Domoljub \V Ci ubi/ani 12. marca 1941 ^ - - *---- — Celo 54 • Sle v. 11 Usodna napaka Sila in nevarnost privedeta človeka do Itega, da si odkritosrčno prizna svoje napake. |Velikokrat je celo tako, da se jih prej morda liti ne zaveda, šele usodni trenutki mu razpršijo vse predsodke, ki mu kakor neka sle. fpeča megla zagrinjajo pogled, da ne more spoznati vzrokov svojega pogina. Tako je bilo treba Francozom v sedanji vojni težkega poraza, da so sprevideli kakšno vlogo je imel komunizem v njihovem narodnem življenju jin kako daleč se je vrinila korupcija med njihove vodilne kroge. Velika stiska jim je fieie odprla oči. Nihče ne dvomi o tem, da tudi Slovenci fcivimo v znamenj't stiske, ki je zajela zlasti Iržave v jugovzhodni Evropi. V teh težkih Jneh tudi nam vstajajo pred očmi vse one napake, ki si jih v času miru in brezskrbnega procvitanja nismo hoteli priznati ali pa smo zakrili za barikade medsebojnega boja. Ena največjih napak, ki smo jih zagrešili, pe pomanjkanje slovenske narodne vzgoje. Z Veliko zaskrbljenostjo opažamo, d» raven naše barodne samozavesti ne odgovarja našemu pričakovanju. Res je, da so naši ljudje vedno |n povsod pripravljeni žrtvovati se za Jugoslavijo. Res pa je tudi, to smo imeli priliko Udeti v zadnjih dveh letih, da mnoge bega Maka govorica, jih napolni z dvomi vsaka fcretnja, da omahujejo, krivijo hrbte, iščejo »Iranskih izhodov ter si pripravljajo ležišče, Vjer bi se udobno odpočili tudi ob nasprotjem vetru. Zdaj se je v polni luči pokazala vsa usod-it takozvanega integralnega jugoslovanstva, .i je hotelo graditi močno državo na razva-inah treh narodnosti. Nihče ne more tajiti, Ia je prav narodnost in narodna samozavest lajkrepkejša državnotvorna vez. Zgodovina in it varno gledanje nam nezmotno govori o treh larodnosti. In te narodnosti, osnovni temelj lodobne državne skupnosti, smo mi sislema-ično izpodkopavali ter s tem istočasno rušili ljudeh bistvene lastnosti, ki jih morajo meli v odnosu do svoje države. Kaj čudnega, ie v usodnih trenutkih taka na pesek zgrajena deologija odpove in se mi znajdemo pred judmi, ki strahopetno klonejo in ne morejo lajti v svojem puhlem integralizmu nobene »dporne moči, ki bi jim jo sicer dala na-odna zavesti Toda če v teh odločilnih trenutkih ome-jamo nekatere pretekle napake, ne delamo oga zato, da bi z neko škodoželjnostjo kazali a to ali o skupino, pač pa zaradi tegä, da ledamo na naša življenjska vprašanja v bo-bolj stvarno. In ta stvarnost, se zdi; žfe prodira bolj na Široko tudi tam, kjer »mo jo ™ozdaj pogrešali. Neodvisnost in nedotakljivost Jugoslavije Izjava naia vlada ab sedanjem napetem poležaju na Balkanu „ V zvezi z različnimi vznemirljivimi vestmi, ki jih razni viri zlobno sinjo m ki se nanašajo na sedanji zunanjepolitični položaj, -sta predsednik vlade Draglia Cvetkovič in podpredsednik dr. Vladimir Maček nedavno sprejela časnikarje ter jim dala krajšo izjavo v zvezi z omenjenimi poročili, ki so popolnoma neutemeljena in ki jih širi tuja propaganda. Izjava se glasi: »Pristoini naši činitelji budno in skrbno spremljajo sedanje dogodke ter jih^pravilno ocenjujejo. Pri odločanju o teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje narodne in državne koristi: neodvisnost države m njeno ozemeljsko nedotakljivost« stopila v vojno Končno je bil dne 9. marca v ameriškem senatu sprejet Roosevcllov zakon o pomoči za Anglijo. Po tem zakonu je dobil predsednik Roosevelt pravico posojati ali dajati vojni material, kakor se mu zdi primerno. Danes, to je v sredo, je Ia zakon že podpisan. Zdaj bodo mogle ameriške vojne ladje spremljali pošiljke orožja, namenjenega za Anglijo, ameriška voj- i ska se bo mogla bojevali, kjer se bo hotela, I vse ameriško orožje bo na razpolago Angliji in njeni"i •"•vornimm. Roosevelt ie ob sprejetju | tegg.iftkona izjavil: «Mi smo zd.aj pripravljeni dàjàti pomoč. Naša skladišča so polna, naše orožje je prvovrstno, naša sposobnost, dajati pomoč, raste v ogromnih masah. Prej ta pomoč ne bo prenehala, dokler, ne bodo zrušene vse diktature sveta, ki poskušajo človeštvu vsiliti svoj red.« S lem je končno RooseVeltov zakon po precejšnjem času le prodrl. S to odločitvijo stomilijonskega ameriškega naroda je borba v Evropi vsekakor stopila v novo dobo svojega razvoja. Maša aa fronti. Angleški vojaki prisesti u jej» maši v puščavi Prava in neprava varčnost Varčnost je zelo lepa lastnost aloven skega doma- posebej še kmečkega. Prai čedno število vidnih znakov varčnosti ima mo po naših vaseh: sicer skromne, ne obsežne, vendar skrbno urejene kmečke hiše in gospodarska poslopja kažejo, kako se s pravim varčevanjem marsikaj da izbolj šati in urediti; naše toplo negovane cerkve in cerkvice po deželi glasno pričajo o privarčevanih dinarjih, ki so pripomogli do lepote hiše božje. Ob njih stoje ponosni domovi prosvete in kulture, pa domovi raznih zadružnih ustanov — vse zrastlo iz pri privarčevanih vinarjev, ki so, zloženi l skupno voljo, napravili nrava čuda sloven skega hotenja po izomisi in napredku, ki ae jim divijo tujci, ko hodijo po naši zemlji. Zrasli smo iz varčnosti Lahko bi skoraj rekli, da je vse, kar imamo Slovenci kaj vrednega in ponosnega zrastlo iz naše varčnosti; saj je znano, da kot narod in kot posamezniki ne premoremo bajnih bogastev kakega ameriškega Rokefellerja ali Forda. Premoremo pa mnogo smisla in privrženosti za zbiranje in varčevanje — in tudi to je nekaj I V današnjih časih je varčevanje še prav posebna zahteva dobe, ki v nji živimo. Nam Slovencem na splošno in našemu kmetu posebej z ozirom na rečeno ni treba dopovedovati, kako koristna in potrebna je posebno danes varčnost v vsem gospodarjenju v vsem življenjskem udejstvova-nju sploh, A o eni strani varčnosti in varčevanja bi se vendarle kazalo posebno v teh težkih dneh nekoliko porazgovoriti. V mislih imnra varčevanje na pravem mestu in o pravem časn na naših kmečkih domovih. Varčuj — toda pametno! Varčevati takrat in ob takšni stvari, ki iz varčnosti prinese bogat sad, ni ravno tako lahko, kakor bi človek mislil na prvi pogled. Ravno v tem je pa pravi pomen in smisel varčevanja: da ti koristi, in sicer čim bolj koristi, nikakor pa, da bi ti bilo v škodo. Kdo bo varčeval sebi v škodo!? Če bi tako delal, bi rekli, da dela nespametno. Z velikim trudom, ne da bi varčeval s svojimi telesnimi močmi in z močmi svoje družine, obdeluješ svojo zemljo. Telo trpi v hudem delu bolj, kakor je primerno in še zdravo. Zato postane kmečki človek še mlad ves zlečen in zgaran; naše gospodinje in matere so pa sploh marsikje prave mučenice: Vse to izvira odtod, ker se varčuje na nepravem mestu. Splošno je znano tudi kmečkemu človeku, kako se dandanes s prav majhnim telesnim naporom dà premnogo težkih del izvršiti s stroji; a strojev «Fi "as posestnik ne more kupiti, lahko bi si jih pa kupili vaščani ene vasi skupno ali celo več vasi skup tako, da bi ustanovili strojno zadrugo. Toda iz nič ni nič, to vsi vemo. Treba je v takšno zadrugo nekaj dati, da se s skupnim denarjem kupijo stroji. »Za zadružne stroje je škoda denarja, saj niso in ne bodo moji,« modrujejo naši kmečki ljudje in napak varčujejo s sicer težko prisluženimi kovači, nič pa ne varčujejo s svojimi telesnimi močmi in s fvojim življenjem, ki je vendar stokrat več vredno za njihovo domačijo, za narod in za domovino! Mi še ne znamo varčevati! Kljub strojem in tehniškemu napredku kmetovanja bo pa vendar kmečki poklic ostal telesno naporen. Toda če je že med najbolj napornimi, naj bi vsaj tudi prinašal trudu in znoju ustrezajoče plačilo za težko de.o. Tega pa ni. Iz primerjav z drugimi poklici vemo, da je kmečki človek za svoje delo najslabše plačan, ali z drugimi besedami: njegovi pridelki daleč ne odtehtajo truda in dela, ki je bilo zanje porabljeno. Po časopisih pa pišejo že leta in leta, po preduvanjih in tečajih oznanjajo pametni ljudje tudi že leta in leta, da bi bilo tudi na naši slovenski zemlji mogoče skuse, s številkami so že desetkrat točno dokazali, da je našo zemljo treba gnojiti. Dobro gnojiti. Najprej s hlevskim gnojeni in gnojnico, zraven pa še z umetnim gnojem. Ogromna večinu naših kmečkih do. mačij pa še danes gleda, kako dež in sonce uničuje gnoj na gnojišču, ki ni prav stlačen in zložen. Za takšne stvari je škoda časa in trudu. Varčevanje z delom in močmi iia nepravem mestu! Ogromna večina kmetij še vedno pusti, da se gnojnica, ta »kri« v gospodarstvu, nemoteno razliva po jarkih in kanalih. Treba bi bilo gnojnične jame — a zanjo ni denarja, če pa je, ga je škoda. Spet varčevanje tam, kjer pomeni varčnost — razsipnost. Če bi si za gnojno jamo denar na posodo vzel, bi se ti prav kmalu izplačala — pozneje bi pa imel od nje čist dobiček, ti in tvoji potomci. Varčnost je res lepa čednost, a varčnost v ta- celo z manjšim trudom pridelati vsaj še I kein primeru je vredna obsodbe, ker ško-enkrat toliko, če ne še več! Delali so po- | duje domačiji. /zboljšanje naših gozdov Kmetijska zbornica v Ljubljani je priredila gozdarski sestanek v Ljubljani. Po tehtnih razpravah so zborovale! ugotovili to-!e: Gozd igra v narodnem gospodarstvu Slovenije izredno važno in vidno vlogo. Gozdovi pokrivajo polovico slovenske zemlje, gozdno in lesno gospodarstvo pa daje Sloveniji velik del njenih dohodkov. Gozdovi, zlasti kmečki, pa v Sloveniji vidno propadajo. Z njimi pa propada tudi narodno premoženje in usiha važen vir dohodkov malega posetnika. Ob slabem donosu i?-črpanih in zanemarjenih gozdov trpi Slovenija vsako leto ogromno izgubo. Gozdarstvo v Sloveniji je deležno premajhne javne podpore, preskromnih javnih sredstev, ki predstavljajo le neznaten del javnih dohodkov iz gozdov in ob katerih je vsak resen napredek gozdnega in lesnega gospodarstva nemogoč. Predlogi za zboljšanje gospodarstva v gozdovih 1. Brez zadostne javne podpore ne bo mogoče ustaviti propadanja gozdov, še manj pa dvigniti gozdno in lesno gospodarstvo. Zato sestanek predvsem zahteva, da se v javnih proračunih zagotovo zadostni krediti za gozdarstvo, oblastva pa v večji meri upoštevajo predloge, ki jih za zboljšanje tega gospodarstva stavljajo gospodarski krogi. 2. Pri delu za zboljšanje gospodarskih razmer v Sloveniji naj se upošteva celotna sestava našega kmetijstva. Zato naj se pri napovedani samoupravi Slovenije skrb za gozdove uredi skupno s kmetijstvom. 8. Sestanek poudarja, da je glavni vzrok za propadanje gozdov iskati v težkem gospodarskem stanju malega posetnika, ki v stiski vse globlje in globlje posega v svoj gozd, ga uničuje in ruši temelje svojega gospodarstva. Krivo je tudi pomanjkanje obče gozdarskega osebja, ki se pri današnjem številu ne more uspešno boriti proti napredujočemu uničevanju gozdov. Sestanek zahteva, da se kmetijstvo zaradi ohranitve gozdov podpre z vsemi razpoložljivimi sredstvi, obče gospodarsko osebje podvoji, v gozdnatih krajih pa na javne stroške in v strokovno pomoč malemu posestniku, nastavijo gozdarji in logarjL . - 4. Drobljenje male gozdne posesti naj se zaustavi, pomanjkanju gozdov pri mali posesti pa od pomore z veleposestniškimi gozdovi. 5. Gozdno gospodarstvo naj se t sodelovanjem gospodarskih krogov načrtno in smo-treno uredi. V načrtu naj se predvidi tudi nujno potreben celoten popis kmečkih gozdov. 6. Sestanek poudarja velik pomen gozdarske prosvete kmečkega ljudstva za gozdno in lesno gospodarstvo. Za napredek tega gospodarstva naj oblastva posvete širjenju te prosvete vso skrb,čimprej pa naj še za lete namene ustanovi tudi poseben gozdarski zavod za Slovenijo. 7. Slaborodna kraška zemljišča in goli-čave morejo dati zadovoljiv donos le t uvedbo gozdne kulture. Pogozdovanje teh zemljišč naj se pospeši in izdatneje podpre z javnimi sredstvi. 8. Nepravilno gospodarstvo v hudourniških območjih pospešuje poplave in divjanje hudournikov To gospodarstvo naj se prilagodi potrebam smotrene ureditve hudournikov, urejanje hudournikov pa podpre z izdatnejšimi javnimi sredstvi. 9. Organizacija lesnih in gozdnih zadrug, ki je z a razdrobljeno gozdno posest v Sloveniji najboljša in nujno potrebna rešitev, naj se posveti čim večja javna skrb. 10. Naraščajoči brezposelnosti v Sloveniji bi mogla najbolje odpomoči načrtno organizirana lesna industrija in obrt, ki imata varno zaledje v prostranih gozdovih Slovenije. Tej industriji in obrti naj se zagotovi čim večji razmah. 1. Zavarovanje gozdnega in žagarskega delavstva naj se v celoti in smotreno izvede. V ta namen naj se pospeši tudi delo za splošno ljudsko zavarovanje. 12. Davčna bremena na gozdove naj se znova porazdele tako, da bodo upoštevane tudi donosnost gozdnega gospodarstva in soci* alne potrebe prebivalstva. 