\ m a j večji slovenski dnevnil^^ T Združenih državah s u Velja za vac leto • • . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA I 1 Listslovenskih delavcev v Amerik^ Hm largest Slovenian Dally «n the United States. leaned every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. | TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as 8econd Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 37. — ŠTEV. 37. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 13, 1932. — SOBOTA, 13. FEBRUARJA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX. PRI SANGHAJU SE JE ZAČELA ODLOČILNA BITKA TEKOM VČERAJŠNJEGA PREMIRJA JE ZAPUSTILO NA TISOČE TUJCEV IN RANJENCEV OGROŽENI OKRAJ Kitajci in Japonci so dobili velika ojačenja. — V bitki bodo igrali tudi aeroplani važno vlogo. — Ameriški, francoski in angleški poslanik še vedno poskušajo posredovati. — Japonci ogroža-tudi Nantao v južnem delu inozemske naselbine. Kitajci nočejo plačevati davkov. Hoover je proslavljal Lincolna SOVJETI SO ZA POPOLNO -RAZ0R0ŽENJE Litvinov pravi, da more le popolno razoroženje preprečiti v vojne. — Francija je osamljena. Ženeva, Švica, 12. februarja. — Popolno in splošno razoroženje je j bilo zopet predlagano na razoro- NEZAPOSLENI SO PRETEPLI MINISTRA Kuski zunanji minister in načelnik sovjetske delegacije. Maksim Litvinov. je izjavil, da sicer ne pričakuje nič posebnega glede ruskih predlogov glede splošne razorožitve, da pa se strinja v mno- plane. vojaških zrakoplovov in velikih aeropltanov za bombardiranje. Poleg tega je predlagal, da države opustijo kemična in za-strupljevalno vojno s plini ter vsako bombardiranje iz zraka. SANGHAJ, Kitajska, I 3. februarja.— V mestu vlada mir, toda na dveh frontah izven mesta so izbruhnili obupni boji. Kitajci so dobili velika ojačenja ter tudi nekaj zrakoplovov in bodo storili vse, kar v njihovi moči, , žitveni konfrenci kot edino sred-da odbijejo strašen japonski napad na razvaline S,V ZH rT^"euje VT in 23 I>0* ■ . wr polni mir in varnost držav l .apeja in Woosunga. Japonska mornariška komanda, ki je izkrcala nadaljnih dvajset tisoč mož, je sporočila, da se bo danes obnovilo obstreljevanje Capeja in Woosun- ter da se bo završil odločilni napad na kitajske postojanke, ki se že štirinajst dni vztrajno upirajo. Včeraj je vladalo premirje. To priliko je izkoristilo na tisoče tujcev, kitajskih civilistov in ranjencev, da so pobegnili iz Capeja na varno. Opolnoči se je boj pri Capeju obnovil, istočasno je pa tudi japonska artilerija začela obstreljevati utrdbe pri Woosungu. V obednici razkošnega Cathay hotela, ki leži v osrčju inozemske naselbine, so sedeli včeraj francoski. angleški in ameriški poslanik ter se posvetovali, kako bi bilo mogoče prekiniti sovražnosti in pobotati nasprotnika. Pozneje so se podali na streho dvajest nadstropnega poslopja ter s pomočjo daljnogledov opazovali bitko. Poslaniki so dospeli dopoldne iz Nankinga ter so na prošnjo kitajskih trgovcev začeli s posredovanji. Ko so se vozili na krovu amer. rušilca "Simpson", so Japonci prenehali streljati z bojnih ladij ter so jih pozdravili z zastavami. Takoj nato so pa obnovili obstreljevanje. Kitajci očitajo Japoncem, Japonci pa Kitajcem, da so začeli sovražnosti. Nad fronto krožijo japonski letalci ,ki pa dose-daj še niso pričeli metati petsto funtov težkih bomb. Japonske oblasti izjavljajo, da bodo z vso energijo nastopile, če ne bodo prenehali kitajski strelci v Nantao, južno od mednarodne naselbine, s svojim delovanjem. Prebivalci so zelo razburjeni ter jih je že dosti pobegnilo v notranjost dežele. Ako se bo završil napad na Nantao, bo v nevarnosti 50,000 tujcev, ki se nahajajo v mednarodni naselbini, ter na milijone naloženega kapitala. — Mednarodna naselbina bi prišla potemtakem med tri fronte. * Kitajska nacijonalistična stranka je pozvala kitajske davkoplačevalce v inozemski naselbini, naj ne plačuje davkov, ker občinske oblasti niso zaščitile nevtralnosti ozemlja, pač so pa dovolile Japoncem, da se poslužujejo naselbine za bazo svojih o-peracij. Nezaposleni so vdrli v pi samo ministr. predsed-sednika. —Moral je obljubiti, da bodo dobili več hrane. St. John, N. F., 12. februarja. ŽENSKE BODO SMELE VOLITI V FRANCIJI Franc, poslanska zbornica j e dovolila volilno pravico ženskam.— Potrditi mora še senatna zbornica. PREDSEDNIK JE PRIMERJAL KRIZO Z DRŽAVLJANSKO VOJNO Pariz, Francija, 12. februarja. Množica 2 nezaposlenih ljudi 5! veliko večino je glasovala po- j je navalila na posvetovalno dvo- WASHINGTON, D. C., 12. februarja. — Pred-sednik Hoover je govoril nocoj po radio in je imenoval Abrahama Lincolna največjega sina Amerike, koje oče je bil George Washington. Obletnico rojstva mučeniškega predsednika so proslavljali po vsej deželi. Pred velikim spomenikom, ki je bil postavljen Lincolnu na čast, se je vršila pomembna slavnost. Predsednik Hoover je iprimer-jal v svojem govoru temne dni slanska 'zbornica za žensko volil-rano in napadla ministrskega "o pravico, toda to mora se po- predsednika Sir Richard Srpiire- trditi senatna zbornica, kar pa je i državljanske vojne s sedanjo go sa. CCekdo ga j«* udaril v obraz in dvomljivo. spodarsko krizo. Sedanja doba bo so ga tudi drugače telesno na-j tega sklepa je prišla poslan- označena v zgodovini kot najtežja padli. j zbornica po vročili debatah, izza Lincolnovih časov. Demonstrantje so potisnili na so trajale skozi celi teden. Po- j —Sile, s katerimi se borimo, ni-stran policijo in so vkorakali v sebno je nasprotoval ženski vo-, So tako vidne kot so bile v Lin-uradno sobo ministrskega pred- '1*'"' pravici bivši ministrski pred-1 eolnovih dneh. To so nevidne sile, j gih ozirili z nasveti ameriških. I sednika. Zagrozili so mu, da ga sednik Edonard Herriot. Ko je ( ki so strašno mogočne v svojem u-» angleških in italijaukih delegatov, vržejo skozi okno. ako ne usodi poslanska zbornica z veliko veei- j ničevanju. Nahajamo se v boju na J njihovim zahtevam. Ministrski no sprejela predlogo za žensko stoterih frontah in ta boj zahteva Litvinov j,, odločno predlagal, pn.df4Cdnik jjm j0 jmnurjcvalno volilno pravico, je Herriot s svoda vse države opustijo uporabo . t0(la nek(]o „;J jp udarj| jinii pristaši odšel iz zbornice, tankov, težke artilerije, bojnih la- v 0braz Drugi pa so metali vanj V ostrem govoru je Herriot re- dij u ri d 10,000 ton s topovi s ka- k()SO ubitih "šip. j kel. da je ta postava v vsej svoji [ pomoč našega naroda kmalu pre- librom 12 palcev, ladij za aero-j Rif.liarrl ,,, skušal nobegni- obliki v največjem nasprotju Zmagala vse te/koče. Xarod je za- iste^ra poguma, sloge in moči kakor v resnični vojni. Trdno srni J pa prepričana, da bosta pogum in j POD OBTOŽBO ZASTRUPUENJA Zdravnik toži svojo ženo. — Aretirana bo pod obtožbo, da je zastrupila služkinjo, ki bi bila priča. Sir Richard je skušal pobe ti. toda zgrabili so sa za ovratnik ustavo republike. ; 1 in noge in so «ra dyfrwl-i-. -dokler ni obljubil da bo izdal nove odredbe za večje porcije hrane. j S tem pa še niso bili zadovoljni,1 temveč je moral minister vpricr, ('udno > bilo. tla je pri tej točki' niih telefonirali skladišču za prosil Litvinov. da naj delegati hrano in dati svoje naročilo, ta načrt Rusije vzamejo resno. Mnogi delegati, ki se pri prejšnjih sejah niso zmenili za predloge sovjetskega zastopnika, so sedeli mir no. zatopljeni v svoje misli, kajti liitvinove besede so bile resne in kot kako svarilo. i Jopi lu«"i. Na več slikali kažejo natakarji I .