznovega sistema, ampak ima neomejen delokrog. Čisti letni dobiček se bode porabil večinoma za ljudske, kmečke potrebe. — Nova Kmečka hranilnica je čisto ljudski de-nevni zavod, vreden ljudskega zaupanja!
g Kamnik. Javen shod je sklical v Kamniku poslanec Lavrenčič dne 30. oktobra. Ker se je ravno prejšnji dan končalo zasedanje kranjskega deželnega zbora, v katerem je g. poslanec utemeljeval svoj predlog o kamniški meščanski korporaciji, je bilo prav primerno, da nam je podal kratek račun o svojem delovanju kot poslanec. Shod je bil javen, torej je smel vsakdo priti, tudi politični nasprotniki. Le žal, da teh ni bilo. Ali se jim zdi korporacijska zadeva tako malenkostna (to je malo verjetno), ali pa so se bali, da jim gosp. dekan oči izbriše (to je verjetneje). — Kratkomalo ni jih bilo. Pač pa so tem živahneje dva dni prej reševali to vprašanje na ta način, kakor da hoče dekan upravičencem vzeti premoženje. Sklicevali so se na netočna ali zavita poročila po časnikih o zadnjem govoru gospoda poslanca v deželni zboruici. — A vkljub temu, da so liberalci izostali, je bila dvorana Kamniškega doma polna upravičencev in drugih moških, tudi nekaj dam je bilo na galeriji. G. poslanec je razložil, kako je z zadevo meščanske korporacije v deželni zbornici, da namreč on ni hotel upravičencev nič oškodovati, pač pa zahtevajo ti sami, naj se reši pravno vprašanje glede korporacije in da se nadzoruje gospodarstvo odborovo. Z nadziranjem se ne podtika odboru nepoštenost, ker nadzorstva bi želeli tudi tedaj, če bi odbor bil sestavljen od naših somišljenikov. Udeleženci so z zadovoljstvom vzeli na znanje poročilo g. dekana, mu izrekli zaupnico in hkrati sprejeli resolucijo, da se deželni odbor naprosi naj nujno izvrši sklepe dež. zbora v zadevi meščanske korporacije v Kamniku.
g Liberalnemn grilčku v Motniku. Ta šestnajstletni fantek taji, da bi razširjal liberalne časopise. Nočemo ga dolžiti laži, ampak mislimo, da še nima dovolj razvitega spomina. Naj gre torej k županu, ki ga je videl liberalni gnoj trositi in mu bo uradno potrdil kraj, dan, uro in osebe. O svoji reklami med ljudstvom naj pa lepo molči in naj raje premišljuje, zakaj ga niso hoteli sprejeti v požarno brambo. Sicer jo i a naša zadnja beseda ta-le: Grilček se mora še preje obrisati pod nosom in posušiti za ušesi, predno bo po časopisju zabavljal kar v eni sapi čez zavedne (!!) Motničane, »Domoljuba«, hranilnico, izobraževalno društvo in »fajmoštra«. Morda ga bo ta-le »caher-lin«, če ne s sveta spravil, pa vsaj malo omotil.
g Podbrezje. Vsi podbrežki farani so se zedinili. gola se bo zidala blizo cerkve, na jako lepem prostoru. V slogi 6»
je moč. Hvala vsem, ki so k temu pripomogli. Dne 6. nov. t. 1. je blagoslovil domači župnik krasno kapelico presv. Jezusovega srca v vasi Britof. Zidala se je z denarjem Marijane Stroj. Naša župnija ima štiri kapelice, na katere so ponosni farani. Isti dan je blagoslovil križev pot na Taboru veleč. g. pater Henrik Damiš po lepem nagovoru. Križev pot je delo Lajerjevo, okviri so po starem vzorcu popravljeni. V izobraževalnem društvu predava domači župnik o jeruzalemskem romanju. Udeležba je velika. Predavanj bo šest. Meseca decembra (8.), se bo slovesno blagoslovila zastava Marijine dekliške družbe. Zastava je krasna in umetno delo ge. Ivane Wolgemut iz Stare Loke. Tudi farna cerkev je dobila krasno novo bandero in dragocene svečnike za vse oltarje.
g Iz Križa pri Tržiču. Da ustreženi mnogim željam, obveščam tem potom, da pričnem z nadaljevanjem pevskih vaj za moški zbor v nedeljo 13. t. m. ob 1. uri popoludne. Vse stare in nove ude pozivljem, da se redno udeležujejo pouka. — Organist.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. —
Mrtvi zopet v miru! Staro pokopališče, na katero se je skozi celo preteklo poletje vozil nasip iz ceste, je bilo ravno do Vseh svetnikov dodelano. V par dneh so ljudje postavili nazaj spomenike svojim ranjkim. Lep, prenovljen spomenik s primernim napisom je dobil tudi pokojni Bitenc, veliki dobrotnik tukajšnje šole. Celo pokopališče ima sedaj drugo, vse lepše in vzpodbudnejše lice nego poprej. Gospod kaplan Tomelj, ki jc kot predsednik pokopališkega stavbnega odbora nad vse skrbno vodil in nadzoroval celo delo in prenovitev, sedaj lahko z veseljem gleda na vspehe svojega truda, saj so vsi naši pošteni ljudje polni priznanja in hvaležnosti za njegov trud. —Na praznik Vseh svetnikov popoldne so na pokopališču zapeli gin-ljive nagrobnice mešani in moški zbor B. P. Č. pod vodstvom g. Hafnerja, na grobu Bitenčcvem pa šolski zbor pod vodstvom g. nadučitelja Bajca. — Izobraževalno in zabavno d e -1 o. Drugo javno predavanje B. P. Č. je bilo v nedeljo 30. oktobra. Predaval je domači g. župnik o pokopališčih in o zahtevah, ki jih z ozirom na pokopališča, stavita cerkvena in državna višja oblast. — Prihodnjo nedeljo 13. t. m. popoldne ob 4. uri bo gospodarsko predavanje v katoliškem izobraževalnem društvu v Dravljali pri Pežjaku. predavala bosta gg. župnik Zabret in župan Belec. — V telovadnici Orla pa bo prihodnjo nedeljo mladeniški sestanek in sicer takoj po litanijah. Ta sestanek je za vse mladeniče, nc samo za telovadce. — Preteklo nedeljo je B. P. Č. priredila prvo igro v sezoni. Zaloigra »Mlinar in njegova hči« se jc predstavljala tako izvrstno, kakor brez dvoma še nobena v Št. Vidu. Ne moremo nobenega igralca posebej pohvaliti; drug drugega so prekašali. G. Jcločnik, naprej po tej