14 Sestanek poudarja potrebo, da se za rešitev posameznih važnejših gozdarskih vprašanj prirede še posebni javni sestanki ob sodelovanju strokovnjakov tar predstavnikov gospodarskih ustanov. VE RAMON Otfaa. rag. pod B. Br. IUM ad i. ZI. Ita sicilsko ožino in ki prevažajo vojni material na Grško in v Egipt, istočasno pa tudi nadzirajo nasprotnikovo delovanje v Sredozenv« skem morju. Malta more učinkovito preprečiti dovoz čot in vojnih potrebščin iz Sicilija v Afriko. Tudi močno uirjeni italijanski otok Pantelerija je pri tem ne more oviratL Ugibanja o Afriki Zobobol lahko odslranB VERAMON. Veramon M nadalja v p« rablja pri glavobolu, po orerei aaviltem alko« holu. pri bolečinah ran ia bolestni menstruaciji« Zavitki s Z tabletama in s It ter 2« tabletami se dobe » v»eh lekarnah. Nemško topništvo gre na svoje postojanke Važnost angleške Malte Ne mine akoraj dneva, da ne bi v vojnih poročilih brali o vsakodnevnih napadih italijanskega, v zadnjem času pa tudi nemškega letalstva na Krf—Malta—Kreta in Derna oziroma Benghazi. V tem sestavu je Malta za Angleže neprecenljive vrednosti. Vendar ne smemo prezreti, da je vrednost tega sredozemskega otoka predvsem pomorskega oporišča. Malta je od pomorske strani prav gotovo nezavzetna. Toda mnogo bolj ranljiva je za iračne napade. Ravno zaradi tega pa se napadi iz zraka tadi neprestano nadaljujejo in sistematično uničujejo njene utrdbe in letališča. Namen Nemcev in Italijanov je, da bi z zračnimi napadi tako ohromili obrambo otoka, da bi kasneje bil mogoč napad tudi od morske strani. V tem Primeru bi se Italijani seveda na otoku izkrcali in se polastili predragocenega otoka. Verjetno se bodo v tem pravcu nadaljevala prizadevanja Nemcev in Italijanov nad Malto ia okrog nje. Nekateri domnevajo, da je bila Malta predmet zadnjih razgovorov med nemškim in italijanskim pomorskim poveljnikom. Angleži se zavedajo nevarnosti, ki jim od te strani preti in zaradi tega z vsemi silami branijo to važno pomorsko postojanko. To si lahko samo tako razlagamo, da je Malta vojno oporišče prvega reda. Gotovo je Malta najbolj utrjen vojaški tabor v Sredozemlju. Njeno pristanišče La Valeta, ki spominja na velikega mojstra janezovcev, pa je gotovo najboljše zavarovano sredozemsko pristanišče. Malta leži sredi pota med Gibraltarjem In Suezom ter tako učinkovito varuje pot v Indijo. Za Angleže je v sedanji vojni razen tega predragocena opazovalna točka. Z Malte morejo ščititi svoje ladje, ki plovejo, skozi V Severni Afriki je angleška ofenziva proti italijanskim oboroženim silam v Libiji nenadoma obstala. Po raznih dejstvih smo sklepali) da bodo Angleži skušali izkoristiti svojo premoč bodisi glede orožja, bodisi glede moštva ter skušali Italijane iz Libije sploh izriniti. Toda stvar se je zasukala drugače. Angleži so se ustavili na meji Tripolitanije in zdi se, da ne pričakujejo kake koristi od nadaljnjega prodiranja. Kaj jih je nagnilo k temu, da so svojo ofenzivo sredi najhujšega ognja kar ustavili? Morda je vplivala nanje nemška zasedba Bolgarije. Nemci so namreč prišli v bližino Egejskega morja ter se s tem precej približali življenjski žili angleškega imperija, ki teče iz Egipta preko Palestine in Mezo« potamije v Indijo. Angleži so od te važne lile srečno odvrnili Italijane, toda na drugi strani so se ji močno približale nemške oborožene sile, ki zlasti s svojim letalstvom lahko resno ogražajo nekatere važne točke angleških sredozemskih postojank. Angleži potrebujejo zato na vzhodu močne armade, ki bi zadržale morebitni naval na vzhodni del Sredozemlja. Možno je tudi, da so Angleži ustavili svojo ofenzivo v. Libiji iz preprostega razloga, ker zdaj njihove koristi v Egiptu niso več ogrožene, odkar so štrli ofenzivno silo italijanske vojske. Vendar so to samo ugibanja raznih časopisov. Blifoja bodočnost nam bo kmalu pokazala, vkoHko so ta ugibanja osnovana. v - T VSAKO BISO »DOMOLJUBA«! / '▲uttbiMtfki cenar Haile Selasje nadsoruje svoje tete, ki »e bore i Italijani ▼ notranjosti Abesinije Bilka za Balkan naj bi vdrla v Boigarijo. Tako pa naslaja « Grčiji izredno težaven položaj in nikakor M ne bomo smeli čuditi, če se bodo med Nemške čete v Bolgariji Nemške čete so na svojih pontonskih mo ■fovih, ki so jih napravile čez Donavo, vkorakale v Bolgarijo in jo v treh dneh popolnoma nsedle, ne da bi padel en sam strel in ne da U bila prelita kapljica krvi. S kakšnimi občutki so Bolgari sprejeli nemške čete, je težko reči. Uradna poročila govorijo o velikem na-[»dušenju bolgarskega ljudstva, ko je sprejemalo avo je stare bojne tovariše iz zadnje svetovne [vojske. Bolgarski narod je uverjen, da bodo tedaj popravljene krivice, katere je moral prenašati zaradi krivičnega miru. Poravnajte naročnino za „DOMOLJUBA", ker ga bomo sicer morati ustaviti! «In kaj potem,« to je tisti irv, ki danes razjeda marsikaterega Bolgara. (Toda naj bo temu tako ali tako, resnica je, Ma je danes Bolgarija zasedena v vseh delih In da so nemške čete v pičlih treh dneh prišle le na bolgarsko - grško m bolgarsko - turško mejo. Kam bodo krenile te armade sedaj, trenutno še ne vemo. Verno pač samo to, da se Je za Balkan začela velika bilka in nihče ne more točno povedali, kako se bo ta bitka kon-Jala... Nadaljnji nameni nemške armade Da ni prišla nemška armada v Bolgarijo počivat, to je pač jasno vsakemu otroku. Vsekakor bo od sedaj naprej Bolgarija odskočna deska, vprašanje je samo, v katero smer. Ali proti Grčiji? Ali proti Turf i ji? Ali proti obema? Da so te nemške armade namenjene, da napadejo Anglijo, kjer koli bi se pojavila, je pa itak jasno. Nemška diplomacija, ki vedno tako spretno •odeluje z armado, se je v preteklem tednu najprej obrnila na Turčijo, da bi z njo uredila nekatere odnošaje, da bi mogla potem bolj nemoteno pritisniti na Grčijo, da čimprej sklene mir z Italijo. Voditelj Nemčije, Hitler, je poslal k predsedniku turške republike nekega visokega uradnika s pismom, ki vsebuje razne predloge za ureditev medsebojnih odno-šajev. Pravijo, da je bilo to zgodovinsko pismo zelo ljubeznjivo in je vsebovalo najbrž prijazno vabilo, naj se Turčija otrese Anglije in prestopi iz angleškega tabora v nemški tabor in naj ostane popolnoma mirna s svojo vojsko ob bosporskih ožinah. Ali morda vsebuje to pismo tudi kakšne grožnje, pa ni znano. Do trenutka, ko pišemo te vrstice, turško stališče in ločen odgovor na to pismo še nista znana. Znano je, da so bili Turki odločeni v tistem trenutku, ko bo kdo napadel njo ali pa Grčijo, nastopiti z orožjem. Kdo ve, ali bodo Turki ostali lemu stališču tudi v bodoče še zvesti. Ali bodo popustili ali pa bodo udarili? Končni usodni sklepi turške vlade bodo znani prihodnje dni. Vsekakor pa bodo ti sklepi odvisni od zadržanja sovjetske vlade, ki je ob priliki zasedbe Bolgarije izjavila, da se ne strinja s takšno bolgarsko poliliko in da pomeni zasedba Bolgarije razširitev vojske. Na to sovjetsko izjavo, ki izraža vsaj rahlo nevoljo, pa je Nemčija odgovorila, da je prav nič ne briga, kaj misli pri tem Sovjelija. Izključeno pa ni, da bi So-vjetija kljub temu sklenila z Nemčijo kakšno novo pogodbo, da bo pritisnila na Turčijo, naj da popoln mir in naj ne začenja vojske. Morda se bo to zgodilo za ceno Dardanel. Pritisk na Grčijo se še ni pričel, a ga moremo pričakovati vsak trenutek. Neuradni viri poročajo, da bo Nemčija v prihodnjih dneh poslala grški vladi ultimat, v katerem bo zahtevala, da takoj ustavi vojskovanje z Italijo v Albaniji, pa naj magari obdrži zasedeno ozemlje, dalje naj spodi iz Grčije angleške letalce in ostale angleške vojake, prepusti Nemčiji oporišča v Solunu in Patrasu, in sicer samo za čas vojske. Vsekakor drugačen položaj bi sedaj imela Grčija, če bi imela Anglija v okolici Soluna že izkrcano močno vojsko, ki grškimi voditelji in med grškim ljudstvom dobili ljudje, ki bi nusvetovali, da se izognejo veliki kata strofi, mirno poravnavo z Italijo In Nemčijo Potem se bo zgodilo z Grčijo podobno, kar m je lansko leto zgodilo z malo, a junaško Finsko ki je morala po tolikih zmagah končno vendar skleniti mir in odstopiti vzhodno Karelijo so. vjelski vladi. Iz Grčije prihajajo »icer poročil^ da ne bodo nikdar klonili, a vendar veliki pre. moči, ki jim grozi od strani Nemcev, ne IhxIo mogli dolgo kljubovati. Sicer je pa nadaljnje zadržanje Grčije zavisno tudi od «tališča so-vjelske Rusije. Kaj bo storila Anglija Edino v tem primeru bi mogli Grki nadaljevali vojsko, če bi bili Angleži pripravljeni takoj izkrcali nekje v okolici Soluna ali vsaj nekje v Grčiji velike množice »voje vojske in takoj začeli ofenzivo proti Nemčiji, ki je že trdno zasidrana v Bolgariji. Jasno se vidi, di hodi Angležem vedno na pot okoliščina, da to veliko premalo pripravljeni šli v tako strahotno vojsko, katera se bije sedaj. Kaj sta opravila angleški zunanji minister Eden in Šef generalnega štaba v Ankari in v Atenah, je zavilo v kopreno in točni sklepi teh posvetovanj še niso prišli v javnost. Ko se razvija med Anglijo in Nemčijo vojna na zahodu, ae bo končno spomladi vendar sprožila velika borba med Nemčijo in Anglijo v okolici Soluna za premoč v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Te dni v mednarodnem nevtralnem tisku ponavljajo vpraSanja, zakaj Anglija že ni napravila korakov, ki bi bili v skladu t razvojem, ki ae sedaj vafljaj« na ozemlju okoli Soluna. Nekateri razlagajo to angleško taktiko s tem, da ima Anglija na vzhodu premalo »voje vojske, da bi »e »po-prijela z Nemčijo v okolici Soluna in da bo skušala Anglija prehiteti Nemčijo drugod, In «icer z zasedbo Dardanel. Ali «e zdi Angliji posest Dardanel važnejša kakor pa posest Soluna? To vprašanje se bo pač moralo v najkrajšem času rešiti, če noče Anglija, da bi bila popolnoma izrinjena iz evropske celine. izum, ki bo ustavil letala na 400 km Sloviti ameriški izumitelj, srbski rojak Nikola Tesla, je v zadnjih časih izpopolnil izum tako imenovanih >smrtnih žarkov«. Pravi, da z njimi lahko ustavi delovanje letal na daljavo 400 km, stroški za potrebne priprave bi znašali dva milijona dolarjev, »troji bi lahko bili izdelani v nekaj mesecih. Po tem času bi bila Amerika docela zavarovana pred vsakim tujim napadom. Tesla je iznajd- r bo ponudil v nakup vladi Združenih drŽav, piše »Newyork Times«. Kaže pa, da Tesla no bo mogel prodati svojega dragocenega izuma, ker so trgovci s topovi zdaj vložili preveč kapitala za izdelavo sedanjega obrambnega in napadalnega orožja. Teslov izum pa bi jih spravil ob zaslužke. ... .„„„ „,„„,,,„„ pripravljeno, da ,e odpelje v Anglijo Francija uradno poroča, da je imela v zad-Itvoini 10°000 mrtvih, 1,200.000 ranjenih, 1,500.000 ujetih; 65% častniškega zbora je Izgubljenega. Koprivnica pri Rajhenburca. 2iviuikl «eiern fauffffif &Hbil ^oobiaSn: 2iWejcÄ »elite živino dobro prodat, priženite io v Koprivnico na prihodnji sejem, kt bo 18 juliji ^ kaj je novega »Naj nam usoda da kakršno koli bodočnost, ponosni na preteklost in svesti si svojih pravic in sedanjih dolžnosti, gremo mi vojaki vedrega čela in dvignjene glave dogodkom- nasproti. Naše geslo je: vse za blagor kralja in domovine!« Dirizijiiki generai Lj. Štefanovi*, poveljnik dravske divizijske oblasti, ki je imel preteklo nedeljo t Ljubljani kremenit in odločen govor o pripravljenosti naše jugoslovansko vojske d Ob dvoletnici vladanja papeža Pija XII. bo bile po raznih slovenskih krajih tako tudi v Ljubljani lepe spominske svečanosti. d Ob priliki koncerta ia našo vojsko, ki je bil 9. marca v ljubljanskem opernem gledališču, je imel poveljnik dravske divizije odločen govor, v katerem je med drugim poudaril, da je ni žrtve, ki bi je ne sprejeli, če gre za našo svobodo in pravico, da svobodno živimo na rodni zem!ji.< — Ban dr. Natlačen pa je dejal tudi sledeče: »Mi Slovenci svojo jugoslovansko vojsko visoko cenimo, smo nanjo ponosni in ji popolnoma zaupamo«. — Prireditve se je udeležil tudi minister dr. Ku-lovec. d Jugoslavija je svobodoljubna država. Belgrajska »Kavnopravnost« poroča o glavni skupščini Rusinskega narodnega prosvetnega društva v Krsturu, kjer je glavni poročevalec M. Kovač med drugim poudaril tudi sledeče: »Naš narod, ki je prišel v te kraje iskajoč dela, je vzgojen pod tujimi vplivi, ki so bili nasprotni slovanstvu. V bratski državi je prost tujega vpliva; v Jugoslaviji je začel svobodno dihati in se razvijati.« d Prijetna je vožnja na kmečkem vosu. ™e dni je obiskal nemški poslanik na našem dvoru, g. von Heeren, podpredsednika naše vlade, dr. Vlad. Mačka, na njegovem pose- stvu v Kupincu blizu Zagreba. Posestvo si je nemški poslanik ogledni na kmečkem vozu, ki ga je vodil sam dr. Maček. Voz je bil kar preprosto urejen. Gostje so sedeli na lesenih deskah, pod nogami pa so imeli naloženo seno. d »Slovenska straža« bo izdala za letošnjo veliko noč umetniške razglednice, na kar že danes opozarjamo vse, ki jim je ta narod-noobrambna slovenska ustanova pri srcu. d Za slovenske visokošolcc. Zagrebška •tvrdka »Kastel, tvornica kemijsko-farmacevt-skih proizvodov, je za dvajsetletnico svojega obstoja poklonila dekanatu ljubljanske medicinske fakultete vsoto 10.000 din in izrazila željo, da se iz tega zneska plačajo tri nagrade za najboljše naloge, ki bi jih o določenih temah i/, medicinske znanosti oddali slušatelji medicinske fakultete v Ljubljani. Brez dvoma je to lep primer, vreden posnemanja zlasli na slovenskih tleh. d Novo vodstvo Glavne zadružne zveze je bilo izvoljeno t dni. Za predsednika je izbran predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, za I. podpredsednika dr. Fr. Kulovec. d Ran dr. Natlačen je v četrtek 6. marca slovesno otvorit po zdravstvenih pravilih urejeno šolsko kuhinjo Higienskega zavoda v Ljubljani. d Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani vljudno vabi vse one vlagatelje, ki se še niso zglasili zaradi dogovora o i/.plačilu hranilnih vlog, da se čim preje zgla-sijo v njeni poslovalnici med 8 in 12. d O prizadevanjih vlade ia napredek kmetijstva je govoril te dni v Valjevu kmetijski minister dr. Cubrilovič. Povedal je med drugim, da predvideva načrt postavitev 50— 60 posebnih vrst šol za gospodarje, in gospodinje. Sole bi pozimi obiskovale ženske, poleti pa moški. Obiskovalci takšnih šol bi imeli pravico nadaljevati svoje izobraževanje na nižjih kmetijskih šolah. Načrt določa dalje ustanovitev nižjih kmetijskih šol za vsakih pet okrajnih glavarstev po ena, za vsako banovino pa ustanovitev ene višje kmetijske šole. S tem v zvezi bi se izvedle izpremembe določil za sprejemanje na univerzo tistih učencev, ki so že dovršili srednje kmetijske šole. Tem bi bik) po ministrovem mnenju treba omogočiti vpis na gospodarsko kmetijske fakultete. S takšno organizacijo šolstva bi se dosegla višja izobrazba kmetovalcev in obenem dvignila višina našega kmetijstva na splošno. VINA dolenjska, štajerska in sploh vseb vrst, kupite pri CENimi.NI VIMARMI t UUbljanl. Dom Sv. Josipa i Sv. Mihaela sa ubogu siročad, Hrv. Leskovac prosi za kakršnokoli podporo v denarju ali v materialu, da si bo mogel zgraditi nov dom za osirotele otroke. Sedanja stavba je majhna in v tako slabem stanju, da je nevarnost, da se podere. Darove je pošiljati na Dom Sv. Josipa i Sv. Mihaela, Hrv. Leskovac. d Naš »Durmitor« sedaj v angleških rokah. »Dubrovačka paropkwidba« je prejela potrjeno poročilo iz Londona, ki pra-'i, da so našle angleške èete pri prihodu v somalijsker hakäü ve da Je Aspirin sredstvo proti hripi in prehladu. Pri kupovanju treba paziti, daje vsak zavitek in.