-jat i priznavali, da je bil Lit vi-' P""*«**«"!. Na drugi sliki nov govor od vseh še najbolj«. ■vrata pijanem,, po-odkar ima razorožit vena konferenca svoje seje. PROTI POSTAVI Boston, Mass., 12. februarja. — Slike v posebno odličnem "speakeasy" ne kažejo policije v posebno Kesnica je. da so po seji vsi de- HINDENBURG JE PREVZEL KANDIDATURO I čel kazati potrpežljivost in vztraj-: 11 ost Abrahama Lincolna. Kongresnik Chiperfied iz Illi-noisa. ki je imel v poslanski zbor- Inici spominski jjovor. je rekel, da se je Lincoln prav posebno s tem i izkazal, ker je brani! pravice Amerike pred vsem svetom in bi si ga morali baš v današnjem času vzeti za vzgled. — Danes se nahajamo sredi na-j rodne krize in nas ogroža svetov- Bivši vojaki bodo vsi glasovali zanj. —- H in d en ; na katastrofa, o kateri pa upamo, burg je izjavil, da Sprej- da bo preprečena, ako bo narod me kandidaturo. pravočasno spoznal važnost in po- trebo sodelovanja. licistn. N*a celi steni pa je slika, ki kaže velik voz, ki je ravno pripeljal Sovjetski načrt sicer potrebuje i veliko zalogo žganja i" piva. KOKETIRANJE NA SODIŠČU NI DOVOLJENO Pittsburgh, Pa., 11. februarja, j ka in ga hotela zmešati .s svojimi Sodnik Leo Kothenbcrg je obsodil ■ koketnimi pogledi, je sodnik jezno 3.", let staro Winifred Baird. ino- j xrgv{ svftj svinC.nik na mizo, re_ distinjo iz Xew Yorka na $•> jrlo-' . be. ker je skuAala v sodni dvora-j ni ž njim koketirati. — N'ikar mi ne mežikajte! Te- Miss llnird je bila aretirana, ker ,,e tr*>i"1 -Samo, da dokažem, je bila pijana. Ko je prišla v ve- d« pri meni z mežikanjem nič ne cerrii družabni obleki prwl sodni- opravite, boste plačali $f> globe. se mnogo prememb, t(»da noben drug delegat >si ni upal tako odločno zahtevati popolne razorožitve. Ko je Litvinov stopil z govorniškega odra. tedaj se j«* nudil iz-vanredni prizor: člani angleške delegacije so stopili k njemu in mu čestitali za njegov govor in načelnik angleške delegacije Sir Simon mu je segel v roko in mu je čestital. Litvinov je govoril v gladki angleščini in je najprej opozarjal zbornico na mednarodne od noša je po svetovni vojni in opozarjal na sedanje dogodke v Aziji. kjer. kakor je rekel, "se razlega bobnenje topov in bombardiranje i z zraka. Dve državi, ki sta vezani s svojo pogodbo z Ligo narodov, in s pariškim 'paktom, sta v vojni že pet mesecev". Litvinov je tudi izrazil bojazen, da je mogoče, da se vojna na Kitajskem mogoče razširi tudi na druge države. Ako se vmeša to vojno samo ena evropska država, lahko vzplamti svetovna vojna, kajti tudi evropske države imajo med seboj še mnogo poravnati.. Pred dnevi j«» policija prišla ta prostor in ga zaprla. POROCEVALCI SO MORAM IZ MESTA Knoxvillc, Ky., 12. februarja. — Poročevalec newyorskih listov. "Waldo Frank, leži z mnogimi ranami v bolnišnici in je izjavil, da so ga napadli majnerji in več okrajih na Korziki, je konečno v rokah pravice. Orožniki so «ra po vročem boju v morali vjeJi. Bil je večkrat ranjen. Pozimi je oddelek orožnikov razbil njegovo tolovajsko tolpo, toda Torres je ušel. Slednjič so ga orožniki našli v njegovem skrivališču. toda je imel pri sebi strojno preden je bilo streljanje končano. Zopet se je skril, toda orožniki so ga našli višje na hribu ranjenega. DRUŽINSKA SLIKA. Chicago, 111., 12. februarja. Mrs. Helen Egan je bila dosledna RyJm ^ ^ po v svoji nameri. Kadarkoli jo je njen mož Redmond .J. Egan pretepel, je šla k »r * - i m -it - fotografu in se je pustila fotogra- ju Heinrichu Brueningu. Mogoče l " ga je dovedla do te^a sklepa izja- "V* , , ............. Pred dnevi je vložila pri sodniku (Vaig Hodu prošnjo za loči- va prejšnjega njegovega vojnega tovariša, generala von Horn, ki je predsednik organizacije osem milijonov članov, ki so se vsi izrekli, da bodo pri volitvah glasovali za Hindenburga. Vse stranke, razun narodnih so-i -.ialistov, ki so Hitlerjeva 1aM-stovskfi stranka, so se izjavile, da bodo podpirale Hindenburga. fašisti pa bodo postavili svojega kandidata. Chicago, 111., 12. februarja. — Policija išče ločeno ženo bivšega zdravstvenega komisarja dr. Ar-I nalda H .Kegel, pod >umnjo, pi>)n<>ma {»ozahil, da so se zbrali zastopniki narodov v Ženevi zato, da obtoževanje čim največ mogoče skrčijo. On torej ne zagovarja razorožitve, pač pa oborožitev. Delegatom na razorožit veni konferenci bi bilo brez dvoma dosti bolj povše<"i, ko bi zastopnik Francije jasno in odkrito povedal, v koliko je pripravljena Francija razorožiti. Tardieu je pa govoril o vsem drugem, edinole o tej važni stvari ne. Njegov namen je bil spraviti že v začetku posvetovanja v povsem drugo smer in jih odvrniti od prvotnega cilja. Pa to še ni vse. Tardieu se je tudi silno osmešil. Pred kratkim je namreč imel po radio govor, v katerem je pozval Ameriko, naj podpira njegov predlog glede mednarodne policije. Zdi se, da je Tardieu pozabil, kakšno stališče zastopajo Združene države. Amerika noee imeti nobenega posla niti z .Ligo narodov, niti z njenim razsodiščem. Amerike ne bo mogoče nikdar pregovoriti, da bi poslala oddelek svojega vojaštva v armado Lige narodov. Amerika namreč še ni pozabila svetovne vojne in onega, kar se je izciniilo iz nje. NASI V AMERIKI darska kriza. Ze v teku Hoovero-vega moratorija, pravijo, se je o-pazilo precejšnje oživljenje trgovine in zlasti v Ameriki se je posebno blagodejno občutil enoletni odlog. Iz tega sklepajo, da bi se popolno črtanje dolgov obneslo še bolje, zlasti pa da bi Ameriko v trenutku osvobilo težav, ki jih ima z odprodajo svojih industrijskih izdelkov. Dolga proste evropske države bi postole iznova plačila sposoben odjemalec ameriškega blaga in vse velike mednarodne težave bi se uredile samo po sebi. Odkar je ameriški kongres zavzel tako odločno stališče zoper črtanje vojnih dolgov, nI niti misliti. da bi Mussolinijeva pobuda i-mela kakšen uspeh, dasi duce misli, da bi predlog združenih evropskih dolžnikov in Nemčije, ki neposredno Ameriki ne dolguje ničesar, bil mogočna inicijativa, zmožna iz temelja izpremerjiti sedanje miffljenje ameriške javnosti. Med tem pa vlada v Ameriki nazor, da bi evropske države vsako olajšanje dolžnih bremen porabile v oboroževalno tekmo, zato se smatra vsak popust za naravnost škodljiv evropskemu miru. ki je tedaj v dvojnem Interesu Amerike. Še v nekem drugem oziru je italijanski predlog precej nestvaren. Dotika se namreč samo nemških zahtev za črtanje dolgov, poudarjajoč, da je denarno vprašanje glavna kal nesložnosti evropskih držav. Pomirjenje Evrope bi se po mnenju Italije dalo kupiti s ^pustom reparacij skih dolgov Nemčije. Tu Italijani ne vpošfcerajo dejstva, da Nemci svoje zahteve ne smatrajo za predmet kakršnekoli politične kupčije, marveč zahtevajo črtanj« reparacij kot svojo dobro pravico. Takisto zahtevajo raz-oroževanje drugih ali svoje lastno oboroževanje kot pravico, ki pripada vsakemu narodu. Poleg tega zahtevajo razne poprave meje v prid Nemčije. Vseh zahtev pa ne smatrajo za predmet kakršnegakoli možnega svobodnega dogovora, marveč kot popravo krivic, ki jih je Nemčiji baje prizadejala ver-sailleska pogodba. Dokler bo nemška mentaliteta taka. bi črtanje ali popust mednarodnih vojnih zadolžitev pač ne približal evropskih držav. V ostalem pa je italijanski predlog naperjen največji .proti Franciji, ki ima terjati daleko več. nego ima od tega odvesti Ameriki. V sličnem položaju je več evropskih držav in tem bi razveljavi jen je reparacij-skih dajatev prizadejalo hud udarec v narodno-gospodarskem pogleduj Največ bi seveda morale prinesti na oltar zelo dvomljivega evropskega pomirjenja Amerika in Francija, ki zato samoumevno nočeta dosti čuti o popustih. Amerika se je popolnoma odmaknila od zadeve in v Lozani ne bo zastopana niti z običajnim opazcvalcem. 