Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
VSEBINA TE ŠTEVILKE:
—	Prodaja v prvem četrtletju
—	IX. kongres ZKJ
—	Še — z zborov delovnih ljudi
—	Spremembe statuta
—	Spremembe pravilnika o delovnih razmerjih
—	Gospodarstvo in IX. kongres
—	Izobraževanje ob delu
NAŠ USPEH, KI GA NE SMEMO PREZRETI
PRVli V ENEM MESECE VEČ KOT TRI TISOf TON PROIZVODNJE
Letošnji družbeni načrt je postavil pred nas zahtevne naloge. In, ko smo o njem razpravljali in ga nato sprejemali, smo vedeli, da prevzemamo velike naloge, vedeli pa smo tudi, da jih bomo morali čimbolje izpolnjevati, da bomo lahko v prihodnjem obdobju dosegli vse, kar smo si zastavili.
IN TAKO SO PROIZVODNI OBRATI V MARCU IZDELALI PRVIČ VEČ KOT TRI TISOČ TON IZDELKOV. Za ta uspeh velja prav vsem pohvala, ta uspeh naj bo tudi vzpodbuda in dokaz, da velike naloge zmoremo. Pa poglejmo, kako so se izkazali naši proizvodni obrati v marcu lani in letos.
Naj postrežemo še z nekaterimi številkami. Lani v marcu smo naredili 2429 ton izdelkov, letos 3026 ton. še posebej so se izkazali topilnica, ki je na za 2 odstotka presegla celo visoko zastavljen plan, pocinkovalnica (plan so presegli kar za 37 od-
Predsednik slovenske skupščine, poslanski kandidat Gaberja
SERGEJ KRAIGHER SPET MED NAMI
Pred dnevi nas je po dveh letih spet obiskal predsednik slovenske skupščine, poslanec celjskega Gaberja in zopetni poslanski kandidat Celja — Sergej Kraigher. S predstavniki našega kolektiva se je pogovarjal o smernicah IX. kongresa ZKJ, o odzivu v gospodarstvu po devetem kongresu in o razvoju slovenske industrije.
Navzoči člani našega kolektiva so predsedniku skupščine SRS zastavili tudi več vprašanj s področja gospodarstva tako npr. vlaganje v nerazvita področja kot tudi rast slovenske industrije sploh in kovinskopredelovalne posebej.
(Več o razgovoru bomo objavili v prihodnji številki.)
stoikov), tudi v Kraševcu so se odrezali in povišali proizvodnjo (lani v marcu so naredili 122 ton, letos 179), v obratu radiatorjev so naredili kar 95 ton več kot lani v marcu (lani 279 ton, letos 384 ton), v izdelovalnici kotlov so plan presegli za 14 odstotkov.
Kaj naj ob tem zapišemo? Pokazali smo, da gre, čeprav z napori, in tudi v uredništvu Emajlirca se nadejamo, da bomo lahko čez mesec dni zapisali o ponovnem uspehu naše proizvodnje.
Tako visoka proizvodnja v marcu nalaga našim prodajnl-kom v prihodnjem obdobju precej nalog. Tudi v marcu je prodaja presegla promet v višini dveh milijard, sicer pa je od tedaj, ko smo prvič obesili dve milijardi na veliki zvon, že nekaj časa in uspeh se je ponovil
lani jeseni nekajkrat, letos pa vsak mesec. Kar za 434 milijonov starih dinarjev smo prodali v letošnjem marcu več kot lani.
Iz pregleda za proizvodnjo gotovih izdelkov zadnjega dne v marcu pa ugotavljamo, da se število zaposlenih v proizvodnji ni skoraj nič spremenilo in lahko dosežke pripišemo le prizadevanjem. In še en podatek priča o razveseljivem dosežku — lani je bil odstotek izmečka v marcu 9, 81 odstotkov, letos 6,93 odstotkov. Tudi tu smo naredili velik korak naprej!
Aprila
mesec
volitev
Prodaja v I. četrtletju
DOSEGANJE PLANA — POGOJI NA TRŽIŠČU
V zadnjem obdobju, zlasti pa od reforme dalje, je funkcija prodaje vedno bolj v središču raznoraznega obravnavanja, včasih v pozitivnem, včasih pa tudi v negativnem smislu.
Z reformo smo v našem družbeno ekonomskem sistemu postavili principe tržnega gospodarstva, ki pa jih naše gospodarstvo le težko sprejema in je še vedno v praksi precej primesi stare prakse. Povsem jasno je, da tudi naše podjetje ni moglo kar tako mimo principov in in zahtev reforme, zato je razumljivo, da je tudi naša prodajna problematika vedno prisotna pri našem vsakdanjem delu ali razpravljanju in ukrepanju v podjetju.
Tudi pri nas v podjetju določene službe in predstavniki proizvodnje zagovarjajo v glavnem dva principa, ki sta si diametralno nasprotna, vendar vsakega zaradi trenutne situacije in
pogojev dela. Prvi princip je, da moramo proizvajati po potrebah in zahtevah tržišča, ta je povsem pravilen in prokiami-ran na naši celotni politiki, v praksi pa ga kaj hitro zamenjamo pod vplivom vsakdanje prakse s principom zasedbe kapacitet, včasih brez upoštevanja zahtev tržišča, rentabilnosti, stopnje akumulacije itd. Ta drugi princip je za prodajo zelo težek in problematičen z ozirom na to, da prodaja ne razpolaga s potrebnimi elementi, s katerimi bi lahko ublažila pritisk proizvodnje po razpoložljivih kapacitetah, ki odstopajo od potreb tržišča. Takšni elementi so predvsem dovolj velika skladišča, dovolj velika višina obratnih sredstev, elastičnost v prodajni politiki glede na ceno in ostale pogoje, stopnja kvalitete itd.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vsakdanje težave laže prenesemo, delo pa gre bolje od rok ob zagotovilu, da ne bomo dovoljevali krivic in bomo prisluhnili življenjskemu utripu vsakega člana našega kolektiva — toda pot k temu so
odkriti
pogovori
Ob zadnjem izplačilu osebnih dohodkov so v emajlirnici delavci, ki so ti sti teden delali popoldne, prekinili delo in zahtevali sestanek. Vzrok za to so bili izplačani sorazmerno nizki osebni dohodki prav tej izmeni. Ob tem so na sestanku, na katerem sta tolmačila sklepe organov u-pravljanja glavni direktor in predsednik upravnega odbora, delavci te enote opozorili tudi na merila za delo, posebej za novi način enkratnega nanosa, na izplačila nagrad, na vprašanje delitve stanovanj, na zdravniško nego bolnih, na delo režijskih delavcev in drugo.	*
Čeprav ne moremo pohvaliti tega, da so se ljudje zbrali med delovnim časom, pa lahko zapišemo, da so obravnavane zadeve do neke mere vsekakor boleče in morda krivične in tako sta tudi glavni direktor in predsednik upravnega odbora zagotovila, da bodo navedbe in ugotovitve emajlircev še preverili in o ugotovljenem tudi poročali ter po potrebi ukrepali. Na osnovi navedb s tega sestanka bo upravni odbor na prihodnji seji obravnaval vprašanja, ki smo jih že našteli, za rešitev perečih zadev pa je glavni direktor že pokrenil akcijo pri pristojnih službah, da bo lahko obljubo, ki jo je dal delavcem, tudi čimprej izpolnil.
Eva Orač
PRODAJA V PRVEM ČETRTLETJU
DOSEGANJE PLANA — POGOJI NA TRŽIŠČU
(Nadalejvanje s 1. strani)
Zaradi objektivnih pogojev, predvsem naše strukture obstoječih kapacitet, ki niso v celoti prilagojene tržnim zahtevam (zato je potrebna modernizacija), sta v našem dosedanjem poslovanju in bosta verjetno tudi-v bodoče prisotna oba prej oplenjena principa odnosno mara biti bodoča politika jasno kombinacija obeh, s tem, da mora biti bodoča politika jasno začrtana in v čim večji meri prilagajati naše kapacitete potrebam tržišča odnosno potrošnikom našega blaga.
Ko analiziramo stanje tržišča v letošnjem I. kvartalu ugotavljamo, da je za prodajo dosti teže, kot je bil lanski III. odnosno IV. kvartal, saj je z raznimi ukrepi (povečanje rezerve poslovnih bank pri NB, namensko usmerjanje dela hranilnih vlog, zmanjšanje in poostritev pogojev pri potrošniških kreditih, nižja rast življenjskega standarda kot doslej) umirjena konjunktura, tako da proizvodnja sicer beleži porast nad 10 % v okviru Slovenije pa tudi Jugoslavije, dočim prodaja odnosno potrošnja stagnira, saj se zaenkrat kopičijo zaloge v proizvodnji in trgovini. Ker torej končna potrošnja ni v takšnem obsegu kot je planirana proizvodnja, ima to jasno povratni učinek, da zaradi kopičenja zalog v trgovini le-ta odklanja dajati nova naročila, ustavlja dobave po pogodbah, torej se na vsak način hoče .znebiti pritiska novega priliva blaga iz proizvod-
nje. Poleg teh momentov je seveda še treba upoštevati priliv blaga iz uvoza in delovanje domače konkurence, ki tudi nikoli ne miruje, ampak se vedno prilagaja vsakokratni situaciji, da bi iz tržišča potegnila čimveč rezultatov.