^vsaka posamezna tableta obeležena ■ z „Bayer"-jevim križem. Nikoli ne pozabite, da Aspirina brez! „Bayer"-jevega- križafniP OeiM p«d «. te. mi o* I& -.r* f, luko Kismajo nepoškodovan dubrovniški pan nik »Durmitor«. Tako je poleg posadke ro< šen tudi parnik, ki se nahaja sedaj v ingioi skih rokah. d 0 priliki 1300 letnice pokristjanjenja Hrvatov bodo. letos tudi v Sarajevu velika svečanosti sarajevskih iu bosanskih katoliča* nov. d Uredba e narodnih gledališčih se pri« pravlja. Zagotovila bo gledališčem samo« upravo. d Načrt vodovoda sa Slovenjgradee, ki bo veljal štiri milijone din, je gradbeno mi* nisitrstva odobrilo. d Zvezo srbskih društev v Zagreba J« ustanovilo 16 zagrebških srbskih društev. d Eksplozija je nastala na italijanskem parniku »Seunio«, ki je v bližini Splita nala« gal cement. Ladja se je do polovice potopila« d Ne odrekajte spiavarjem starih pravi«. Splavarji so že več let uživali ugodnost pok» vične vožnje pri povratku iz južnih krajev dn žave, kamor spravljajo splave iz Savinjska doline in okrajev Dravograd in obeh okrajev Maribora. To ugodnost so si morali splavarji vsako leto izprositi. Tako so letos pctaovnò potrkali na merodajna vrata in prosili z« ugodnost polovične vožnje, ki pa se jim zaen« krat še ni priznala. To odklonilno stališče mk nistrstva železnic bi naše splavarje silno pri« zadelo. Ugodnost polovične vožnje so splavat« ji uživali že leta in leta. Ze sam socialni mot ment je dovoljni temeljni vzrok poleg nacio* nalnega, da ministrstvo železnic lahko upožte« va prošnjo splavarjev in jim tudi letoe prizna' ugodnost polovične vožnje. Prepričani smo, da se bodo merodajni zavzeli za naša splavat* je in jim izposlovali tudi letos ugodnost pol« vične vožnje, naše delavstvo pa jim b» hvan ležno za njihov trud. d Oče 21 otrok. Zagrebškemu delavcu in vojnemu invalidu Ivanu Statu se jo te dni rodil 21. otrok. Otrok je enajsto moško dete. Botroval mu bo zagrežki nadškof in hrvatski 5' •strepetti dr. Alojzij Stepmae. Otrok bo dotti po inijma risofcea botro in>« Alojzij Dolar« iät Ja te 60 Jet »Ur, ajegwi otroci «o m ti.i ia zdravi Je delavec, p« vendar p:e-Brija Uio Merilno dntit.'jo. Kij rečejo k leva oatfi tagatiaski razvajeori, ki pravijo, da reč to «*ega ali dveh otrok ne morejo rzdr-•natr d Lirika kajuaka r LfsUjajri te te MÜ r aogačM »tei bo ««'.Ktiiike knjiirice. d IM MB dia je povarWil p«iar porteli J Jakoba fiteru v Tremar, i pri Ceijc. d li le«« je krra^ki Ijedtki krti? Iz B% pfeciiz« «oocr-e e»**. 15* rže&fc. |*wo:ke- Kataa pa je bil primešan fcjt. :«i2j prip«i;Aoo mleko je bilo de-loci poss^So. deiocu» fa »o ta 6>xiii rede-V t»ka!e:ih prime: i j-» m.šil doii'.ek vode aleka d OWiaa Utripava prid« pad Hrrafke, občiai Draga ia Otù^xa iz iaia.-fkäga otr*-jL (i k priti ja: ita btMiriai Stolen-ji d V BasjaJafci t* ptfeeiss počs=si3š «p»> Eis ca.-E~ga fciviega ipajaiijp» t-i „a Alleai XIIL «j ;« po aje-^ezi bäo f3é.:«LÌÌi sveten«« vojAO U ia ■■art o&so.'esih Scbov iz Ba^ialuke. Oi Sen firi I* di£*s 9 oseb. d Sprejea aladfffev v Iaieairsko pod-l&stziM j ioij v Sai-ru, Kocjeaiiio v Zeaju-sa. Artilerijsko v Cupriji in Avtomobilsko podila^^ii",- loto v Beogradu, Zarast od 18 it V. E:* a prijavo je kratek. Vsa to-ade^oa pojks-.A dobiie u-tmeno ali pismeno: p.saraa Per Fran, kapetan » p Lfat"f>a4, Maistrova 14. Za pismen od-goeor pruožite znamke ali kolek za JtO di& d feS® tea parali na za potrebe naše industrije ia obrti bodo dobili v kratkem iz Ro-amije. d Baibejnik Ha rt pride aa vrste. Konec marea se sciane v Ljubljani veliko sodifče, da sodi razbojniku in rokovnjaču Tonetu Ha-eetu, ki je star 23 let; rodil se je 17. aprila 1917. v Podeerkvi na Notranjskem. Obložen je zaradi roparskega umora, dalje umrtitve oblastvenega organa ter dalje 39 zločinov raznih vlomnih tatvin in ropov, ko je skupaj s svojimi tovariši naplenii v dobrem letu raznega blaga in denarja v vrednosti okoli 150 tisoč dinarjev. d 100 milijeaev diaarjev posojila Je aa-zveza vodnih zadrug v donavski banovini (kje?) za nujna dela. Pri seji, na kateri ao eovorili o razdelitvi tega denarja, sta bila v Sove m Sadu navzočna tudi prometni minister inž. Bešlič in ban dr. Kijurina, belgrajski župan Jevrem TomiC pa je sejo vodil. Posojilo Jubite j vzorne zadruge Te dai smo prazno *ali letnico HranO-W« m pwojüniee ter 20-letnico Kmeti,jske aadruge. Ker imata obe zadrugi nad 450 čla-od katerih )e v«k «an v imenu noje ae Je veselila lepih jubilejev pač £bka večm« v« faIe in okoljfe G dekan Gornik je daroval 24. febr. sv. mašo za umrle ■atemnitelje te Sane obeh zadrug. Ka kom I» »po prepersi domači pevski zbor. Po sv. masi je bilo v lepo okraieni dvo-tatu Zadruineta doma slavnostno zborov«. »|e. Predsednik hranilnice Strman Lojze se »s «pomnil velikih slovenskih zadružnikov dr. Kreka in dr. Korošca, nato pa še- ustanovila Hran. niče pokojnega kanonika La.Tea-Kato je prebral pozdrave in čestitke Se JS". "8 jl"e'ieV iD biTSih naf'h «ode- Sparhak- «a, Plete in drugjh. Naše ljudstvo je vsem « njihove velike zasluge še uneraj hvalež. Nato so govorili, predsednik H. in P. Star-01 ' (Šmartno pri Litiji) man Lojze, predsednik K. Z. Jurič Tone, g. kaplan Starman in končno slavnostni govornik ravnatelj g. Gabrovšek iz Ljubljane. Ravnatelj g. Gabrovšek je v svojem govoru med drugim poudaril dejstvo, kako je v teb letih nešteto potrebnih dobilo pri H. in P. posojilo na nizke obresti, v trgovini K. Z. pa poceni in dobro blago, dočim so sami po najvišjih eenah lahko vnovčevali svoje pridelke zopet potem K. Z. Nihče pa ni izgubil »e pri H. in P. in ne pri K. Z. niti dinarja. \sak trezen človek naj premisti, kaj bi bilo, če bi obeh zadrug ne bik>. Nato je g. ravna-teli razložil sedanji svetovni gospodarski po-»Mj. ki je tak. da bo maleea človeka rešilo samo pravo nesebično zadružno življenje Po-v ten> vrtincu ne bo opravil ničesar. 1 Obema vzornima zadrugama k jubileju | čestitamo in želimo, da bi. kot doslej, tudi vso bodočnost delali z igto p'Ärtvovalnostjo v ko- ! rist našega ljudstva. Družina je država Cterek Je dmiabaa bitje. Sam iase M as«re živeti. Draiabaest je aajae redila država. Zate ati apettaL da Je ai eblačti raxea ed Bega ia te, ki s«, te ed Bega pesterljeae. Kdor ae ta rej Bsterlja «Masti, se apira beiji aaredki Vena« pa, kaki*» iuk vlada danes ^ pevMd, dah edperaesti te dah aaeadeveljn«. tU. |>rmiia»k« i»!j««je Je v kartet državi. Kje» naj« d«aaa akteaiti »vej« v«lj« draži«, iti «bte^L tam Ud« anali bili tedi ja'ai« «dredteJM pekeraL kjer je pa draiiu-ke iir-i^aja alütM, iaa fi tedi država m prid« i» *v«je rdjs«. Ia iparacter «e keti red kidedeiccr. teMdd aa Javna pokara vsake drtere. Držara se aerate tega zavedati j« rserae draiiaako üvljeaje vselej ia p«r<*d podpirati. Ka vaernih dražinali steai država, aa pekrarjenih pa Ja d«asa ajeaa pagaba. 100 milijonov ao dobile zadruge po nizki obrestni meri, namreč po 3%. Obenem so dobile tudi 10 milijonov poaojila n nskup pogonskega materiala. Vse zadruge bodo dobile dovolj pogonskega materiala, ker a» je u to vprašanje zavzel posebno prehranjevalni minister dr. Protič. Novi grobovi ■ V 8redišča Ja aaarte slo štiri m pol letna ženica Terezija Carin, roj. Koterič, v župniji Sv. Bolfenk na Kogu. Bog daj pokoj-nici večni mir! m Umrli so: v Ljutomeru posestnik Go-k>bič Jakob, v Ptuju trgovka Erna Klemenčič, v Mariboru davčni kontrolor ▼ p. Josip Masten, ▼ Velikem Ceroven hčerka posestnika in gostilničarja Danica Badovinac, v Ponikvah ob juž. žeL župan Anton Štor, v 2ireh poštni zvaničnik Alojzij Demšar, na Lokah pri Zagorju poslovodja v p. Ivan Ostrožnik. v Ločah pri Poljcanah posestnik Jože Kranjnc, v Dobrunjah zasebnik Leopold Rozman, v Tacnu Frančiška Tršan, v 2abjeku pri La por-jah posestnik Anton Beve, v Novem mestu učiteljica v p. Gizela Eckel. — V Ljubljani ao odšli v večnost: bivši trgovec Kotnik Lu-dovik, Zdenko Jerko, višji kriminalni nad-zornik v p. Ivan Toplikar, žena uradnika Riž-nar Agata roj. Šimenc, znani gospodarski delavec g. Janko Jovan, Karolina Freyer, Helena Suyer roj. Petričič, uradnik drž. žel. v p Gajšck Anton, vdova po trgovcu Celicija Kli-manek, Vinko Kern iu Marija Megušar roj. Zumer. — Naj počivajo v mirul Ii uredništva. V Ambra«: Poročajte nam kaj bolj zanimivega! — »katerim depisaikom: Dopise naslovite na uredništvo in ne na upravništvo. — Sv. Beaedikt: Zanimive novice so nam vedno dobrodošle. — V 10. štev. }Dem«ljaba< od 5. marca je tiskarski škrat med dopisi Ganfane v Slovenski krajini spremenil v Janče, kar s tem popravljamo. — Rečica: Naprošene knjige nimamo. — Smešnire: Izbrali smo samo štiri. Drugo bo urejeno. — Radeče: Verjemite nam, da je koristneje, če ne objavimo. — Dopise o številnih družinah naj spremljajo vedno tudi njih slike. — V ßt Jani: Obširno o tem je že pisal sSlovencc«. gfffv. ir._> DOMOLJUB« dne 12. marca 1941. razgled po svetu Švicarski lisi o pripravah za vdor v Anglijo Švicarski list »Journal de Genevet poroča, da dela nemško vrhovno poveljstvo obsežne priprave v severni Franciji, kjer se zbirajo številni oddelki nemške vojsk» in letalstva. Pripravljenih je veliko podzemeljskih letališč, iz katerih letala mečejo kakor iz lar dij. V vseh zasedenih pristaniščih zbirajo Velesile esišča ne bede devolile, da bi ameriški transporti orožja kdaj prišli v Anglijo, piše Gayda v »Giornale d'Italia«. Bolgarija je ie 17. novembra podpisala tajno pogodbo z Nemčijo o pristopu k osišču, trdi švicarski »Vaterland« od 7. marca. Vlada Združenih dršav Severne Amerike pod nobenim pogojem ne bo dovolila, da bi ozemlje, ki ga ima kakšna neameriška država na ameriškem kontinentu menjala lastnika in prešla v roke kakšne druge neameriške države, je sklenil ameriški senat. Kaznim verskim redovom je dovolila vrnitev v Francijo sedanja tamošnja vlada. Grčija je pripravljena aa vsak napad, naj pride od katere koli strani, piše grški list »Akropolic. I)o novih nemirov saradi pomanjkanja il-veia je prišlo ponovno v Parizu, poroča »New-york Journal«. ,, Nemška zasedba Bolgarije lahko tudi pomeni, da Nemčija ne bo poskusila neposrednega napada in vdora na angleško otočje zaradi prevelikih žrtev, ki bi jih imela pri tem in da hoče Anglijo pritisniti po ovinkih čez Balkan in srednjo Azijo. Ce bi bili Nemčija in Italija prepričani, da bo vdor na angleško otočje uspel, bi ne iskali bojišč in prilike drugod, sodi »Newvork Times«. Sovjetija je Bolgare prepustila njihovi usodi, sodi ljubljanski »Slovenec«. Angleško poročile bolgarski vladi trdi, da je Bolgarija s prihodom nemške vojske kršila nevtralnost, da omogoča ogražati angleško zaveznico Grčijo in da bo Bolgarija vojaško so-delovala z Nemčijo. Nemčija nima »hrbtnih namenev proti Bolgariji, Jugoslaviji in Turčiji, temveč «i prizadeva za svobodo Balkana, izjavljajo v Berlinu. Japonski tananji minister Maeuoka se bo odzval povabilu nemške vlade in bo v kratkem prišel na obisk v Berlin. Napad na katere keli države ameriške celine bi Mehika smatrala za napad na Mehiko^ je izjavil njen zunanji minister Padilla. Grki porečaje, da so na albanskem bojišču zopet ujeli več tisoč italijanskih vojakov, med njimi tudi generala Giuratija, ki je prej petimi dnevi napredoval v generalski čin. 26.538 mož je bile ubitih ali je izginilo t februarju v bojih po Albaniji in v Afriki, poroča italijansko vrhovno poveljstvo. 12 pehotnih in dre konjeniški diviziji je že mobilizirala Bolgarija, poroča švicarski »Journal de Geneve«. 100 nemških letal i® zopet bombardiralo »nglcško Malto. Nemci ladje in delajo splave, vojaki imajo ob francoski obali vsak dan vaje v izkrcavanju. Pri francoskih tovarnah je naročenih na tisoče in tisoče rešilnih pasov. Nemško poveljstvo hoče najprej zagotoviti dovoz preskrbe in ojačenj za vdor v Anglijo. Vse bo končano konec marca. Zasedeno ozemlje v Somaliji in Abesinljl je po angleških poročilih že večje od evropske Anglije. Potopil se je angleški rušilec »Dainty«. Pri Leletih eb Norveški so Angleži potopili po svojih poročilih 11 nemških ladij a skupno 18.000 tonami. V Kismaji (Afrika) so Angleži zajeli pet italijanskih trgovskih ladij a 28.000 tonami, vedo v Londonu. Pri prihodu nemške vojske v Bolgarije so zaprli čez 100 bolgarskih komunističnih prvakov, poroča moskovski radio. Fraaklia Baeeevelt, predsednik Zdraienik dršav Severna Amerika Ta teden bode prišli v Anglije trije novi Rooseveltovi zaupniki; njih delo je pospešitev ameriške pomoči. De hade psmorske bitke je menda prišlo t Magellanovem prelivu ob južnem koncu Amerike med nemškimi in angleškimi ladjami. Podrobnoeti niso znana, t Norveška be v kratkem sklenila popolno priključitev k nemškemu cesarstvu, napoveduje londonski radio. Grške vojske doslej ie varuje — slabo vreme, piše italijanska agencija StefanL V Abesinljl so abesinski četniki zavzeli utrdbo Burye in se bližajo Debra Markosu. Mine fo p«M* Angleži »eh «hali) Norveške do GibrÉltarja, pravi jrtročffe aa» gieškego mornariškega ministrštv*. A letno prijateljstvo in trdno sem prepričan, dt se te vezi nejbodp tykoji pretrgal« je izjavil te dni matèal-Petah* J Grki bodo sami izpraznili grški del Tr*< kije in ga izročili Bolgarom, poroča madžare ski »Uj Kemzedekc. Glavna sveta češkega Sekala v Pragi f« Izdala proglas, v katerem zavzema svoje stm lišče do novega nemškega reda v EvropL tj proglasu je povedano, da ta novi red in njegoi duh nista tuja češkemu Sokolu, temveč odgo* varjata narodnemu idealu in izročilom ustano* viteljev češkega sokolstva. Novega ameriškega veleposlanika Wiaàa* ta je pri prihodu v London pozdravil sam um gleški kralj. V italijanski Somaliji so ujeli Angleži do« slej 4000 italijanskih vojakov, med njimi tudi tri brigadne generale, trdijo Angleži. 400 vagonov sladkorja je zgorele v romun« ski tvornici sladkorja v Botozeaniju v Moldavi M0 tankov-dvoživk (amfibij), ki se upo> rabljajo za vkrcavanje čet, je naročila amerfe ška vlada. Angleška kraljica mati Marija je z obema vnukinjama že več tednov v Ameriki, poroča italijanska Štefani. Angleški kralj in kraljica sta obiskala poljsko vojsko na postojankah ob škotski obali, poroča Reuter. Do prekinitve diplomatskih ednešajesi med Grčijo in Bolgarijo še ni prišlo, prav tako se Grčija še ne nahaja v vojni z Nemčijo. Tudi Bolgarija je uvedla izkaznice JM obleko; s tem je že šest evropskih držav uve« dio to vojno novost. V Johannisburgu v Južni Afriki je prišlo do spopada med prebivafci, ki so za Anglež« in proii njim. Samo 120 km so oddaljene nemške čete od gršega Soluna. Francoski kapitalisti v strahu pred finanö« nim polomom v Franciji vlagajo svoj denar V angleške in ameriške vrednostne papirje. Za 8.5 milijarde dolarjev zlata je bilo pro« nesenih v ameriško trdnjavo zlata Kentucky Vault, kjer je zdaj vsega 14 milijard siate. Poleg tega imajo Zedinjene držav» ameriški za več ko 8 milijard dolarjev zlata. 