6ele na razorožitveni konferenci v Ženevi bo zopet zastopana in iz poteka le-te bo sodila, ali naj pomaga Evropi in v kakšnih številki popusta naj se izkaže njena pomoč. A še glede tega so, kakor o-menjeno, naziranja v Ameriki zelo deljena in velika večina javnega mnenja in odgovornih politikov odklanja vsako znižanje vojnih dolgov. Zato je za enkrat nemogoče reči, kaj je hotelo doseči fašistično vodstvo s predlogom. članku "Popola d* — "Jutro". MESTO NA SVATBO - NA POGREB ZAŠČITITE ČESEN! S 8. febr. je preminul v Cleve-landu Frank Zaplata, doma iz ftt. Petra an Krasu. V Ameriki je bival nad 10 let. Tu zapušča dva — Za častnega občana trga Planina na -Notranjskem je bil imenovan znani trgovec z zlatnino, Matija Pogorele, ki je največ pri- brata, v starem kraju pa «sopro- pomogel, tla je bil preteklo poletje tam, oziroma v njegovem rojst-nent kraju postavljen iu odkrit spomenik pesniku Miroslavu Vil-harju. go- — Iz Conneaut, O. naznanjajo, d* je umrl rojak John Ijjubi. Bil je atar 43 let in doma iz vasi Vi-nji vrh, fara Bela erkev ua Do* leajakem. V Ameriki je bival 25 let; 7 let v Conneaut, poprej pa v Cleveland u. V Conneautu zapušča žalujočo soprogo in pet nedo-rUlih otrok, v Clevčlandu pa tri IftPS M ftfi&i sorodnikov, — V Clevdandu je umrl za pljučnico John Brožie, star 44 let. Zacpošca žalujočo soprogo in strica Andr. B rožič a. Pokojni je bil doma iz vasi Barilovec na Hrvaft-ricttn, Iger zapušča eeutro in. dva __________: .'. - CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo Naročite gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18th Street York City Dopisu Brooklyn, N. Y. Delniška soja Slovenskega Doma (Anuliran Slovenian Auditorium), 2.">:{ Irving Ave., Brooklyn, N. Y.. s»* vrši v soboto 2<>. februarja oh osmi uri zvečer. Ni programu bo volitev novega. odbora za tek ore leto. Na zadnji seji je "bilo sklenjeno, da priredimo dne 21. februarja domačo zabavo. To bo zelo prilič-no, kajti v pondeljek bo praznik, j Za vse bo dobro preskrbljeno, I za stare in mlade. Jacob Slabir. St. Jernej, 27. januarja. Pri Vidmarju na Dranri se je možila domača lici. Bilo je v nedeljo že tretjič" oklica na iu v pon-deljek bi se imela vršiti poroka. Vse je bilo pripravljeno za veselo ženitovauje. vse v nestrpnem hrepenenju in pričakovanju! Tudi nevestin brat. ki služi vojake, si je zn to veselo priliko izprosil par dni dopusta. Vračal se je proti domu srečni mladenič. Veselo je žvižgal in pel in se. po dolgi ločitvi, veselil svidenja s svojimi dragimi. Prispel je na domače dvorišče. Toda. kaj je to? — Vse mrtvaško mirno in tiho. nikjer življenja in živahnosti, običajne ob taki priliki. — Okna zastrta s črnimi zavesami. Skc-zi nezastrte dele padajo bledi pismeni rmene svetlobe. — Kakor bi sveče v sobi gorele? — Mladenič vztrepeta. zasluti, da se je nekaj bridkega zgodilo v domači hiši . . . Trepetaje je prestopil prag veže in vstopil v sobo . . . Ozrl se je po bledo razsvetljenem prostoru, ozrl na vzvišeno mesto sredi sobe ti-hotne. — Zagledal se je v spečo osebo sredi blazin, zagledal t blaznim pogledom in spoznal. — Oče! ■— Zakričal je od bolesti, vztrepe-tal in nezavesten omahnil svojim dragim v objem--- Sin je jokal, tožil, tarnal iu prosil. A mrtvi se ne vračajo! — Tiho in mirno je spal dobri mož med belimi svečami in sni val večni sen. Spal je dober mož. Ignacij Vidmar. spal večno spanje krepak iu čil. dober in zvest svojemu Bogu vse dneve življenja. V pondeljek. ob 9. prav ob času zaželjene poroke, je bil pogreb dobrega moža. Številna množica ga je spremljala, številni črni svatje so mu sledili na zadnji poti v tihi dom. Sama žalost in j«»k, namesto veselja, vrisk;« in petja! Tako je za k lica I v francoski zbornici poslance Marccmbes. ki objavlja v pariških dnevnikih zgodovino te rastline na Francoskem. Južni Francoz si brez česna ne more mo*liti nobene jedi. Tudi francoski državniki iu politiki, ki so doma iz južne Francije, so si v tem pogledu enaki s svojimi rojaki. 1'esen. pravi Mareontbes. je bil znan že starim Rimljanom, ki so ga bili prevzeli od Egipčanov, kjer je bil česen že v prastarih časih kot zdravilo in okrepilo. Faraon Keops je delil česen men sužnje kot poseben dokaz svoje naklonjenosti. Baje gre česnu največja zaslugra. da se piramide dogradile do kraja. Tudi grški Aristophanes je bil prepričan, da prinaša uživanje česna ljudem pogum in moč. Vergil je spesnil o česnu posebno p» sem. rimski pesnik Ilorae pa je bil nasprotnik te rastline, še več. Bil je sovražnik česna in je šel tako daleč. tl;i je predlagal, naj bi se s česnom pitali samo morilci. Rimski legionarji pa so dobivali dnevno obrok česna, ki je bi v starem Itimu izrazita vojaška jed. Kadar so vzeli Rimljana k vojakom, so znanci rekli o njem : Sel je med česnojede. TUDI OPICE SO PLESASTE Peter Zgaga ČE IMA EN PRST PREVEČ Zanimivo obravnavo so imeli le dni v Budimpešti, kjer je pognala strojepiska pred sodišče brezvestnega bankirja, ki jo je bil zapeljal in ji pustil nezakonskega o-troka brez alimentov. Mož namreč Druge vrste opice imajo pa pleši Moški, ki jim začno lasje i/pa dati in ki dobe plešo, niso edini pleše i ua svetu. Njihovi najbližji sorodniki iz velike rodov i ne živali. ki tvorijo prvo skupino takoj za človekom, so tudi včasih plešasti. Tudi našim ubogim sorodnikom. sta nu joči m na drevesih, začno radi izpadati lasje ali pa dobe na sencih sive lase kakor ljudje. Opice je opazoval dr. O. Miller dolga leta in zdaj je objavi) svoja opazovanja v posebni knjigi Kakor pri moških, tako za«" no tudi pri opicah na star:« leta lasje izpadati. Toda pri opicah se pojavijo znaki starosti te vrste navadno mnogo prej nego pri ljudeh. Popolnoma plešasti so nekateri stari šimpanzi. I^asj«- črnih «>pi»- --> fVlebesa so na stara leta prav tako sivi. kaor Insje starih ljudi. NOVI PREDSEDNIK THE UNITED LIGHT AND POWER COMPANY. nI hotel priznati, da je otrok njegov. Mlada, razočarana mati je potožila sodniku svoje gorje in ga prosila, naj obsodi borznega magna ta na plačevanje alimentov v znesku 120 pengoe mesečno, kar po njenem mnenju zadostuje za najskromnejše preživljanje matere z otrokom. Vsa obupana je zapeljana strojepiska plakala in že je mislila, da niti pred sodiščem ne bo našla pravice. Naenkrat se ji je pa razjasnil obraz in zmagoslavno je vzkliknila: — Gospod sodnik, vprašajte prosim obtoženca, koliko ima prstov na desni nogi. na temenu glave, na stara leta pa izgube sploh vse lase. NORTH GERMAN L0YD Na organizacijski seji The United Light and Power Company j ^ nepričakovano vprašanje" je je bil v torek izvoljen Mr. Frank | sodnika zelo presenetilo, še bolj se AV. 