Prodajni problemi se torej kopičijo zaradi prej omenjenih razlogov, poleg tega pa je nastopila že sama nesezona, ki ima pri nekaterih naših izdelkih ogromen vpliv, zlasti pri oljnih pečeh, kaminih EMO-3 in kotlih.
Ocenjujemo, da bodo rezultati poslovanja v letošnjem I. kvartalu večji od lanskega I. kvartala za Ca. 25—30 *% kar lahko smatramo kot uspeh, v primerjavi s planskimi obveznostmi pa teh seveda ne dosegamo. Na drugi strani pa računamo, da bomo po preteku nese-zone ob normalni tržni situaciji v IIJ, in IV. kvartalu povečali prodajo preko planov proizvodnje, tj. tudi s prodajo zalog, ki bodo najbolj narasle v II. kvartalu in v začetku III. kvartala.
Ker se zavedamo zahtevnosti tržišča in pa ostrega konkurenčnega boja, smo v začetku letošnjega leta posredovali tržišču povsem nove prodajne pogoje za vse vrste posode in oljnega programa, ker nam to dopušča prosto formiranje cen, dočim imamo grupacije kotlov, radiatorjev in sanitarnih izdelkov še vedno pod režimom zamrznjenih cen.
če pogledamo nekaj let nazaj, naše podjetje skoraj ni imelo
pri nobenem svojem izdelku neke občutne j še konkurence. Do danes se je ta slika v celoti spremenila, tako da skoraj več ne proizvajamo izdelka, kjer ne bi bilo močne in intenzivne konkurence in to dejstvo moramo v največji meri upoštevati pri naši sedanji in bodoči poslovni politiki:
Izgledi za prihodnje niso črni, seveda pa tudi ni rožnata situacija, zato moramo v podjetju napeti vse sile, s katerimi bi olajšali poslovni utrip podjetja in s tem seveda tudi ublažili problematiko prodaje. Naloge in ukrepi, ki jih moramo v ta namen v kar največji meri izpolniti, bi bili naslednji:
—	izboljšati kvaliteto vseh vrst naših izdelkov, ker v zadnjem času v kvalitetnem pogledu ne odstopamo več tako bistveno od konkurence, kot je bil to slučaj doslej;
—	ker konkurenca nastopa z nizkimi cenami, dodatnimi rabati, kreditno prodajo itd., bomo morali napeti vse sile za znižanje stroškov, izboljšati obstoječo tehnologijo proizvodnje, da bomo na ta način lahko kos akcijam konkurence;
—	potreba po skladiščih gotovih izdelkov je več kot nujna, O tem je bilo že dosti rečenega in napisanega, zato na tem mestu ne bi ponavljali;
—	v kar največji meri moramo upoštevati zahteve tržišča, tako po količini, kvaliteti, asor-timanu in dobavnih rokih;
—	v sedanji situaciji mora-
mo dati kar največ poudarka asortimanu naših izdelkov, zlasti pri vseh vrstah posode;
—	čvrste kooperacijske poslovne obveze (TAM itd.) moramo izpolnjevati bolj disciplinirano, da ne bi morda zaradi slabega poslovanja v bodoče izgubili te vrste proizvodnje;
—	več kot nujno je uvesti sodobne načine embaliranja’ pakiranja in s tem odpreme, kar bi lahko v sedanji situaciji, predstavljalo kvaliteten premik v našo korist v primerjavi s konkurenco;
—■ čimboljše integralno planiranje in po možnosti čimbolj zmanjšati tržni rizik.
Zgoraj so navedene le nekatere osnovne naloge, zato to ne pomeiii da so to vse, ki jih moramo kontinuirano izpolnjevati.
Če bomo pri svojem poslovanju upoštevali gornje naloge in jih tudi čimveč izpolnili, lahko gledamo brez skrbi v bodočnost, ker bomo s tem olajšali problematiko sami prodaji, ustvarili potrebni dohodek in zvišali življenjski standard našega kolektiva. V nasprotnem primeru pa ne smemo pričakovati uspešnih rezultatov prodaje, saj je prodaja tesno povezana s celotnim poslovanjem podjetja in ni nobene logike, da bi slabo poslovanje podjetja lahko nadomestila dobra prodaja, ampak imamo lahko samo slabo poslovanje s slabo prodajo in dobro poslovanje z dobro prodajo in to zadnje mora biti naš
Jože Turnšek
IX. KONGRES ZKJ
Dogovor in smernice za predkongresno aktivnost komunistov v celjski občini
SPLOŠNE OCENE IN KARAKTERISTIKE IX. KONGRESA ZKJ
V okviru splošnih ocen kongresa so v ospredju nekatere bistvene novosti v samih pripravah na IX. kongres. Za razliko od preteklega obdobja, so bili tokrat prvič predhodno republiški partijski kongresi. S tem je bila dana možnost, da se zvezni kongres zastavi na tistih osnovah ključnih vprašanj nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja, kjer je že na republiških kongresih prevladovala enakost pogledov, in s tem dobi značaj trdnejše sinteze stališč za aktivnost vseh jugoslovanskih komunistov.
Druga pomembna značilnost priprav na kongres je bila v izredno kreativni vlogi članstva pri nastajanju in dokončnem oblikovanju kongresnih materialov. Široka javna’ razprava je te materiale v marsičem koristno obogatila in jim pridala akcij sko-mobilizacijskega duha.
Na IX. kongresu je bila dosežena večja politična enotnost v
osnovnih vprašanjih nadaljnje družbeno-ekonomske, politične in samoupravne graditve, kot je kazalo v predkongresnem obdobju. V kongresni razpravi so bili sicer prisotni nekateri kom-■ promisi, predvsem na ekonomskem področju, kar pa je bilo neizogibno ob soočanju s širšo jugoslovansko realnostjo.
Naslednja karakteristika kongresa je bila, če izvzamemo svečani uvodni del, posvečen 50. obletnici KPJ — ZKJ, v izrazito delovni usmeritvi kongresa in manj manifestativnem obeležju kot smo bili navajeni. To je bilo očitno tako iz problemske razprave po komisijah, kjer je bilo manj parol in načelnosti in ustvarjeno sproščeno delovno vzdušje. To vzdušje se je odražajo posebej v odnosu na kreativno in kritično izgrajevanje kongresnih resolucij, Saj je bilo podanih preko 200 predlogov za spremembo predloženih osnutkov. Opaziti je bilo višjo politično kulturo boja mnenj, ki se je izražala v strpnosti in upoštevanju teže argumentov. Tak način ustvarjalnega in kritičnega dialoga ter razprave, bi kazalo prenesti tudi v naše ožje in širše partijske sredine.
V vsebinsko taktičnem smislu je kongres zastavil napore za dosledno izbojevanje bitke za družbeno-ekonomsko reformo ter bitke za demokratično sa-
moupravno konstituiranje družbe na višji razvojni stopnji. V teh prizadevanjih je bil kongres osvobojen generalne dileme samoupravljanje — etatizma in postavil v središče iskanje poti in smeri nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov na različnih nivojih.
Z IX. kongresom se je ZKJ obvezala za še bolj brezkompromisen boj z različnimi oblikami demagogije, lažnega radikalizma in z vsemi manifestacijami zaostale družbene zavesti.
MEDNARODNI POMEN IN ZUNANJE-POLITIČNE OCENE
IX.	KONGRESA ZKJ
Kljub bojkotu partij Varšavskega sporazuma pri' udeležbi na IX. kongresu, vključno s češkoslovaško, je bil naš kongres po svojem značaju mednarodni zbor komunističnih in drugih partij ter naprednih gibanj, v svetu. Tako prisotne delegacije kot tudi večina demo-
3
£niC$iK&<>
zborih delovni ljudje
Kako so se
Marca so bili po vseh volilnih enotah v tovarni sklicani zbori delovnih ljudi, na katerih so bili obravnavani predlogi kandidacijskih konferenc za kandidate odbornikov zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini v Celju, kandidati za republiški gospodarski zbor in kandidati za zvezni gospodarski zbor. Na zborih delovnih ljudi ni bilo bistvenih sprememb, ki bi spremenile predloge kandidatov, ki so bili predlagani na kandidacijskih konferencah po posameznih volilnih enotah.
Na zboru delovnih ljudi v volilni enoti VII — obratu za predelavo kovin so postavili naslednje kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine v Celju: Staneta Dvoršaka (ta je bil že doslej odbornik izvoljen v tej volilni enoti) Jeftič Miloša, Higina Kukoviča, Milana Kavčiča in Rafaela Čelika.
Na zboru delovnih ljudi v volilni enoti VIII — obrat emaj-limica, pa so postavili naslednje kandidate za odbornike zbora delovnih skupiiošti občinske skupščine v Celju: Franca Belaka, Valerijo Jazbinšek, Antona Pečovnika in Sivka Viljema.