504 milijonov lir se ceni zaslužek gojite* ljev svilenih bub v Italiji Anglija je prekinila Jgflematske odneCafg z Bolgarijo 5. marca, vendar angleški poslanik Rendell še ni zapustil Sofije. Niti najnevarnejši dogOAd na Bal lupo m bodo dosegli, da bi Grčija popustila, je izjavi grški ministrski predsednik. Nemški pritisk na Chrfije so ko atei, ko bodo nemški oddelki zasedli bolgartko-griko mejo, sodi francoski tednik »Candide«. Posebne dovoljenje turške vlade mor* imeti poslej vsaka ladja, ki hoče prepiuti Dat» danele. Pri tritedenskem obleganju so čete gen«« rala De Gaullea zasedle oazo Kufro v Libiji in ujele pri tem 1000 Italijanov. Zadnji nemške-balgarski sporazum je st« jajno opravičil bolgarsko politiko za svetovno vojne, je izjavil te dni bivši 80 letni bolgarski kralj Ferdinand, ki živi v NemčijL n Prostovoljna gasilska četa geakev tara pri« radi v nedeljo, dne 16. marca ob 15 popoldne O šolski dvorani igro v 8 slikah »Črna žena«. Vljui« no vabljeni I Kratke iz vsega sveta po DOMOVINI Lov za zemljo torà Wima m-".* e ar-aesìa Ta «*e» ref-to pw «ora 3» šc -a«:; »rtaitra »v* M |r;*ae V s-iaiera «^area «.ISI,«;» a prao -r^iflOri,«. ix«k. «aa. 1»*—: v<3 su ór»aa. pa«a » >3;, àtr ul ilare r-^-iao-j e loo a lan »naj i Ta a»o » .e ač? « »v» Mi »ca a»» aa m .,1 Vi, -ja;. t: «o meii aenar i fr lite. a nnc j*.«* v m o. ijse*. pa. »: ira a looa ai poetico — «a nu naija ~::na. ira- f gì a Tuj» ia T-i—tao i?» ct ia — :ane« n: t na;: rfi»«:. ;«n»v»i- 7 ena t jua.ieana A.: ton:.a 3 .'a e Sanica 3a »je Ma.-iiae 2ruh*. a:o :a « .0 ii a« : n >. . h; r^ml a " tnvar-s ... ▼ on» asr-m ^ev:;!i. "ij i 7^-ra iir ' *ms«a>k. .co ae-iei.« e ji! pr ia» ja». -«at. .e pr.-^hi m«a •je*;.»»: {miei a —.-. - Haa.ro. T«a- e po*»- ■a.o '.H je*.«--'. la ai. tirek «no nrr-di?» t--;» •ani'vco raau-ra i; •«, xsazaia. «a « s e^a nire raia-^k? imetanati nrt.iofcùe -adi -va üt .» ia;no pongano -ioór. tosimi:.:, i. •'"'"I iiainm ."am sestanek pr»'»i o 1Kt' 0 * »röi 4b polni ieonm. G. pr-dava-W| » fwr. 1 7Z?r, ; -n.aiiine :n o B,a- «nssin -»sanizar-i. nasti Sanso^Keca on<*Éi ■ tei O» 7:ačt:o « Bota. 3ii C tian kaaa-« Sai. cz rv*. 3il e »»r m.ii.tm-.i. 7 •h-*: »e ■ NKn. Sai -|Ar-ra ■ r^T * .'«^"7- „ ia »Mino m-èaira,»;« r » ir^'faTf^r7 rr1" - """ tmfofiTl t» JS «radiSana. 0. ™ ' *."""' »«Vita' _ Dnbili «den avvHv «.J"®1" Leto. » fe tfr». ■"«rat naoiavìia w oh w«,-. ■ aürc ,A» K_ - ' "^»e 'ranim* m |l Mpr,?l- -iodje am*t ' r *b ie»e«. — T .•:: t nii far; e Teaika po> u igr-m a -«i ,«11« lima,« aire- a; if, «iri^ a aani la.e , T^. ctoL^.30 «rat — Praa*amo ir-i- «^o >3 ar r~r.0 e«» »» 'd -t« ± o;er .o a i »t- lom t Stor-anu. s'a oten4i M ! -xü:—TM» •-at=-cifL korr«mii Kjo tiorv St. 1 aar il » jlunsi ?o«oaan «a-, t aH -i. » soia'. .e irra-iia. — . sno jčitei a Z- htiaJi- ìjl t&i.h* x. mvu^o ièf-raa pn "xuiiu a iai» ^ìo n&fl jcntnf 3»«a 'iie*;-? av» t dobr- j « :-3ra - a o aar:-, .a xhio o« ^z- j j «ti itrrre -esir-räe seai.-aie »."naia jotovi. — T-m—e-a vt e pričal dne ' Ä sli » 3«fiià fHiiaìiiw«Iii za ie pr~iv> I ; Bata 3 i«?*.«. — 5.-1,ena .>r;an,ac; a JRZ t j ! jaa fv-p. »iai «učni zoor » amiei.o i ' Ui. iir-a p» uirui;; fv 7ia.-i v Baragovem iomu. j *c v a ar: soni ?"kaoau «thj 7-anca 0D«iiDai.u3a<. m -'. .1- ' suikot tara pr: Tj«2caà. Gia« nono' « r i -T- '.r m im ia-joaaso T***, da « «r Janez T rampai »ji poreciü. a«Kir. iec ▼ «ano prvraT:~ea po- , 3ia4a : t«àarcar. P; :-•--čec e jt; teacj jd-'.očtn pnaai c a 5.' atraoia. Na zair>:i pot •o Ji iprtia:!i Jaaùc: a - tu Kev:-jo .ucist ' a_ Na ▼ em ioTra ac ma p«.ci aap«.-. V iriti m poTr-ae aa: c tudi po -somi •Uke. CmH ;e A.tton Lasnj^k iz Banar-•keaa. 3ii Ter-n nož. Naj Ta «v*mi Terna iuc! — fantottji: oò»{ '->o i *>:•• • ; lek.'ijkega {mika aa prazn.< it Joiefa priredil aita^iem o. tme'.ek ob S pooo.une. Pr.iite. ne jo vam tai! 5te*-a<-e pri Ti e mrl Jo£>o Aa- imina t turwi et. Na.-»; ia >'a je pa«til v •nev«";«%et. -vin.sa. s;»r «; » laicaoal bolezen n 'ako "<-*-t t pr»-an j-no Va. oočitj i juni! — -adn.<• a«* lattaio pr 'al or-eej nn.-manja a «Hefcrata. ?-»■- .0. u y»to sa:a še pr.čeii z I "H trwe « r>Ma aai s fo.;,-. CT a m«»:- s« te i-A ker taat U t*t. -aaa.*^ . ' fdu k i »a paoMi. <4a4>a'aa fri Celja. Za t -«i» pou.v , àkaf Jf tare-rz'a miuh t* 'J, n j aa«. «a. — I«*.* w** kta>c,a Xicaiiom apa:4 m pr-ji^ai af»: j Sui-a«. 0% oiqrjm. t 0oa a« m aairail; u -.sa aaaie «s ti« öm-::», kater-* « az : it -. j» Urmxm t MiiapaÄ b/ k H aaacri nač««r;i :«-kiMk« Mar: j« énir«, tetereirj:. ka i sa-«. 3-:< aa wt p^aórr^; ?j«ai « 5iš «r-a^a p* '«c Rad « prte« ; <1 arai* a p*: * aa-»ia a 3oe aiaéa fai bo ion r»-tih -noxa. rosi^-tnfnn bar tei in a '*a a n aanieaika >Domoi,uoa< ahia tem. a tornata. ^«•a ia ikofjo Loko. P"-'ek!i V-t»n imo m«i i'inovTie J, »antp »IJJ,, j,,- w " ^ dan« opocr-amo. ,_„''"'""'i« P" CHja. Xaia nnfna » rjr-«f «ratkim iobavla četrti latjon «or-.w.' la,e„ v lem. po 323 lin ^^rskj «ot. _ Toom vr^me » ia prvabi.o v-nocraaimkr v OTree. kjer prdno -ie o K—In »? bo prčeia kr^j. yri'»ia. Waf « t-i»" r*^- »f^ü-A. Ixiä ' ®-r t>u 1 rfrr a iwiafl sa KXoa*:b trava » a p- - dela toL-ko «»na 1 otaie. na re - a za tov;., ic ž-t»: Imel pa »fM i!a>o a-k 31 : .-* poTzrcè a nari.u «ro acpr-.i-.ko. -r «-i-' n : t «w aa r he: 3 » «t riztT»^ ra rirfo'i •» rta-». . ;•> i p<:!na Lah" n rh. po«»btw laicev Im»! . '1 r"0 "ti>-a. 1 i-*-loTaI twl to La«!--~t. V v m pw'n » b.! ze!c izarj»n: v^anb aalov.1 te'i ko rib. ia ; h j« pošiljal v mecto «von» ta r. -J »1 «tnale»« Iz kaz»n«k b uti sn Vtv pri «o«:.-.: i, državnem toilsivu. županstvu :n oroin.i.b j» rai-v «ino. ia j» bil ara.li rib že večkrat tn oni kaz:,-ovan. To«ia nava ia je železna sri ra. ftul- ia-ii za n so «pareetovale. Ce «o mu orožniki zap!»- 1 rb^ko onxi;». mreže in io!n. nabavil «i ;e B«ve potr«»b^:: n«. V«e to pa i»ve«ia ribolovikfnnu ui .0-n »a a: bilo »sej. če j» Trmoglav pobial n»ka. ini ali tednov upora, pa zakupniku ni n č pomaga o. SekoJ pa je imel Jan»z t rbolorom t»! kan-«ko smolo: ne »amo. da ie bil aprt gwi! je tu-ll Dtačaf. akapo ku vel ko o«iš4otia:no m ie ver e pravdne itroò««. Imei je oarare« dobr»ga 5pr:.a-tei,a<. » »ater.m sia w »prta aridi malen»o^ti. Oi le.ia iat » pa je ta p-'jaWi pazil na Jan"za, k pa te«a a. »lat;!, aj-rr»'} > iov'i naprej, poeta'a ita nav.tecio zop»t pnj.-itel.a. To bra pa !e au Ja a»r»ča a Jaa»za. S»k»aa dne ob času. ko •o » mie: lir»!.-.; a -.i, j» Ba:iaiie to»ili. jih j» a"-"']<"3r] t»' ^n aa or;L S»o o ir»Aj zaupal ■ : : r :-::.: - a - -i 1 bese-iami. ,ia «f mu lako pi»a it ti pi'.jwi il mili dama, aiti v Amo-r.k:; p -n ' «»eira tt>-0i pr- ateiia n naleblal t» « i«tTTMT. aayranl e Teč part: . kt jih jc po 3 3 i-isr "h atspn-ki foravi! 1 mesto do natinira- »t a pnTataikar. kater-. *u ribe prav poceni kapi'i pr.ateij oa j» f»'«j a.i»ro raaod<*t «kupnikn, na;bri oto. k»r ni dobi! n kake inapifn n«*< : ta-kapnik na je po «vo em o.fretn;ka »'oèil proti Ja-n»>3ti tožbo na plačil« o«ièko.ln bilo iakauno. da j« res neopravljeno tovil ribe. «r»«ieoaanowoq< Stran 9. Življenje kolonistov v Braziliji V Braziliji je dosti kolonij, priseljencev iz Evropo, in tam je zlasti ženskam težko živeti- Žena kolonista mora priskrbeti krmo za živino in jo na plečih znositi domov iz gozda. V najhujši vročini stoji v Roci (njiva na gorskih obronkih) in seka. Mora prati, peči, kuhati, šivati, vse mora napraviti sama doma, celo milo mora kuhati. Njen mož mora sekati drva v gozdu ali pripravljati njive v pragozdu. Veliko moških je v tvornicah in tedaj se mora ženska sama usvarjati s kmetijo. — Družine imajo dosit, tudi po 16, 18 do 20 otrok. Ker so otroci zmeraj na zraku, so močni, zdravi, čvrsti in ne poznajo škfofuloze ali angleške bolezni. — Mnogo ljudj pa uničijo N a z n a n t I n st Jakob ob SavL — FO uprizori na praznik •t. Jožefa, 19. marca ob 3. uri popoldne v prosvetnem domu prekrasno dramo v 7 slikah »Luč z gora«. Zaradi dolžine igre pričnemo to imo. Predprodaja vstopnic pri Kobalu. Pridite pogledat, ganila va« bo Jo solz. n Preserie pri Kamnika. Kamniški odsek, Prosvetnega društva iz Brezovice, uprizori v nedeljo, 16 marca ob 3. uri popoldne v Prosvetnem demu v Preserju Finžgarjevo ljudsko igro »Razvalina življenja. Omenjena igra je pri prvi predstavi na Brezovici, p rioppolnoma razprodani dvorani, dosegla oaj-boljii uspeh. Zato tudi, vabimo v»e na naie gostovanje, da v obilnem številu pridete v Preseriki Prosvetni dom. Vstop-ice bodo v predprodaji na dan gedstave od 12. ure dalje v Prosvetnem domu. — n Nabiratelpcc novih naročnic Vigredi skrbite da bo za nove naročnice poravnana naročn:na 30 dinarjev do 31. marca, da boste mogle dobili nagrado. Razpis nagrad je v decembrski Vigredi. — Uprava Vigredi, Ljubljana, Pražakova ulica 8. n Mekinje. Tukajšnji fantovski odsek uprizori v nedeljo, 10. t. m., ob pol štirih popoldne krasno igro iz rimskih časov »Mlini pod zemljo«. Vljudno vabimo! n Hranilnica in posojilnica na Krki razglaša, da bo na praznik sv. .Jožefa po prvi maši širši zadružni sestanek v šolskih prostorih. Vsi, ki se zanimate za procvit našega zadružufcštva, najvljudneje vabljeni! n /.druženje vojnih invalidov, kraj. odbor Moravče, poroča, da bo redni občni zbor 10. marca po 10. sv. maši v šoli v Moravčah. Vabljeni so vsi invalidi, vdove in svojci v vojni padlih. n Vojnik pri Celju. Ne pozabite obiskati telovadno akademijo naših fantov in deklet. Bo v nedeljo, 9. marca, v posojilnični dvorani. Tudi ii sosednih far pridilel n Pij XI. in kartuzljanski red. Str. 15. S poštnino 2 din. Izdala Kartuzija Pleterje, pošta St. Jernej, 1941. Priporočamo lo k.ijiiico. ki je polna globokih mieli samega vrhovnega poglavarja svete Cerkve. n Dne B. marea 1941 Je neznanokam odšel 10. septembra 1928 rojeni Anton Rot iz Rakitne pri Borovnici. Je srednje postave, oblečen v zelenem hubertusu (plašč) ter ima s seboj rjavo aktovko. S seboj ima 2 suknjiča, eden je sive in eden črne barvo, ter dvoje temnih cajgastih hlač, 1 par čevljev in 1 par šolnov. Ako ga je kdo videl al! se je pri kom ustavil, naj takoj sporoči na naslov: Anton Rot, Rakitna 23, p. Borovnica. Stroški se povrnejo n Prosvetno društvo v Mavfifah uprizori na praznik sv. Jožefa in v nedeljo 23. t. m. ob 15 v drofitvenem domu zgodovinsko igro Izza kmetskih puntov v 7 slikah >Za pravdo in srce«. Vabljeni! n Dobrepolje. Fantovski odsek bo priredil na praznik sv. Jožefa ob 8 popoldne v Jakličevem domu telovadno akademijo. Pevski zbor bo vmee zapel nekaj pesmi. Vabimo vso prijatelje, zlasti pa vse starše, da pridejo gledat svojo mladinol n Fantovski odsek v Mirni peti priredi na praznik sv. Jožefa ob 8 lepo telovadno akademijo. Prijatelji vljudno vabljeni I n Brdo pri Lukoviei. Fantovski odsek m de-»liški krožek na Brdu proslavita praznik sv. Josefa dne 19. marca s telovadno akademijo. Prične druge bolezni, n, pr. malarija, legar in gliste. — Kolonisti živijo zelo skromno. Uživajo edino tipin (nekakšne vrste krompir), črn fižol, moko iz rastline manio in riž. Mesa in rib ne vidijo dostikrat. Pridelki so zelo poceni. Imajo pa toliko sadja, da si Evropejec sploh ne more misliti take množine, ko je čez 300 vrst raznega sadnega drevja. — Kar si mora priseljenec kupiti, kakor obleko, obuvalo, sladkor, porcelan — je pa zelo drago. Zato si pomagajo tako, da so vsi bosi, da si sladkor delajo sami in da imajo le po četvero, še-stero krožnikov, skodelic in kozarcev. Navzlic vsemu so priseljenci dobre volje in so radi v ondotnih krajih. se ob 3 popoldne. Prijatelji naših organizacij, udeležite se! n Seuèur. Prosvetno društvo v Šenčurju — odsek pevskega zbora Visoko — priredi v nedeljo 16. marca ob 3 popoldne v dvorani Prosvetnega doma v Šenčurju narodno igro s petjem v 7 slikah »Krivoprisežnik — Borba med krivo prisego in poštenostjo«. Cene običajne. Vljudno vabljeni! Kraliestvo Siam ali Ta ska Tajsko kraljestvo meri nad 500.000 kvadratnih kilometrov, to se pravi dve Jugoslaviji. Ima pa le 15 milijonov prebivalcev. Leži v vzhodni Aziji med francosko kolonijo Indokino, angleško Birmanijo in angleškimi kolonijami na jugu Malajskega polotoka. Tajska bi bila zelo važna postojanka za Japouce, če bi hoteli napasti angleške kolonije in zlasti Indijo Tajska je ena redkih držav v Aziji, ki so si ohranile popolno samostojnost. Ker ni bila ravno na poti velikim evropskim državam zato se niso zanjo brigale in se vanjo zaletavale, kakor se do nedavnega niso v Abesi-nijo v Afriki. Tajska Je kraljevina. Vlada ji petnajstletni kralj Ananda iz.dinastije Kakri, ker se je riioral njegov stric Prajadhipok prestolu odpovedati. Namesto mladoletnega kralja pa vladajo trije regenti — kraljevi namestniki, ki so študirali v Evropi in Ameriki. Pravijo, da so navdušeni zagovorniki načela, da morajo v Aziji vladati Azijci in ne več Evropejci Zato hočejo svojo državo razširiM, kar se jim je v boju s Francozi in zaradi pomoči Japonci tudi posrečilo. Za kratek čas Neki vdovec se je odločil, da si v spomin na pokojno ženo ohrani njen klobuk in položil ga je na polico Ni dolgo trajalo, ko se je vdovec znova oženil, a tudi druga žena mu je kmalu umrla. Na polici pa it« zdaj ležala dva ženska klobuka. Ko je tretja žena prišla k hiši, je postala radovedna, kaj naj ta dva klobuka pomenita in mož ji je dal pojasnilo. »Lepo od teh.e« je stisnila skozi zobe »toda opomni si, tretji klobuk ki bo ležal na tej polici bo tvoj cilinder. ^ Lenka: »Povej mi, ali me res ljubiš, France?« France: »I seveda te « Lenka: »Ali bi šel tudi v smrt zame?« France: »Nak, tisto pa ne, moja ljubezen je nesmrtna.« • Lt drvečega vlaka je po naključju padel neki petnik, k «reči pa priletel na kup peska tako, da se ni nič po&odoval. Ko je prišel do njega železničar je ponesrečeni jel tožiti, le kaj nai zda| storim. Železničar je pobral vozni listek, ki je ležal poleg onega oa tleh ter mimo de|al: »Nič hudega, ta voani listek vas opravičuje za enkratno prekinitev vožnje.« ^ Učiteljioa (v prvem razredu, mali Micki): Kje pa je pika na i?« Micika: »J« še v svinčniku.« Gospa (služkinji): Mina, nocoj ko bodo gostje prihajali, ne imejte nobenih dragocenosti oa sebi.« Mina: »Saj nimam nič takega, toda vseeno, hvala lepa ker (te me opoaorili, da «o takšni.« nT n 1. Naša vojska ir pripravljenosti »Majhni amo po Številu, toda največji po ljubezni do domovine. V tem je moč naše vojske.