'Smith kot naslednik predsednika Matthew S. Sloan-a. Mr. Smith je predsednik The New York Edison Company in je bil podpredsednik in generalni manager United Company. Za podpredsednika- sta bila izvoljena Arthur H. Kehoe. električni inži-nir. in Ralph H. Tapscott. električ ni inžinir. John C. Carroll, ki je bi pomožni tajnik United, je kot blagajnik nasledil George M. Moore-a. ki je stopil v (pokoj po 40-letnem službovanju. Mr. Moore je stopil v službo United Company meseca aprila 18f)3 kot glavni knjigovodja. Pomožna blagajnika sta Gould A. Stebbins in John E. Scanlan. Melville T. Chandler je zopet tajnik. John IT. Aiken, pomožni tajnik, John H. Hooper pa novi pomožni tajnik. Novi ravnatelji United so: Floyd -Tj. Carlisle. Oscar H. Fogg, predsednik Consolidated Gas Co., EugeneRosenquest, predsednik Westchester Lighting Company, in Philip Torchio, pod pred sednik United -in 'New York Edison Companies. \Tft seji delničarjev The New York Edison Company so bili izvoljeni za nove ravnatelje: Charles E. Mitchell, Philip Torehio in George "Whitney, na mesto George F. Baker-a, ki je umri. ter F. W. Jessera in Jota D. Ryan-a, ki sta stopila v pokoj. je pa čudil, ko je zakrknjeni bankir naenkrat vstal, rekoč: — Dobro, alimente bom v redu plačeval. In brž jo je odkuril iz sodne dvorane. Na hodniku je baje prestrašeno poskočil od otroškega vozička, ki je iz njega molela nožica živega cotpus delicti, a na nji je bil tudi en prstek več. naznanja, da je sprejel Mr. Vin-centa Ujcicha za svojega jugoslovanskega potniškega agenta v >.vn-jem netvvorškem uradu. Ivo t tak bo Mr. Ujcich v kratkem obiskal vodilne jugoslovanske naselbine po vzhodnjih državah. Reši telo bolezenskih glivic N'liBa-Tone oC-lsU život bolezenskih glivic, katere slabe živce, .mišice in druge življenske organe, ki povzročajo veliko bolezni in revščine. t'"isti kri. odpravi zuprtnico. glavobol, napetosti in želodčne nerede. Ko ste jemali Nuga.-Tone nekaj rasa se bodete gotovo |«K-utili močnejši in prenovljenim in vaše spanje bo poči t no in osvežujoče. Prav gotovo si nabavite steklenico Nuga-Tone. Na prodaj je v lekarnah. Ako ga vaš lekarnar nima. recite mu naj ga naroči za vas od trfovca na debelo. —Advt. — Ali ste bili že kdaj kaznovani.' — je vprašal sodnik potepuha. — ■<>. seveda sem bil že večkrat — je odvrnil samozavest an o — toda parkrat sem bil tudi oproščen, kar vsekakor nekaj šteje. .Japonski delegat ua razorože-valni konferenci je rekel: — 4apon.>ka resno hrepeni po trajnem miru. Japonski odobrava vse predloge glede razorožitve. Možak je pa pozabil dostaviti: — Ampak le v slučaju, »la ko Kitajska premagana in r-izoroženu. V Nemčiji se dva pote/a t a za predsedniško čast: Ilindenburg in Hitler. Ilindenburg je star >oldat. tlo-cim je Hitler razmeroma mlad prevratnež. ki mu je Mus*oliui najvišji vzor. Nemški volilei nimajo posebne izbire, toda po mojem mnenju l>o dosti bolje, če izvolijo Ilindcn-burga. Deda je že toliko v letih, da -»e mu ne ho več ljubilo sablje ropot at i. Suhači so začeli popuščati. Sedaj bi že štiri procentno pivo do-; volili. 'Nazadnje jih je vseeno srečala j paiiM't ill so začeli uvidevati. da bi bil kozarec štiriproeentnega piva dosti boljši nego je kozarček j strupenega gazolina. ki je skoro . vsepovsod po petdeset centov ua-! prodaj. I>un po poroki je r»-kla moderna nevesta svojemu možu t — i>;» jaz ne znam kuhati, dragi moj. jer sajnoposebi umevno. Toda, da ti nc /»naš kuhati, je na ravnost škandal. To se e zgodilo v neki balkan ski državi, kjer imajo radovedne pošt a rice še vedno navado pi>uwi odpirat i. Poštar i ee -»o silno radovedne. 1'osebno stare postarice in če s.» še device povrlitega. Pa se je zgMlilo. da je v tistih krajih živel tudi imeniten graš-čak. bil je grof ali baron, in je bil pameten ter razsoden, kot >o grofje in baroni le redkokdij. Pisaril je pi-uia na vse strani sveta, in od vsepovsod so se niti naslovniki pritoževali, da so sprejeli oma. ki so bila na i>ošti najbrž odprta, nato pa zopet zalepljena. Graščak je dolžil poštarieo v vasi. ki je bila stara kakih petdeset let in se je že zadnjih trideset let ozirala za ženinom, toda ženina ni hotela biti od nikoder. In ker svojih strasti ni mogla z ljubeznijo potolažiti, je odpirala pisma, jih eitala ter tako tešila svojo radovednost. Nekega dne je pa postalo brhkemu graščaku vse skupaj odveč. V grad je pozval znamenitega advokata ter vpričo njega napisal svojemu prijatelju pismo sledeče vsebine: Dragi prijatelj: » •Ker bi skoraj prisegel, da gospodična poštarica odpira pisma, ki ti jih pišem, sem «klenil. da jo nekoliko kaznujem iu zato prilagam pismu živo bolho. Gotovo se bo gospodična bolhe ustrašila in bo prenehala s svojim početjem. Te pozdravlja Tvoj prijatelj. Tako je napisal v navzočnosti odvetnika in pismo zalepil. — Toda kje je bolha — ga je vprašal odvetnik. — Bolhe niste djali notri. .— Mi niti na um ne pride, — je odvrnil graščak. Njegov prijatelj je dobil pismo, in ko ga je odprl, je skočila bolha iz njegi.' r '•O L AS" tfl'ta DA* NEW YORK, SATURDAY, FEBBUARY 13, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U, S. A. A. OLSEN: MODERNO MUČILNO ORODJE — RADIO — Pravim, da tako ne more iti dalje. — kriči Oalkin nad svojim sostanovalcem Sizovom. — Jaz se moram učiti. Ali bom pometal sobe! — Čemu U ekstremi? — odgovarja flegmatični Sizov. — Usoda nam je naklonila sobo z vmesno steno. Preseli se na ono stran, pa bo. Zmerjava se lahko tudi skozi steno. Tako sta tudi storila. Sizov je zaklenil vmesna vrata in jih zastavil z omaro, samo na nekaj sta bila prijatelja pozabila: Zvočnik je ostal v Galkinovem delu sobe. Žica je bila napeljana skozi steno do £ tikala v drugi polovici sobe. Sizov je drugi dan odšel zgodaj na delo. Tudi Galkin je zgodaj vstal, dasi je imel prost dan, in sedel za knjigo. Na glas čita: — Tekoča kampanja za nabavo žita je pokazala, da selskl sovjeti.... Kar naenkrat ga prekine debe'. glas: — Halo! Dobro jutro, tovariši! Začnimo! Začnimo jutranje proste vaje! Odročiti: zdaj! Levo, desno! Galkin se jezno ozre na zvočnii in čita dalje: — ....ogromno delo pri izvrševanju državnih nalog... Neznani bas pa buči dalje: — Začnimo* Desno: hop, hop. hop! Levo: hop. hop hop! Dobro! Odda h. — Da bi te vrag. — mrmra Galkin. — Zdaj moram spet od začetka. Tedaj: tekoča kampanja... Hop. hop. Ali naj prereiem vod. Da. toda če me udari tok? Dve tri ure so minule, kakor bi trenil. Galkin je v tem času prcčital le deset vrstic i Opogumil se Je in se odločno Jotsl i učenja — .. vendar moramo potni-' f iti. da je organizacija mas z ( Kkupno delo.... Mehak ženski glas je začel. — Halo, halo! Otroci, ponovimo včerajšnjo pesemeo. Napravite z roti-' c am i trobento* Tako. trobita za menoj: — du-lu. aj-du-du-du-du' Ste vsi razumeli? Dajmo, začnimo .... Galkin čita