poti! »Orel« in »Bogomila« pa naj glcH data, da bosta tudi s svojimi priredit« vami občinstvo tako zelo zadovoljila kakor je to storila 6. t. m. Blaž Potočni' kova Čitalnica. Vso prireditev je seveda nemalo povzdignila električna razsvetljava, ki smo jo to pot prvič imeli v dvorani. — Zaloigra »Mlinar in njegova hči« se bo ponavljala v nedeljo 20. t. m. popoldne. — Prepirov iščejo! Gotovi ljudje ne morejo mirno trpeti, ako vidijo poštene ljudi hoditi samo po poštenih potih. Ko se je v nedeljo zvečer občinstvo mirno vračalo od igre domov, je portugajska sodrga izza temnih kotov izzivala in kričala. Vse naše somišljenike pozivljemo, naj ob takih napadih ohranijo mirno kri. Ne bodimo tako nizki, da bi nas taki »olikanci« 1 zamogli žaliti. Ne bodimo pa tudi tako bojazljivi, da bi iz strahu pred skovika-njem izgubljenih revežev ne upali prihajati na prireditve poštenih ljudi. Ta poziv velja zlasti onim mladeničem, ki v srcu nosijo željo in v glavi pamet, da bi bilo najboljše, stopiti v naš krog, pa se boje zabavljic pijače in razuzdanosti pijanih surovin. — Kaj delamo? Naše čestite nasprotnike, katerih nemalo število smo videli preteklo nedeljo pri naši prireditvi, lepo prosimo, naj mirno in pravično presodijo vse, kar so videli in slišali. Po mirni in pravični sodbi ne morejo druzega reči kakor: Lažnik je tisti in grd obrekovalec, kdor trdi, da se v naših organizacijah nič ne dela, marveč samo hujska in po-neumljuje.
g Komenda. Na vernih duš dan je ob nevihti treščilo v pode posestnika Matija Pogačar na Gori št. 2. Pogoreli so podi, hlev in drvarnica — zgorela je vsa krma, mnogo drvi. Škode je veliko, pa zavarovalna vsota jc majhna. Domača požarna hramba je bila hitro na licu mesta, da je obvarovala hišo in sosednja poslopja.
g Tržiške novice. V nedeljo 13. t. m. priredi izobraževalno društvo sv. Jožefa v dvorani pri Bastelju igro Mlinar in njegova hči« in sicer ob sedmi uri zvečer. Pred igro pojeta moški in mešan zbor ter igra godba na lok. Za igro sc že sedaj kaže izredno zanimanje. Vstopnice se prodajajo na trgu v trgovini gospoda Petra Gregorec, a na večer predstave se dobe tudi pri blagajni. -7 Šolo pri sv. Ani so zopet morali zapreli vsled škrlatice. Več otrok je umrlo zadnji čas za to boleznijo, ravno ta teden zopet učenka Marija Kavar. — V torek je nadaljeval gospod kaplan Čadcž v društvenih prostorih predavanje o romanju v Sv. deželo. Opozarjamo občinstvo na predavanja, ki se vrše vsak torek ob osmi uri zvečer v spodnji dvorani posojilniškega doma.
g Iz Železnikov. — Liberalni g r o š i in k 11 o f i. Železniški liberalni varuhi občinskega imetja se spodti-kajo nad tem, ker zahteva sedanji župan Ivan Lotrič 150 K kot najemnino za prostore, ki jih je prepustil tukajšnji čipkarski šoli. Do zdaj je plačevala občina 100 K, kar pač ni noben denar za
tako lepe in prostorne šolske prostore. Tudi za 150 K bi takih prostorov nc prepustil šoli noben liberalec, in vendar liberalci kriče, da jc to veliko preveč. Pa recimo, da imajo liberalci prav, da župan zahteva preveč, potem pa moramo reči na ves glas, da g. Gabrijel Thaler za ono malo sobico, ki jo jc prepustil občini za uradno sobo in za katero zahteva 120 K na leto, zahteva — po liberalnem metru merjeno — najmanj trikrat preveč. In ta liberalni meter nam pove, da liberalci, če bi imeli take prostore, kot jih ima sedanji župan, bi zahtevali zanje najmanj 300 K od občine. Mi 120 K nismo ugovarjali, če jo soba toliko vredna, naj sc da toliko zanjo, pač pa odločno zahtevamo, s kakoršnim metrom merite sebi, s takim merite tudi nam, ne pa s trikrat uli štirikrat daljšim in to pri vseh rečeh, tudi pri špiritu in — gatah. — T o ž b c. Andrej Vrhunc, podomače Glavan, je obdolžil našega župana, da mu jo kradel pleča in gnjati. Župan je bil seveda prisiljen tožiti, da si obvaruje čast, in dobro ime. Oj, to je bilo veselje v liberalnem taboru. Sedaj ga pa imamo župana. Tat je, sedaj ga bomo pa uničili in zašili za vselej. Za večne čase. bo nemogoč. Taki so »klerikalci«, sami tatje in lurnpi. In preskrbeli so Glavanu advokata iz Ljubljane, da bi bil župan ja bolj gotovo zašit. Uj, to bo »štofa« za »Narod« in »Gorenjca«! Pisali bomo kar cele uvodne članke o »klerikalnih« lumparijah in sleparst-,vih. Pisali metre dolge »novice« o »klerikalnih ravbarjih« itd. In začelo se je v Loki pred sodiščem, in dan 7. septembra bi bil moral biti katastrofalni 'dan za ves »klerikalni« tabor. In že so J lila ošpičena liberalna peresa, že pripravljen popir, marke kupljene, zavitki pripravljeni, naslov: »Železniški župan — tat!