Nekatere spremembe pa so nastale v volilni enoti IX, ki zajema vse sektorje. Na kandidacijski konferenci so bili predlagani kot kandidati Ivanka Bajuk, Marija Kač, Franc Ribič in Peter Videnšek. Vsi ti pa so kandidaturo za odbornike zbora delovnih ljudi občinske skup-
odločili na
ščine odklonili in niso podpisali izjave, da sprejmejo kandidaturo. Tako je ostal samo še Mirko Krempuš, ki je kandidaturo na predlog kandidacijske konference sprejel.
Na zboru delovnih ljudi te volilne enote so predlagali za odbornika navedenega zbora občinske skupščine Celje, Rafaela Čelika, tako da kandidirata v tej volilni enoti Mirko Krempuš in Rafael Čelik.
V volilni enoti X so postavili na kandidatno listo Ervina Belaka, Martina Hostnika in Slavka Kolarja. Na kandidacijski konferenci je bil v tej volilni enoti evidentiran za odbornika tudi Mirko Doberšek, vendar ta ni kandidature sprejel ker kandidira že na terenu v Gaberju.
Na vseh zborih delovnih ljudi pa so sprejeli kandidate za gospodarski zbor republiške in zvezne skupščine. Iz danih poročil občinske in medobčinske kandidacijske konference je razvidno, da so za kandidate gospodarskega zbora republiške skupščine prejeli največ glasov Zimšek Anton, Lojen Mira, Bar-borič Janez, Divjak Stane in Pe-taver Franc. Te kandidate za republiški gospodarski zbor so sprejeli tudi vsi naši zbori delovnih ljudi.
Za zvezni gospodarski zbor pa je prejel na medobčinski kandidacijski konferenci največ glasov Tone Močilnik iz Velenja. Tudi njegovo kandidaturo so sprejeli vsi naši zbori delovnih ljudi.
Kot vidimo, so se na zborih delovnih ljudi odločili za obilno izbiro pri volitvah odbornikov zbora delovnih skupnosti. Vsaka volilna enota voli ENEGA ODBORNIKA. Na kandidatni li-
Volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Celje bodo v sredo 9. aprila 1969. Pa si oglejmo sedaj, katere delovne enote spadajo v posamezne volilne enote.
Sedmo volilno enoto sestavlja obrat kovinske predelave, torej vsa delovna mesta, ki spadajo v ta obrat. Volišče za to enoto bo kot običajno v obratu kovinske predelave (surovinski obrat).
V	osmo volilno enoto spadata emajlirnica in pocinkovalnica.
V	deveto volilno enoto spadajo, vodstvo podjetja, sektor ekonomsko tehničnih raziskav, sektor poslovnih odnosov, gospodarsko analitski sektor, sektor tehnične priprave (brez vzdrževanja, ki spada v deseto volilno enoto), sektor proizvodnje (brez obratov), sektor kvalitete in sektor prodaje.
Deseto volilno enoto pa sestavljajo: obrat kemičnih izdelkov, obrat izdelave radiatorjev,
sti pa imajo: VII. volilna enota pet, VIII. volilna enota štiri, IX. volilna enota dva in X. vo< lilna enota tri kandidate. Kandidira samo ena žena.
obrat izdelave kotlov, obrat od-preskov in avtokoles, obrat orodjarna in vzdrževanje ter energetska oskrba.
izbiramo
naše
Volili bomo v sredo O. aprila

kratičnih in naprednih gibanj v svetu so izredno pozitivno ocenjevale vso dogajanje ob IX. kongresu, pa tudi njegovo globalno vsebinsko usmeritev.
Za to usmeritev je namreč značilno, da se IX. kongres, kljub zaostritvam v mednarodni situaciji ter obstoječi krizi v mednarodnem delavskem gibanju ni vsebinsko osredotočil na omenjeno stanje, ampak je bil obrnjen k notranjemu razvoju Jugoslavije. V tem je bil najmočnejši odgovor na vse napade, ko se je kongres ponovno zavzel za nadaljevanje naše lastne socialistične, demokratične in samoupravljalske poti. Seveda pa je kongres tudi dosledno poostril naše znane principe z ozirom na zunanjo politiko in odnose do mednarodnega delavskega gibanja.
Na kongresu smo strpno in dostojanstveno prenesli bojkot z vzhoda, čeprav smo mimo sicer nanj odgovorili. Poseben moment v mednarodnih razsežnostih kongresa je bil izražen v
spontanem reagiranju češkoslovaškega naroda, ki je po svoje razrešil problem »zavezanih rok« češkoslovaške partije v dani situaciji. Kljub temu, da je kongres dosledno vztrajal na znanih postavljenih načelih naše mednarodne politike, smo se izogibali nepotrebnemu zaostrovanju, ki očitno ne bi vodilo k normalizaciji odnosov med deželami socialističnega sveta.
TEMELJNA VSEBINSKA PODBOČJA IX. KONGRESA
VPRAŠANJE V ZVEZI Z NOTRANJO GRADITVIJO SAMOUPRAVNE SOCIALISTIČNE DRUŽBE
V okviru tega kompleska vprašanj, so bila v ospredju pota nadaljnjega razvoja družbe-no-ekonomskih Odnosov. Na gospodarskem področju v tem pogledu ni bilo mogoče prikriti spopada dveh teženj z različnim ozadjem: na eni strani je bilo čutiti težnje in interese ter svojske koncepte manj razvitih področij in zaostalejših proizva-
jalcev, na drugi strani pa težnje in poglede razvitejših področij in sposobnejših produktivnejših proizvajalcev. V zaključnih ocenah in stališčih kongresa so kar odraža resolucija, pretežno prevladovala mnenja drugih, del razprave pa tudi sklepna beseda tovariša Tita.
Najpomembnejši dogovor s tega področja kongresne problematike je nedvomno, da v bodoče ne sme biti odmikov od samoupravne In reformne poti. Postavljena pa so bila naslednja centralna izhodišča družbe-no-ekonomskega razvoja:
—	Krepitev samoupravnega in ekonomskega položaja delovnega človeka v procesu razširjene reprodukcije oziroma v združenem delu. S tem v zvezi se kaže nujnost nadaljevanje de-etatizacije sredstev in funkcij države v gospodarstvu, skupaj z likvidacijo državnega kapitala ter večanje deleža DO v delitvi družbenega proizvoda.
—	Sproščanje zakonitosti tržnega gospodarstva, ob nujnih
korekcijskih faktorjih družba
v enotnem gospodarskem sistemu. Planiranje postavlja kot Cno temeljnih metod družbe za obvladovanje negativnega dejstva tržnih zakonitosti. Očitna je nujnost, da na vseh ravneh od delovnih organizacij navzgor, pristopimo k izdelavi konceptov razvoja in srednjeročnih planov. Iz tega izhaja tudi nujnost izdelave razvojnega koncepta SR Slovenije.
Na kongresu so bile v okviru gornje naloge, omenjane tudi možne rešitve na osnovi dogovarjanja in samoorganiziranja gospodarstva, kompenzacij in solidarnosti:
—	Prestruktiranje in modernizacija proizvodnje, kot glavni orientaciji v materialni proizvodnji, v skladu z zahtevami domačega in tujega trga.
—	Boj proti monopolom vseh vrst, predvsem v pogledu večjih deformacij na enotnem trgu, ne pa proti integracijam, kot objektivnim zakonitostim moderne proizvodnje in poslovanja.
4
tjftieo
.SPREMEMBE NAŠEGA STATUTA
14.	marca je objavil upravni odbor predložene spremembe statuta podjetja. Te bodo predložene v potrditev na prvem prihodnjem zasedanju delavskega sveta.
Po teh spremembah morajo imeti vsi vodilni delavci (tisti, ki so po statutu vodilni strokovni delavci) poleg splošnih in posebnih predpisanih pogojev tudi sposobnost vodenja in organiziranja poslov ter pravilen odnos do dela in do samoupravnih organov.
Za vse vodilne strokovne delavce, po 59. členu statuta in to direktorje sektorjev, glavne inženirje in vodje obratov odloča o sprejemu na delo upravni odbor.
Za vse druge delavce v podjetju pa odloča o sprejemu na delo za obrat v Celju komisija za delovna razmerja, ki jo izvoli delavski svet podjetja, za obrat v Kruševcu komisija za delovna razmerja, ki jo izvoli svet tega obrata in za obrat TOBI komisija, ki jo izvoli svet tega obrata.
S to spremembo bodo torej odpadle komisije za delovna razmerja pri svetih obratov v našem obratu v Celju, ker bo o sprejemu na delo za vse delavce razen vodilnih, ki jih postavlja upravni odbor, odločala komisija delavskega sveta podjetja.
Komisije za delovna razmerja štejejo pet članov. Pri odločanju v komisiji sodelujejo vodje obratov oziroma vodje poslovnih enot s pravico posvetovalnega glasu.
Komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ki jo postavi delavski svet podjetja odloča o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti za vse vodilne strokovne delavce, glavne inženirje, vodje obratov in vodje sulžb, ki so neposredno podrejeni direktorjem sektorjev. Ce pa so kršilci delovnih dolžnosti iz raznih proizvodnih ali poslovnih enot ali če so udeleženci kot storilci pri istem dejanju ali istih dejanjih za katere bi bile pristojne različne komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti odloča prav tako v takih primerih komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja.
Za vse druge delavce v obratih \ Celju ter posameznih sektorjih odloča komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, ki ima stalnega predsednika in namestnika, ki ga določi delavski svet podjetja, člana komisije pa sta delavca izvoljena od sveta obrata ali poslovne enote.
Obrata v Kruševcu in Bistrici pri Limbušu imata svoje komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti. Vse komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pa delujejo v sestavu treh članov, imajo pa prav toliko namestnikov.
O premeščanju in razporejanju delavcev na delo v primerih višje sile in zaradi izjemnih okoliščin, ko gre za začasne pre-stitve, odločijo direktorji sektorjev ali vodje obratov, v posebno nujnih primerih pa tudi
neposredni nadrejeni.
V primerih premestitev med proizvodnimi obrati ali poslovnimi enotami odloča glavni direktor ali njegov namestnik, v posebno nujnih primerih pa tudi drugi vodilni delavci, ki so neposredno podrejeni glavnemu direktorju.
Predlog sprememb vsebuje še določila glede ugotovitev nastale škode povzročene s kršitvijo delovne dolžnosti.
O izključitvi delavca iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti odločajo: o predlogih komisije delavskega sveta podjetja delavski svet
podjetja, o predlogih drugih komisij pa sveti obratov ali poslovnih enot v kateri se nahaja storilec kršitve delovne dolžnosti. To je ena varianta. Druga pa je ta, da o predlogih za izključitve iz delovne skupnosti, ki jih da komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti v tovarni v Celju odloča delavski svet podjetja, o predlogih, ki jih dajejo komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti v obratih Bistrica pri Limbušu in v Kruševcu pa sveti teh obratov.
Predlog sprememb vsebuje še druge določbe.
		
Spremembe pravilnika	(
o delovnih razmerjih	(
Po spremembah statuta podjetja nastajajo tudi spre- § | membe pravilnika o delovnih razmerjih. Tudi te so bile ob- I | javljene dne 14. marca t. 1. in bo o njih odločal delavski § = svet podjetja na prvem prihodnjem zasedanju. Spremembe § = se nanašajo na podrobnejša določila glede premeščanja de- § = lavcev v določenih primerih iz enega delovnega mesta na | = drugo ter v zvezi s tem na razveljavitev nekaterih doseda- 1 | njih členov pravilnika o delovnih razmerjih.
Sicer pa bodo v letošnjem letu potrebne še precejšnje = | spremembe v naših' notranjih predpisih glede na zadnje = | ustavne spremembe. Sicer pa bomo o tem seznanili člane ko- E | lektiva v eni prihodnjih številk našega lista.
.HillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllTi


IX. KONGRES ZKJ
—	Večji poudarek in pomen je treba dati kadrom znanosti in moderni organizaciji dela.
—	Še nadalje pomagati v razvoju manj razvitih področij. V
zvezi s tem vprašanjem ni bilo načelne dileme, je pa tekla razprava o tem, kako odmerjati pomoč, kdaj in koliko. Pomoč naj bi organizirali predvsem preko sklada za nerazvite, s tem da bi bila možnost večjega vpogleda vseh, ki sredstva dajejo, v to kako se ta sredstva trošijo. Vse bolj pa naj bi se ta pomoč razvijala na čistih ekonomskih relacijah, kar bo nedvomno vplivalo na pospešen razvoj vseh.
VPRAŠANJA V ZVEZI Z DRUŽBENOPOLITIČNIM
SISTEMOM IN MEDNACIONALNIMI ODNOSI
Kongresna resolucija, ki obravnava ta vprašanja, poudarja
nujnost poglabljanja in razvoja oblik samoupravljanja, skladno z demokratizacijo družbeno-po-Iitičnih odnosov. S tem v zvezi se ugotavlja, da ustavni amand-mani v decembru 1968, omogočajo pospešeni razvoj političnega sistema. Nujno potrebno je krepiti vlogo skupščinskega sistema na vseh nivojih in to predvsem z vidika vloge skupščin kot činitelja samoupravne integracije družbe in oblike oblasti v pogojih samoupravljanja.
Poudarjeno je bilo, da zaostajamo v razvoju komune kot temeljne družbeno-politične skupnosti in to predvsem v krepitvi njene povezovalne in vsklajeval-ne funkcije, ter funkcije samoorganiziranja, neposrednega povezovanja materialno in nematerialne sfere in krepitve samostojne materialne baze. Postavljena je bila tudi potreba po po-
večanju samostojnosti in odgovornosti republik, kar izhaja iz graditve moderne koncepcije federacije in potrebe po odgovornejšem vsklajevanju skupnih interesov narodov in narodnosti.
Pomemben poudarek je dal kongres nujnosti politične zaostritve in sistemskega reguliranja individualne in kolektivne odgovornosti. Zavzel se je za večje spoštovanje ustavnosti in zakonitosti in za stabilnost pravnega sistema. Kot predpogoj nadaljnjemu razvoju političnega sistema je kongres postavil: likvidacijo razločnih oblik birokratizma in tehnokratiz-ma, političnega monopolizma ter pojavov ultraradikalizma in anarhosindikalizma, kot neposrednih nevarnosti načelom dejanske samoupravne organiziranosti družbe. V borbi zoper naštete pojave pripada pomembna vloga in mesto prav vsem družbeno-političnim organizaci-
jam.
O mednacionalnih odnosih je kongres poudaril, da le-ti nimajo samo zgodovinski, politični in kulturni vidik, ampak tudi ekonomsko ozadje. Predvsem od načina delitve, prirode produkcije in družbeno-ekonom-skih odnosov nasploh, zavise tudi mednacionalni odnosi. Politična strpnost in realnost sta pogoja za sožitje v večnacionalni skupnosti in razumevanje. V bodoče bo treba izostriti idejni boj in politične spopade zlasti z vsemi oblikami hegemonizma, unitarizma, atomizacije interesov in separatizma.
PODROČJE IZOBRAŽEVANJA,
KULTURE IN ZNANOSTI
Kongres se je v prvi vrsti zavzel za doseganje večje skladnosti temeljnih sfer družbene reprodukcije, za priznavanje njihove soodvisnosti in celovitosti v razvoju. Proizvodne delovne organizacije ne smejo imeti pred očmi samo »višje ekonomske učinke«, ampak tudi uravnavanje medčloveških odnosov in

GOSPODARSTVO NA IX. KONGRESU ZKJ
TRIJE PROBLEMI V SREDISCU POZORNOSTI
Od mnogih sproženih vprašanj pa so prevladovala naslednja:
—	kako pospešiti integracije in poslovna združenja, ki so jih vsi podprli kot sistem poslovanja v gospodarstvu;
—	kako bi napravili delitev do-
Mnogo podjetij,
Na kongresu so predložili naslednje številke: Danes je v Jugoslaviji 165 elektroenergetskih podjetij, 60 ki pridobivajo premog in koks in deset za izkoriščanje nafte. V črni metalurgiji je zabeleženih 14 podjetij, v barvasti 42, v elektroindustriji 97, v kemijski 156, v lesni 285, v tekstilni 369, v prehrambeni 321 v grafični 35. Tobak prideluje in predeluje 72 in papir 44 podjetij. Nato imamo še 1200 gradbenih podjetij, 21 ladjedelnic in 399 kolektivov kovinske stroke.
Brez da načenjamo razpravo, če jih je mnogo ali malo, poda-
Integracija v besedi - dezintegracija v praksi
hodkov razumljivo in sprejemljivo za vse zaposlene v gospodarstvu in izven njega; ali je samoupravljanje v delovni organizaciji fenomen naše družbe, ali pa se lahko razvija z manj pretresi in z manj nerazumevanja.
manj koristi
jamo le ugotovitev tribune ekonomske komisije: Ob tej množici podjetij obstoja še težnja za izgradnjo novih, istovetnih zmogljivostj in to v razmerah, ko so nezadostno izkoriščene celo razpoložljive. To pomeni, da v predračunih novih investicij še ne prevladujejo prvine rentabilnosti tehničnega in tehnološkega napredka, ki bi zahtevale lokacijo novega podjetja, temveč silijo v investicijska vlaganja krajevne skupnosti (občina, področje, republika). Za dobrega gospodarstvenika ni potrebno izsiljevanje zaključkov — on jih pozna.
Več kot 200 delegatov se je prijavilo k besedi v komisiji za ekonomske odnose.
Če bi mimogrede napravili statistiko IX. kongresa ZKJ, bi morali zabeležiti dve posebnosti: najobsežnejše stenografske zapiske je zapustila komisija za razvoj družbeno-ekonomskih odnosov in največ amandmajev k predloženim dokumentov in resolucijam so podali udeleženci te komisije.