« Jugoslovanski lahki tanki se pomikajo skozi vas Kolesarska patrulja se skriva pred letali K m»T Pfiif »ff 1 ^^H wèèém*' , .g^JPfPLr * i Nemški topuièarji peliejo top na določeno postojanko . «A. Tudi Bolgari poznajo ples >koloc, kakor nam dok je slika L i Nemške čete Ef-'kskujrjs eb sedelevaaja letal Italiiaosk, , „ , n * * Italijanski general Bergonzoli, imenovan »električna brada«, ko, „jetnik v Kairu Po podatkih ljudskega Štetja leta 1931. bik) povprečno na vsakih 100 prebivalcev 51 oseb neomenjenih, 42 oženjenih ter 7 obvdo-velih. Povprečno se poroči na leto 252.000 oseb. Število porok polagoma pada, kar je razumljivo radi gospodarskega stanja. Glede na ločitve zakonov prednjačijo mohame-danci, pri katerih pride na vsakih 10.000 prebivalcev 192 ločitev, pri pravoslavnih 46, pri rimokatolikih 13. S tem v zvezi moremo omeniti naraščanje prebivalstva. Povprečno za vsa leta na zaj računano se rodi letno 448.000 oseb, a umre jih 257.000, tako da znaša povprečni prirastek 190.000 prebivalcev. Ce pa primerjamo število rojstev in smrti po posameznih letih, vidimo, da pada število rojstev. Radi primerjave bomo navedli par primerov: v letu 1930 je'imela država 13,780.000 prebivalcev. Rojenih je bilo 489.000, umrlo 261.000, prirastek je bil 228.000 oseb. Leta 1935 je bik» 14.767 prebivalcev s 442.000 rojstvi in 249.000 smrtnimi slučaji, prirastek 193.000. Leta 1937 je bik» 15.172.000 ljudi s 424.000 rojstvi ter 242.000 smrtnimi primeri, prirastek 182.000. Ako gornje številke porazdelimo na 1000 prebivalcev, vidimo, da smo imeli na vsakih 1000 prebivalcev leta 1930: 35 rojstev, 19 mrtvih, prirast 16 oseb. Leta 1935 pa: 30 rojenih, 17 mrtvih, prirast 13. Leta 1937: 28 rojenih, 16 umrlih, prirast 12 oseb. Trajno padanje rojstev pomeni pri narodih začetek propadanja v kolikor se vsled boljših življenjskih pogojev ne omeje smrtni slučaji. Saj je znano, da je v nekaterih krajih umrljivost dojenčkov silno velika. V padanju rojstev prednjačimo Slovenci, za kar naj navedemo sledeče primere: V Sloveniji je bilo na 1000 prebivalcev prirastka v letu 1931: 10.37 oseb. V letu 1935: 8.39 oseb, a leta 1937 le 7.33 oseb prirastka. Na Hrvaškem leta 1931: 10.46, L 1935: 8.30, leta 1937 : 8.41 prirastka. V drinski banovini: leta 1931: 20 45, L 1935: 19.17, leta 1937: 17.42 prirastka. V zetski banovini: 1. 1931: 17.27, I. 1935-17.56, L 1937: 16.38 prirastka. V moravski banovini: L 1931: 16.24, leta 1935: 12.61, leta 1937 11-36 prirastka. Za celo državo: leta 1931: 13.83, . 1935: 13.05, L 1937: 11.97 prirastka. Ti podatki nam povedo dovolj. Padanje rojstev je večje v mestih, na deželi se to man pozna. Ce je stanje pri drugih narodih se slabše, nas to ne sme motiti. Tujina se lahko posnema le v tem. kar je za naš narod dobro m koristno. Vse drugo moramo odklanjati. Za državo in zlasti za Slovence je važno, koliko imamo, pri nas tujcev in s čim se ti Davijo. Dobro moramo paziti na razvoj tujcev, če hočemo ostati na svoji zemlji lastni gospodarji. Izgleda da polagoma na to premalo važnosti. Tujec pa se vedno bolj vriva zemllo^i0*8! dS na meiah kuP«i« našo zemljo, bodisi da ustanavlja razna podjetja ™ »T?«1!5? na ta na£in Podjarmiti Tujci Z^t'V tem i® naä« nevarnost. Po Sv t.?1 'V™0 V Daäi državi 140.760 tujcev, to je za 37.000 več kot leta 1921. Te številke nam povedo, da moramo biti čuječi, ker to niso navadni delavci ki bi si pri nas iskali kos kruha, kot to store naši ljudje, ki gredo kot delavci v tujino in se običajno spet vrnejo kot delavci. Ce pregledamo kje žive tujci, vidimo, da žive največ v mestih, dasi so tudi okrai, kjer žive bolj skupaj. Tako ima Belgrad od celokupnega prebivalstva 53 odstotka tujcev. V slovenskih večjih mestih imamo enak odstotek 5.3, a na Hrvaškem 5.2%. V ostalih mestih je manj tujcev: v drinski banovini le 2.8%, v donavski 2.8%, v zetski le 1.7%. Povprečno živi v jugoslovanskih mestih 4 odstotke tujcev, to pomeni, da je vsak 20. mestni prebivalec tujec. Mesta so končno za vsak narod le vodilna, in kaj pomeni, če so tamkaj tujci I Važno je, da vemo v katerih gospodarskih panogah so tujci zaposleni. Kajti šele iz tega moremo spoznati, kakšno vlogo igrajo v našem gospodarstvu. Število je na videz brezpomembno. Ce pa primerjamo zaposlitve tucev s številom domačega prebivalstva ter njegovo zaposlitev, dobimo povsem drugo sliko. Skoraj ena tretjina tujega prebivalstva je zaposlena v industriji ter po ena petina v trgovini in svobodnih poklicih. Delavcev in poljedelcev je bore malo. Tujci so zaposleni kot nameščenci v tovarnah in vrše Ie boljše posle. Iz tega bi se moglo sklepati, da tudi lastniki podjetij niso domači ljudje. Pri nas dobe le ceneno delovno moč. V industriij in trgovini je sorazmerno z domačimi ljudmi trikrat več tujcev kot domačinov. To so porazne številke. Domači prebivalci, ki imajo kako višjo izobrazbo, pa tako težko dobe primerne zaposlitve. Od tod izvira tudi mnenje, da gredo naši ljudje najrajši v državno službo. Seveda je to mnenje napačno in zakaj, to nam povedo gornje številke. Za primerjavo zaposlenosti po posameznih banovinah naj navedemo z ozirom na štetje 1. 1931 sledeče številke: V Sloveniji je vsak 31. v industriji zaposleni tujec, a v trgovini vsak 34. Na Hrvaškem v industriij vsak 20., v tr. govini vsak 23. V Belgradu v industriji vsak 21., v trgovini vsak 15. V moravski banovini v industriji vsak 36., v trgovini vsak 81. V drinski banovini v Industriji vsak 34., v trgovini vsak 56. V donavski banovini v industriji vsak 50., v trgovini vsak 40. Za vso državo: v industriji vsak 29., v trgovini vsak 32. V poljedelstvu je razmeroma malo tuj. cev. Povprečno pride na vsakih 200 polje, delcev en tujec. Olede na državljanstvo se dele tujci na sledeče države: Madžarov je 21.000, Italijanov je bilo 20.000. Tu moramo pripomniti, da so med njimi všteti tudi Slovenci in Hrvati, ki so se preselili, a še niso imeli leta 1931 našega državljanstva. Rusov (ubežui. ki) je 27.000, Ceboslovakov 38.500, Nemcev 13.000, Poljakov 7000, Romunov 2600. Ostalih je manj. Od navedenih pripada veliko Židom. 2idi se zelo radi priseljujejo zlasti na Hrvaško. Hvala Bogu, da jih v Sloveniji ni veliko.. Od Cehoslovakov jih je ena četrtina, od Madžarov ena petina, od Poljakov Vseh 2idov tujcev imamo okrog 5000. Vseh 2idov so našteli leta 1931 na okrog 70.000. Zidi so bavijo predvsem s trgovino in imajo takorekoč vso žitno trgovino v Ba-natu 7 svojih rokah. 12 do 15 nemških divisij je krenilo čez Bolgarijo proti grški meji, sodijo v Ameriki Rooseveltov zaupnik polkovnik Donovan je že tretjič prispel v London ter pri prihodu izjavil, da je prepričan o angleški zmagi, je poročal londonski radio. Skupne nemške izgube od začetka vojne nad Anglijo znašajo 3123 letal, angleške pa 853 letal. Nad nemškim ozemljem so Angleži do sedaj izgubili 445 letal, trdi uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva. Zaporo nad vsem bolgarskim premoženjem v Združenih državab je izdalo ameriško finančno ministrstvo. r0S'ea " i,8Ui8n8k0 ki« I«*« kapi bomb pripravljenih, da jih bombniki ponese nad Angleže. Kako je nastala Sahara Z vprašanjem, kako je nastala puščava palla r a v Severni Afriki, se ukvarjajo znanstveniki že dolgo časa. Vsekakor so že dognali, da nekdaj v tistih krajih, kjer je danes sam vroč pesek, še ni bilo puščave, temveč da je tamkaj bilo naseljeno ljudstvo, katero je obdelovalo svoja polja. Šele kasneje je začel pesek riniti v tiste kraje in jih je popuščavil. Se pred kratkim so poročali, da angleške, francoske in tudi egiptske oblasti v krajih okoli Sahare ugotavljajo, da se hoče puščava Sahara še širiti v kraje, kjer danes ljudje še obdelujejo zemljo. Nekdaj so učenjaki trdili, da je nastala Sahara tako, da se je podnebje hitro ali počasi spremenilo ter se je zato spremenila tudi oblika površine zemlje. Zoper to staro trditev pa je nastopil drug učenjak, dr. Knoche, ki prebiva sedaj na Španskem, ki je na podlagi svojih raziskovanj na licu mesta dognal nove Btvari: V severno-afriških skalah so podzemske jame, v katerih je našel na skalno steno narisane slike in risbe. Te jame so dandanes v puščavskem ozemlju. Slike pa so danes stare skoraj 6000 let, ker so po njegovi sodbi bile narisane najmanj leta 4000 pred Kristusom. Nekako med letom 4500 in 4000 pred Kr. pa so se v takrat rodovitne kraje Severne Afrike in Azije priselili nomadi, potujoča ljudstva, ki so imela s seboj koze. Ta ljudstva pa so imela s seboj lake množine koz, da se je ta žival razlila po dotlej rodovitni deželi kakor roj kobilic. Koze so povsod, kamor so prišle, uničevale vse drevje in grmičje. Tako so sčasoma požrle vse rastlinstvo na ogromnem prostoru 6,1)00.000 kvadr. kilometrov, kolikor je pač danes Sahara velika. Zemlja je tako postala docela ogoljena. Tako je začelo v tistih krajih primanjkovali moče. Sčasoma se je dežela popol- noma popuščavila, ker ni bilo več potrebne vode. Tako trdi ta učenjak, ki zagotavlja, da je koza kriva prav tako velikih puščav v sprednji Aziji. Tudi tam je koza uničila vse rastlinstvo nakar je morala slediti puščava. Mačkam se dobro godi Kje? V mestu Trapecuntu ob Črnem morju. Vzrok je nenavadna razmnožitev miši in podgan. Meslna oblast se trudi na vse načine, da odpravi požrešne in nadležne glodavce, poskušala je s sirupi in zanjkami, a proti vsiljivim gostom ni uspela. Končno so jo mestni očetje pogruntali. V posebni odredbi so objavili, da mora imeti vsaka hiša vsaj štiri mačke >v službi«. Odredba je imela za posledico, da je cena mačkam nenadoma poskočila in se je razvila živahna »mačja trgovina«. Hudomuš-neži lovijo ponoči mačke na vrtovih in jih podnevi prodajajo meščanom za drag denar. Ta fa pa ras močan V kraju Soleftea na severnem Švedskem živi šest let star deček, ki je tako močan, da z obema rokama dvigne od tal 90 kg težko utež. V vsako roko pa brez posebnega napora dvigne po 50 kg. Medlem ko se drugi otroci igrajo, se pa on vadi v dviganju uteži. Ko so ga preiskali zdravniki, so izjavili, da je dečko tako močan, da lahko še naprej dviga take težke predmete, ker mu to ne bo nič škodovalo. Sedaj je prišel njegov oče k oblastem, ki jih je prosil, da bi mu bilo dovoljeno močnega dečka za denar kazati drugim ljudem. Tako bi dečkova moč bila vsej družini v prid. Lekarna v palici. Madžarska je ponosna na svoj najnovejši izum, na palico ze zdravnike. Na zunaj je to razkošna palica, ki jo vzameš lahko na vsak sprehod s seboj. Preprost gib zadostuje, da palico odpreš in da se ti pokaže majhna lekarna, ki vsebuje vse, kar je potrebno za prvo pomoS pri nezgodah. Tu je namreč 25 različnih medicinskih potrebščin, ovojev, razkužil in kir-urgičnih instrumentov, jn vse je lepo spravljeno. Značilni prizori na madjarski pusti: beli voli i izredno dolgimi rogovi Rabljeva roka Angleško «pisal J Fletcher Ray. Poslovenil Franc Poljanec. Nenavadne besede dečka nežnih let sem preudarjula. Kakšen duh deluje v nas, da ga otrok še videl ni, pa ga že ljubi. Moje oči pa tudi še nikdar niso videle, pa glej, vem, da moja duša po njem hrepeni. Bilo je je že pozno, ko sva se Jeruzalemu ribližalu — postregla sem namreč neki ženi, i je zelo trpela v hiši Ben tzrovi — vrata n> bila zaprla. Ko je čuvaj v čuvajnici zaslišal moj klic, je vprašal: »Kdo si ti, ki motiš moj »ur ob tej uii?« »Suzana sem, Scipionova žena, in dasi je «ra pozna, prosim, da me spustiš.« »l-j. ej. žena, ti si v tem nesrečnem mestu vedno dobrodošla,« je zaspano godei in odpiral mala vrata. »Tvoj mož Scipio te bo 7 "eseljem "Prejel, sai mi je šele včeraj zjutraj pravil, (lt> se kmalu vrneš. Ali si o tistem galilejskem Preroku kaj slišala?« O njem gredo namreč po mestu vsake vrste govorice.« Ko je Hermas to slišal, bi bil čuvaju rad ▼*e povedni, kar je vedel, pa sva morala hiteti. JJasi je bilo že pozno, ko sva prišla do našega stanovanja pri stolpu, sta naju Scipio ih Nid i ja sprejela z veeeljem. In prvikrat po toliko dneh smo sedeli skupaj pri jedi. Jaz sem bila od potovanja vsa trudna in razen tega me je pre-/ei<> veselje, da sem zopet med svojimi, zato "em malo govorila Hermas je pa ves vesel notei vse povedati in ni mogel o ničemer dru-F?1" govoriti kakor o pastirju Izaakn in jaslih 10 detetu Jezusu; in kako bo zrasel in postal vojak in se zanj bojeval. Scipio ni nič rekel, videla sem pa, da mu ni bilo všeč; Nidija je pa dečka skrbno povpraševala po rojstvu Deteta in po vsem, kar je pravil Izaak. »Slabo si naredila, Suzana,« mi je rekel Scipio, ko sta Nidija in Hermas legla in zaspala. »Ta Izaak je dečku glavo zmešal. Nič drugega ne ve govoriti, kakor o ovcah in volih in jaslih in pastirjih in take reči. Ne maram, da bi ga tega Nazarečana mislil. Taki* ljudje samo mir motijo in od njih ne prkle prav nič dobrega. On, ki ga imenuješ Jezusa, je sovražnik Rima in mora seveda pasti.« »Ne, Scipio,« srm mu odvrnila — in moja drznost me je samo presenetila — «ne, on je zares božji Zveličar in Izraela popelje do zrnqge.« »Zeno, ti si vsa iz sebe! sončna vročina te je prizadela. Ti ne veš, kaj govoriš.« »O Scipio, poslušaj me. Prosim te, nikar se zoper njega ne bojuj, saj bo vse zastonj. On ne more pasti, on prav zdaj priha ja | roli Jeruzalemu, da moč Rima naredi za svoje podnožje, kakor so govorili preroki.« Scipio se je zasmejal. »Izrael si ga bo «»m naredil za svoje podnožje. Uho '.tastavi, žena! Še včeraj zjutraj sem govoril z enim izmed tempeljskih stražnikov. .Poslušaj, Scipio,' je dejal, če ta Nazarečan pride v Jeruzalem, pride po svojo smrt Knjfa in ti, ki so z njim, njegov prihod pričakujejo. Možje iz velikega zboru so kakor volkovi, ki lačni preže na svoj plen; oni namreč iščejo, da tega Galilejca UJ'^Ne žena,« je nadaljeval, »nikar ne bodi potrta; ti si vsa nesrečna in zmučeuu; po-čivut pojdi « t • , Dasi sem bila trudna m zavoljo tega, ker mu je kri zoper Nazarečana tako zavrela, zelo nesrečna, vendar bi bila še rada z njim govorila o rečeh, ki sem jih bilà slišala od Rebeke. Morebiti, ko zve zares vse, kar ima priti, bo verjel; vendar pa mi je bilo pri srcu tako težko »Scipio,« sem rekla, »rada bi, da bi ti vedel, da sem te vedno ljubila: in da sem bila zvesta kot žena in mati. Rada bi, da bi bila midva kakor eden v srcu in veri; juz ti ne morem nič prikrivati in ti nočem nič neresničnega govoriti Prej si me poslušal; vem, da tvoje srce ni tako trdo kakor tvoja beseda. Vein, da teh Judov ne maraš, in bi rad živel med svojim ljudstvom, tu v tej tuji deželi pa svojega pokoja nisi nušel. Za judovstvo se kaj malo meniš, ker so li duhovni pamet zapeljali; jaz bi pa rada, da bi ti vedel: oni Mojzesove postave ne razlagajo tako, kakor jo ta Nazarečan, čigar nauk govori o veliki odrešujoči ljubezni. Bojim se, aa si name hud. pa hrepenim po tem, da ti vse povem, kar sem o tem Nazarečanu slišala in videla; samo če bi me hotel poslušati, kako rada bi ti povedala vesele novice « »Dovolj !