« spisan. Toda, o groza, o presenečenje! Ivjc je pravica? Ni je! Župan ni bil zašit, pač pa je bil zašit Glavan. Dobil je dva dni težko ječe, poostreno s postom! Toda nc, to no sme obveljati, saj imamo še Ljubljano, tam jc več pravice, kot jo je v Loki. Torej hajd v Ljubljano, So je torej upanje. Spravimo torej popir, ne izbrišimo še naslova. Toda gorje, kaj sc nebo podira? Ni je pravice več. Tudi Ljubljana soglaša z Loko. Da, it udi Ljubljana je potrdila »zašitje« škofjeloško dne 26. oktobra. In liberalni mazač jc jezen zlomil pero in raztrgal popir in zaklel: Vrag vzemi vse sodnike; na Kranjskem ni pravice več! Pa pojdemo na Portugalsko, tam je še pravica. Mi. pa kličemo: Le pojdite, srečno pot vam želimo, kajti edino lc med lizbonskimi banditi je vaše mesto. — Štiriindvajset ur zapora je dobil v Škofji Loki F. Č., ker je rekel Mar-tinkovemu Matevžu, ki ga je udaril v obraz in pa zmerjal prav po »koprol-sko«, »degradiran cugsfirar«. Nekdo drugi jo pa dobil pravkar »pečat« na sodnijo, ker je pehal drva z gore in neki koštrun (pravi koštrun s štirimi nogami), je bil pa tako malo pameten, da je nastavil hlodu nc vemo ali roge ali
hrbet. Hlod je bil pa močnejši, kot je bil koštrun, ki jc klical hlod na korajžo in hlod je vrgel koštruna v vodo, kjer je vtonil. In sedaj je tožba. Koštrunu je dobro, hlod je pa hlod, kako se bo pa godilo možu, bomo pa poročali. Kakor vidite, je v Železnikih jako fletno življenje. Vsak dan prinese novih zanimivosti. In za vse to sc imamo zahvaliti našim dobrim liberalcem. Če bi njih ne bilo, bilo bi »za scagat« dolgčas. Tako so nam pa liberalci v resnici za poduk in kratek čas. Živeli torej liberalci!
g V sorski župniji je umrla posest-nica Jera Cvajnar v starosti 81 let. Bila je velika dobrotnica župne cerkve in rcvežev. Naj v miru počiva!
g Iz Žabnice. Vlomljeno je bilo pretekli mesec v nabiralnik pri stranskem oltarju v naši župni cerkvi. Toda, ker je bil nabiralnik malo preje izpraznjen, se je tat ravnotako opekel, kakor tisti, ki je predlanskim cerkveno pu-šico ukradel in jo potem, licr jc bila malone prazna, nekoliko poškodovano proč vrgel. Ker je bilo letos že parkrat v Loki in okolici (na hribcu, pri kapu-cinih, v Crngrobu) ter večkrat na Gorenjskem po ccrkvah, kakor je bilo brati, pokradeno ali saj tatvina nameravana, ni neopravičeno mnenje, da najbrže ostoja nekje v bližini organizirana tolpa cerkvenih tatov. Pozor pred njo! — Zblaznela je pred nedavnim Ivana Bernik, samska hči hišarja iz Šutne, in se sedaj nahaja v blaznici na Studencu. — V Dorfarjih so letos kar par živinorejskim posestnikom krave storile dvojčke. — V noči od srede na četrtek je sneg precej pobelil planine in bližnje hribe v okolici. Znani Lubnik pa le še ni dobil bele kape.
—	Število članov patronata Vincenci-jeve družbe za mladino redno narašča. Le tako naprej! Imamo tudi že pokrovitelja z zneskom 100 K. Bog ga živi!
g Poljane nad Škofjo Loko. V nedeljo po godu sv. Martina, patrona naše župne cerkve, dne 13. novembra, se bo obhajala pri nas slovesna dvestoletnica, odkar je bila posvečena župna cerkev. Pri slovesni službi božji ob 10. uri bo pridigoval tukajšnji rojak, domačin veleč. g. prof. dr. Fr. Ušenič-nik. Vabijo se k tej slovesnosti matere farne cerkve zlasti sosednje hčere-žup-nije, ki so nekdaj pripadale poljanski fari in kot take tudi veliko pripomoglo pri zidanju matere-župne cerkve, to so: Javorje, Leskovica, Stara Oselica, Trata in Lučne. Tudi drugi dobro došli!
g Koprivnik v Bohinju. Nesreča. 25. in. meseca si je zlomil nogo vol posestnika Jureta na Koprivniku. Škoda je prccej občutna. — Skrajno potrebni jarek sredi Koprivnika se je po županovem prizadevanju že vendar enkrat zgradil. Prej je ob deževju voda zastajala na cesti, na polju, da otroci še v šolo niso mogli. Zdaj bo gotovo bolje.
—	Koprivniško cesto kaj dobro popravljajo. Gotovo so delavci vsi izučeni zidarji. »Frajhati« znajo z. ilovico tako dobro, da jo je v »mostiču« skoro pol metra na debelo. Gorje živali, ki zaide
v to malto. Človek bi pa še ven ne prišel. škoda občinskega denarja, ki se na ta način vsako leto dvakrat vrže strani! — Veliko si drzne lovec F. Ž. verskega zaklada. Poleti dne 16. junija je dvakrat pomeril s puško na starega Ješprejna, ki je pasel gori. Dolžil ga je, da je znosil od strele polomljen les strani. Mož lahko s prisego potrdi svojo trditev. Naznanil je to tudi glavarstvu in orožnikom, pa vse spi. Ali se sme vse? — Sneg nas je nekoliko prišel pogledat v noči od 2. na 3. novembra. Pa zdelo se mu je gotovo prezgodaj ali pa preveč tema, zato je zaenkrat izginil. Da bi le kmalu v drugo ne prišel.