Vsi prijavljeni vsekakor niso mogli dobiti besede, zato so bile predložene kongresni debati kot pismene priloge mnoge skrbno in dokumentirano pripravljene diskusije. Težko bi prešteli vsa vprašanja in dileme, ki jih naj bi sprožila splošna družbena razprava ob podpori tega velikega, delovnega shoda jugoslovanskih komunistov.
Toda pozornost opazovalcev je pritegnila še druga posebnost v delu te komisije — vsaka kritika, predlog ali glasno razmišljanje je bilo podkrepljeno s konkretnimi primeri iz prakse grupacije, podjetja ali področja in povzeto v številkah in odstotkih. Iz mnogih diskusij bi mogli navesti sledeče stavke: »Komunisti in delovni ljudje našega podjetja menijo ...« (zahtevajo, predlagajo, kritizirajo, vprašujejo)« ali: »ob preverjanju predlogov kongresnih dokumentov smo prišli do naslednjih konstatacij...« in slično.
Mnogi delegati so iznašali prednosti integracije za boljše poslovanje na domačem in tujem trgu. Iz dobrih primerov je mogoče izvesti koristne, splošne zaključke. Toda v tem
primeru je bilo mnogo važnejše odkriti in predočiti vsaj nekatere »zavore« združevanja.
Politika kreditiranja, izvoza in uvoza, zatem devizni režim, planiranje razdelitve, cene —
vse to je po izjavah na kongresu še vedno preveč čvrsto v rokah državnih aparatov. V takšnem stanju, posebno v težavah, se lažje znajdejo mala in srednja podjetja. Razen tega pa velike integracije tudi načenjajo nerešena vprašanja delitve in notranjih odnosov in se zato javljajo težnje, da se takšne grupacije razbijejo.
Cesto se dogaja, da direktorji in ostale pooblaščene osebe kar tako, »na pamet« vstopajo v integracijo in so tehnični ter ekonomski elaborati zgolj formalnost. Če je povrhu še kolektiv slepo verjel vodstvu podjetja in samoupravnim organom, prič-no kreganja in nesoglasja, še preden se je posušila barva na firmi integriranega »velikana«.
»Četudi ne vsi«, je rekel eden od delegatov, »so vendarle vodilne osebe, ki ob pričetku akcije za združevanje najprej iščejo položaj, ki bi ga zavzeli v novem, združenem podjetju. Če pa njihovi interesi niso zadovoljeni, prično takoj tolmačiti kolektivu, da integracija ni zanimiva«.
Preostane le še ugotovitev, da je v delovnih organizacijah in forumih, ki se ukvarjajo z gospodarstvom, naloga in obveza komunistov, da so vztrajni in trdni v odpravljanju takšnih in vseh ostalih zaprek na poti dobre, koristne in premišljene integracije.
(Tanjug)
socialno kulturo v najširšem smislu.
Razvijanje intelektualnih sil neke družbe je pogoj za maksimalno ustvarjalnost človeka in komparativne prednosti. Zato je tudi nujno permanentno in integralno izobraževanje vseh stopenj in smeri, saj znanje in znanost postajata glavni gibali razvoja modernih proizvajalnih sii.
Zlasti se je treba opirati na znanost ob izdelavi razvojnih konceptov in programov.
SOCIALNO-ZDRAVSTVENI KOMPLEKS RAZVOJA
Kongres je ugotovil, da je na tem področju še veliko nerazčiščenih vprašanj, kljub načelno jasnim izhodiščem. Kongresna resolucija zato poudarja, da je treba hitreje razvijati sistem zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja in socialne politike, na podlagi ustrezne materialne osnove samoupravljanja in socialistične solidarnosti.
NADALNJI RAZVOJ ZK IN STATUT ZKJ
Resolucija, ki obravnava to problematiko opozarja, da je treba odločno nadaljevati proces reorganizacije ZK in se v naslednjih etapah posvetiti predvsem vsebinski akciji, kadrom in organiziranosti komunistov za nastopanje zunaj ZK. Doseči moramo torej: notranjo konsolidacijo ZK ter njeno večjo učinkovitost navzven.
Nov statut ZKJ ima glavna obeležja v tem, da omogoča krepitev vloge republiških oz. nacionalnih organizacij ZK ter razvoj demokratičnih notranjih odnosov v Zvezi komunistov, predvsem aktivnejši položaj člana pri kreiranju konkretne politike ZK in zaostritev partijske odgovornosti. Članstvo se mora podrobneje seznaniti z novim statutom ZKJ.
Prvič se v kongresni resoluciji o notranjem razvoju omenjajo tudi naloge ZK na področju vseljudske obrambe. To pred-
vsem zaradi tega, ker je vseljudska, obramba danes sestavni del naših nalog in eksistence samoupravnega sistema pa tudi položaj Jugoslavije je takšen, da zahteva jasno politično opredelitev nalog na tem področju.
Ugoden odmev je povzročil predlog tovariša Tita, da bi se naj formiral izvršni biro Predsedstva ZKJ..Ta kolekitvni organ naj bi omogočil enotnost in učinkovitost v delu vodstva ZKJ, predvsem v primerih izražanja divergentnih in ekstremnih stališč. Seveda idejno-poli-tična vloga biroja danes ni primerljiva s tisto v preteklosti, ko se je partijski biro tretiral kot direktivni centralni organ, zato ni nevarnosti, da bi se z njegovo ustanovitvijo v čem zmanjševala ustavna vloga skupščine, izvršnega sveta ali pa vloga ostalih političnih organizacij na nivoju federacije. V tujini so na formiranje biroja reagirali v glavnem pozitivno, vendar tudi z različnimi interpretacijami: npr. ga ocenjujejo
kot stvar obrambe ali pa kot vprašanje nasledstva v vodstvu ZK.
POKONGRESNA AKTIVNOST
KOMUNISTOV V CELJSKI OBČINI
Gornji, skrajno skrčen povzetek obsežne kongresne materije smo napravili zato, da bi organizacije, oddelki in aktivi ZK imeli lažje delo pri dopolnjevanju svojih akcijskih programov z kongresnimi sklepi in nalogami. Verjetno bo v sleherni življenjski in delovni sredini naših komunistov, možno najti prisotnost problemov, ki jih kongresne resolucije omenjajo in poizkušajo razreševati. Le malo je zgoraj omenjenih nalog iz kongresnih resolucij, ki ne bi direktno sodile v akcijske programe naših organizacij ZK na posameznih področjih (gospodarstvo, prosveta, zdravstvo, teren itd.).
Uspešnost našega pristopa k pokongre9ni aktivnosti pa zavi-
(Nadaljevanje na 6. strani)

VODENJE IN MEDSEBOJNI ODNOSI PRI DELU
POGOJI ZA DOBRE ODNOSE PRI DELU
Pogosto poudarjamo, da je ena od najvažnejših lastnosti modernega delovodje sposobnost, da se zna »povezati s svojimi sodelavci, to je, da je dostopen in da razume njihove potrebe. Ce delovodja želi razumeti svoje podrejene, mora poznati njihove želje. Ustreči jim mora v mejah možnosti, da so zadovoljni, njihovo delo pa je efikasnejše.
Katere so potrebe delovnega človeka?
Človeški odnos mora odgovarjati pravilom, oziroma zakonom, ki veljajo za vsakogar, ker imajo vsi ljudje enake potrebe. To so na eni strani življenjske potrebe obstoja, to so splošne človeške potrebe: potreba prehrane, počitka, ustvarjanja, potreba obrambe od zla. Če se ne zadovolji tem potrebam, človek topi. Z druge strani pa obstojajo duševne potrebe, ki jih najbolj občuti človek pri delu.
—	POTREBA SIGURNOSTI — predstavlja eno od prvih želja vsake osebe. Vsakdo od nas želi zavarovati svojo bodočnost in bodočnost svoje družine. Spomnimo se strahu brezposelnosti. Ali ne želimo točno vedeti, kaj pri delu ¡pričakujejo od nas? Ali se ne trudimo opraviti postavljeno nalogo? Ali bi ne hoteli biti neodvisni? Informacije in zaupanje nam je potrebno, da se ne bojimo negotovosti!»
—	POTREBA, DA SE DRUŽIMO prihaja takoj za potrebo sigurnosti. Človek mora živeti v skupnosti. Je družabno bitje, ki ne prenese osamljenosti. Človek je rad član delovne ekipe, družine, sindikata itd.
—	VSI občutimo POTREBO, DA SE SPOŠTUJE NAŠE ČLOVEŠKO DOSTOJANSTVO. Ne trpimo, da se z nami postopa kot s številkami ali km z delovnimi pripomočki ali s stroji. Simpatiziramo z drugimi ljudmi in želimo, da tudi drugi nas spoštujejo. Fizični delavec zasluži enako spoštovanje kot glavna vodilna oseba.
—	POTREBA PRAVIČNOSTI IN OBZIRNOSTI je četrta po vrsti. Želimo, da se prizna vrednost našega dela, če tudi je skromna vrednost našega osebnega prispevka skupnemu cilju. Če fizični delavec
v redu opravlja svoje delo, tudi pomaga razvoju podjetja. Zato ga moramo ceniti in njegov trud pohvaliti, da bo zadovoljen.