« je zavpil, in njegova jeza je rasla. »Že zdaj si s svojimi čenčami o tem Galilejcu Nidiji in #Hertnu zmedla pamet. Kaj si pozabila* da ga imajo duhovni za goljufa, za človeka, ki se ukvarja s čarovnijo? Na trgu vse o tem govori, da iz Nazareta še nikoli ni nič dobrega prišlo, in zdaj se ti hočeš obesiti na tega krivega preroka, tesarjevega sina, na človeka, ki ne bo dolgo, da ga boilo tirali 0red veliki zbor; prav zdaj, kakor sem ti pravil, preže nanj v zasedi.« »O Scipio,« sein vzkliknila, »nikar tako ne govori o njem, ki vedno govori o odpuščanju; o njem, ki vse ljubi in ljudem samo dobro želi.« »Jaz, Suzana,« je Scipio, zdaj že močno razjarjen zavpil, »jaz sera legionar Tiberijeve vojske in svobodno rojen rimski državljan; in naučili so me zvestobe cesarju On pravi, da je oster meč človeku edini zanesljivi prijatelj, ti mi pa čenčah o nekom, ki metida hoče, naj bi sovražnike ljubil.« Neka) o Japoncih S pristopom ▼ zve» z Nemčijo In Italijo «o tudi Japouci stopili v ospredje. Zato ne bo odveč, ako povemo nekaj tudi o tem zanimivem narodu. Japonci so mongolskega plemena, rumenkaste polti, črnih laa, male postave. Hitreje se starajo kakor mi, vendar dožive visoko starost Jetika in vodenica tirjata pri njih ve-like žrtve, česar bo v veliki meri kriva enostranska prehrana. Po značaju so mirni, zelo dobrosrčni, v boju zelo junaški, svojim vladarjem pokorni. Sv. Frančišek Ksaverij piše o njih: Ta narod je radost moje duše! Svetniški pisatelj je pri tem nedvomno mislil na njihov brezprimerni mir in notranje ravnovesja Ena izmed najbolj značilnih njihovih lastnosti pa je pomanjkanje smisla za nadnaravna, duševna in nravna vprašanja. Japonci »o sila praktičen, zunanji narod, tuja jia je poezija in filozofija. Narodnost je Japoncem vse. Strastni narodnjaki sa Vedno spet s» dogajajo primeri, ki izpričujejo japonski narodni idealizem. Ko je mornariški minister iskal vojakov za podmorske torpedo, katerim lahko človek določa poljubno smer, pri tem pa Irtvujo svojo ii*-ljenje, so jo javilo «a smrtni pusel več »to Japoncev. Japonska vojska jo napolnjena požrtvovalnosti za domovino, celo velekapital in težka industrija, urejeno po evropskem vzorcu, radevoljo doprinašala veliko žrtve za svojo državo. Japonke slovijo po svojem prikupnwn vedenju, plahe in ljubeznjivo očarajo vsakega Evropejca. Najprikupnejši pa so japonski otroci, katere mora vsled njihove iired.iie ljubeznivosti ljubiti vsak. Japonska je pravi raj za dojenčke. Dobrosrčna, snažna, umetniška Japonska takoj navduši tujca in odbija šele, če tujec po daljšem bivanju opazi japonsko plitvost in duhovno praznino. Nasprotno jo pri Kitajcih prvi utU običajno slab, celo neprijeten in želo pri temeljitem poananju kitajsko duäe so porodi odkrito in trajno občudovanje naroda, ki jo med najdubovitejšimi na svetu. Singapur Anglija j» s minami zaprla vbod v Singapur- sko pristanišče za ladje, ki prihajajo s Vzhoda. S tem je zaprla vrata, U vežejo Tihi ocean z Indijskim morjem. Ts odredba je zadela najbolj Japon-skot ki ieljno gleda proti jugu, kjer bi se mogel dobiti ie kak lep kos zemlje za nenasitnega Japonca. Anglija je pa s tem hotels povedati, da jo Singapur in bližnja Nizozemska Indija tista postojanka, ki se bo zanje do zadnjega borila. Čeprav se toliko piše o Singapurju, vendar marsikdo ne ve, kaj Singapur, največja obmorska trdnjava v Aziji, prsv za prav pomeni. Singapur je Gibraltar ns Vzhodu. Kdor ima Suez in Gibraltar, odpira vrata v Sredozemsko morje. Kdor ima pa Singapur, odpira vrata na zahod v Indijo, na vzhod pa na Japonsko, Kitajsko, v francosko Indokino, Siam, Nizozemsko Indijo ta k tisočerim otokom Oceanija. Angleži so tesa dobro zavedajo. Zalo so to prevaino pristanišč«, ki leži na koncu dolgega Malajskega polotoka, dvajset let neprestano utrjevali Porabili so za velikanska dela več milijard dinarjev. Zgradili so velika letališča, ki so deloma pod zemljo, velika delavnice za popravljanje največjih vojnih ladij, skladiiča za bencin, nafto, za otožja in strelivo. Organizirali so tudi posebno armado domačinov, ki naj varuje in brani mesto, če bi ga kdo napsdel po suhem. Angleži a» boje Japoncev, ki se pomiksjo vedno bolj proti jugu. Nekoč j« bilo treba deset alt celo petnajst dni, preden si prišel iz Singapur«^ prvo japonsko pristanišče, danes pa imajo Japonci svoja vojne ladje komSj za dva dni vožnje daleč. In ker se Japonci in Siamci precej dobro razu- aaja, Stagapnr tudi «d auh« strani ni več tak« varen kot nekdaj. Vrh tega imajo pa Japonci i« načrt, da bi obéli to angle*ko trdnjavo in Malajski polotok v ožini Kra prekopali. Zarsdi vsega tega ni prav nič čudno, ds so v I»ndonu radi žrtvovali milijarde, da so to prevažno pristanišče najmoder-neje utrditi. Zakaj kopriva pečajo? Nič ni čudno, da pravijo ljudje, da ima kopriva čarobne moči in da tudi pravijo, da varuje polje spričo ptičev in gosenic. Soj ima kopriva tako posebno orožje, ki ga občuti tudi človeška koža: koj te zapečo in potem se ti čez minute naredijo izpuščaju Cez nekaj minut boiočine ponehajo in če« pol ure tudi izpuščajev ni več. Kopriva ima majhne dlačice, ki imajo na vrhu glavice; to glavice b« odkrhnejo in prodrejo v kožo. Vendar to še ni vzrok, da bi morali občutiti pekočo bolečino in dobiti izpuščaje. C« se zbodeg • šivanko, ne občutiš nič podobnega. Torej morajo vsebovati koprive kako dražilo, ki ga dlačice izločajo. In res ima naša kopriva neko kislino. Če se zbodemo s šivan» ko in kanemo na ranico malo razredčene šotne kisline, občutimo isto pekočo bolečino in dobimo prav take izpuščaje ko od koprive^ Torej vsebujejo koprive tako zvano mravljinö* no kislino, ki povzroča pekočo bolečino. Uvel« koprive te no s pečejo več; ča jih pa v vodi osvežimo, imajo spet isto mod Dopis Leskovica nad Skofjo Loko. Vsakemu našemu faranu bo za vedno ostal v spominu torek, dna 4. marca. Ob veliki plebi uno vozili vsi razigrani nove orgle v Leakovico. Zvonovi so v»i veseli potrkavali, da bodo dobili tako imenitne goste v svojo bližinb. Upamo, da'bodb tudi strokovnjaki zadovoljni. Vsak se lahko tudi sam prepriča na praznik sv. Jožefa, ko bodo naše nove orgle blagoslovljene. Na veselo svidenje v Leskovici. >0 Scipio, ne daj, da bi se razprla. Samo malo še z menoj potrpi. Ali si tiste dni in no«, ko si iz mnogih ran krvaveč ležal na gadarskih gričih, pozabil? Kako bi bita rno»la iti s teboj, če bi bila v tebi videla samo Izraelovega sovražnika? Kakor koli — dasi sem siedala človečka tujega rodu, ranjenega morebiti za smrt, sem ti streglja, da si se vrnil v življenje. In ko si me za ženo vzel, si obljubil, čeprav sva po ven ločena, da mi bol vedno pustil, naj slu/im Bogu Izraelovemn. In ko setn ti na uho zacepetala: »Scipio, kako bo pa, če porodim otroke?" Takrat si mi odgovoril in rekel: .Suzana. otroci, ki se mi porode, naj izberó med mojimi bogovi m tvojim Bogom, ki mu sluz«.' fccipio. čutim, ds se pripravljajo veliko reči: taka žalost je name legla, da je z besedami ne morem povedati Tukaj v tem zavitka sem napisala veliko izrekov tegs Jezusa, kakor T J'- ie P?Teda « Joana. Rebekin, mati Poslušaj. Scipio tele besede, ki jih je oa govoril v Galileji: »Odhajam, da vamŠZ sto pripravim, da boste tudi vi Um. kjer sem rfH^i^ TMeJbe.je.n^>a be,ed« hnd® T .i- 41 WaJ mislil- da me ne 1** več N™, J" tT?Je5a S,a5U ne Ix*™ slišala. *» j- • kakor Tsem ljudem se bliža veliki molk. Ali moreš verjeti, da smrt pomeni konec vsega? Srce b, mi počilo, če bfmoja vera ne vi-ž,v H »a» čaka nekje 7a Ä\ " m°Jem ■ "i,kn napisano: Kai f T"n/?- !m» Tečno življenje«.1 Kaj naj to večno življenje pomeni meni če ra Al'iPhVe1 11 in n\NÌ*Ì« in ne Ilermaf? Ali hočeš, da poginemo kakor psi na trgu da nas vržejo v peklenski ogenj? 5 kr»l;i.ü,rert-k govori ° ^'iem kraljestvu, o kraljestvu, ki naj se ustanovi tnkaj in zdai° kraljestvo miru i, ljubezni; kraljestvo za vse! 4 Jan. 14, \ 1 Jan. 6, 47. 7» ki njegovo voljo spolinujejo; in prav zato, ker to dobrohotnost uči ljudi, trpi od teh, ki ne verujejo. Scipio! Ali »i o taki čudoviti ljubezni kdaj slišal? »Suzana«. je dejal, in zdelo se mi je, da jo njegov glas postal mehkejši, »ja* razen tvoj« ne želim nobeno druge ljubezni; Galilcjec t« je začaral, tega imena nikdar več na dahni v mene. Pozabi, da si o tem sanjavcu kdaj slišala, da tvoja nepremišljenost ne prid« na useša Liciniju ali mojemu gospodu Pilatu». Toda pozabiti nisem mogla; ko sem namreč legla spat, sen vedela, da je Nazarečan čisto gotovo Sin Najvišjega; in z obilnimi sol-zsmi sem molils. naj bi se Sciopiooovo src« zoper njega ne zakrknik». Tb so Smiaiio pisaaj« konča. II. DEL. DARITET. i. poclavje, c_ PrTi. d.™,T, tedD» po vrnitvi mojo žen« Snzane u Betlehetna sem nekako šesto uro stal ns Uljski gori la opazoval veliko množico liu- iz* Retan; ;«r i*,al" 'ko" paImoT ki Pel jo niiwtSi In k?.. 5e Približali, sem £edi njih videl enega, ki je jezdil osla; okoli njega preSalo ki je ± . »Ilosana«, so klicali »Blagoslovljèn ki nri-haja v imenu Gospodovem!« P nekiMÄi kn° ?e P^e k meni zahtev. nV- mi 'eI° s,rastno prigovarja in tožim rok« W nan*' ki jezdi sredi, po- smo pa prišli k mestnim vratom, zavoljo gneč« nismo mogli njemu blizn priti. ZlezH smo na mestno obzidje in opaoovali. Probus "so j« smejal. »Talo naj crear ja. omaje?« je dejal. »Njegovega bojnega konja poglej!« in pokazal je na oslovsko žrebe. »Glej no n jogo» o vojsko!« in jo z glavo pomignil proti otrokom, ki so teklt spredaj in mahali s palmovimi vejami Gneča jo postala hujša, ko j« sprevod zavil na polje in šel mimo šotorov romarjev, ki so prišli k velikonočnemu prazniku. Tudi njih je veliko steklo z zelenimi vejami, si sleklo oblačil« ia jih polagalo oslu pred nogo. »Kdo pa je ta?« sem duhovnika prajal. »Kdo, kakor Jezus, bogokletne?.«, j« dejal »ljudstvo je za njim čisto ponorelo«. Zelo željno sem gledal, pa njegovega obraza zavoljo teh. ki so bili okoli njega nisem mogel videti. Smejal sem se pa; tak-le kakor j« on ki ga obdajajo taki-le, rimskih orlov ne bo nikoli vznemirjal. Gledal sem, da bi videl kralj«. ki jezdi na Čelu voj ke, sem pa videl čkn veka, odetega v bel« oblačila, ki jezdi osla; i« ti, ko so šli za njim, so ga oklicevali za kralj« Judov. Se sem se zasmčjal. »Ilosana!« so kričali otroci »Ilosana!« je kričala množica. »Ilosana!« so je pačil Probus in posnemal , S™»- «n potem se je nekaj duhovnikov zagnalo proti tistemu Jezusu, in ko so H govèrni. se je množica pomirila, ker so hoteli »li-ssti besede, ki so jih izgovarjali. Slišal sera Oalilejčev glas, ko jim je odgovarjal in dejaL »Povem vam. da če H umolknejo, bodo kameni vpili«,» Liika, 19, «v. (Nadaljevanje prihodnjič.) Se nekaj drobnih Romuni zanikajo, da bi Angleži že bombardirali petrolejska polja pri Ploestiju. 450.000 moš ima sedaj Italija ▼ Albaniji, trdi dopisnik Associated Press po grških podatkih. Turčija je branik mohamedanskega vzhoda in bo v družbi z Anglijo zmagovito odvrnila sleherni napad na mohamedanski svet, je Izjavil transjordanski vladar emiT Abdulah. ^Reuter) Nemška zasedba Bolgarije je naravnost sijajen primer za odlično sodelovanje med diplomacijo in vojsko, piše »Essener National Zeitung«. Gotovo je, da bo sedanja vojna zelo dolga, Je izjavil predsednik avstralske vlade Menzies y Londonu. Največ 40 dekagramov masti ali olja ali masla mesečno dobi vsak prebivalec v Italiji. Zaradi delovanja proti nemški vojski je nemško vojaško sodišče obsodilo na smrt 18 Holandcev. (DNB) Kitajska zmaga be koristila Sovjetom, Združenim državam in Angliji, je izjavil te dni kitajski maršal Čangkajšek. Indijska vlada je razglasila, da je stopila jr sovražno stanje z Bolgarijo. (Reuter) Na bojišče je odšel tudi italijanski pravosodni minister Grandi, dolgoletni laški poslanik v Londonu. Bivši romunski kralj Karel je pobegnil iz Bpanije na Portugalsko s svojim zlatim zakladom in z gospo L u pešcu » 34.000 letal je naročila za svoje potrebe Vojska ameriških Združenih držav. Bolgarija je mobilizirala vse svoje železniške uslužbence. (AA) Turčija bo takoj stepila v vejno, če bo Nemčija napadla Grčijo in ogrožala Solun, trdi sovjetska »Rdeča zvezda«. Smrtno se je ponesrečil nemški podad-mlral Lothar von Arnauld, ki je poveljeval celokupnim nemškim pomorskim silam v francoskem zasedenem ozemlju, pišejo francoski listi. Ameriški predsednik Roosevelt obišče v drugi polovici marca Anglijo, ve italijanska »Tribuna«. Na Dunaju sta se sešla nemški maršal GOring in romunski državni poglavar general Antonescu. V Berlinu sodijo, da je bil pogovor vojaškega značaja. Ameriški senat je zavrgel predlog opozicije, naj bi ameriške vojne ladje ne smele spremljati prevozov ameriškega orožja v Anglijo in drugam. (AA) Zakon e obveznem kmetskem pokojninskem zavarovanju je bil sprejet v Bolgariji. Vsak kmet dobi z dopolnjenim 60. letom starosti 8600 levov pokojnine. ti* • Telare vojskovanja v Afriki: »Je re« nerodne, da ae smem pisati domov, kje smo. Zdaj se mi ie drngif poslali snežno kepo.« Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Na zahtevo italijanske vlade sta bila uki* njena ameriška, konzulata v Palernu in Ne* aplu; Amerika je nato omejila potovanje italijanskih konzularnih uradnikov po Združenih državah. Blate be bodoče kurive. Pri Čiščenju kanalov naberejo v Parizu letno okrog 80.000 kub. metrov blata. Znano je, da je blato dobro gnojile, manj znano pa, da izpuhteva vrelo blato posebne pline, ki se dajo dobro uporabiti. Tako bi se lahko prometna vozila premikala s pomočjo blatnih plinov. Baje so v pariški okolici ie zgradili tovarno, katere stroje ienejo plini, ki jih proizvaja vrelo blato. To bi bila tudi za naše močvirnate kraje kar koristna iznajdba, ker bi s plini lahko kurili, svetili in se vozili. Smola barona Dorfvala Tudi s plombiranim zobom je Dorival lahko postregel. Potem ko se je vestni uradnik prepričal, da je predzadnji kočnik v levi »podnji čeljusti Dorivalu z zlato plombo zavarovan, je mogel v »voje veliko zadovoljnost pridodati popiskom, da ima gospod Samostrel na blazinici desne eoke tri centimetre dolgo brazgotino, ki je posledica ureza. Dorival je menil, da bi bilo kar dovolj posebnih znamenj, pa ga je gospod Brdavs poučil, da ga mora Še premeriti in pomeriti, da «tožene kolikor mogoče vse razločke, ki obstoje «ne«l njim in Emilom šepcem. Peljal je bivšega poročnika v oddelek za primerjalno merjenje. Pricijazili so uradne spise Emila šepca in pomerili Dori va la. Najprej se je pokazalo, da je Sepcc le majčkeno višji kakor gospod Samostrel. Dorival je bil visok en meter in ena in osemdeset centimetrov, šepčeva višina pa za en ' centimeter več. Želo podobne, za čuda podobne »o bile mere na lobanji, medtem ko so zopet tenke črtice prstnih odtisov pokazale zelo opazne razločke. Teden pozneje je dobil Dorival izkaznico, kjer so bila našteta njegova posebna znamenja b> ki so imejitelju izrecno potrjevala, da ni istoveten z Emilom Šepcem, ki ga policija išče po tiralici 2. »Pa sem se vaa znebil, preljubi moj gospod Emil Sepeci« je rekel baron Samostrel. Stal je pred velikim ogledalom v stanovanju in se zabaval s sliko v ogledalu. »Greste lahko, kamor hočete, vsaj kar se mene tiče! Zdaj se daste lahko kar prijeti, če vas je voljal Z Bogom —-gospod Šepec!« Ljubeznivo je ogledoval izkaznico —• »— in kadar koli me bo hotel spet kak tajni policist za — šepčiti, potegnem tale košček lepenke in mu ga treščim v glavol Se priporočam! Naj vas vrag vzame, gospod Šepec!« V kolu pa pod predalom v ogledalu je čepel višji vražič nad vsemi dobrimi in hudimi slučaji in se krohotal: «Samostrelčekl Ah, Saiuostrelček — saj se ti niti ne sanja!« • Stara mati je že verjela, in njena stara meti tudi, in mi sami smo prisegali na to, ko smo bili še nekoliko mlajši in lepši, verjamemo pa še celo zdaj nekoliko: da ima ljubezen neke svoje posebne okoliščine! Neke čudovita okoliščine — zelo, zelo čudovite... Kdo zna razjasniti) Tisočkrat greš v opero. Tisočkrat škiliš po lepih ženskah, ker nisi n'iti slep niti preveč neumen. Tisočkrat se ti nasmeje lepa ženska, ki seveda, nikakor ni lepša kakor najmanj sto šestdeset prejšnjega tisoča, pa si tako vdano vtepeš v glavo, da tisti smehljaj tebi velja — in zavdano ti je! Na mah ponoriš. Ti, ki ei vendar močno pameten — Dorival je ponorel! Sicer je imel z važnimi gospodi važne razgovore, ki so se vrteli izključno okrog volf-ramove rude in velikih denarnih vsot, in je sporočal draga in važna sporočila ubogemu rudniškemu inženirju v Brazilijo, pa se je medtem izmišljeval reči, da se človeku milo stori. Obnašal se je čisto pametno, primerno lahko-mišljeno, ko se je pa okrog polnoči poslovil od Potokarja, je sedel še ure in ure v naslonjaču, pokadil cigaret brez števila in sanjal traparije o črnih laseh, velikih, rjavih očeh, smejočih se ust... Sicer je pa ubral kar pravo pot: Letal je po vseh gledališčih. •| Pregledal je vsa okna fotografov. Hodil je z nemogočo vztrajnostjo v živalski vrt na spiehod. Dal se je povabiti od vseh ljudi, ki jih je poznal. Pokukal je v vsak avto. 1 »Nje« pa ni našel. ' Eden takih namernih sprehodov — tokrat je bilo Pod lipami, in Potokar, ki mu ni izdal svoje »namere«, ga je spremljal — se je končal po nekolikih ovinkih v hotelu Esplanad. Komaj da sta oba prijatelja v sobi za kajenje, sta prišla dva gospoda po širokih stopnicah dol. Oba sta bila julnjaka, na prvi pogled se je tr V jtH!M'ir li —r-..... f 1* !.. -, ! '.-U I i Mir . .jattfflnts« -t--.- .....«n« «mr: i» «M fljfHA , i -utrla* «r si-kf i^fgfUifiuti i.itlttj-' vu» i • , .'-.i*-J*. '«isa.CIH J- -mm-■>•»«• >iii«i fiiiii -trtni. f ** ^WbMtf rèfeftii < -iur't«> ' — » -r <«»*t. 3tt{ iiifc M Ut£ ■ M» »■UV l«t-S»-.iKjt «<»Wjr; ,.mmat MS*1 glffliit*« ' -tio- t tr. tfr^i tiKntt r erti U «I«1 -«t.»!:*! U» riijt)i4 vmvjm it t- r'.«tinmjaii JU <• .««in -ilMjtt » -r-.Min. II^-VB, ssju-r .«t«* -air nuax^f ^«b «iT. S» fß—c «u- T« ^ j * " -ì.bl4 i ii. , j ■-žita. .umi: •HW^ar. u, 3»' an. Ur 3«{-TT gr . lit »mi»- «uonamt au ii. I- ITi V- * 3—Ji» ; tlU'Uf i tairas »«lunm- b- srmax n ■< s »mit: tj» auiim. .■j: «ptttuauiie 'IK— »■ arra» ancsti. z> i i Mtr B- i- .Trta» a J ■ inr- i * -itti a» T "«n« i». waff" -j- a-Trni-"ici: ; Jar. o*- <* -"V- X J ' » AM ' - SAT* . ■ ,M - -- „M'A^X it t ' - M * , ^ * - ■ , . <• / M* --------A*. ^ rt*.„i. . " ' ' J.,.., ' •" .: jr ««M " > . - ........... ' •..... " /f . * ... ..,, ' '<■••■ .. ........ • ; ' ........ C;": - - - ^ ........ ^ ......« ->« .......... , rr — - - — ; »» f ..v » •«i*» Oté ***** > .iii.1 «,yr »t i.«iirm», an jf 'wwiiirf ^ n. * allA r »- "4— .uiT i' SI IbrtSU ;iil|i< 41« Tifi • <4ÉL. * '' «k> ■ jfc j** ^ ■ .* .t y i «m» ^ * ^ lUU'.JiJBl 'A ffjt^aui i r ilv fr ^ ** .t! -' ' i « V* A*»> ' ' ' . - - v « ✓ ✓ -------- Ä « «m » ' ' ' ' '-v» ■»•ii.Mi.k.-rj, «-v-»* "•••»> * " • - » - a..«., « "t* " ,m ~ /mM». {MM * '""I " ^ >«< u.nr* , « «u "Jt*.u. mm S.« v.« fe-autt 'iij|i i jtb-nuu« feie-« "•—»■■"t. »rt « urr-j — L « Kflvr »ni ig < vart »"«i awvat a «ni? '."i^i swsfc-»" _ ~ r . « «r \mmr-.'imi '» ••««t.-, -t . r c .e j-', mrei • srr~ .ks. ►V«-«.'» n»n — „ - r - tit-nm 'jrva ju -mr-m,, "'»i«.. 5 xi-»^' t»a<— ; a J m— i.1» i >>• <-»,•.«.-,.«. «i.»,».-»- « .«nturi > li»» ia, CaOHL* »• :-bij jvoiamkm- cvi w • tli*.Tv 't > ' .—ti; v: ' ii?.* »ti »»i«, t *.»*?; je tramar;« a« «trut. je — kak f * 'r* R»>«ii*4j je že ok>;leia jr H*-'»'* M luma ujuJmJL k*r ja je spravilo v zailifgvx >( >,tHHÌ bar\,a Sjiu^trxl. Zmxrvm iUhteo. Diujjače uè UeU* (N*4ali«v*M« pribodbuii.) Nehaj zanimivih Koliko vode je v morju. Vsa morja na svetu aio površino 861 milijonov kvadratnih kilome--v tedaj okrog 70% vse zemeljske površine, aivečja globina morja ni v Tihem oceanu, kakor dosedaj smatrali, ampak v Atlantskem oceanu, akor so izkazala najnovejša merjenja. Namerili so mrež globino 13.500 metrov. Vso vodo, ki je v rjib, cenijo na 1370 kub. km. Ce bi hoteli to 'o spraviti v posodo, ki naj bi imela obliko očke, bi bila stranica te kocke dolge 1100 km. oliko, kolikor približno znaša zračna razdalja ed Rimom in Berlinom. Gostilna na morskem dnu. Neki gostilničar v JJewyorku je na dražbi pomorskega urada kupil ataro podmornico, jo dal v popravilo ter jeklene -tene nadomestil s kristalnimi. Na podmornico je pritrdil nato napis »Podmorska go«tilna<. Vsak večer odpluje ta čudna taberna na morje in se nekako dva kilometra od obale potopi na dno morja. Sedeži so oddani že pred odhodom in navadno jih primanjkuje. V gostilni pod morjem dobiš najboljše vino in večerjo, ki obstaja seveda iz mor-kih rib. Med večerjo si skozi kristalne stene lah-hko ogleduješ pestro podmorsko življenje. Tudi godba je v lokalu. Zenitov&njsko gostijo «o zaplenili. V ogrskem mestu Csölldömolk se je pripetilo sledeče: Obhajali so ženitnino mladega cigana Horvatha. Poroka je bila že končana in svatje so se iz cerkve vračali na ženinov dom, kjer jih je čakala svatbena j)ojedina. Se preden je sprevod prišel na ieninov dom, ao prispeli policisti in zaplenili vse pripravljene jedi in pijače. Dognali so namreč, da je ženin ves material za pojedino v okolici nakra-del. Policisti so sedli za svatovsko mizo in razdelili gostijo na oškodovance, ženin pa je romal la-Ben v zapore, nevesta pa je hitela domov, da pripravi svatom skromno kosilce. šolska naloga. V šoli so dobili otroci nalogo, da opišejo svoj obisk pri teti. Najboljše je napravil nalogo Mihec, ki je kratko malo zapisal, da tete ni bilo takrat doma. Zakaj io imrlji na svetu. Cmrlje poznate, brenčeče in čebelam podobne žuželke. Smatramo jih za brezkoristne in celo škodljive. In vendar hìbo zastonj na svetu. V ttovi Zelandiji bo pred stoletjem začeli sejati deteljo. Zelo dobro je uspela, ni pa naredila nobenega semena. Dolgo so tuhtali za nedostatki, končno pa so pogruntali. Prepeljali so na Novo Zelandijo tudi čmrlje in jih spustili na detel jna jjolja. In glej I Detelja je dala v jeseni obilno seme. So torej poljske rastline, katerim posredujejo edino čmrli oplajanje cvetov. Podobno se da trditi o metuljih in drugih žuželkah, ki se nam ljudem zdijo brezkoristne. V naravi pač ni ničesar, kar ne bi imelo svojega namena. Zaklad v pohištvu. Zanimiva in čudna dogodivščina se je zgodila na Dunaju. Že precej prileten trgovec s kolesi se je zaročil s krasno damo Dunajčanko. Kmalu pa je začutil, da se bliža njegovo življenje h koncu, zato je še pred poroko zapustil svoje premoženje — 50.000 šilingov — in del svojega starega pohištva svoji zaročenki. Zaročenka je, kakor moda zahteva, da se spodobi, nekaj časa objokovala svojega zaročenca, nato pa je prešla k poslom. Prevzela je svojo dediščino, pohištvo pa, ki je bilo že precej obrabljeno, zlasti nekaj mehkih naslanjačev, je dala tozadevnemu strokovnjaku v popravila Pri raz-diranju starih naslonjačev Je tapetnik v enem naletel na cel šop bankovcev in potrdilo, s katerim bi lahko vzel iz banke 40.000 švicarskih frankov. , °®lm «i je bankovce hotel kratkomalo prilastiti, Je potrdilo vrnil lastnici z zahtevo, da mu nakaže dolžnih 10 odstotkov nagrade za najdbo. Zaročen-,.a..!e zahtevala vse zase, naznanila tapetnika po^ Jlclji, ki ga je zaprla. Nekateri Dunajčani pa, ki Imajo kako starv pohištvo, so ga baje začeli razdirati v nadi, da bodo tudi oni našli kake skrivne zaklade. Raztresen do skrajnosti. Na usoden način se le maščevala profesorju Vancerju iz Sofije njegova raztresenost, ki je bila znana po vsem mestu. ■Profesor j« skočil iz tretjega nadstropja, v katerem je njegovo stanovanje, v globino In se težko poškodoval. V bolnišnici je dal precej groteskno " za to nesrečo. V to stanovanje se je vse hI šele pred kratkim. Dotlej je imel stanovanje v Pritličju. Da bi si prihranil nekaj casa, je Imel wm navado, da je skakal kar skozi okno na cesto. v svoji raztresenosti je pozabil, da leži novo staranje dosti višje. Največja m najlepši zgodovinska povest ie zaCeia Ubatati v Slovenca' Dolžnost vsakega Slovenca je, da si v današnjih dneh naroči „Slovenca", v katerem bo F. S. Finžgarjev roman J>0D SVOBODNIM SONCEM" T Slikah Kdor se naroči na „Slovenca" takoj, bo dobil vse številke od začetka izhajanja romana Pridobite nam novih naročnikovi Vsak reden naročnik „Slovenca" je zavarovan za 10.000 (desettisoč) din. Pišite nam dopisnico ali pa se poslužite dolnje naročilnice 1 F. S. Finžgar: Pod svobodnim 1. Osebe: Povest davnih dedov Naročilnica Podpisani naročam «Slovenca« za 1 mesec — za 2 meseca — za 3 mesece — za pol leta — za celo leto — za 8 dni na ogled. (Cesar oe želite črtajte.) Ime in priimek--- Kraj hi pošta ši- Lastnoročni podpis. P. n. Uprava „Slovenca" Ljubljana Kopitarjeva 6 >DOMOLJUB< dne 12. marca 1941. Nagradna križanka 1 a 1 é ■ 9 » 1 S 1" u 11 11 14 ■ ti ■ 1« 17 ■ IS ■ II ■ ■ M ■ M ■ ■ It ■ U M ■ 15 m 11 ■ H ■ »t M ■ ■ » ■ n SI m IS M ■ 14 M ■ 17 38 ■ n ■ ■ M ■ ■ U ■ 41 U ■ 4« m u ■ 4» 41 ■ U ■ u ■ t« SI ■ iS u ■ S Si B U « a a M ■ ■ i» C» ■ U ■ ■ a ■ 11 «4 ■ « M ■ ■ (f H u 19 ■ n ■ TI Trije iiirebani rešilci bode dobili prelep* knjige »Poročnik indijske brigade«. Vodoravno: 1. Kroparska železarska zadruga. — 5. Slovenski misijonar na Kitajskem. — 10. line Matere božje. — 15. Nasilna tatvina. — 1& Puičavnik. — 18. Nemška reka. — 19. Osebni zaimek. — 20 Sirota. — 21. Drag kamen. — 22. Predlog. — 23. Najvišji oblastnik v banovini. — 25. Veznik — 27. Isto kot 22. vodoravno, a narobe obrnjena — 28. Kulturna rastlina. — 30. Časovni laimek. — 81. Ženski glas. — 33. Pijača. — 35. Del obraza — 37. Glavni števnik. — 39. Pogojni vernik. — 40. Dan pepeljenja. — 41. Kraj pri Ljubljani — 42. Izraz pri kartanju- — 44. Hiša, bivaliSče. — 45. Kesanje. — 46. Krajše mo-iko ime — 48. Staroslovanska beseda za pijačo. — 50. Neumen. — 52. Pogojnik od sem. — 54. Kratica »tega leta«. — 55. Zdrav človek jih ima 82. — 58. Osebni zaimek. — 59. Del ure, del priprave za pisanje — 61. Reka v Italiji — 62. Isto kot 48. vodoravno. — 63. Gora v Mali Aziji. — 70. Blagajna za denar. — 71. Vrh v Kamniških planinah. Savpičae. 1. Pijača. — 2. Ploskovna mera. — S. Mlevski izdelek. — 4. Vrsta pesniške oblike. — 5. Pijača, pri Turkih priljubljena. - 6. Slovenska svetnic» in knegin'a. — 7. Grška črka. — 8. Evo, glej. — 9. Cunja. — 11. Isto kot 2. navpično. — 12. Jesenski pridelek. — 13. Veznik. — 14. Država t jugovzhodni Aziji. — 16. Mesec v letu. — 17. Zdravnik, ranar. — 23. Prihodnji čas od glagoU sem. — 24. Isto kot 22. vodoravno. — 26. Slovenski Se živeči pisatelj. — 28. VpraSalna členica. — 29. Nikalnica. — 30. Vzročni veznik. — 32. Ljudska oblika za lepo. — 33. Menica, nakaznica. — 34. Kratica preživele politične organizacije. — 36. Vzduh, smrad. — 38. Reka v Egiptu. — 4č. Isto kot 37. vodoravno. — 44. Kratica za doktor. — 47. Predlog. — 48. Reka v Sibiriji. — 4P Domača iival. — 51. Osji meh. — 53. Azijska država. — 54. Tr. — 56. Domača iival. — 57. Klicanje, vpitje. — 60. Kazalni zaimek. — 61. Predplačilo. — 63. Veznik. — M. Ljudska pri-trdilnica. — 66. Igralna karta. — 67. in 68. Vzklik bolečine. 1800 let stare orgle Ko so izkopavali razvaline stare rimske naselbine Aquincum blizu Budimpešte, so izkopali tudi orgle, ki dokazujejo, da so vodne orgle poznali in porabljali že pred 1800. teti. Na te orgle so orglali ga ta način, da so s pomočjo vode povzročali "zračni pritisk. Poleg izkopanih orgel, katere so tako majhne, da jih človek lahko nese, 90 odkrili tudi latinski napis, da je orgle daroval kolegiju G. Julij Viatorinu3. Ta je bil okrog L 328. po Kr. edil, pozneje p n dekurio kolonije v Aquincu ter pretekt kolegija »Centenarium«. »Po navodilih vseučiliškega profesorja dr. Valentina Kuszyn-skega bodo staro godalo, ki je razmeroma dobro ohranjeno, popravili in sj>opolnili. Orgle imajo eno oktavo in 4 registre. Naredili bodo dvoje takih orgelj, izmed katerih bodo ene poslali v Rim, druge pa shranil) v muzeju. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga t neomejenim jamstvom Uabliana. Miklo£iri -l'i «0 Plod če — 19.50 Desot mluut zabave — Klavirski koucort se. Kore Ouslč — 31.15 Koncert RadJjskeg» orkestra — M N »povodi, poročila — Koueo ob aB.au. PETEK, 14. MARCA: 7 jutranji pozdrav _ 7.0S Napovedi, poročila — 7.14 Piani ven Sok vnetih zvokov (plošče) do 7.« — 11 Šolska ura: Hlovenskl narodoslovci (g. prof. Rafael Bačar) — IS [a nai« narodne zakladnice (plošče) 12.30 Poročila, objave - 13 Napovedi — ls.otf Opoldanakl «i>ored Radijskega orkeetra — 14 Poročila 11.11» Tujskojiroinetuo poročilo Pokljuka tn Komna, ponosni plauinskl postojanki -17.30 Vsakemu nekaj (Radijski orkmter) — 1A.10 2e«i. «ka ura: Domačnost (ca. Cilka V račko) - M Jo Ploič« — M.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — II Napovedi. poročila — 19.25 Solun ia zahodne Trakij« (g. dr. Roman Savnlk) — 19.4« Plošče — 19.50 Planin« ljubi gorske cvetke (g. Pavel Kuuaver) — 39 Rezervirano za prenos — Si Napovedi, poročila — Kons« ob 22.30. 80B0TA. U. MARCA: T Jutranji pozdrav _ 7.05 Napovedi, poročila — 7.16 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.44 — 12 Plošča u ploifto, pisana zina«, godba veeola ia pesmice vrne« — 18.» Poročila, objave — U Napovedi — 13.(ti Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesel» iu pesmice vmes — 14 Poročila 17 Otroška nra: Nastop otrok (vodi gdč. S. VencaJ. sova) - 17.» CM bajke do bajke (plošče) — 17.5« Pregled sporeda — IS Za delopust igra Radijski orkester — IS.40 Kako se ubranimo učinka zaiigstnih bomb (g. inj p. inž. F. Dolenci — 1» Napovedi, poročila — 19.» Naie budnice in koračnice (plošče) — SO O r.u-nanji politiki g. dr. Alojzij Kuhar) 30.30 Mirko T.ju. bič: Obleka ne dela človeka. Pisan večer izvajajo člani rad. igr. družine, vmes nekaj plošč — 2S Napovedi, poročila — 22.16 Za vesel konec tedna Igra Radijski orkester. NRDEIJA. 1«. MARCA; 8 jutranji pozdrav -8.15 Instrumentalni aneti: Klavir in harmoaij — 9 Napovedi, poročila — 9.20 Prenos cerkvene glasbe i T. trnovske cerkve — 9.50 Verski govor (g. dr. Ovi.lo ISant) — 10AS V razvedrilo (plošče - 11 Nedeljski konccrt. Sodelujejo: g. Pavle Stojkovič (violoncello), g. prof. M. Llpovšek (klavirska spremljava in Radij-ski orkostor — lì!» Objave, poročila — U Napov»li — 13.03 Otroški zl>or .Zvonček' — 13.50 Kar telite, to dobite (plošče po željah) — 17 Kmet. ara: Vinanrtvo in prehrana prebivalstva (g. Konrad Pečovnik) — 17.90 Domač koncert. Sodeluje: Zbor Dri. pollcšjsks straže in Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Ura slovenske pesmi tn bose.le: Pevsko druStv« •Sava.. Svoje pesmi bero g. Mile KlopčiS — 80.3» Mojstri violine (plošče) — 21.15 Pesmi in Slnenria poje gdč. Tea Lal>oš, članica Kar. gled. v Ljubljani, pri klavirju g. prof. M. Lipovšeik — 29 Nafiovedi, poročila — 22.15 Prenos lahke glasbe lz bara v Nebotičniku — Konec ob 23. PONEDELJEK. 17. MARCA: 7 jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi. i>oročila — 7.15 Pisan v en ček veselih zvokov (ploiče) do 7.45 — 18 Cttrašl i«ra:i (ploščei -12.30 Poročil«, objave — 13 Napovedi — MI.OS Opoldanski spored Radijskega orkestra — 14 Poročila — 17.10 Ararne! .IJubljana- — 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anion Breeeljl — 18.30 Plošče — 18.40 Sestav ln gibanj» prebivalstva Slovenijo (g. dr. Svctozar Ilešlč) — 19 Napovedi, poročila In oblave — 1B.:>0 Naoioiuilna nra: Zairrob govori — W.40-Plošče — 19.50 1« minut zahav« — 20 Koncert o|X"rne glasbe. Sodeluje g. Boris Poimv. član ljubljanske opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. Sijancc - 21» Nekaj za ples (plošče) - 2S Napovedi, poročila — Konec ob 32.91. TOREK. 1«. MARCA: 7 Jutranji pozdrav — 7.04 Napovedi, poročila — 7.1» Pisan venče* veselih zvokov (plošče) do 7.« — 12 Pisana Sara (nloščet - 12.30 Po-ročila. objave — 13 Napovedi — 13.fr! Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila, objave — 14-1* Šolska ura: Kramljanje r. mladino g. Miroslav Zor) ilo 15 — 17JO Koncert Rradljskega orkestra — 18.10 Znanost In obleka (g. prof. M. Adlešič) — 19 Napovedi, poročila in objave — 19.25 Nacionalna nra: Slovenski iivelj v preteklosti (Ravnat. Nar. muzeja g. dr. Josip Mali — 19.40 Plošče - 19.50 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar) — 20 Koncert vojaške grstb« 40 pp. Triglavskega — 21.30 Češka lahka glasba (plošče) — 22 Nanovedi. poročila — 32.14 Zabavni spored Radijskega orkestra — Konec ob 33. SREDA, 19. MARCA: 9 Jutranji pozdrav, napovedi. poročila — 9.15 Za boljšo voljo (plošče — 9.45 Verski govor (g. dr. Tgnaoij Lenček) — 1« Prenos cerkvene glnsbe lz stolnice — 11 CMmermanov kvartet — 11.43 Pevski zbor lOosposvetzki zvon.- — K-» Objav« — 13 Nanovedi — 13.02 Jotefom In Jož.lcam (Igra Radijski orkester) — 17 400 letno mlsiionsko delo (g. dr. L. Ehrlich) - 17.30 Veseli zvoki. Sodelnjeta: Kmečki trlo In Radijski orkester — 19 Naoovedl. poročila -19.25 Nacionalno predavanja: Vojaška oddaja — 195» fvod v prenos — 20 Prenos lz ljubljanske opere v odmoru: Glasbeno predavanj« (a. V. Ckmar), napovedi, poročila — Koneo ob 31. Jabllvt surogat za izdelavo umetne domače pijača le odličen In cenen nadomestek za pravi jabolčnik ter stane zavitek za 50 litrov din 80-—, po poŠti din 42"—. 2 zavitka po poŠti din 78'—, 8 zavitki po pošti din 1W—. Prodaja Drogerija Emona Iris K «uno, Ijabljana-Nebotičnik Podzemeljska proga v starem veku Na svetu menda res nI nobenna reč nova. Pri Izkopavanju egiptovski starin so odkrili ostanke nreprosli'1 tehničnih naprav, katere, sicer močno izpopolnjene, poznamo Se-le v najnovejšem času tudi pri nas v naših dneh. Ko so kopali blizu piramid, so pod zemljo naleteli na podzemeljske hodnike, ki so bili zgrajeni kakor zelo dobre celle. iz kol esilio v teh podzemeljskih cestah je razvidno, da te ceste niso bile le za pešce, ampak da «o po'njih pod zemljo tudi vozili vozovi. Doslej so preiskali in odkrili 2 kilometra te ceste med Ke-opsovo in Kefrovo piramido. Po dosedanjih dognanjih sklepajo, da je bila pod zemljo izpeljana cela mreža cest, ki so bile med seboj v zvezi. Zato bodo se naprej vneto kopali, saj upajo odkriti ie zanimive stvari. Iz odkritih napisov so ugotovili, da je ta egiptsk • »podzemeljska železnica« bila zgrajena že leta 2763 pred Kr. r. Arheologi mislijo, da so po tej podzemeljski cesti egiptski kralji labko dovažali in prevažali svoje zaklade in iivila, ne da bi se jim bilo treba bati kakega sovražnega napada. Črn dež in rdeč sneg Dne 14. avgusta 1888 je v Južni Afriki padal (m dež in nastale so velike luže, polne tega črnilu podobnega dežja. Ta črni dež naetane, če ee ognjeniki prah, ki vsebuje dokaj železa, etopi in združi c organskimi snovmi, ki so v deževnih kapljah. — Organske »novi pobarvajo včasih tudi sneg. Na Kap Yorku v Baftinovem zalivu na Grenlandiji so odkrili rdeče snežne poljane. V snežinkah so namreč silno majhne rdeče alge, ki enegu dajo to nenavadno barvo. Čim manj je alg, tem bolj je sneg •vetlordeč in čim več jih je, tem bolj je temno-ideč. Tudi na švicarskih in tirolskih planinah so že videli rdeč soeg. Pobarval ga je puščavaki prah, ki ga je veter prinesel k afriških puščav. Živali in glasba Pred kratkim so snemali na film vpliv, ki ga ima glasba na kače. Iz tega filma je razvidno, da ae plazilke sprva sploh niso zanimalo za zvoke. Toda, ko je postala glasba glasnejša, so začele postajati nemirne. Na veliko kačo (pitona) je glasba tako vplivala, da se je približal gramofonu in ga nI bilo mogoče spraviti od gramofona, dokler je Igral. V londonskem živalskem vrtu so napravili podobne poskuse s papigami. Tudi nanje je glasba vplivala zelo močno, ker so se takoj zbrale okrog radijskega aparata, ki je igral v njihovi kletki, in so ga veselo poslušale. Strašno odkritje V ivicarskem dijatkem zavodu v mestu Habel-schvverdt so te dni odkrili nekaj »strašnega«. Ko so polagali nov električni vod, eo delavci pod lesenim stenskim opažem v profesorski konferenčni sobi našli majhen mikrofon. Šolska oblast je bila takoj pokonci in delavci eo morali zasledovati, kam ta mikrofon vodi, to se pravi, od kod je bil napeljan v konferenčno sobo. Nazadnje so srečno odkrili, da je bil napeljan a dijaške spalnice. Tukaj so v nočni omarici nekega dijaka odkrili celo radijski zvočnik. Tako so dijaki lahko sproli in mirno poslušali vse, kar so se profesorji o njih menili v konferenčni sobi. 2e vnaprej so vedeli, kake rede bo na koncu vsak dobil. Poslušali so, kako »o profesorji tega ali onega obdelavali in sklepali o njegovi kazni. No, radovedni fantje pa se niso zadovoljili samo s temi, recimo «uradnimi« zadevami marveč eo začeli poslušati tudi zasebne pogovore profesorjev. Sedaj se je izkazalo, zakaj je ravnateljev* žena pred kratkim dobila brezimno pismo, v katerem je bilo rečeno, da 6e njen moi vsak teden vozi v glavno mesto ne zato, kakor pravi, ker ima opraviti na ministrstvu, marveč » svojimi mestnimi tovariši obiskuje vse mestne pivovarne in kroka. Odkrili so tudi izdelovalca ie naprave. Kajpada so ga takoj izključili iz šole, pač pa so mu v odhodnem spričevalu dali v fiziki red »prav dobro«. NAJVEČJA V ZAHTEVAJTE VEJSI CENIK IN LJE 0 Smrt dveh skopuhov V Francoskem mestecu Maresnil so našli v razdrti koči na otepu slame Avgusta Gilberto, ki je bil znan daleč oaokoli kot velik revež. Mrliča so se že bile lotile številne podgane in ga napol požrle. Zdravnik je ugotovil, da je umrl zaradi lakote Ali se hočete svojega revmatizma, protina osvoboditi? Trganje in zbadanje po udih in sklepih, otekli udje, skrivljene roke in noge, trganje, tbadanje ln ščipanje po raznih delih telesa, pa tudi slabost oči so čeBto posledica revmatizma ' 1 '" v kosteh, katere je treba odpraviti, ker se sicer bolečine še stopnjujejo Nudim Vam '.dravilno, sečno kislino razkrajajoče, Izmeni snovi in Izločevanje, pospešujoče DOMAČE ZDRAVLJENJE S PIJAČO, ki se na umeten način povsem naravno sestavlja iz nekega blagodejnega zdravilnega vrelca, ki ga 1 jedobrotijiva mati narava darovala bolnim ljudem. PISItfl ml takoi In dobili boste lz mojih v vseh državah obstoječih skladišč povsem »artonl ta tr^o poučno razprato Sami se boste uverili o neškodljivosti tega sredstva In njegovem naglem delovanju. - Poštno zbiralno mesto: PANNONIA-APOTHEKE, BUDAPEST 72 Postfach 88, Abt, H. 884. in mraza. Ko eo pa pregledovali njegovo zapuščino, so našli med papirji 60.000 frankov v bankovcih, a ie večjo vsoto je imel naloženo v banki. Tako je skopuh pri tolikem premoženju rajši od lakote umrl, kakor ee ločil od svojega denarja. Drug tak 6kopuh pa je umrl v južnofrancoskem mestu Tar-bes. Mož je bil vse življenje delavec in proslaj, kakor je pač kazalo. Živel je sam zase in si še potrebne hrane ni privoščil, kaj šele, da bi si pozimi zakuril v svoji koči in se ogrel. Pred enim mesecem je bil aretiran, ker je na trgu ▼ Tarbesu ukradel zavojček surovega masla. Ko je pa mož zmrznil, so pri preiskavi našli kovčeg in v njem polno zlatnine, srebra, biserov, dragih kamnov in vrednostnih papirjev, kar je bilo vse skupaj vredno čez 400.000 frankov. Denar res še ni veel Železniški most ie ukradel V okolici Marakeža je podjeten Marokanee s pomočjo štirih delavcev ukradel cel železniški most ter ga prodal za staro železo trgovcu s starim železom v Casablanci. Njegovi štirje delavci so celih deset dni delali, da so most demontirali. Železni most je bil 6 metrov dolg in je tehtal 7 ton. Ko je bilo vse narazen, so železo naložili in odpeljali. Most je vodil čez globoko globel, čez katero je bil» speljana železniška proga. Ker pa po tej progi že delj časa ni vozil noben vlak, ker so progo opustili, je bilo mogoče, da je svojo tatvino izvršil neopaženo. Ko so oblasti zvedele, kaj se je «.godilo, eo tatu seveda zaprle. " 2* Poravnajte naročnina za Domoljuba, ker ga bomo sicer morali ustaviti! JABLUS - Jabolčnik Kai J» Jablost .J A BI. rs- ie edin» snov il katere 11». pravite l«vr*'en sadjevec brei p r« ve tra a»diev>-a. S po-ätuiuo slane 5(1 I din 4SI». IO) I din TyS*. am I din ilrtu. Za usneh JanuMnio. fei llUl pohvalnih piscu' Glavno zastopstvo: REMBS, Podčetrtek- I« «ito fraikaJtt redilni prašek ..Redia" za Braille Pri malih prašičkih pospešuje Redin prašek hitro rast.krepi kosti in jih varuje raznih bolezni. Večji prašiči pa se čudovito hitro redijo in dobro prebavljajo. Zadostuje ie I zavitek za 1 prašiča ler stane I zav. 8 din. po pošti 19 din. S zav. po pošti 35 din. 4 zav. po pošti 43 din. Mnosro zahvalnih pisem. Pazite: pravi Red i o se dobi samo z gornjo slika Predaja drogcrija K*t, IjatrtjaHL fttenb iL 1 Na deieli pa zahtevajte Redin pri Vaàm trgwni ali zadrugi, ker si prihrani!« poštana Domati roraroralni m od — tarar»;» t* smrl in doiitetj* — ta dolo in gospodarsko osamosrcjilev— ta mio. «/«rotino preskrbo, preuiilek, pokojnino — dnar tarmrortmtet (njikota premtjska resen a) je varno naložen/ Zahtevajte prospekte in obisk zastopnikov.' Iščemo zastopnike in potnike za vse kraie! DRAVA" je prava - zavarovalnica malega Človek« Maribor, Sodna ulica št. 1, t lastni palači Glavno zastopstvo Ljubljana, Pražakova 8/1 in v Subotici, Manoilovičeva 5 Kdor ieli sebi in svojcem dobre, se zavaruje „DRAVI" P" Zvezda. ki »e je razletela. Sloviti ameriški zvezdostovee prof. Milton Humason je odkril ogromno spiralno meglenico. ki potuje najmanj z hrt;ao 40.000 km na sekundo skozi vesoljstvo. Kako ogromna je ta hitrost, je najbolje razvidno iz tega. da bi z njo v eni sekundi napravili pot Moli Vsaka drobna mtici «n a» prosto« valf» ta «okrat i dia. Naročniki >Doaolruba« pela do naa. Po računih gre v danem primeru za zvezdo, ki je morala imeti naj. manj desetkratni obseg našega sonca in tudi svet-lobriost tega raapošenega sveta je morala biti do stikrat večja od svetlobnosti našega sonca. Mostova esenca flosfio Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izborno. obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena I stekL za ISO litrov din 25 -, PO pošti din 45'-r, 2 steklenici po pošti din 75—, 3 «teklenice po poSH din 100"—. Pnéaja irageriia Kaac UiiMjaaa. Zidavska «1.1 Na deieli r>» »ahievajte Mostin ori Vašem trgovcu ali zadrugi, ker ai prihranite poštnino. Evidenca slovaških drfailfanov v krollcvlnl ioooslavtil Poslaništvo Slovaške republike v Beogradu. Bir-čaninova ulica 28, poživlja a tem »se driavljans Slovaške republike, H iive sedaj v Jugoslaviji, ds se prijavijo do 15. marca t L V prijavi je treba uavtsti sledeče podatke: 1) Ime, poklic, rojstno lelo, število članov r d rutini; 2) ime pristojne obiine; S) sedanje bivališče in kdaj «o je priselil r Jugoslavijo; 4) ali ima slovaški potni list Dobro sosedstvo je pogoj «a pravilno in uspešno delo tlivovko, hraSevec. peliiikrec ia rti |M»€>*I umi ■«pravite, l stekle- mca naše umetne esence sa napravo 5 litrov sli-vovke, hruševca. pelinkovca ali ruma stane Din »O-- po pošti Din 43-—, 2 steklenici po pošti Um 73-—. 3 steklenice po pošti Din 100"-. ločna navodila na vaakl steklenici N^aja *a««iia Imc, UabliaM. tMnki d.1