onDnaanaaanaannnn
nouice
D	_____
d Mirnapeč. »Sem dolgo upal in se bal,« tako zdihujejo naši liberalci, ker so jo dobili dne 20. oktobra tako po njih trdih bučah, da jim še sedaj zveni po glavi. Povsod so raznašali našo faro kot liberalno, bahali se, da bo imel Gangl gotovo 400 glasov, pa vse zastonj. Vse se je upreglo v liberalno agitacijo z občinskim slugom začenši —< prav vse, kar le liberalno misli. Župni-
šče so namazali z....... no že veste
s čim — in se s tem pridružili stranki stranišča na Vačah. So si pač liberalci povsod enaki in vsi liberalci radi ri-jejo tam, kjer — smrdi. Naše ljudstvo je bilo in je še sedaj vsled tega zelo nejevoljno nad to liberalno sodrgo, je pa silno veselo, da je dobil liberalec Gangl tako veliko manjšino, da vsaj svet ve, da mirnopeško ljudstvo — razen par izjem — stoji v taboru S. L. S. Liberalci so bili in so še silno poparjeni vsled izida volitve. »Troštajo« se pa s tem, da nas bodo dali pri prihodnjih volitvah. Toda prepričani naj bodo, da bodo zopet tepeni! Zgodilo se jim bo, kakor se je sedaj Tingl-Tanglnu.
d Iz Šmarja pod Ljubljano. V zad« njem dopisu smo slišali, da se je ustanovil med našimi Orli pevski zbor, ki je dosegel že lepih uspehov. Na dan Vseli svetnikov so zapeli Orli na pokopališču zopet par lepih nagrobnic, ki so ginile ljudstvo do solz. Res, lepo in hvalevredno je to, da se tako počasti svoje ranjke. Le tako s pogumom daljo mladeniči! Sčasoma bomo dobili tudi novo orodje in potem smo na konju. Vendar pa smo nekaterim trn v peti, ker delajo črez nas razne opazke. Toda čujte in strmite, čez nas ne zabavljajo Sokoli, ker jih nimamo, ampak Soko-lice! Posebno na Razdrtem imamo eno, ki se šteje med gospodične, pa vendar nas nazivlje s čuki. Seveda si. mi ne vzamemo to posebno k srcu, ampak lc toliko omenimo, da ker se šteje med olikane, bi lahko vedela, kaj je prav in nas pustila pri miru, kakor jo mi pustimo. — Član šmarskega Orla. — Našim staršem! Pred kratkim sem se vračal domov iz mesta, ravno ko jo

Sola minula. Sreča val aem šolsko mladino in videl žaloatne prizore. Dečki a o kadili cigarete, da ae je kar kadilo za njimi. Sliarši, ne dajajte svojim otrokom denarja za cigarete. V šoli se pa. oži tel j sivo pritožuje, da učenci ne pri-neso potrebnega denarja za šolske potrebščine. Dobro in hvalevredno bi tudi bilo, da bi trgovci sploh ne prodajali šolski mladini tobaka in cigaret.
d Velika Dolina. P o a e s r e č i 1 se je Marko Bogovčič iz Bregansk-ga aela; ko je vozil svoje poljske pridelke domov, je prišel pod voz, kjer je izdihnil. Zapušča mlado vdovo in enega nepreskrbljenega otroka! — Poštna n p r a v i t e 1 j i c a je zelo ne vi j;i I na z ljudmi nižjega sloja! Še celo od gozora ne d4, če jo kak kmečki mož vpraša, ali je po-'ta že odšla. Ako se razmere ne spremene, bomo drugače nastopili! — I." rn r 1 je spoštovani oče Hostohar iz Ponikve. Bil je mož krščanskega mišljenja, zaveden Slovenec ter velik prijatelj Domoljuba.. N. v rn. p.!
d Belokranjske novice. Vinska letina je bila letos povsod jako slaba. Ljudje tožijo, ker ne bodo imeli kaj prodati. Prodalo bi se pa letos zelo lahko iri z bol jšo ceno, ker se gostilničarji nadejajo, da bodo ob gradnji železr ice dobro tržili. Kadar je roba, ni cene, kadar bi bila pa cena, ni pa robe. — Vrerne je letošnjo jesen slabo. Dežuje skoro neprenehoma. Posledica temu vremenu bo bolezen. Po nekaterih krajih so otroci zelo bolni, ker hodijo okoli bosi in lahko oblečeni. Zdravniki pa konšratirajo vse za nalezljivo bolezen ikrlatico. Zaradi tega ne »mejo Se zdravi otroci iz baje okuženih hiš v šolo. Pouk trpi zelo. In kdo je kriv? Stari; i. skrbite otrokom za potrebno obleko, ker vi ste odgovorni za to. — Zadnje volitve so pokazale, da se tudi Belokranjci zavedajo, da so pravi katoličani. To je prav. Bog daj, da bi še drugi spregledali, ki so v zmoti, in da se nc bodo bratili s takimi, ki odobravajo poboje iri klanje na. Portugalskem. Belokranjci, ne hlapčujte takim, ki pravijo, da je katoliška vera ena komedija"! Bodite že enkrat trezni v tem oziru! A bodite že tudi zmernejši v pijači. Dobe se gostilne, kjer ljudje popivajo do ranega jutra. Jn to nc samo fantje, tudi možje se dobe taki. Ne tožilo o revščini in pomanjkanju! Če je denar za popivanje cele noči, je za drugo tudi. Bog je res ustvaril vino, a ne da bi ga ljudje nezmerno uživali! Spreglej že cr.l.rat Belokranjec to svojo napako in postani rnož-korenina! — pogorele! iz Radovič ob Kolpi hiš. št. 4, 5, 6 in 7 so dobili nekaj državne podpore. Iskrena zahvala zato prebla-gorodnemu gospodu Davorinu Vukši-niču, ki je izprosil to podporo!
Stari Kot (Draga). Smo že poročali, kako pogledi naših Nemcev uhajajo že v našo vas, ki se jim tudi zdi pripravna za njihov nemški duh. V naši doli so mislili vreči prvi trnek, ko so nam obljubili, da od Sudmarke ali Schulvereina preskrbe podporo novo-81
zgrajeni šolski stavbi. Seveda bi bili morali tudi mi pristati na gotove pogoje, kakor smo že omenili. Pa naša vas je o~'ala trdna in se ni udala zapeljivim snubačem. Nad vse smo se pa zve-seiili. ko se je za nas zavzela naša »Slovenska -Straža; Ln nam poslala prvo podporo. Zves.-.lila nas je svola. podarjena naši šoli, obenem pa tudi ta dokaz. da nismo samo izpostavl jeni šika-narn gospodujočih Kočevarjev, marveč imamo v slovenski javnosti nekoga, ki ve za nas in narn pomaga. Prisrčna zahvala tem potom »Slovenski Straži-' za blagohotno podporo, enako pa tudi zahvalo g. Š„ ki je slovensko javnost opozoril na nas in narn izposloval to prvo podporo. Do letos smo bili popolnoma zapuščeni od vseh in le prodani milosti in nemilosti nase gospodujoče gospode. Morda se začne k;ij boljše tudi za nas? Bog daj! — Janez Janež, podžupan. Jakob Janež, predsednik kr. šol. sveta.