—	Ena od glavnih potreb delovnega človeka pa je POTREBA LASTNEGA RAZVOJA IN IZPOPOLNJEVANJA. Vsak se želi dvigati po lestvici uspeha od manj zahtevnih delovnih mest do zahtevnejših — družbeno bolj priznanih.
ZADOVOLJITEV LJUDSKIH POTREB JE TEMELJ ZA DOBRE MEDOSEBNE ODNOSE PRI DELU
Nekateri menijo, da je izredno težko izboljšati odnose v podjetju in zaradi nemoči čakajo prekrižanih rok na velike spremembe. Drugi realnejši, ki prav tako pričakujejo in verujejo v možnost izboljšanja medosebnih odnosov pa nenehno delujejo v tej smeri. Z majhnimi postopki ukrepi zadovoljijo zgoraj naštete potrebe tako, da človek dobi občutek, da ga smatrajo za potrebnega za osebnost, čigar potrebe poznamo in priznavamo. Zaradi tega je izredno važno, da vodilni ne čaka, da mu v tem pogledu njegovi nadrejeni dajejo dober primer. Vsakdo mora v svojem delovnem območju prevzeti iniciativo, tudi če sam tega ni deležen.
Točke, ki jim moramo posvetiti posebno pozornost:
—	Vsakomur moramo pokazati kako ocenjujemo njegovo delo.
—	Voditi moramo skrb o zaslugah.
—	Vnaprej moramo obvestiti ljudi o spremembah, kj jih zadevajo.
—	Sposobnost vsakega posameznika moramo izkoristiti na najbolj primeren način.
1.	Vsakomur moramo pokazati kako o-cenjujemo njegovo delo. To je videti kaj preprosto... Redkokdaj imamo pogum svojim sodelavcem povedati to, kar ni dobro pri njihovem delu. Na drugi strani pa nima smisla kar naprej govoriti, da je njegovo »zanič«, ne da mu pojasnimo kaj od njega pričakujemo in kaj bi mu omogočilo, da se usposobi in napreduje. Če tako ne postopamo, pomeni, da ne vidimo skrbi o njegovi potrebni sigurnosti in izzivamo v njem vznemirjenost podobno bo-
jazljivosti neizkušenega voznika vozila, ki vozi po neznanih cestah, a nima dobrih luči.
Na splošno mnogi nadrejeni mislijo: »Ako ne rečem nič, pomeni, da gre vse v redu«. No tega njegovi podrejeni ne morejo vedeti. Če je vse v redu, moramo to tudi primerno poudariti, to prinaša potrebno sigurnost (Poglej pripovedko na koncu članka).
2.	Voditi moramo skrb o zaslugah.
Za to je pogoj, da delovodja pazljivo opazuje svoje deiavce tako, da lahko opazi izjemo ali izredno dejanje, ter ga pravično oceni.
To pa vseskozi ni lahko, ker moramo upoštevati mnoge faktorje, ki nam pomagajo delo posameznika pravilno oceniti.
3.	Vnaprej moramo obvestiti ljudi o zadevah, ki jih zadevajo. Takšen postopek pomeni spoštovati ljudi, ki imajo svoje nazore, svoje osebno življenje, svoje družinske obveznosti in navade. Če delavca komaj pet minut pred koncem delovnega časa obvestimo, da bo moral eno uro dalj delati, pomeni to spremeniti njegove osebne namene in z njim postopati kot s kakšnim predmetom.
Razmisliti pa moramo tudi o tem, kaj pomeni za delavca prestavitev iz ene delovne skupine v drugo, kadar se z dosedanjo počuti ozko povezan. Pri tem pa moramo upoštevati tudi njegova nagnjenja in razpoloženje, ki ga ustvari delo v njegovi skupini.
Če delavcem ne raztolmačimo vzrokov določenih sprememb, ki jih zadevajo tj. če se jim ne olajša sprejemanje novih sprememb, se bo povečal njihov občutek, da so samo delovna sredstva, to pa pomeni, da se bo povečala njihova nesigurnost.
4.	Sposobnost posameznika moramo izkoristiti na najbolj primeren način.
Predvsem moramo sami to sposobnost odkriti. Kolikokrat smo zaradi pomanjkanja uvidevnosti zaupali svojim podrejenim naloge, ki so bile pod ali nad njihovimi možnostmi. To izvira v nekaterih primerih nesigurnost in nezadovoljstvo in nezadovoljtsvo zaradi okrnitve samostojnosti.
IX. KONGRES ZKJ
si predvsem od intenzivnosti politične dejavnosti v posameznih organizacijah, oddelkih in aktivih ZK. Nujno je zbuditi dremajoče sredine in obravnavati odgovornost posameznih komunistov za tako stanje; v organizacijah, ki redno delajo pa zagotoviti kontinuiteto dela z intenzivnim predkongresnim delovanjem.
1.	Vodstva organizacij, oddelkov in aktivov ZK morajo zagotoviti temeljito proučitev temeljnih kongresnih dokumentov, pri čemer bi celotno članstvo moralo spoznati glavne kongresne sklepe, posamezne delovne sredine pa še speciali-
zirano obravnavati svoja področja.
2.	Na razširjeni seji komiteja s sekretarji OZK, oddelkov in aktivov je bil sprejet sklep, da vseh 29 organizacij ZK v občini realizira pokongresne sestanke do 20. aprila 1969. Na teh sestankih naj bi obravnavali poleg globalne ocene in najvažnejših karakteristik kongresa še resolucijo o nadaljnji notranji graditvi samoupravne družbe, na naslednjih sestankih pa ostali dve področji kongresne razprave, tj. zunanje-politične odnose ter razvoj Zveze komunistov in statut.
3.	Pokongresna razprava na
ravni oddelkov in aktivov naj bi bila izrazito delovna. Vsebuje naj konkretni dogovor o akcijskem pristopu k razreševanju kongresnih nalog in stališč živo prisotnih in aktualnih za posamezno delovno organizacijo ali teren. Obravnavo statuta ZKJ pa je treba zagotoviti podrobno, dosledno z vsemi člani na nivoju oddelka, s sprotnim pojasnjevanjem posameznih sprememb.
4.	Dopolniti je treba obstoječe akcijske programe odnosno izdelati nove, toda prave akcij-načelne resolucije, iz katerih ni ske programe, ne miniaturne razvidno, kdo bo nosilec posamezne naloge in do kdaj se predvideva uresničitev.
Naj navedemo samo nekaj aktualnih političnih nalog, ki bi po prioriteti sodile v akcijske programe organizacij ZK:
— dokončna izvedba volitev
—	revizija interne samoupravne zakonodaje
—	izdelava razvojnih konceptov in programov
—	volitve v samoupravne organe
—	izboljšanje kadrovske strukture
—	sprejemanje v Zvezo komunistov
—	delo z mladimi komunisti
—	priprave na praznovanje 50. letnice KPJ — ZKJ
—	idejno-politično usposabljanje članov, itd.
Seveda so nekatere od omenjenih nalog trajnejšega značaja, drugim pa je treba določiti prioriteto z ozirom na aktualnost in realne možnosti organizacij ZK.

Kaj zavira hitrejši napredek izobraževanja ob delu?
V naših temeljnih dokumentih, ki začrtujejo naš nadaljnji družbeno-ekonomski razvoj in našo izobraževalno politiko, so stališča do izobraževanja zaposlenih zelo jasna in skladna z naprednimi tendencami in dejanskimi potrebami. Izmed mnogih dokumentov naj citiram resolucijo VI. kongresa ZKS: »Pomembno področje dela in vpliva komunistov mora biti pospešen razvoj izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih... Potreba gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja zaostruje nujnost nenehnega izobraževanja zaposlenih na vseh področjih in na vseh ravneh.« Nekatere izmed teh nalog konkretneje določa tudi Resolucija o osnovah ekonomske politike v letu 1969 (Ur. list SRS, št. 40/1968, 288/11): »Družbeni faktorji bi morali vplivati na to, da delovne organizacije v svojih programih za modernizacijo predvidijo vsaj del sredstev za prekvalifikacijo in odpiranje delovnih mest za tisto delovno silo, ki jo modernizacija sprošča. Razen tega pa je potrebno tudi sistematično delo za izdelavo sodobne nomenklature poklicev za gospodarsko in družbene službe, ki bo služila delovnim organizacijam pri programiranju in izboljšanju kvalifikacijske strukture, izobraževalnim institucijam pa pri programiranju mreže izobraževalnih ustanov in pri določanju sistemov rednega in raznih oblik dopolnilnega izobraževanja. Hkrati pa naj dolgoročnejše programiranje kadrov postane osnova za planiranje mreže in kapacitet šolstva,«
Kljub relativnemu napredku pa bi sedanje stanje izobraževanja ob delu še najbolj točno opredelili kot stanje stagnacije. Število izobraževalnih centrov in služb v delovnih organizacijah upada; očitno je neskladje med potrebno in dejansko strukturo kadrovskih in izobraževalnih služb, med njihovim željenim in dejanskim položajem; izobraževanje v delovnih organizacijah se tudi programsko in kvalitetno ne prilagaja dovolj hitro — zaradi konzervativne miselnosti se tudi ni v stanju — novim potrebam v delovni organizaciji'.