ubupan dalje: pre-česte napake se dado odpraviti samo s temeljitim ajdu-ne. ne. s temeljitim preračunavanjem hop hop... Mislim, da so zdaj nehali, pa začnimo znova ... # j — Zdaj pa. otroci, rešite uganko:' Ni pijano, pa se opoteka in valja po tleh. nima zob, pa se gn re. Kaj je to? Galkin si stiska ušesa in bulji v I knjigo: — ...zaradi nedostatkov v vodstvu... Kaj je neki to? Nima zob, pa grize? Stenica? Draginja? Ampak zakaj se potem valja po tleh. Ženski glas žvrgoli: — A, je težko? Pomislite malo! Po nadaljnih dveh urah si je vtaknil Galkin toplomer pod pazduho. porabil napovedani odmer in začel: — Tekoča kampanja za nabavo žita je pokazala, da.... — Halo, halo! Moskva. VCSPS. Pozor! Takoj se začne predavanje o kolektivnem gibanju v tatarski republiki. Predavatelj govori v tata rščini! Pozor! Galkin je prisluhnil. Spočetka mu je bila tatarščina všeč. pozneje se mu je zazdelo čudna, dolgočasna, še kasneje pa bedasta in neznosna. Zakopal se je v blazine h; brcal z nogami, dokler ni izgubil zavesti. Ko se je Sizov vrnil pozno zvečer domov, se je prestrašil nad silnim truščem v sosednji sobi. Ob spremljevanju orkestra, ki je igral neko zelo poskočno uverturo, je nekdo lomastil po sobi in divje kričal: — A j - au - du! Odročiti! Levo, desno, gor, dol! Hop, hop! Aha, prasci! Nima zob. pa le grize! Po tleh se valja! Tisoč kilociklov v gobec!.... Ob koncu je sledila groao-vita ruska, kletvica. V skrbeh je Sizov vzdignil telefonsko slušalo. poklical opazovalni oddelek in naročil rešilni voz za prijatelja Galkina. DAUNOVID POD VODO S potapljaškimi zvonovi je mogoče prodreti le v omejeno globino in tudi s posebnimi pripravami. n. pr. s kroglo, ki jo je uporabljal ameriški raziskovalec prof. Beebe, je možnost proučevanja morske globine še vedno omejena. V splošnem so učenjaki uporabljali duhovite aparate za lov posameznih globokmorskih bitij, a to| ni moglo dati pravega vpogleda v življenje na dnu morja. Sedaj pa je izumil ameriški raziskovalec dr. Hartmann umno pri- • pravo za direktno opazovanje tega življenja, nc da bi bilo treba raziskovalcu potapljali se v globino. Hartmann je montiral v močno jekleno kroglo znano snemalno a-paraturo za gledanje v daljavo, j tako zvani televizor. Okoli snemal- j nih leč in na krogli sami so mon-: tirane močne reflektorke, ki osvetljujejo okolico &ko?i kremenčevo steklo. K televizorju in od njega vodi mošan kabel, ki prenaša potrebni električni tok. Opazovalec sedi lepo na kopnem ali na ladji in opazuje s sprejemnim aparatom slike podmordskega življenja. Te' slike lahko poljubno snema tudi s kinematografsko kamero, ki je vde- j lana spodaj v krogli in ki jo ima v oblasti s pritiskom na električni gumb. V krogli sami so še avtomatične prtprave za izenačevanje notranjega in zunanjega tlaka, dalje motor, ki poganja vijak na spodnjem delu krogle, da se more ta dvigati in padati. Prve poskuse bo izvršil Hartmann v Sredozemskem morju, in sicer hoče ugotoviti v globini morja ostanke nekdanje zveze med Afriko in Evropo in ostanke nekdanjih mest. ki so baje izginila s to kopno zvezo na morsko dno. Cc se poskusi posrečijo, bo mogoče tudi sirsi javnosti gledati podmorske čudeže na filmskem — platnu. ZAKLADI NA DNU MORJA M**d -svetovno vojno so potopih mnogo ladij, ki so imele natovorje-ne prave zaklade. Pred nekoliko teti so dvignili n. pr. parnik Lauren-lic. pri čemer so zavarovalne družbe zaslužile ogromne svote. Ta čas skušajo rešiti parnik Egypt, ki je imel med tovorom 5 ton zlata in 45 ton srebra, ter iščejo Lini tan i o. ki je hotel spraviti iz Amerike na Angleško za pet milijonov dolarjev v ~iatu in bankovcih. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18 th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI SVETA URA v platno vet.________Jt v lino usnje vez ............1 j« v najfinejše usnje vez 1.M v najfinejše usnje trda ve« ..............................I St SKRBI ZA DUŠO v platno vez.........JH v fino usnje vez_____ v najfinejše usnje ves LM RAJSKI GLASOVI ▼ platno vex.______il v usnje ve«. --------_..L29 v fino usnje vet. ______1JI v najfinejše usnje vek. IM KVI&KU SRCA v Imitirano usnje ves. M v usnje ves. --------------- -M v fino usnje ve«. ------1.— v najfinejše usnje ves. 1.2t v »a J fine j še usnje trda ve« ...........-...................Lit v bal celluloid vas. —SM NEBESA NAS DOM v ponarejeno...................1— v najfinejše usnje ves LM ▼ najfinejše usnje trda ves ................................IM MARIJA VARBINJA fino ves .........................1-H v fino usnje -.................LM v najfinejše usnje toda Hrvatski molitveniki: Ltjcfca jaterMti. rtu« ves. ______L— fina ves 1.M Slava sajflneJAs ves v platno .um Angleški molitveniki: erlMok: r lurvflstp platnice rezano _____ v belo k«>st rezano ...............1.10 ('•me lat« »le ............-.....?...............M fino vezano ....._.......................33 Key of Heaven: fino vezano ................................35 v umije vezauo ....................... t u«jfim'jMa usuje vezano........1.36 (ZA ODRASLE, Key ef Heaven: v celold vezano ........................1.39 v celold najfinejši ves ............ v fino usuje vesano ---------------lil Catholic Parket Manual: v fino uanje vesano .—..........1.36 Ave Maria: v fino uanje vesano -------——1.46 POUČNE KNJIGE Angtoak* »fevemka berilo ............2.— In «Wv. angl. hlovar J6 in AflMriknnei (Trunk) 5.— PRAVLJICA 0 ČKENNU Bivši sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Čičerin je postal zadnje čase predmet zanimanja inozemskega tiska. Nekateri ameriški in angleški listi so posneli po nekem francoskem provin-cijalnem listu vest, da je bil Čičerin v Moskvi zaradi pijančevanja in beračenja aretiran in da so ga spravili v sirotišnico. Iz Moskve pa poročajo, da se je Čičerin pri či-tanju tega poročila imenitno zabaval in izjavil. lov. Kuharica. 668 str. lepo vez. (KalinSek) _____________ ČUDAŠKI LORD NemSčina brez učitelja: . .2. del ------------------- Nemško-slovenaki slovar Najvetji spisevnik ljubavnih in dragih Angeljbka si naj strni« k ae. asaii --------------16 Boj nalezljivim boleznim ..................75 MHV* ...............................1.36 i ftivinosdravnlk broširano .1.35 1.35 Domači zdravnik pa broitrano ..