d Iz št. Jerneja. V št. i:l Domoljuba sva vam, cenjeni bravci. obljubila, da vam hočeva še kaj sporočiti iz našega kraja. Da pa ne ostaneva dolžna storjeni obljubi, pošiljava danes zopet nekaj vrstic med radovedne bravce. Dopisnik Slovenskega Doma je nama vzbudil še nekaj misli glede občinske seje, ki se je vršila vsled županove nezaupnice. Vprašava le. po kateri postavi občinskega reda sme župan za take reči sklicevati odbornike k seji?! Pa tudi šteti ne zna ta liberaiai dopisun; pravi namreč, da je nezaupnico podpisalo 17 odbornikov, kar pa ni resnica. Res pa je, da je 11 odbornikov kar dvakrat dalo temu možu nezaupnico; prvič. ko ga niso hoteli voliti v občinski odbor, drugič, ko ga niso volili županom; sedaj so mu pa še ostali odborniki izrekli nezaupanje in to nezaupnico je podpisalo 18, ne pa samo 17 odbornikov, kakor trdi liberalni dopisnik »Slovenskega Doma«. — Posebno neverjetno se pa nama zdi naslednje: Nezaupnico je dobil župan dne 8. septembra; takoj naslednejga dne pa nek dopis od c. kr. okrajnega glavarstva, če-gar vsebino je objavil »Slovenski Doni' v št. 39. in se tako-le glasi: »C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem s tern potrdi, da je delovanje gospoda župana Franceta Novoselca v vsakem oziru vzgledno. Prevzel je občinski urad kot novoizvoljeni župan v največjem neredu, a v kratkem času se mu je s požrtvovalnim delovanjem posrečilo občinski urad popolnoma spraviti v red tako, da je sedaj občinski urad v št. Jerneju po zaslugi gospoda župana Novoselca v najlepšem redu in da je njegovo uradovanje vzgledno. V celem političnem okraju krškem je malo občin, ki bi tako izvrstno uradovale, kakor občina Št. Jernej. C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem, dne 9. septembra 1910. Zdaj si pa oglejmo nekoliko to diplomo. Nikjer nobene opravilne številke, nikjer kakega podpisa izdajatelja ali okrajnega glavarja! Kaj pa, če bi se bila ista diploma skovala kje v Št. Jer-
neju, ne pa pri c. kr. okraj, glavar, stvu, ker nima uradnih znakov, če e pa res dalo glavarstvo županu pohv'i. lo, vprašava le zakaj ? Morda za kako 301et.no županovanje?! In zakaj je ni dobil prej kot pa nezaupnico občinskih odbornikov? Dober tek, liberalci, da verjamete takim čenčam! Le tako naprej! Pregovor pravi: Laž ima kratke noge. Silite tudi naju, naj pustiva občinsko gospodarstvo v miru; to bodeva tudi storila in se skazala toliko moža, da odloživa svoje man Jate — a le takrat. ko bodo vsi najini volivci dali nama tako diplomo, kot jo je dal županu občinski odbor. Pa brez zamere! — v Št. Jerneju dne ?>. novembra 1910. Ivan Repscl, Janez Krtin, občinska svetovalca.

0
DI "■"■■»'J'"-	§
DaanaacjaaannnaDCD
notranjske
n Iz Starega trga pri Loža. Zelo občutno srno pogrešali dosedaj primernih prostorov za naše prireditve. Sedaj je pa pomagano tudi temu nedostatku z novo dvorano, ki je prizidana staii posojilnični hiši, in katero smo ravnokar spravili pod streho. Posebno 1 o ustrezala prostorna dvorana kot telovadnica našim Orlom. Omenimo naj
l še, da se nahajajo v novo prizidani j stavbi tudi gostilniški prostori kon-sumnega društva in prostori za posojilnico. — Od priliki svete birme se je zopet pokazalo, kako maloštevilni so pri nas oni ljudje, ki bi radi imeli tudi v Avstriji francoske in portugalske razmere. Zelo slovesen sprejem previ-visenega knezoškofa je pokazal, kako udano je naše ljudstvo in kako spoštuje svojega nadpastirja. Razen i ar liberalcev so vsi posestniki razobesili zastave v pozdrav svojemu škofu. Loža-nom v čast poročamo, da so so zavedali, kaj so kot kristjani dolžni svojemu škofu, čeprav je to nekoga tako bodlo v oči, da je moral zatisniti oči. ko je šel skozi Lož, kakor sam poroča v /Slov. Domu«. Stari Diogen, ki pri belem dnevu z lučjo ni mogel najti človeka, bi bil našemu modrijanu gotovo nevoščljiv, ker se mu je posrečilo celo v našem Ložu najti ne samo dva človeka, temveč kar dva »moža«. Upamo, da bodo znali naši ljudje dotična »moža« tudi primerno rešpektirati. Sicer pa radi verjamemo, da je dopisnik »SI. Doma« »star naprednjak«, a tudi precej stara — prismoda. — Najstarejšo žensko naše fare Nežo Ihle po domače Gregorasko iz Loža so pokopali pretekli petek. Ženi. je manjkalo samo trinajst mesecev do sto let. Pač redka starost. — Prihodnji teden praznujeta zlato poroko vrli naš somišljenik gospod Ivan Pianecki in njegova soproga. Gospod Pianecki je že čez trideset let občinski odbornik in pred kraUim je bil zopet izvoljen za županovega namestnika starotrške občine. Skozi n skozi našemu možu in kremenitemu
načaju, ki ga spoštujejo tudi nasprot-iki, želimo ob tej izredni priliki, naj bi Bog ohranil njega in njegovo soprogo pri najboljšem zdravju in zadovolj-nosti še dolgo vrsto let. — Naši Orli so pričeli sedaj z rednimi fantovskimi sestanki, da spoznajo vedno bolj namene svoje organizacije in se usposobijo za •javno življenje. Ker je stvar velike važnosti, vabimo k tem sestankom vse somišljenike, fante in može. — Kakor Cujemo, snujejo nekateri gospodje v Ložu pevsko društvo. Veseli nas, da se je začela tudi inteligenca zanimati za ljudsko izobrazbo.