Hitrejši napredek izobraževanja ob delu zavirajo nekateri družbeno-ekonomski faktorji, na primer: nedodelanost perspektivnega gospodarskega razvoja posameznih pa-
Prav tako je zdaj očiten predpogoj nadaljnje učinkovitosti partijskega dela, da preverimo organizacije, oddelke, aktive ZK in vsa občinska vodstva ZK in realizacijo majhnih dosedanjih akcijskih programov. Občinska konferenca ZKS bo to opravila v prvi polovici meseca aprila na 7. seji konference.
5.	Posebej spremenjen odnos morajo organizacije, oddelki in aktivi ZK zavzeti do aktiviranja mladine, predvsem mladih komunistov, za izvajanje pokon-gresnih nalog. Redke so organizacije ZK v delovnih organizacijah, ki so formirale aktive mladih komunistov, jim nudile preko mentorskih grup, iz vrst izkušenejših komunistov, potrebno pomoč, da bi se čimprej usposobili za ustvarjalno vključitev v delo organ.’-»''''’?e ZK. Po nekaterih informacijah so celo
nog in delovnih organizacij, ki vpliva tudi na nejasnosti pri planiranju kadrov in izobraževanja; pomanjkanje nekaterih ekonomskih instrumentov, ki bi vplivali stimulativno na izobraževanje zaposlenih; neskladnost nekaterih ekonomskih ukrepov z začrtano politiko dr izobraževanja zaposlenih itd.
Pri izvajanju načelnih družbeno-ekonom-skih izhodišč in politike do razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema, prihaja do neenotnih pogledov, kako regulirati odnose med gospodarstvom in izobraževalno sfero: v skrbi za redno šolstvo bi nekateri hoteli odtujiti delovnim organizacijam tudi tista sredstva, ki so jim nujno potrebna za financiranje izobraževanja in izpopolnjevanja lastnega kadra.
Na napredek izobraževanja ob delu negativno vpliva zlasti to, da nimamo za to področje učinkovite strokovne službe. Vzgoja in izobraževanje sta občutljiv in zapleten proces, ki ga ni mogoče docela prepustiti stihiji ali samemu sebi, šolstvo ima za to razvito strokovno proučevalno in svetovalno službo, ki sistematično spremlja in proučuje posamezna področja in probleme, pripravlja programe in jih valorizira, spremlja učno-vzgojni proces, nenehno uvaja novejše dosežke, izpopolnjuje učiteljski kader ter tudi nadzira uresničevanje vzgojno-izobraz-benih smotrov.
Ni argumentov, s katerimi bi lahko negirali potrebnost in ekonomsko utemeljenost posebne strokovne usmerjevalne službe za kompleksno področje izobraževanja ob delu! Brez take službe je notranji razvoj tega izobraževalnega področja naravnost ogrožen, in to tembolj na tem področju, kjer je usposobljenost izobraževalnega kadra dostikrat problematična, fluktuacija tega kadra pa izredno močna.
Zanimivo je, da danes prav tisti, ki najbolj očitajo temu izobraževalnemu delu nestrokovnost, nekvalitetnost in neracionalnost, ne vidijo njihovih pravih vzrokov, niti utemeljene potrebe po večjem povdarku istega ter z enakim tretmanom z tehničnimi in drugimi službami.
Tudi s pravnega vidika je izobraževanje ob delu (pa tudi položaj institucij in služb
s tega področja) še večinoma neurejeno. Pri normativnem urejanju vzgojno izobraževalnega sistema odlašamo s tem področjem; včasih pa tudi pri pripravi temeljnih predpisov »pozabljamo« na izobraževanje zaposlenih (na primer zakon o prosvetno-pedagoški službi). Izgleda, da se ne moremo odtrgati od tradicionalnih pogledov, ki istovetijo vzgojno-izobraževalni sistem z rednim šolstvom!
Nekateri problemi vodenja in medsebojni odnosi pri dela
(Nadaljevanje s 6. strani)
Kaj naj mislimo o nadrejenih, ki preprečujejo napredovanje svojih sposobnih delavcev, ker se ne želijo ločiti od njih? Ti ne spoštujejo potrebe napredovanja, ki je v vsakem človeku globoko vsajena.
Zadovoljitev potreb delovnih ijudi je eden od osnovnih pogojev za postavljanje zdravih odnosov v delovni skupini. Takšnemu zadovoljstvu lahko tudi vsak dan prispevamo z majhnimi potrebami, ki so prav tako pomembne za delavnost ljudi.
POVEST O ANICI — NAUČIMO SE KAJ IZ NJE
Je že sedem ali osem let odkar Anica dela v konfekcijski delavnici. Je mlada, živahna in dobro opravlja svoje delo. Prav nič se ne pritožuje, čeprav v delavnici ni vse najboljše. Nekega dne razbije Anica zaradi nerodnega giba, kar približno drag del svojega stroja. Prestrašena in jezna zaradi lastne nerodnosti odide k delovodji in pričakuje neizbežno kazen. Delovodja pa ji nepričakovano reče: »Tokrat Anica ne bom ničesar rekel, ker si dobra delavka«. Anica vsa presenečena ponavlja: »Dobra delavka? že sedem let delam tukaj, a še nihče mi nikoli ni tega rekel! Vesela sem, da sem razbila stroj, ker drugače nikoli ne bi izvedela, da sem dobra delavka!«
primeri, ko se mladim komunistom onemogoča enakopravno politično nastopanje, razume se tam, kjer so tudi samoupravni odnosi na trhlih temeljih. Proti takih pojavom se morajo mladi komunisti organizirano in odločno boriti ob podpori tistih starejših tovarišev, ki pravilno razumejo smisel reorganizacije ZK in njenega obnavljanja. Vso pozornost naj organizacije, oddelki in aktivi ZK posvetijo pripravam in rednemu delu za nadaljnje sprejemanje mladih v ZK.
6. Poleg rednih sestankov organizacij ZK, bodo komunisti obravnavali kongresno gradivo tudi po posameznih sektorjih npr. komunisti s področja so-cialno-zdravstvenega kompleksa bodo obravnavali del kongresne resolucije, ki obravnava to pod-
ročje, podobno komunisti — prosvetni delavci. Specializirano bosta posamezne kongresne resolucije obravnavala tudi aktiv komunistov občinske uprave in aktiv mladih komunistov — srednješolcev.
Sicer pa morajo biti kongresna stališča stalno prisotna v organizacijah, oddelkih in aktivih ■ZK. Razreševanje konkretnih problemov komunistov v posameznih sredinah pa je nujno stalno navezovati na duh in stališča kongresnih resolucij.
7. Ugodno razpoloženje med ljudmi, po IX. kongresu ZKJ je treba maksimalno izkoristiti. Javnost pričakuje akcijo komunistov, zato imamo veliko odgovornost pred delovnimi ljudmi za izvajanje sklepov IX. kongresa, čeprav je treba jasno povedati, da to ni le stvar ko-
munistov, marveč vseh progresivnih sil v Jugoslaviji.
8.	Za čim doslednejšo uresničitev dogovora o pokongresni aktivnosti, bodo organizacijam ZK v pomoč pri usmerjanju in vodenju razprav tile tovariši in tovarišice: Olga Vrabič, Janez Zahrastnik, Milena Štifter, Zvone Dragan, Emil Rojc, Jože Lončarič, Mila Stamejčič, Danica Bresjanac, Rado Jonak, Štefan Korošec in Vili Končan. Svoje sodelovanje pa je obljubil ttrdi tovariš Sergej Kraigher.
Izvlečke in zaključke IX. kongresa ZKJ smo objavili v prepričanju, da je tako obdelano gradivo (pripravil ga je sekretar občinskega komiteja Zvone Dragan) najprimerneje za konkretno razpravo tudi v našem kolektivu.
8-----------------------------
sindikalne športne igre
Prvenstvo v namiznem tenisu in šahu
V nadaljevanju občinskega prvenstva, trenutno poteka tekmovanje v namiznem tenisu in šahu. Naše podjetje zastopajo v namiznem tenisu članice, člani in starejši člani, v šahu pa moška članska ekipa.
NAMIZNI TENIS — rezultati:
Starejši člani:
EMO — Občina	3:0
EMO — Elektro	3:0
EMO — Železarna	3:0
EMO — Zlatarna	3:0
EMO — Prosveta	3:0
Vodi EMO z 10. točkami. Do konca tekmovanja še igrajo z UJV in Obnovo in bodo prav gotovo osvojili 1. mesto.
Člani:
EMO — Libela	5:2
EMO — Klima	5:2
EMO — Ingrad	5:0
EMO — Železarna	5:4
EMO — Tkanina	3:5
EMO — Celjski tisk	1:5
Novo v knjižnici
Lauer O.:	»FEINHEITSMES-
SUNGEN AN TECHNISCHEN STÄUBEN«. Augsburg 1963.
Meyercordt W.: »LAGERN — STAPELN TRANSPORTIEREN«. Darmstadt 1965.
»OL- GASTFEUERUNG TASCHENBUCH«. Stuttgart 1968.
»HEIZUNG UND LUFTTECH-NICK«. Stuttgart 1968.
»ZENTRALE	ÖLVERSOR-
GUNG«. Stuttgart 1968.
Drulovič M.: »UPRAVLJANJE SISTEMOM POSLOVANJA«, Beograd 1968.
»RAZVOJNA FUNKCIJA«. Beograd 1968.
»PRIPREMA PROIZVODNJE«. Beograd 1967.
»PROJEKTOVANJE GRUPNE
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Martin Hostnik, Mirko Onič, Vida čonkaš in Rado Štorman. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 245. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Na tabeli vodi Celjski tisk z
12.	točkami. Naša ekipa deli 3. mesto z 8. točkami. Do konca tekmovanja še igrajo: Cinkarna, Kovinotehna in Elektro.
ŠAH
EMO —	Klima	4:2
EMO —	Libela	6:0
EMO —	Železarna	5,5:0,5
EMO —	Cinkarna	3,5:2,5
EMO —	Zlatarna	4,5:1,5
EMO —	Ingrad	1:5
Na lestvici vodi Cinkarna pred Ingradom, Kovinotehno in EMO. Do konca tekmovanja še igramo z ŽTP, Izletnikom in Kovinotehno.
M. L.
TEHNOLOGIJE«. Beograd 1967.
»ŠTUDIJA I MERENJE RADA«. Beograd 1967.
»ELEKTRONSKI RAČUNAR U UPRAVLJANJU«. Beograd 1967.
Krajčevič S.: »ORGANIZACIJA PRIPREME PROIZVODNJE«. Zagreb 1968.
»PRIMJERI I OBRASCI UZ ZAKON O OPCEM UPRAVNOM POSTOPKU«. Zagreb 1968.
»PRIVREDNJ PREKRŠAJI — PROPISI«. Zagreb 1968.
»DIN- 23 TASCHENBUCH. ZENTRALHEIZUNGS-	UND
LUFTUNGSNORMEN«. Berlin 1967.
»DIN- 3 TASCHENBUCH. MA-SCHINENBAU- NORMEN FÜR STUDIUM UND PRAXIS«. Berlin 1966.
Rocco F. i R. Obraz: »TRŽIŠTE I MARKETING«. Zagreb 1968.
»STATISTICKI GODIŠNJAK 1968«. Beograd 1968.
Verbinc F.: »SLOVAR TUJK«. Ljubljana 1968.
»POREZ NA PROMET«. Zagreb 1968.
»VDI- 2076. LEISTUNGSVER-SUCHE AN WARMEAUS-TAUCHERN«. Düsseldorf 1968.
»ORGANIZACIJA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV«. Ljubljana 1968.
Blaško E.: »KALKULACIJE U INDUSTRIJSKIM PODUZECl-MA«. Zagreb 1968.
OGLASA
Televizor Ei Niš z anteno še v garanciji prodam za 2 tisoč din (od novega ceneje za 400 din). Vprašajte v OTK — pri prebiralki Arnšek Karlini.
Prodam dobro ohranjen velik kavč z vložkom in posteljnino. Vprašajte na tel. št. 219 ali 307 — Ajdnik.
--------------£&qjpieo
PRIPRAVE ZA IX. KONGRES ZMJ
V	planu priprav za IX. kongres ZMJ je bil tudi posvet in razprava delavske mladine Jugoslavije o družbeno-ekonomskem položaju in problemih mlade generacije, ki neposredna dela v materialni proizvodnji, o njenem mestu, vlogi, položaju v družbi in aktualnih vprašanjih aktvnosti ZM na tem področju. Konferenca je bila -v zgradbi Centralnega komiteja ZKJ v Beogradu v začetku marca. Med številnimi delegati Jugoslavije je bil povabljen tudi naš predstavnik. Vabilu smo se odzvali. Od navzočih 74 delegatov je diskutiralo 31 mladincev in razprava je potekala praktično ves dan.
OHLADI V EMO j
Razprava je v glavnem zajemala probleme mladih v najrazličnejših področjih in vrstah industrije, o odnosih med delavci stari — mladi, možnostih izobraževanja, zainteresiranost za tehnični napredek procesov, odnos do samoupravljanja, stagniranje števila mladih v organih samoupravljanja, mladi in njihov standard, štipendije in pripravniška doba, rekreacija in vrsta drugih vprašanj.
Iz celotne diskusije sem povzel, da so mladi ljudje v drugih republikah in raznih organizacijah v bistveno slabšem položaju kot pri nas.
V	svoji diskusiji sem v kratkem opisal situacijo mladine v našem podjetju in možnosti u-dejstvovanja v vseh področjih. Dotaknil sem se tudi pripravništva in odhajanja mladih sposobnih ljudi v tujino in druga podjetja. Na področju rekreacije sem zavzel stališče kot mnogi drugi: zbliževanje z drugimi organizacijami in izmenjavi določeni akciji.
Diskusija je postavila tudi vprašanje nacionalnega vprašanja in v materialu, ki nam je bil dostavljen piše: »Nacionalno pitanje u poslednje vreme nije na
PISMO
Vsem slodelavkam in sodelavcem se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga poklonili. To darilo ml bo drag spomin na vse, ki ste dobrega srca. Pomnite! Ne lep obraz, dobrota in lepota duše in srca, to dviga človeka In mu daje pravo vrednost.
Ob odhodu se zahvaljujem vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri mojem delu, pa cepraV le s toplo in prijazno besedo. Saj se laže prestajajo težave, če čutimo, da nas ima nekdo rad.
Ob svojem odhodu prosim, da pomagate pravtako kot meni tudi moji naslednici, saj je vsak lahko ponosen na to, da je uspel razveseliti koga drugega.
Ostanite dobri, tako boste laže zmagovali delo in več dosegli.
Mnogo uspehov Vam želi hvaležna Vaša Mimika (Marija Gregl)
zavidnoj višini, zaboravljena je reč bratstvo i jedinstvo naših narodov, cesto se susrečemo sa po» jedincima koji govore o nekim nerazčiščenim odnosima o vezi nacionalnosti.«
Tu sem postavil javno vprašanje, kdo in kje se pojavljajo ta nemirna vprašanja in kakšno je stališče ZMJ.
Po celotni razpravi sem bil s 6 predstavniki iz Jugoslavije povabljen, da sodelujejo v komisiji za priprave IX. kongresa ZMJ, vendar sem moral odkloniti zaradi prevelike oddaljenosti in službe.
Posvet, mislim, je bil koristen. Nakazane so smernice, kongres ZMJ pa bo prinesel dokončna stališča mlade generacije za prihodnje obdobje. Adolf Zvižej
VSAKA PODOBNOST NI POVSEM SLUČAJNA
V ameriškem časopisa i »Supermarket Merchandi-1 sing« je pred kratkim izšel \ zanimiv članek: »Smrt na-1 predka« (in s tem tudi smrt j lastnega obrata). Zdi se mi ( nujno z njim seznaniti tudi \ naše bralce.	'
Smrt lastnega obrata se! začne že, če na dobrona-1 merne predloge odgovarja- \ mo:
»To v našem podjetju ni j izvedljivo«.
»Že večkrat smo to po- 1 skušali...«
»S tem bo nastala preveč i , radikalna sprememba...«
»S tem bi vsa naša osnov- |
| na načela na glavo posta- i i vili...«
»Nekaj takega se v na- \ šem podjetju še nikoli ni i delalo...«
»Z vašim predlogom pre- \ Mtevate čas za dve leti...«
»Zakaj sploh kaj spreminjate, če gre tudi tako čisto dobro...«
»Za ta problem moramo | i imenovati komisijo ...«
»Za sedaj bi to zadevo | | do nadaljnjega odložili..
Ce se malo zamislimo bo- < mo odkrili veliko podobnosti z našim delom, to pa i pomeni, da stagniramo, posledice pa najbolj čutimo | pri osebnih dohodkih in < perspektivah lastnega na-1 predka.
— Slavi — i

PODJETJE ZA IZVOZ LESA IN DRUGIH IZDELKOV
ŠIPAD
prireja
I. SEJEM POHIŠTVA
S PRODAJO IN RAZSTAVO
ob sodelovanju jugoslovanskih proizvajalcev najkvalitetnejšega sobnega in stavbnega pohištva v času od 12. do 27. aprila 1969 v hali AD Kladivar ob Kersnikovi ulici v Celju
NAKUP POHIŠTVA IZREDNO UGODEN:
PRODAJA NA KREDIT BREZ POLOGA IN BREZ POROKOV DO 1,000.000 S-din -BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM DO 25 km
Sejem odprt od 8. do 19. ure Vljudno vabljeni! — Vstopnine ni!