— Govedoreja Hitri .1.56 ____75 vlja (MeUk) 1. zvezek , 1.56 2. sveaek, 1—S snopič----- .......36 ....2JE5 .75 Ojačen beton ...................................56 Obrtne knjigovodstva .....................356 Perotninarstvo, trdo ves. --------—LM broširano -------—.....................1.56 Pravtin za oliko ______________________JR Psihične motnje na iMiiliW podlagi __________________________________73 Praktični računar ___________________________73 Pravo In revolucija (Pitamie) ________36 Pindhiiiliiilii In idejni ntesaelji m- ldejallsmn .................LM osnovni pojari Is Padla tehnike, vesano ___________________.3— broširano ..............................L75 veljavi _________________________75 Ročni siov. jtaRjanalri in ttnB- Te dni je umrl v Londonu čudaški lord Kimberley. star 83 let. O njem se lahko reče, da je ostal vse življenje zvest svojemu rodbinskemu grbu. ki je bil na njem naslikan pošten krepelec. Lordovo geslo je bilo "udri" in čudaški angleški plemič se je s svojimi znanci, pa tudi s tujimi ljudmi neštetokrat stepel. Na seji občinskega sveta v Norfolku Je nekoč ozmerjal nekega občinskega svetnika s strahopetcem in ga izzval na dvoboj. Do dvoboja pa ni prišlo, ker so posredovali sorodniki obeh strank. Ko je lord Kimberley kandidiral v svojem kraju, je poravnal svoj spor z nasprotnikom kar na mestu, a na volilnem shodu je lurvalfl nanj in ga pošteno obdelal s pestmi. Zato so ga sicer črtali s kandidatne liste, jezo si je bil pa le ohladil. Lord Kimberley ni bil prav nič hud na divje lovce, ki so streljali divjačino po njegovem revirju; — plačeval je celo denarne globe za nje in jih zagovarjal pred sodiščem. Znan je bil njegov rek: — Če bi zagledal zadnjega fazana na svetu, bi ga mirno ustrelil in ocvrt. Lord ni imel rad niti policije, niti šole. Leta 1919. se je naenkrat pri-druiu delavski stranki in leta 1923 je podpisal stavkajoče delavce. Seveda mu je angleško plemstvo to zelo zamerilo. NEHVALEŽNOST PLAČILO SVETA Ko je leta 1506. umrl Krištof Kolumb, so dokazila o odkritju Amerike postala dedščina njegovih sorodnikov, ki so po imenu svojega posestva dobili naslov "vojvod veraquaških". Vsi Kolumbovi potomci so skrbno čuvali vse dokumente slavnega potnika in drznega raziskovalca neznanih pokrajin, neustrašljivega mornarja, katerega uspehi so skozi stoletja navduševali in podžigali duha učeče se mladine. Vse do 1. 1926. so vera-q^aski vojvode skrbno čuvali ta njegov arhiv kot veliko rodbinsko svetinjo. Vojvode veraquaski. potomci Kri štofa Kolumba, so od L 1709 za španski narod postali veljavni, ker so pričeli gojiti posebno pasmo bikov za med španskim ljudstvom tako priljubljeno bikoborbo. Španske vlade so v teh stoletij ponovno poskusile priti v posest zasebnih dokumentov o odkritju Amerike. Šele 1. 1926. je prišlo do sporazuma. Poslednji potomec Krištofa Kolumba don Emanuel je pristal na to. da vse te dokumente izroči španski vladi proti visoki odkupnini. Don Emanuel je bil strasten igralec in je zapravil vse premoženje. Pogodil se je z vlaoo in ji podal za španski narod tako dragocene dokumente. Diktator Španije general Primo de Rivera je te dokumente odkupil za državo z dohodki posebno v to prirejene svetovne razstave v Barceloni in Sevilji. ker državna blagajna s toliko vsoto ni mogla razpolagati Tako so prišli ti dokumenti v državno posest in nedavno so bili razstavljeni v p3«eb-! nem muzeju "Obeh Indij" v Sevilji- V tem zanimivem muzeju so vsi t-pisi o potovanjih Krištofa Kolumba razvrščeni po časovnem redu. - [ Prvi dokument je pismo portugalskega kralja od 20. marca 1. 1488.. v katerem priporoča Kolumba španskemu kralju, naj mu financira njegovo potovanje v neznane kraje. Šele po štirih letih (1492) sc jc Kolumbu posrečilo za svoje načrte pridobiti špansko kraljevo dvojico kralja Ferdinanda in Izabelo, da sta mu dala potreben denar sa prvo potovanje, za zgraditev potrebnih ladji in sta izdala nalog, da so vsi za ekspedicijo potrebni predmeti presti davka. Amerika je bila odkrita. Kclumb je pripravljal svojo dru^o ekspedicijo. V pismih mu kralj in kraljica dajeta nasvete in navodila ?a novo ekspedicijo v "Indijo". Kri -' štofa Kolumba v teh pismih ime-, nujejo Desubrldcrja". Sledijo dokumenti, iz katerih je razvidno, da je kralj Kolumba, ki je bil že preje imenovan za admirala, podkralja in guvernerja obeh Indij, i-i menoval že za glavnega poveljnika vojske in mornarice. S tem je Kolumb dobil pravico sam imenovati častnike in v kraljem imenu • izdajati povelja. V drugih pismih1 so navodila, kako naj se vlada v že odkritih in še neodkritih zemljah. Ko se je Kolumbu posrečila tudi druga ekspedicija v Ameriko in je Krištof poslal prva poročila v Španijo. kažejo razna pisma prve sledove nevoščljivosti in sovraštva, ki mu je zagrenilo njegov zaton življenja. Kolumb odgovarja. V posebnem pismu zavrača očitke, da se je obogatel na nepošten način. Poznejša pisma iz 1. 1497. (april, maj. junij.) dokazujejo, da je slavni potnik še vedno užival zaupanje kralja in da so mu pustili vse privilegije neokrnjene. Intrige pa so že pričele dejstvo vati in s predlogom nadaljnih dokumentov lahko korak za korakom zasledujemo, kako seme denuncijantov klije in se razvijo v — zlo. Leta 1500. je dobil Francisco de Bodavilla nalog, naj aretira Kolumba. Po kraljevem nalogu je bil slavni mož, ki je odkril Ameriko, pripeljan v Španijo, v tetkih okovih, spremljan od številne straže, obtoden strašnih dejanj. V ječi piše Kolumb svoj zagovor. Lastnoročno napisan je najbolj i dokaz o nehvaležnosti napram velikemu možu. Krištof Kolumb našteva vse usluge, ki jih Je storil kroni in se nato bridko pritožuje nad nehvaleinostjo, ki jo je moral sedaj doživeti. Zdi se. da je ta pritožba in pismena spoved imela uspeha, kajti že leta 1501. je bila storjena krivica popravljena. Papež Aleksander VI. se je zavzel za Krištofa Kolumba in španski kralj s v posebnem pismu Sv .Očetu opravičuje in poroča o njegovih velikih delih in isslngah Iz iste dote je o- hranjena tudi od Kolumba lastno- ročno napisana prošnja na pape-j ža, v katerem prosi za šest redni-j kov, ki naj bi ga spremljali na potovanju v novi odkrite pokrajine. , Sledi pismo kralja Ferdinanda, in kraljice Izabele, v katerem izraža-J ta svoje obžalovanje, da sta verje- : la obrekovalcem. To je poslednje priznanje za nesebično delovanje Krištofa Kolumba, ki je 21. maja 1516 umri v največji bedi. zaničevan in preganjan, kakor to opisuje v svoji oporoki pisani šest dni pred smrtjo. Oporoka, v kateri toži o nehvaležnosti sveta, je poslednji dokument v tem zanimivem muzeju. Y ZLATI KLETKI Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mnogo jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosilit da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N.' Berlinsko cbrtno sodišče jc u-godilo zah-.evi neke služkinje ki je terjala svojo plačo. Zadeva je zou-dila veliko zmimanle ker je bil tožen eden izmed vod»:ni^. nemških težkih industrijalcev :: več milijonskim premoženjem. Hišna je pripovedoval.;: — Ko sem prisp-.^.i v mest->. kjer sem i-mela nas:opiti službo, sem ->e naravnost zavzela. Tudi poprej sem imela dokaj dobre službe, a kaj takega nisem pričakovala. Na razpolago mi je bilo posebno ločeno stanovanje: dve sobi s kopalnico, in razen mene nikogar notri. Gospa j? bila tako prijazna, da ne morem povedati. Hrana je bila sijajna. Nikoli poprej nisem mislila, .da bom tako gosposko jedla." Kratkomaio je hišna po pravici mislila, da se ji je nasmehniia sreča. A kmalu se je na svoje začudenje morala prepričati, da ne sme storiti koraka, ne da bi ji sledila gospodinja ali drugi opazovalcc. — Ko sem pospravljala sebe. — pripoveduje dekle. — me je stalno kdorkoli cpa?ovaI Naposled sem pričakala druno nedelio. ki je bila po določilih službene pogodbe moj prosti dan. Popoldne sem smuknila iz hiše, a gospodinja me je pričakovala pred vrati v luksusnem avtomobilu. Pcnudila mi je prostor in me peljala v modno restavracijo. kjer sva poslušali godbo in pili -čaj. — Kam pa hočete zdaj? — me je vprašala po koncertu, v gledališče ali kinematograf? Hišna se je prepričala, da ne sme niti trenotek ostat; na samem. A iz katerega vzroka? To je zvedela šele polagoma in dokaj pozneje. Gospodar po stalnih polomih ni zaupa! nobeni banki ter je hranil doma velike denarne zneske. Stalno se je ba!. da ne bi to zvedeli razbojniki in tatovi. Skoro sleherno noč je presedel pri pisalni mizi. prešteval r.ovce. odpiral in zopet zapiral oklopne blagajne. Hišna se je naposled prepričala, da zataji gospodinja vsa pisma, ki jih je do- j bivala od sorodnikov in znancev.; Naveličala se je zlate kletke, kjer j je bila popolnoma odrezana od o-stalega sveta. Zapustila je službe in sodnijskim potom morala zahtevati plačo. ' JEJTE DOBRO - TODA KAJ? V teli '"-jimIi «r"spo<|;ir-ike krize in obubožanj.