n Hrenovice. Glej ga spaka! Kdo bi si mislil?! »Slovenski Branik«, glasilo liberalne družbe sv. Cirila in Metoda, naznanja, da je javljena tudi za Hrenovice podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Kajne, kaka sreča za nas?! Radi bi poznali one, ki jo mislijo ustanoviti in pa nje sedež. Gotovo se je ta I duhovita misel porodila pri kakem dobrem vincu. Pa se dosedaj tudi nič ne pokažejo ustanovitelji. Šele liberalni I list nam je to odkril. Seveda se mi ne »bomo dali speljati na lini ter podpirali .'tako družbo; pač pa vsakemu, ki bi se »drznil stopiti pred nas z agitacijo za to ''družbo, bomo pokazali, kje so vrata. -Pošten in veren Hrenovčan ne da niti vinarja za liberalne namene, kaj še za 'družbo sv. Cirila in Metoda, ki je pred leti izbacnila iz odbora vse naše somišljenike.
n Logatec. Bedastemu dopisniku v »Slovenskem .Domu« zaradi odhoda g. kaplana v odgovor: Petelin sedi na gnoju in poje svoj kikeriki!
n Na Brezovici je bila odlikovana Mina Pezdir s kolanjo za posle za svoje 40 letno zvesto službovanje v šoli. Svetinjo ji je pripel po primernem govoru domači župnik vpričo obilnega občinstva v »Katoliškem Domu«.
Silvin Sardenko, Mater dolorosa.
V sedmih dramatskili slikah. Ljubljana 1910. Cena 1 K.
»Mater dolorosa« (Žalostna Mati božja) je bila v pripovedni pesniški obliki objavljena v »Dom in Svetu« leta 1908. Že takrat so jo splošno občudovali kot eno izmed najlepših in najgloblje občutenih del našega pesnika; tudi med preprostimi ljudmi je imela i mnogo vnetih bravcev. Sedaj je pa to pesniško delo izšlo v popolnoma prenovljeni obliki, poglobljeno in za dramatične predstave prirejeno. Dramatična stran tega umotvora je bila že večkrat na gledaliških'odrih z velikim uspehom preizkušena; šele potem se je j pesnik odločil, da ustreže mnogim že-| ljam in izda to prelepo in globoko gin-i ljivo delo. Prepričani smo, da bode na-| še ljudstvo z veseljem seglo po tej knjigi; najbolj bode pa razveselila naše
ženske Marijine družbe in druge ženske organizacije. Saj naše ljudstvo že od nekdaj ravno verske stvari najbolj umeva, najrajši in z največjim užitkom posluša ali bere. Tako je tudi »Mater dolorosa« prijetno in vzpodbudno berilo, po katerem boš v prostih nedeljskih urah in dolgih zimskih večerih zopet in zopet z veseljem segel. Še večji užitek bode nudila »Dolorosa« kot gledališka predstava. Na odru se bode še ži-vejže pokazala vsa lepota tega umotvora, ki v sebi združuje svetopisemsko globokost in preprostost. Vsebina je lahkoumevna in vsaj deloma že znana vernemu ljudstvu, a vendar še vedno tako zanimiva in globoko ginljiva. Posebno zadnje štiri slike so zelo živahno prirejene. Oseb je devet, med njimi samo ena moška uloga (sv. Janez), ki jo pa lahko prevzame tudi ženska. — Uprizarjanje tega dramatičnega dela še posebno za to priporočamo, ker ima veliko vzgojno in izobraževalno vrednost. Male težave, ki bi jih morebiti prizadelo učenje in uprizoritev te igre, bodo bogato poplačane z uspehom. Opozarjamo torej Marijine družbe in vse ljubitelje lepega in vzpodbudnega berila, naj si kmalu omislijo to lično knjigo. Naroča se v »Katoliški bukvar-ni« v Ljubljani.
*	Za adventno in božično dobo priporočamo nov natis zbranih P. Angelik Hribarjevih »Adventnili in božičnih pesmi« vsem slovenskim cerkvenim zborom.
*	P. Angelik Hribar: Cerkvena glasbena dela, I. zvezek, obhajilne pesmi. Cena partituri in 4 glasovom 3 K 60 vin., posamezni glasovi se oddajajo po 40 vin. II. zvezek: A d v e n t -ne in božične pesmi; velja par-titura in 4 glasovi 4 K 80 vin., posamezni glasovi po 60 vin. Založila »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani. — Vsestransko pogrešana zvezka našega nepozabnega pokojnega skladatelja sta ravnokar v drugem natisu v lepi obliki izšla v zalogi »Katoliško Bukvarne«. — Prvi zvezek obsega obhajilne pesmi in pesmi sv. Rešnjcga Telesa, drugi pa adventne in božične; vsi napevi so za mešani zbor. Kakor čujemo, bodo sčasoma izdane vse Angelikove cerkvene skladbe. Kdo ne bo rad segel po teh lepih napevih? Odveč bi bilo jih hvaliti in priporočati; njegove pesmi slavijo daleč po naši domovini. Blagi pokojnik je pa tudi znal našemu ljudstvu ubrati prave strune; zato pa ljudstvo njegove pesmi tako rado prepeva, bodisi v cerkvi ali pri delu. Hribarjevo skladbe so se po svojem priprostem, a nad vse milim in lepem slogu takoj udomačile, saj bil je v resnici ljudski skladatelj in ga smemo po pravici tako imenovati. On je vedel, kakšni napevi prijajo našemu ljudstvu, zato je komponiral po njegovem okusu in si s tem postavil v srcu narodovem nevenljiv hvaležen spomin.
*	Knjiga o lepem vedenja. Spisal Urbanus. V Ljubjani 1910. Založila »Katoliška Bukvarna«, Malo-
katera knjiga je bila toliko potrebna in je tako važna za naš narod, kot ravno« kar izšla »Knjiga o lepem vedenju«.' Že nekaj let sem slovenske knjige o oliki v knjigotržtvu ni bilo dobiti. Pred leti od Jožefa Valenčiča izdana knjiga »Vzgoja in omika« je kmalu pošla, naj-< boljši dokaz za to, kako potrebna' je ravnokar izšla knjiga za nas Slo« vence.