*i i/Wra i-oi se |iiim i)iio va>:u;i. Tr«-ba je »rletlati na hranilna vrednost in n:t — ceno. Y;ižu«> in eeneno ljn«l-' •!•» pniženejra krompirja in krompirjevih slaseie je o-•rrotii'-ii k« rak Krompir muli v>»«-iu«>žin>sti |>r'-liraiif za otroke in o«Ira-»le. za z« 1 rave in bolnike. Krompir je izvrMiio lini nivo. ki vsebuje n« 101:0 vitaminov in vi-»•>k» vre«liiili temeljnih -»novi. !»••-I jakttviit in ogljikovih lii«lratov. hr--/. katerih se elov»*k ne iii«»r»' prehranjevat i. To velja T»t* 11 za ».la«lkor. ki »i-."•er in- vsebuje vil tiuinov. pa»"' pa ogljikov hidrate in -*ie» r - tolikšni množin t. «!a In nt«»ir 11 « !»•> >-■ i»%N»Vet i? l. To je tl>*-|nnl.ir»kt' krize jih homo v«.ekak« r jem 1 li v kolikor im<*«o«V čiNti obliki. Ko? ^Ia -»inatra-la »latlkor za »lelikateso ali cel«» za jtoinehkiiževalno »»reilstvo. toda ziiaito-»4 je o tem že »lavno izrekla svojo so«lbo_ Krompir in slailkor >ta v čas 11 ^o»»jnMhir«ke stiske «|i»bri in cenena {»»HllauH prehrane. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI John Kroma r. U. F. I>. 1. Kl-ilre.l. .'»o,.. Denar sprjeli in »a homo izročili na pristojno mesto. Ireilništvo. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3S78 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN . L- ■ , 2* li-. "O »—e oda" HEW YORK, SATURDAY, FEB RUAKY 13, 1932 the largest 8lovene daily iti U. 8. a. 351 VSE SE PREBOLI ROKAH IZ ŽIVLJENJA. (Nadaljevanje.) — Toda ne, ne, — je vse kričalo v njej. taka ni bila. Saj ga je ljubila: hlapčevska dela bi mogla opravljati zanj. vso svojo srečo je videla v njem. Ali se sam ni zavedal, kaj vse mu je dala .* Ali jo je v onem neizmerno lepem času. v katerega je položila vsa hrepenenja, vse sanje svoje mladosti, v katerem je plavala v oblakih — ali jo je tedaj res imel samo za model.' Ali so bili njegovi peljubi samo za laž.' O. vse je uaala v tej noveli, celo .svoja pisma. Skrči se ji »rce in tedaj ji šine v glavo misel: .loško, ki se je tako prijateljsko zatopil v Ulrihove spise, ali bo v Violi s>(H>znal njo* T«wla ne. s«j ni nič vedel, ni mogel vedeti. Ako pa hi pri vsem tem prišel do tega. boljše umreti, kot pu* luu še enkrat stopiti pred oči. Margareta kleči pred svojo posteljo; obraz zakopan v blazine, liazkričala bi svoje bolečine, samo da bi m mogla olaj-nati src-e. toda morala j<* v«* tiho prenesti. Nikdo ni smel niti slutiti, da je v nje-iiem srcu gjodala nesrečna ljubezen, ponižan dekliški ponos. Vm> njeno sramoto je tako jasno odkril. V tej uri se je pod njo rušil svet. Toda ne samo njej — tudi nekemu drugemu se je podrlo eelo nebo. Kajti med tem. ko je bral 1'lrihovo povest, je kmalu spoznal, da je vse to. kar je popisal o doživljajih, doživel 7. Margareto Ilom- eevo. Vse je bilo res. kar je tukaj bral. Vroeina ga spreleti in kot mrena mu je nekaj padlo od oči. ^Naenkrat je vide! vse. Zaradi tega je bila Margareta vsa drugačna, zato se pra je tako sramežljivo izogibala — bila je ljubiea barona 1'lriha KamnikaHja. Popolnoma je poznal njeno lap o t o, ujeno nežnost, njeno boječo, vročo strastno naravo. — Ne — naenkrat zakriči iu skoči pokonci. Kako je bilo to mogoče! Margareta, ki jo je oboževal, katere dekliško čast je tako spoštoval, da se ni niti upal objeti jo in jo poljubiti. kot je to njegova skrivna ljubezen zahtevala, ki mu je bila sveta in nedotakljiva. In tedaj je prišel drugi in mu nesramotno vzel to. kar je bilo njegovo. In Margareta je pozabila na svojo dekliško čast in se lahko-mišljeno vrgla drugemu v naročje. * V veliki bolesti je še enkrat prebral oni odstavek, nato pa je glasno vzdihnil v nepopisni bolečini. I*rej bi bil vrjel, tla se bo po-greznil svet. kot pa to. Toda ne — tako lahkomišljena ni bila Margareta. Postala je žrtev umetnosti 1'lrihovega zapeljevanja žensk. Dobro je razumel, da je bilo v posvetnosti izkušenemu 1'lrihu lahko zapeljati mlado, nedolžno dekle. PH j*' napravil 1'lrih s kraljevskim darom, ki mu ga je da->a Margareta s svojo ljubeznijo. ki je njega, -loška, tako osreče-vala * Na cesto je vrgel tn dar. ker ni poznal njegove vrednosti. :Na-pisal je lepo povest. ki mu je prinesla east, priznanje in denar. Na drugi strani pa je stalo uničeno življenje. Široko stegne svoje roke in trdo stisne pesti. I)a hi mu zdaj prišel v njegove roke. Ne hi mu bilo dobro. Silil se je. tla bi se pomiril, da hi mogel brati dalje, ker je bil radoveden, kako usodo je 1'lrih določil Violi. Za niči ji vo. jezno se zasmeje. Zares pestro življenje, ki je valovih* navzgor iu navzdol. Ali je 1'lrih to čistost in sladkost tega dekleta tako nizko cenil, da jo je slednjič pustil v blatu' Tam na cesti kot vlačugo.* Ali ni mogel ničesar drugega najti v svojem popi-mi To je bilo sploh značilno zanj. 1'boga Margareta, uboga dekle! -Navzlic svoji bolesti polne jeze ga je navdajalo usmiljenje, do nje. ko je mislil, da je tudi sama že morala brati. Koliko bo trpela! Poznal je njeno rahlo, občutljivo dušo in bolj kot oni. ki mu je bila samo igrača in plen njegovih pohotnih želja. In zavrgel jo je. ko se je'je naveličal. —-.Greta, (»reta! — vzdihuje .loško v divjih bolečinah. Kako iskreno jo je ljubil! In zdaj mu je bila izgubljena — mogoče po njegovi lastni krivdi. Kajti ko bi jo bil tesno navezal na sebe, ko bi se Margareta mogla čutiti kot njegova nevesta — nikdar ne bi mi drugi mogel dobiti moči nad njo. Zdaj pa je moral to svojo neprevidnost zaradi svoje poštensti drago plačati. Noben spanec ni 4o noč prišel na njegove oči; njegove misli so prihajole in odhajale kot preplašene ptice. Ko se je zdanilo, je bilo sklenjeno. .Joško je bil odločen, ki ni mogel trp*'ti nejasnosti. Zelo zgodaj je vstal. l»il je krasen dan. poln sijaja in vonja. I Si-!'j je prvikrat, da ga ni videl. Pol nemira je čakal, da bi zaslišal Margareto v hiši. Saj je tako natančno poznal njeno navado in raz-predclitev dela. Opazil je. da je gospa llomčcva sama odšla iz hiše v svečani črni obleki in z molitvenikom v roki. Hčerka je tedaj ni spremila v cerkev. Kako prav je to bilo zanj! Tako je poiskal priložnost govoriti z Margareto. Nenadoma stopi v sobo iu Margareta se zgane ter krikne. Sramežljivo se ogiblje njegovega pogleda. — Mislil sem. da ste z gosj»o mamo šli v cerkev — zato sem hotel tukaj--Pokaže na klavir. — O. zaradi tega še vedno morete igrati, gospod Ahčin. tudi jaz bi rada poslušala, — pravi Margareta — nisem imela časa, da bi šla i njo. Moram pripraviti za kosilo; moram