Izšla knjiga nam nudi nebroj lepili naukov. Na 238 straneh nam poda vse-* ga, kar potrebujemo v občevanju. Zla-< sti prva štiri poglavja »vljudnost da notranji izobrazbi pravo veljavo, — sovražniki olike, — najnujnejše zahtevo olike in splošna določila«, nudijo vsem, zlasti pa še našemu kmečkemu ljud« stvu, za katero so posebno namenjena, toliko potrebnih navodil in lepih naukov, da naj bi se prebirala zopet in zopet.
Pa ne samo za priprosto ljudstvo je pisana ta knjiga, tudi vsak izobraženec, ki že pozna temeljne nauke olike, najde v njej vsega, kar potrebuje v občevanju s finimi ljudmi. Poleg že omenjenih štirih poglavij se obdela-vajo v knjigi v V. delu na straneh 66 do 131 temeljna in podrobna pravila pri pozdravu, pri poklonil, podajanju rok, pri predstavljanju, govori se v njej o nagovorih in naslovih, o vedenju pri mizi in o pogovarjanju v družbi.
VI. del »vedenje v javnosti« nam kaže na 37 straneh, kako se nam je vesti na cesti, v cerkvi, v gostilni, na potovanju in na vozu. Pri poglavju v. cerkvi opisuje pisatelj običaje ob rojstvu otroka, navaja opombe za birmam ske botre, uči starše, kako naj se vedo ob prvem' svetem obhajilu otrok, nam pove, kako naj se obnašamo pri sv. izpovedi pri sv. obhajilu in kadar pri-f nese duhovnik sv. popotnico v hišo, slednjič kako naj se vedeta ženin in nevesta pred poroko in po isti.
Podrobna pravila nas v sedmem1 delu na straneh 169 do 238 pouče o obi-i skih in posetih, o posetnicah, o vabilih, o pojedinah, o različnih družabnih prireditvah, o plesu, o posebnih družab« nih prilikah in o vedenju v gledišču in v razstavi.
Dobro je napravil pisatelj, da jo dodal knjigi na desetih straneh obšir« no stvarno kazalo v abecednem redu, da takoj lahko najdemo, kar iščemo.
Oblika knjige je priročna in lična. Broširan izvod, tiskan na fin papir, stane le 3 krone, fino vezan pa 4 krone.
npnnrinninnnnnnncic		
U □ n	SmeSnlce	□ □ n
		
Na železnici. Sprevodnik pobira vožne listke. Neka gospa odda zase celega, za fantka pa polovičnega. »Pa Vaš fant je že odraščen in bo moral imeti tudi cel vožni listek,« ugovarja sprevodnik. — »Pa Vi ste tako počasi vozili,« reče gospa, »da je fant med vožnjo toliko zrastel!«
Iz otročjih ust. Okrajni šolski nadzornik vpraša dečka, v Cegar šoli je prejšnji dan nadr
82
r
toroval pouk, naj mu pokaže pot v št. Vid. — »To je čudno,« odvrne doček, »včeraj, ko ste bili v šoli, ste vse mogoče reči vedeli, danes pa še ne veste za pot v Št. Vid!«
Različne sanje. Cesar Karol V. je na lovu zašel od svojih tovarišev ter naletel ob poti na krčmo, kjer je stopil raz konja, (la bi se odpočil. Stopivši v hišo, zagleda štiri možakarje s takimi obrazi, ki nič dobrega ne 1 e-tnjo. Ilili so v resnici roparji Ukaže si prinesti pijače. Ko izpije prvi kozarec, stopi k njemu eden izmed roparjev, rekoč: »Sanjal sem, da mi je vaš plašč ravno prav,« ter mu ga vzame. Zatem vstane drugi in reče: »Meni so je zdelo, da bi so mi vaša zlata verižica prav podala,« in mu jo vzame. Tretji se tudi sklicuje na svoje sanjo ter mu vzame klobuk, četrti bi se rad polastil njegove piščali, katero jo imel cesar na zlati verižici za vratom. — »Dovolite mi,« spregovori cesar, »prodno mi to piščalko vzamete, da vam pokažem, kako se rabi ter zapiska nanjo. V istem hipu pridejo njegovi spremljevalci, ki so se bili razšli iskat ga, in stopijo v krčmo. Ustrašijo se, ko vidijo cesarja oropanega, še bolj pa se ustrašijo roparji tolike druščine. »Glejte,« spregovori cesar, »ti ljudje so o vsem tem sanjali, kar so hoteli imeti, čas je, da tudi jaz povem svoje sanje. Meni se je sanjalo, da ti štirje roparji zaslužijo obešeni biti in ukažem. da se to takoj zgodi.« Pri tisti priči so obesili pred krčmo i se štiri.
Najboljša
3114
oblika v kateri se za katerikoli »anten zavživa ribje olje, je brez dvoma Scott-ova emulzija ribjega olja z aptienimi in natro-iiovimi-liypophosphiti. Ribjega olja ne morete zavžiti, ker povzroči slabost in pehanje? Torej, Scott-ova emulzija Vam bode napravila veselje. In še ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to se pravi z drugimi besedami, da more
Scott-oua emulzija
napraviti to, kar se z navadnim ribjim oljem ne more doseči. Poskusite sami.
Pristna lc s to znamko — ribičem — kot garancijskim
znakom SCOTT-oveqa
ravnanja I
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi se v vseh lekar.iab.
Popravek. V št. 'A. smo priobčili na strani 711 inserat »Nova liiša«, Žagar. Pravilno se ima glasiti »Stara cerkev 1 9 p r i K o č e v j u« in nc Srednja vas pri Kočevju.
Samo tedaj pride kakovost fine zrnate kave do popolne veljave, ako častita gospodinja kot kavin pridatek voli najzanesljivejšo znamko. — Najbolj sigurni sle, ako vporabljate že desetletja priznan domač izdelek, zagrebški »Franck« — toda izrecno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.	3222
V današnji številki priporoča med oglasi tvrdka Alojzij M a i e r, kralj, dobavitelj F u 1 d a svoje svetovnozna-
ne harmonije, na katere lahko vsak takoj igra brez vsakega znanja. Tisoč priznalnih pisem potrjuje to izborno delo. Novi krasni ceniki z 31 slikami se pošljejo vsakemu, ki se zanima za glasbila, na zalitevanje zastonj. Več v oglasu današnje številke.
H. Suttner, urar, prva največja domača eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Briljanti, uhani, prstani, zapestni-ce, zlate in srebrne verižice za ženske in moške, jedilno orodje, palice v največji izberi in po najnižjih cenah. Več v oglasu.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Brno, 2. novembra: 50, 66, 67, 72,	56.
Trst, 5. novembra: 57, 36, 37, 20,	41.
Line, 6. novembra: 42, 61, 45, 90,	40.
idealno cdoafalttD sredstoo
obliki sadcinih tablet, zanesljivo milega učinka. Izvirna Skatlja (20 kosov) K 1-3J. Dobivajo sc v lekarnah ali pri glavni zalogi C. Brady, Dunaj I., rleischmarkt 2377
Posestvo Spodnjem Sta
v lepem kraju na
Spodnjem Štajerskem obstoječe iz hiše, hleva, kozolca in gospodarskega poslopja, zraven lep vrl-sadovnjak. Zemljišče, t. j. njive, travniki in gojzd, obsega nad 10 oralov. — Pogoji zelo ugodni. Natančneje se poizve pri: g. Ivanu Leskovček, gostilničarju v Rajhen-3288	burgu ob Savi.
Zapomni si, bolnik!
Pri revmi, trganju, živčnih in drugih boleznih je iz najboljših zeljišč sestavljeni
Salviol
preganjalec, ki mu ni nobeden enak. Salviol si je pridobil vsled svojega tisočkrat preizkušenega učinka brezštevilnih prijateljev. Pristen le iz lekarne „pri dobrem pasiirjti" v Litavi, 26, Moravsko (Mag.Ph. Oton Schiedek). — Cena steklenici po 200 g le 2 K. Dobi se v vsaki lekarni.	3229
Vsak lastnik konj
liaj rabi lc slovito znane
J izvirne H-ozobce
3J83	z znamko: 1 C°

S^jg-; Vedno liter, Poškodba kopita IzkljoSena. - Edino praktično 20 gladko pot.
V zalogi pri podkovskih kovačih ' . in trgovinah z ieleznino. f Svarilo I Le izvirni H-ozobci so napravljeni ' iz special. jekla; varujte se pred ponarejanji, ki so nerabna vsled slabega materiala; pazi •
naj se na gorenjo varstveno znamko, ki je ' vtisnjena na \sakem izvirnem H-ozobcu.
toni
(n franko moj
veliki ilustrovam cenik z nad HOOG podobami ur, ■ zlatnine, srebrni-ne, £odal, jeklc-VJV-.v	ne^a, usniatega
' f	inanufaKturn.
• ^j&iijfri blaga, orožja itd. ' Prva tovarna ur v Biu.mu št. 1365 (ČeSko) JAN KONRAD
c. In kr. dvorni založnik.
1'rava švicarska nik. ank. - rem. tira, sistem Roskopf K 5*—, !1 komadi K 14* »Registr. Adler-koskopf nik. ank-rem. ura 7 K. Prava srebrna rem. ura K 8 40. Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj.
m fj
brez šiva, ostale od dobave zs samostan.
150 cm Široke, 200 cm dol^c pol tucata K15-50 150'cm široke, cm dolqe pol tucata K 16*50 23 m platna za platnene srajce 86 cm širok 16 K razpošilja
Frant. Marša! št. 104
Česk& Čerma, poŠta kaM, (Ceiko).
Skodiisati
Vam ne more, sko pišete takoj po nove vzorce od blaga za Ženske iu možke" obleke katere Vam pošlje proti vrnitvi franko narodna veletr-(jovska hiša	1566
LSliirclivE«.
Cas jfe
da zahtevate za bližnji Božič moj bogato ilustriran glavni cenik s 30C0 slikami, vporabnih reči in daril z dopisnico zastonj in poštnine prosto.
C. in kr. dvorni založnik
Jan Konrad
v Brlxu St. 1427 (Češko).
blago za gospode in dame
najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških renah. Dobi se vsaka mera. Ostanki po čudovito nizkih cenah.
Zahte ajte vzorec!
Prva llez.razpošilj.tcvar. bilja
„SUD£Tifl"
JSgerndorl St. I.
3173 Avstr,-šlezija.
Pišite po cenike od perila zt gospode, dame in otroke, preprog In po vzorce od platnenega blaga na tkalnico in to-varno perila
0swald LeileH,
Toplice Bclobrad (ČsIkt).
dobile iste t pcvratno poŠto
Zastonj!
Kdor ne ve
kaj nal kupi svojcem za žc-nitovanjsko darilo, god ali božično darilo, pogleda naj v moj
GLAVNI CENIK
s 300 • slikami, v kslenra bode dobil kai dovoli primernega in kateri se poilje na zahtevo zastonj in franko.
C. in kr. dttornl založnik JilN KONRAD BrUx It. 1426 (Češko).

3215
Posestno m prodal
vTihaboju nad Mirno, fara Sv.Križ; dobro ohran.cna gospodarska poslopja, njive, travniki, hoste do 12 oralov. Franc Hofer, St. Hupert, Dolenjsko.
Posestvo na prodaj
tik ceste, 10 minut od farne ccrkve Sv. Trojica. Poslopje v dobrem stanu. Posetve 8 mernikov, 2V- orcla gozda in nekoliko travnika. Cena 6500 Kron. Več pove Jožef Tratar Kapljevas, pošta Tržišče, Dolenjsko.
3V2
^^^Slt©, ako ste nahodni, hripavi, zaslezeni in Ce težko diliate, Fellerjev fluid z znamko „Elsa fluid". Mi smo se sami prepričali pri pisnih, vratnih boleznih itd, o njegovem zdravilnem, kašelj lajšajočetn učinku. Dvanajstorica za Doskušnjo K 5--, 2 tucata K 8 60 franko. Izdeluje le lekarnar E. V. Feller v Stubici štev. 16 (Hrvatsko)	2S94