še olupiti špargle. Saj je hotela mati to napraviti, pa saj veste, da nikamor ne pride. Margareta je govorila naglo in etost je hotela razpočiti. V bo-iestiicm ihtenju se ji krivi njeno telo. Zlcknila sc je pred divauom in zarila svojo glavo v blazine. Svoje prste zapiči v odejo in skuša iz-kričati svojo bolečino. Joško stoji pred njo s solznimi očmi. Pred njim je ležala božanska podoba v razvalinah. Nekaj neskočno lepega se mu je tedaj izgubilo. Mogoče je trpel ravno tako kot Margareta. — Ureta, iti moraš skozi te črne dni. Hodi močna! — Ljnbez-njivo jo gladi po njenem tresočem hrbtu. — Joško. tako me je sram pred teboj! U. to je najhujše — hujše kot p« je bil greli, — stoka vsa objokana. — In vendar nisem slaba in lahkomišJjena. Vrjemi mi. prosim te. vrjemi mi. Cesar se nista nikdar upala, da bi se tikala, sta si sedaj v uri bolesti zaupno rekla "ti". Prijazno jn gladi Jase. nato ji dvigne glavo in ji z nepopisno žalostnimi očmi pogleda v njen bledi, objokani obraz. Kako je vse trepetalo okoli njenih sladkih usten! In te sladke, rdeče ustnice bi mogel tako vroče poljubovati . . . pa nekdo drugi je to okusil Naenkrat jo izpusti. — Vrjamem ti. (ireta. ker te poznam. Samo — Jezno stisne zobe. da ne bi izustil besede. Saj ni bilo več nobenega pomena. Vse je bilo prepozno. • Kaj je še potrebovala od njegove neizmerne ljubezni, od njegove brezmejne bolečine! O tem ji ni bilo treba vedeti. Nikdar ni mogel tega razumeti; preveč ga je ranilo naravnost v mozeg. In prijatelj, tako nevreden njegovega zaupnega prijateljstva! Joško gre iz sobe. Dol est no strmi za njim. Ali je kaj pričakovala? Mogoče kako tolažljivo besedo — Joško. o .Joško, — se zvija in vzdihuje z očutkom velike za-puščenosti. Z njim je izgubila najboljše svojega življenja. (Dalje prihodnjič.). WHITMAN SAMPLER NA i RADIO. Whitman Sampler, slavna škat-Ija kendija. ki nudi vse od čokoladnega creaiua do sadežev in o-rehov. pokritih s čokolado, je bila broadcast a na sinoči po WEAK, WMAQ iu po postajah, ki so v zvezi z NIH' omrežjem. Zelo zanimiva točka je bila "<"at an the Fiddle", nadalje "Danse Barbare"' in "Lonely Shadows'*. Na saksofon je bil zaigran "Somewhere a Voice iz ("ailing", ill brez dvoma je vse zanimal valček "Vesele vdove". Popolni uspeh je bil zajamčen z Whitman's Sampler Orchestra pod ravnateljstvom Andv Sannella. Sannella je vodil že znane programe. kot naprimer Campbell Soups. Lucky Strike Cigarettes. Dodge Brothers. Empire Builders in Smith Brothers. m -fL shipping - NEWS POZOR, ROJAKI lx naslova na Usta, katerega pre. j jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte tora* \ da se Vas opominja, temveč obno. j vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov IDILA NA KORZIKI Borba proti korzikanskim razbojnikom je že nedavno končala. Francske čete so otok v glavnem očistile od banditov. vse znane njihove voditelje so prijeli, edino znamenitega Simona Etorija! niso mogli kljub vsem za.sledova-. njem dobiti. Te dni pa se je sam javil oblastem in se prostovoljno udal. Njegova prostovljna udaja se je pretvorila v pravi praznik. Ktori je prišel v mesto v polni uniformi z bombami in puško. Prebivalstvo ga je navdušeno po- zdravljajo iu obsijavalo s cvetjem. Ktori je bil zelo priljubljen, ker ni bil kakor ostali krvoločen ni ni svojih ljudi ropal in Izsiljeval. celo branil jih je pogosto od drugih razbojnikov, med ka-te je 'zašel v svojih mladih letih, potem ko je iz krvne os vete ubil več 1 j utl i. ADVERTISE GLAS NARODA* CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo. Peter Cu'.ig. A. SafUA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuit INDIANA Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS Aurora, J. Verbicb Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčlč. Mrs. J. Lukanich. Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc. Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie Virginia. Frank Hrvatlch MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein. John R. Rom Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa . NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant. Joe Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger. Jacob Resnik, John Slap-nik, Frank Zadnik. 15. februarja: lJereiigaru. Cherbourg 17. februarja: lie de France. Havre IS. februarja: New York, Hamburg, Cherbourg 19. februarja: urn ta, l»ubrovnik, Trat 20. februarja: Hrmien. Cherbourg. Ur»»men 25. februarja: Albert llatlin, Hamburg. Cherbourg w Amsterdam. Boulogne »ur Mer Rotterdam 26. februar |a: Mauritania. Cherbourg 27. februarji: Eu ropa, Cherbourg. Rreim-n 3. marca: Hamburg, ilrmburg. Cherbourg 4. marca: He d»- Kr lire, Havr« liereniraria. Cherbourg 9. marca: Brptii'ii. Cherbourg, firemen 10. marca: l»entsi-htnrnl. Hamburg, Cherbourg 11. marca: Slajestic, Cherbourg 14. marca: A virus t u«. !«ubruvnik In Trat 17. marca: Xfw V'»rk. Ilamluire. Clierl»ourg Rurona. Oierbuurg. Bremen 18. marca: Ol.vmpie. Cherbourg 22. marca: lie de France. Havre 23. marca: Statendam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 24. marca: Albert LUllin. Hamburg, Cherbourg 25. marca: Bremen. Cherbourg. Bremen 28. marca: Ma ure ta iiia. Cherbourg 29. marca: Xew Amsterdam. Boulogne hut Mer. Rotterdam 31. marca: Hamburg, Hamburg. Cherbourg 2. aprila: Milwaukee, llambunr Cherbourg Yolendam. l-oulogne sur Mer. Rotterdam Eurr»i-a, Cherbourg, Bremen 6. apnla: A- France. Ilavrv YoU-ndam. Boulogne sur Mer, Uotter-» da m Koledar za L 1932... VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ_ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO IIAMBITRGA V TRETJEM RAZREDU $174. IU. S. Davek Posebej) Ta cena je zdaj veljavna na useli naših parnikih Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Line 99 BROAOWAT ... Euclid, F. Bajt Girard, Anion Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kurrše N.lea, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton KikelJ OREGON Oregon City. Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambndge, Frank Jakš* Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek v Export. G. Previa, Louis Zupan die, A. Skerlj Farrell. Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg. Frank Novak Homer City In okolico. Frank Fe. f renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Mart;r» Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. Koprlvšek Midway, John Ž ust Moon Run, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vj>c. Arh. J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in o*ol)co. J. Skerlj. Fr Sciufrer West Newton. Joseph Jovan WiUock, J. L'cternei UTAH Helper, Fr. Kreb« i WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo* Koren Sheboygan. John Zormaa WEST ALLIS Frank Skok WYOMINO Rock 3prlngs, Louis Tauch*r Dlaniondvllle. Jo« Rolict Vsak zastopnik Izda potrdl'o za svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda": Za tno leto $6.; za pol leta $3.; ta. štiri mesece $2.; za četrt leta si 50. New York City Je $7. celo leto. Naročnina za Evropo le 17. za eelo leto DRUŠTVA H NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolicL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE