Štev. 175 TRST, sreda 23. junija 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DA2S v - sa Mfeljali fn praznikih sb 5., f^rteljiciii ah S. " ■ -al^Br Itev. a« prodajajo đo 3 nvft. (6 atot.) ▼ m* . Irui4mui ▼ Trsta m okolici. Gorici, Kranja, Št. Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-Dombferga itd. Zastarele fit«v. po 5 stč. (10 tAc*.V :«LA3t SE RAČUNAJO HA MILIMETRE ▼ iirokosti 1 * CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. na, -aMtaic-e, zakrale, poslanice, oglasa denarnih zavodov p« > * »r*. Za oglase v tekstu Usta do 5 vrst 20 K, vsaka vrsta 2. ilali oglasi po 3 stot. beseda, naj-?a 40 not. Ojicse sprejema In^eratni oddelek sprava — Piiičuie j« izključno le upravi nEdia«atic. GHaaUo političnega društva „Edinost" za Primorsko« V edinosti jo moč 1 m 22A&OČNINA ZNAŠA ««»« as TM l«*o 24. K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; m mm-račbe kr«z dcpoelane naročnine, se uprava ne «aira- Varaiala* m ■•Itljik* Izdan j* „EDINOSTI'' stan« : «■*■ ■■ lota« S 5 30, t*l lata a eO - ▼si dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nofra«k»- vaaa pisma se se »prejemaj« In rskepisl as ss vraisj« Haročains. oglase in reklamacije je pošiljati na upravo UREDNIŠTVO t ulloa Gisrgls Galatti IS (Narodsl tem) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LasUft koasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna kon»oreib» lista „Edinost« v Trstu, nL Giorgie Galatti it. 18. PsItne-brzitUalin} račun It 841652. TELEFON it 11-57 Okoličani! Za volitev zastopnikov I. volilnega razreda ste klicani na volišča v petek 25. t. m. Jednako složen, jednako sijajen kakor dne 13. t. m. pri volitvah II. volilnega razreda, naj bo nastop slovenske okolice tudi prihodnji petek. Kandidatje, katere Vam priporoča podpisano politično društvo sporazumno z Vašimi zaupniki, so ti-le: za I. volilni okraj : (&kc?denj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja): Anton Sancin pok. Matije, trgovec in posestnik, Dr. Josip Wilfan, odvetnik; za II. volilni okraj : (Rocci, Vrdela, Lonjer in Kolonja) : Dr. Otokar Rybar, odvetnik, Dr. Edvard Slavik, odvetnik, za III. volilni okraj: fRojan; Greta, Barkovlje, Bazovica, Baae, Gropada, Trebče, Padriče. Opčine, Pros&k, Kontovel in Sv. Križ) : Alojzij Goriup pok. Ivana, posestnik. Santo Martelanz pok. Luke, stavbeni podjetnik, Dr. Josip Martinrs zdravnik, Josip Pertot pok. Josipa, učitelj. Slovenski, narodno zavedni okolici — $1* venske, za narod, za njega pravice, blagor in prospeh z nete zastopnike ! Zaio glasujte, okoličani — volilci /. razreda, lUžno za predlagane kandidate ! Opombe. I tras kandidata Martelanca saj fie piše tečno kakor zgorai navedeno: Santo Martelanz. k*r je to ii£.e v vo ilni listi tako napisano in bi sicer komisija utegnil* d lati nepril ke glede priznanja veljavnosti tddaijfga glat-a. politične društvo „Edinost". BRZOJAVNE VESTI. Aokrentkal ni posredoval v carski kriil BUDIMPEŠTA 22. Ogr. korespoLdenčni biro a : N»spreti raznim trditvam, da je bil bi št finančen miciater Lukacz poklican k vladar.u na predlog ministra unanj:h zadev barona A brenthala, ne odgovarja reacicir Lakacz je dobil poziv, da pride v avdijesco, direktno iz kabinetne piaarne. Dr. Wekerls pri cesarja DUNAJ 22. Ardijenca ogrskega miniiter-skeg* pred*- doika pri cesarja je trajala od i do 2 ure 25 mi rut. BUDIMPEŠTA 22. Ogrski biro poroča z Ducaja : Ktkor urno zvedeli, je dr. Wekerle na avdijenci proaii, naj cesar odpusti mini-ateratvo. misli na to prošu:o §3 danes celgovoriti. Med 5. in 6. uro sa minister^ki \ predsednik dr. Wekerie v ogersko ministar- \ stvo ter na to še nocoj o d potne v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 22. O dana?a:i svdijenci dr. Wekerle pri cesarju poreda i gr«ki biro z Dunaja : Mmisterski predfe^nik predio* žil svoje stališče, ki gre za im, da cesar brez provizorija dovoli vojafcke kcccesije. To je sicer staro stališče aanhterr.aega predsednika. Cesar pa ni tega »tališča odobril, naker je ministerski predsednik v a.o^ea in v imen.a kabineta proail 2a definitivni odpiitt. Cesar je izrazil željo, naj členi kabičata šb nekoliko dni vodijo posle, dokler o tem definitivno odleči. Vojne priprave med Turčijo ta Grško. ATENE 22. — Časopisie ojstro napada miadoturke radi vojnih priprav na moji preti Grški ter zahteva, da se ima sklicati zbornico na izredno zasedanje. Krečausko vprašanje* CARIGRAD 22. «Oaman. Kcyd» po-?\3Ča iz Soluna, da vsled krečanskega vpra-l^nja anrsš^a proti keltsko gibanje v solun-Bkesi vilajeta. CARIGRAD 22. «Jeni Gazeša> poroča : Porta je postala krečanskim garancijskim ! vlačim noto, v k&teri pravi, da prifno Krečani i in Grki, potem ko vmaknejo viasti meseca I jalna svoje čete ia lačije s Krete, bržkone akcijo v evrho anek«i^3, v kar ne bi mogla | porta nikakor priveli«! in bi se celo ne u?tra< t Sila napovedati vojne. Porta jo izjavila, da je ; pripravna se pegajati o avtonomiji otoka ter ; poživlja vlaati, naj 'uravnajo evoje vedenje v {tem smisiu. — Porta je v svoji noti omenila »tudi prrtožbe tukajšnjih mobamedamkih Kre-jčanov o preganjanju mohamedaocev na Kreti. CARIGRAD 22. Potrjuje se vest, da cdpoŠl:e pcrfca viastim okrožno noto o kre-čan'kam vprašanju, Turika possbna micija v Iacndonu. LONDON 22. Kralj Ed7ard ie vsprejel [danes v navzočnosti državnega tajnika sir ; Gre^ a turško posebno odposlanstvo, ki mu je ca^uaciio nastop ca vlado tultana Muhameda V. Muktar paša je izročil kralja lastroročno 'pinno sultana. Rusija. PETR0GRAD 22. Dižavni svet je na današnji seji odobril proračun za 1909. Turčija. CARIGRAD 21. General Dšavid paša, poveljoik 1€. nizamske dirizije v Mitrovici, se io povrail tiakaj. V Djakovi so ostali 19 trije katali;oni, kar dokazuje, da je v djakovskem ckraj u mir zagotovliec. Črnagora. CETDv'JE 22. Vest rtzširjena od različnih listov o novi zaroti v Ornogori je popolnoma izmišljena. Lagranja 22. Darei ob 5 uri 30 minut je španska kraij:ca Viktorija povila prin-cesinjo. ___ Državni zbor. DUNAJ 21. V današnjo debato o proračunu je posegel tudi minister za trgovino dr. Weifi»fcirchner. Minister je r svojem govoru omenil izlasti vprašanje o vodnih cestah, o spooolnjenju pošte, brzojava i t. d. Glede trgovinska politike je izjavil, da je nujno potrebno, da se sklenejo trg?viaike pogcdbe. Konečno le je dotaknil tudi paro*! plot ne politike. — Za trgovinskim ministom sta govorila minister sa poljedelstvo dr. Braf in minister za javna dela Ritt. Avstrijska železniška politika. DUNAJ 22. V poslanski zbornici je nadaljevala razprava o proračunu : Že'ezaiški minister Wrba je povdarial potrebo, da se poviša dohodke državnih želez- i nic, v kateri namen bo slu£iia v prvi vrati tarifna reforma, ki je bila sestavljena vestno in ob npoštevacju intereaov posamičnih skupin. Od druge strani je potrebno, da se postavi jez rastočim izdatkom. Storilo se je že potrebne odredbo, da se zagotovi pametno in racijonelno investicijsko politiko. Potem je minister razlagal obširno, kaj vse se je storilo za zboljšanje položaja osobja. Ob enem predloži zbornici v kratkem načrte za gradnjo aovih lokalih že!e?n?c. Po 14 umi razpravi je bila seja zaključena. — Nadaljevanje razprave o proračunu jutri. Proračunski odsek. Italijanska pravna fskultsta. DUNAJ 22. Proračunski odsek, ki se je sestal danes predpoludne, je sklenil na predlog poal. V u č k o v i 6 a, da se še tekom tega zasedanja dovrši pogodbo z Llojdom radi ureditve paroplovne službe z Dalmacijo ki j3 — pogodba — že izročeaa odseka. V ta E&men bo stavljena po možnosti na daevni red ene prihodnjih sej odaeka. Zatem se je nadaljevala razprava o italijanski pravni fakulteti. Govorila sta krščanski sociialec Henrik Schmied in soc. demokratAdler, ki sta se oba izjavila za Trst. Prvi je zahteval, naj se na nav-tiSki akademiji v Trstu osnujejo nemške paralelke. Govoril je dalje baron Moraej, a potem slovenski poslanec Gostinčar, ki je moral svoj govor pretrgati, ker je začela seja zbcrnice. Prihodnja odsekova seja bo jutri ob 8. uri in en četrt predp. Gospodarski odsek. DUNAJ 22. Gospodarski cdsek je nadaljeval razpravo trgovsko-političnega poobla-stilnega zakona, in razpravo o rumunski trg. pegodbi. — Posl. Spaček se je odločno izjavil proti sklepu trgovinske pogodbe z Romunsko, z ozirom na nedostatno veterinarsko alužbo v Romuntki in pomanjkljivo skrb vlade za domačo živinorejo. — Posl. Vuković je pozdravil sklep trgovinskih pogodb z balkanskimi državami s političnega, narodaega in gospodarskega stališča. — Ker je pričela seja zbornice, se ;e nadaljevanje razprave odgodilo na jutri. Mi in tržaške stranke. Ned^liski „Piccolo" izraža bojazen, da postane „E iinoat" oficijelno glasilo tržaške — ■ccijalno-demokratične stranke. Do tega itrahu ga je privedei čuden slučaj, da se mnenje, ki smo je izrazili mi v svoji številki od minule sobote, popolnoma krije z mnenjem, ki je je izrazil v Milanu izhajajoči socijalno-demokratični list „Tempo" v svojem tržaškem dopisu, in sicer isti dan kakor „Edinost". „Tempo" piše namreč v svoji sobotni šte-filki, da je z izstopom Psgainija začela pu-rifikacja socijalno-demokratične stranke. To pa je ono isto, kar je pihala „Edinost", ki je izšla ob približno isti uri v Tritu, kakor „Tempo" v Milanu. Iz tega slučaja sklepa „Piccolo", da bi utegnil biti dopisnik milanskega iocijalno-demokratičnega „Tempo" kak urednik — „Edinosti". Res čudne strahove vidi „Piccolo" ! On je že videl, kako se internacionalna socijalna demokracija objem-lje s slovanskim nacijonalizmom, a sedaj vidi tudi že, kako uredniki „Edinosti" dopisujejo socijalno-demokratičoim listom v Italiji l Strah ima velike oči! Vendar „Piccolo" naj bo potolažen! To, da se naše misli v tem slučaju krijejo z mislimi dopisnika milanskega sccijalao-demokratičnega lista, je le dokaz, da smo mi položaj dobro pogodili, in jo ob enem dokaz — da „Piccolo" tega ne umeje! Med nami in socijalno demokracijo so take razlike v nazorih, da niti misliti ni na kako zvezo. Mi smo socijalista res podpirali na sedanjih volitvah, ali zakaj smo to storili, to ve „Piccolo" ravno tako dobro, kakor mi. Nismo Bklenili s sccijalisti niti k o m -promisa, tem manje pa se more govoriti o kaki zvezi. Radi tega pa nikakor ne izključujemo, da ne bi morda došlo do kompromisov na kakih bodočih volitvah. Naše strankarske razmere za sedaj niso še toliko dozorele, da bi mople stranke sklepati kompromise ena z drugo. Ali polagoma pridemo tudi do tsga. Italijanska liberalna stranka je danes še tako mogočna, da jej sploh ni potreba sklepati kompromisov. Ali že se pojavljajo znaki, ki kaiejo, da tudi vsegamcčno8t italijanske liberalne stranke ne bo trajala vedno. Njene vrste ne kažejo več tiste kompaktnosti in začenjalo se polagoma kršiti. Ta stranka je že damo prekoračila višek, in sedaj gre žnjo nizdola. Počasi sicert-A treba samo, da nastopi v Trstu kaka oseba, ki bo znala potegniti za seboj italijansko misleče mase, pa kmalu bo pel za sedanjo vladajočo italijansko stranko mrtvaški zvon. A tedaj pride oni psihologični moment, ko bo možno, da se uveljavimo tudi mi, dospe oni moment, ko bo ena ali druga stranka morala paktirati z nami! In morda bo ravno italijanska liberalna stranka ena prvih, ki bo, sledeč nepremagljivemu nagonu samoobrane, še prisiljena iskati stikov z nami! Gospodje so nas toliko časa zatajevali, ali zgediti se utegne prej, nego se danes misli, da nam bodo hvaležni, če jim pomo-remo, da si podaljšajo življenje. Ali o tem so lahko prepričani, da jim mi svoje pomoči na bomo nikdar ponujali. Pač pa jim jo utegnemo kedaj dati dobrovoljno, ako nam bo tako kazalo. Dosedanji izid občinskih volitev je dokazal, da amo postali Slovenci v meatu faktor, preko katerega ne bo možno preiti na dnevni red. In prej ali slej bodo morali tudi oni, ki se zbirajo za „Piccolom", voditi o tem dejstvu svoj račun s svinčnikom v roki, a ne 3 praznimi, visokodonečimi frazami, kakoršajih je toliko bogat italijanski leksikon. Dva nujna predloga posl. Alojzija ŠtrekeUa Krasu u pomot. V seji zbornice poslancev dne 17. junija 1909 je stavil posl. Š t r e k e 1 j nastopna nujna predloga: Ze skozi več let, posebno pa v zadnjih treh letih, je vladala v spomladi velika suša v vsem političnem okraju sežanskem in v sodnem okraju Ajdovščiaa, tako, da je b.la košnja sena jako mala, vsled česar so bili kmetje prisiljeni prodajati živino. PODLISTEK, 25; Mačeha Kraška povest Iz današnjih časov Piše A. L. V Koatenčavi hiši je postajalo od dne do dne vedno boli žalostoo. Marička, ki je postaia prava dekla svoji mačehi, je vedno na akri?nem jokala ia neprestano vzdihala: J.D3 moram biti jtz tako nesrečna! Oh i dobra mamica, kje hi ? ! Sama sem, zspu- i ščtoa..." Bledela je vidoma in polna, prej j rdeča lica so jej spl&knela in žive oči so j pcsto.fale »edtio bolj mrtve. Rtda bi pisala o! »voji boli Pa»lu, pri katerem bi gotovo do- j b.ia toiaž.la — a se ni upala, ker bi ga s tem razžaloktila... Nekega dne je pogledal Koetetc v omaro, k er »o bui shranjeni denarji — in ni se mogel dovoli načuditi, ko je zapazil, da manjka tkoio polovica njegovega denarja... i Id taktat jo je prvč prijel zvečer, ko sta b;la sama. „Mari misliš, da sem ga ukrala ! Saj je j vedno kaj petreba za hišo!* i, Res je Tinka udala veliko denarja zs j fc šo, nakupila je raznovrstnih reči, ki se ra-' bi o za okras in na katere je bila navajena v meatu, m še v gostilne v domači vasi se oi sramovala pohajati sama ; stare prileznene babe so tudi precej dobivale, samo da so jo hvalile, kako je dobra in pob.žsa... „Saj ni moj denar! In jaz bom še živela!" se je mislila in razsipala denar. Po tiati burni aceni z Zorkom, je bilo Tinki vedno bolj zoperno bivanje pri Ko-at.-ncu in večkrat je pomislila, kako je bilo vendar lepše, ko se je še zabavala z Matijo, ki zna vse bolj lepo napeljati, da človek lahko uživa... Ko je nekoč zjutraj navsezgodaj, predno je še šla v cerkev, se izmuznila v hram in ravno točila iz najbo'jšega soda, se je kar naenkrat nad n:o zrkrchotal znan Zo kov glas. Nad hramom je bila namreč shramba za poljsko orodje in skozi luknjo, ki je bila v ped a, se je prav lahko videlo ves hram. Zorko je ravno takrat iikal neko orodie in ko je slišal, da pipa cviK, je pogledal in zapazil, kako Tinka toči vino iz najboljega soda. Ko je Tinka slišala ta grohot, se je tako ustrašila, da je izpust'Ia kupico in pustila pipo odprto, da je teklo vino po tleh... Potem se je hitro zavedla, zamašila in hotela pograbiti čaš^, da bi tekla ven, a tu >e je Zorko spet zshrohotal in Tinka je spustila ča&o, ki »e je to pot ubila. Tinka je zbežala ven in se odpravila naglo v cerkev... Ko je opolndne prišel Kostenc v hram, je zapazil na tleh ubito kupico in da so tla mokra od vina,.. Hitro je tekel vprašat Zorka, kaj bi to moglo biti... „Haha ! Sedaj vidite, kaj ste prineiel v hišo I" se je Zorko smejal očetu, ko mu je povedal, da je šla Tinka navsezgodaj točit vino in kako jo je on oplašil... Kakor bi mu kdo zlil mrzle vode za vrat, je postalo Janezu tesno pri srcu.,. Zvečer je Janez trdo prijel Tinko — a ta je ves čas molčala in sklenila, da pojde drugi dan v Trat k bratu... S prvim vlakom se je odpravila drugi dan Tinka v Trat in vzela s seboj skoro ves denar Kostenčev in bukvice od pet tisoč; predal, kjer je bil shranjen denar je zaklenila. Koj drugi dan je Kostenc zapazil, da manjka veliko moke, slanine, klobas, fižola, žita; vse to je razdajala Tinka na skrivaj med babe, ki so se ji znale prilizniti... Zorku se ni upal črhniti besedice, ker to bi pome-njaio, nositi žerjavico na lastno glavo.,. A tudi Zorku ni ostalo to skrito in z jeznim nasmeškom je zbadal očeta in pristavil nazadnje : „Kaj, sedaj je pa Sla spet v Trst 1 Že ve, zakaj je šla! Menda ce pravijo zastonj ljudje..." Zvijal se je oče ▼ bolesti in njegovo bol je povečal &e čaden sum, zakaj I je zaklenila predale, kjer so bili denarji.«. Rad bi cdklenil s silo, poalal po kovača, pa se je bal očitanj Zorka in zato je raje na tihem trpel.,. * * * Tinka je prišla k bratu in mu tožila, da ne more več ostati pri Kostencu! Pripove-dovavala mu je vse natančno, kaj se je zgodilo zadnje Čase, da hoče ostati sedaj nekaj dni pri njem, da mu dobro plača in da ima hranilne bukve s sabo. Lojze je poslal takoj pa Matij?« Ta je hitro prišel in se prešerno in oblastno natmejal. „Zakaj nisem raje s Tabo ostala !" je takoj začela Tinka. „Res., res nisva se napačno imela ! Kaj niai vedla, da s Krašercem ni nič ! Pa čakaj, mu že pokažemo! Povej no, ali si kaj rada pri njem !" „Briga me ! Da bi mogla, nikoli več ne bi se povrnila k njemu. Tako zoprn mi je!" „Potem je vse dobro ! Glej, kako naredimo, da mu zavijemo vrat! Govoril bcm brez ovinkov. Jaz imam Tebe tudi Še rad in če me hočeš ubogati, bo dobro! In če me ne ubogaš, boš morala vse življenje trpet:. Si pripravljena ločiti se od njega?* „Še danes, če bi le mogla!" (Dalje). Stran II „EDINOST" št. 175 V Trstu, dne 23. junija 1909 Letos je bila zima jako stroga in brez snežne odeje. Temu posledica je bila, da je zmrzlina privzdignila plast kcrenik trare, ko-renike so bile odtrgane in trava je pomrla. Razun tega bo napadle ša kobilice, ki so se jfiko pomncžile vsied suhe zime in še suhe pomladi. Ob jedle so travo tako, da kameniti tr&TDiki izgledbjo kakor da io pokošeni. Dokaz temu, da je naša đežela jako ugrožena po nadlogi kobilic, je sklep c. kr. deželnega šolskega sveta v Trstu, ds se šole' na Krasu zapre]© za nekoliko tednov v na-j m u, da šolski otroci ped vodstvom učiteljev j in višim vodstvom uradnika kemiško poljedel-! sk ga poskuševališčs, gospeda inšpektorja} Frana GtvozdenGviča lovijo kobilica z v to določenimi instrumenti, da se na ta načini odpravi nadloga, ki grozi ne le travnikom, ampak tudi njivam in vinogradom. Tudi prva košnja detele, ki je, kakor znano, najizdatneja, je bila na Krasu letoa vsied suše jako šibka ia je dala komaj tre-tjico normalnega pridelka. Iz teh razlogov je umevno, da se ima kmečko prebivalstvo sodnega okraja Ajdovščina in vsega političnega okraja Sežana v Primorju boriti z velikim pomanjkanjem krme. Ozirom na povedano stavljajo podpisani nastopni predlog: Visoka vlada se pozivna, naj nemudoma odredi na licu mesta poizvedbe o škodi na travnikih po zmrzlini, suši in kobilicah in naj nemudoma dovoli izdatno d.žavno podporo po nakupu sena in razdeljevanju med živinoreje9. Nakup in razdeljevanje krme naj ao pa nikakor ne vrši po deželoem odbora v Gorici, ampak po okrajnih glavarstvih, ki naj se sporazumejo z občinskimi predstojništvi, da se naše ubego prebivalstvo po deželi iz denarjev v lajšanje bede ne obdari več s ple-snivim in popolnoma pokvarjenim senom, j kakor se je to, ž*l, zgodilo v zadnjem času. * * * Dne 8. junija t. 1. je toča, združena silnim nalivom, popoln.ma uničila vse poljske pridelke io vinograde v občini Velikirepen v političnem okraju Sežana, Primorje. Ta ista i občina je bila tudi v minolem letu močno oškodovana po hudem nalivu, kajti poplavljena 1 so bila najboljša zemljišča. * Ozirom na povedano stavljajo podpisani i nastopni predlog: Visoka vlada ie poživlja, naj nemudoma odredi poizvedbe na licu mesta o škodi in naj čim prej dovoli izdatno državno pod- j poro. „Velejzdajniški" proces v Zagrebu. Zagreb 21/6. (78 dan razprave.) Pozvana je obtoževalna priča 28>letni učitelj Josip Parac iz Draganića. Branitelj dr. Gaj je rcfhktiral na izrek državnega pravdaika mioole sobote, češ, da se branitelji indentificirajo z obtoženci in jih je zato opozarjal na § 305. Branitelj je izjavi! v svojem in v imenu vseh braniteljev, da tudi oni obsojajo veleizdajo, ali uverjeni so, da tu ni veleizdaje in da ni dokazana. Drž. pravnik: „Jaz sem tako res izjavil in sem storil to zato, ker so branitelji tekom razprave podajali izjave, ki niso v skladu z njihovim položajem. Da pa so oni mnenja, da tu ni j veleizdaje, je naravno, ker oni ne smejo priznati veleizdaje. Na to se je začelo zaslišavanje priče. Ta vidi veleizdajniško propagando v klicih „Živela j Srbija", „Ž.vel kralj Peter!", in t tem da so Srbi vedno naglašali svoje srbitvo. Pripovedoval je, kak o je v občini bila uvedena cirilic s, a glede bojkota Hrvatov je izjavil, d a ' ga ni bilo, dokler ni začela preiskava. — ; Kakor provzročitelja razdora med Hrvati in j Srbi je označil Vukdragovića. Na zahtevo branitelja dr. Gaja je i predsednik dal predvesti obtoženca Oreiča-j nina, ker ga je priča večkrat omenjal. Na vprašanje dra. Gaja, da li so kraj Okučane! nazivali »Malim Bčiigradom" v političnem ali -narodnem smi*Iu, je cdgjvoril priča: V na-; rodnem! Na vpraš&uje istega branitelja, j da-li more navesti kako dejstvo, po katerem i' bi se moglo sklepati, da Srbi nagibljejo k i kraljevini Srbiji, je odgovoril priča: „Dej-' stev ne morem navesti, ali to je moje prepričanje. \ Obtoženec Joco Oreščanin je rčtiektiral na izpovedbe priče in je naglašal,■ da so se oni izogibali Vukdragovića, ker soj ga mrzili kakor streberja, o katerem se je govorilo, da je vladen Človek, ki ima paziti na učitelje in jih ovajati vladi. Obtoženec Vukdragović je pobijal izpovedbe priče, ali predsednik mu je odtegBil besedo z motivacijo, da ne bi bili v 3 letih gotovi, ako bi morali poslušati vse, kar on govori. Na to je bil zaslišan priča D r a g o ti n G a z d o v i ć, 50-letni učitelj v Starem Petrovem selu. Tudi ta je označil Vukdragovića kakor glavnega iiritelja srbske propagande. Priča Anton Reisinger, 53 letni gostilničar v Okučanih, je izpovedal, da pred nekoliko leti se ni vedelo za srbstvo, dokler ni prišla k njim brošura „Arnautlak v Zagrebu-. Čulo se je govoriti med narodom, da se širi slika kralja Petra; on sam jo je videl pri nekem kmetu, ali sedaj se ne spominja več, pri katerem. 25-letna priča Josip Vukovi c, brivec v Okučanih, je izpovedal, d* eo pravo-, slavni skalili slogo, ki je vladala prej, ker so začeli naglašati svoje srbstvo in govoriti, da bo tu kedaj Srbija in da bo vladal krah ! Peter. Tudi ta priča je označil kakor glavnega prop&gatorja obtoženca Vukdragovića in njegovega brata. Predsednik je odredil pavzo pol ure. Po pavzi. — 63 letna priča Fran B j e I o k a p i ć, mlinar v Okučanih je izjavil, da razburjenje je navitalo, ker so Srbi Zičeli naglašati svoje srbstvo. Zbirali so se pred prodajalno in pri VukdragOTičo, ali ne ve, kaj so delali tam. S ike kralja Petra ni videl, ker ne zna „srbski čitati". Tadi ni čui govoriti o kralju Petru. Branitelj dr, Gaj je vprašal pričo, iz česa sklepa, da ie Vukdragović širil srbstvo. Priča: „Ker je učil cirilico in razpošiljal ćirilske pozive. Men: bi bilo ljubše, da je učil nemščino (Smeb). Na vrsto je prišla 40 letna priča M i-h a e 1 P e i ć, kovač v Okučanih. Priča je govoril v strogem vojaškem tonu, kar je izzivalo smeb med občinstvom. Govoril je o sovražtvu Srbov proti njemu, vsied katerega je bilo prišlo do pretepa, v katerem je on, priča v obrambi telesno poškodoval druge osebe. Predsednik: rVse to se tiče le vaie osebe. Povejte kak drugi slučaj, ki se ne tiče j vas". P.iča: „Vem še dragih slučajev, ko je radi Srbov prišlo do pretepa, a mi tmo ee morali braniti". Kftkor centrum srbstra je označil priča srbsko — hranilnico. O Vukdra-goviću je rekel, da je „mogoč e", da je tudi on širil srbstvo, ali pred njim, pričo, si ni upal, ker ve kako misli! Predsednik: „Kaj ee je hotelo s se-stanki?" Priča: „Vi ste imeli več prič, pak ste menda čuli, ka) se je hotelo !* Predsednik ga je posvaril naj dostojno odgovarja. Priča: „Jaz ne vem, kaj so hoteli, vem pa. da je bila mržnj-i proti mpni!" Na vprašanje branitelja, je odgovoril priča, da se v šoli — obtoženi Vukdragović je namreč učitelj — najlažje širi propaganda! Na vprašanje, je-li Vukdragović agitiral za občinske volitve, je odgovoril priča, da je čol, da je agitiral, ali ne ve, odkoga je ču I. Obtcženec Vukdragović je pobijal izpovedbe priče. Zadnja priča je bil danes 54-ietui pravoslavni poljedelec in gostilničar v Okučanih Pavel Gvozdić« Poprej so se Srbi imenovali pravoslavni, pred nekoliko leti pa so ■e začeli imenovati Srbe. On je pravoslaven, ali ne ljubi kralja Petra, ker je rojen v Hrvatski. Zato so ga Srbi mrzili. Po nekaterih vprašanjih branitelja dra. Gaja je predsednik odložil razpravo na jutri. * * * ZAGREB 22. Danes je pričelo zaslišava- j nje prič iz skupin Davor. Najprej je bil pre- \ čitan zapisnik o izpovedbah že umrlega ina- j nika Antona Vukovića, Nato so bile zaslišane i druge priče. __ Delo državnega zbora. „Narodny listi" poročajo, da državni zbor ne bo zaključen, ampak ie odgodjen. Omenjenemu listu poročajo z Duna:a o zadnjem ministerskem svetu : Ministarski svet se je posvetoval o delavnem programu zbornice za zadnjo periodo poletnega zasedanja. Program delovanja, da se misli razširiti in zasedanje kolikor možno podaljšati. Vlada da bi hotela, da zbornica podaljša prorizoriČDO za eno leto zakon o kontingentu špirita, ter da ipravi pod streho trgovinsko pogodbo z Romunijo. Potem bi hotela vlada, da sprejme zbornica pooblastil ni zakon glede trgovinskih i pogodeb z balkanskimi državami ter proračun! melijoracijskega fonda za leto 1909. Vlada se pogaja sedaj z načelniki strank in posebno s češkimi in nemškimi agrarci, da bi jih uklonila, da ne bi delali težkoč pri razpravi trgoviko-političnih zakonov. Vlada se nadeja — po dosedanjih izkušnjah — da njsna prizadevanja ne ostanejo brezuspešna. Vidi se, i da je dobila vlada poguma. Ša pred mesecem j dni je bila v strahu, da ne dobi niti prora- j čunskega provizorija. A sedaj kar naenkrat j toliko zahtev! .En mangeant vien Tappetit". j Dolgovi bivšega srbskega pre-; stolonaslednika Gjorgje. Glasilo srbskih naorednjakov „ Pravda" i napada v nekem članka kralja Petra, keri noče plačati dolgov princa Gjcrge. Škandal, j da je toliko veči, ker gre za dolgove, ki jih j je napravil princ Gjorgje pod častno besedo j in z menicami. Omenjeni list poživlja kralja, i naj takoj stori svojo dolžnost, sicer bi se j utegnilo misliti, da je kralju več za nekaj sto j dinarov, nego za čast onega, ki je bil j določen za kralja Srbiji. Ker je „Pravda* v zvezi s princem ' Gjorgiem, se sodi, da tiči za tem napadom j sam bivši prestolonaslednik, ki bi hotel ca tak način prisiliti kralja, da poplača njegove] dolgove. ;_ K ogrski krizi. Dva meseca že traja ogrska ministerska kriza, ki se pa dosedaj Še ni približala niti za las svoji rešitvi. Vsaki dan nam prinaša nova poročila o avdijencah, ministarskih po-svetovanjih, izjavah voditeljev strank, posredovanjih itd. — Sicer smo pa vedno pri starem. Stališče krone in stališče neodvisne stranke sta ji dijametralno nasprotni. Krona zahteva, da se izvede volilno reformo, za katero se je zavezala koalicija, ko je prevzela vlad:« leta 1906, a neodvisna Btranka ho5e samostojno banko, o kateri zopet krona noče nič čut*. Med tem so začeli strašiti s Khuen-Hedervary-jem, s Fejervary-jem in zadaje dni je bil poklican iz reaerve celo bivši liberalni finančni minister Lukacz, da bi posredoval kot zaupnik krone med ta in neodvisno stranko. Njegoša misija je pa ponesrečila. A sedaj se govori, da po?eri vladar sestavo j nove vlada Lukaczu aii Kb'jen-H:derrary. — Misli da ee celo na to, da bi «e nova vlada oprla na socijaliste ia narodnosti. Najprej bi bilo na vsak način priroščati Mšdjarom, da dibe na vrat Khuea-H dsr*a-iv-ia. Če je znal strahovati celih 20 let Hrvate, bi že zagnal tudi Madjare v kozji rog. Bodoča vladna večina. Kombinacije brez podlage. V dunajskih parlamentariških krogih se razpravlja že nekaj dni, da se pripravljajo tla« da bi se sestavilo na jesen močno vladno večino. V ta namen bi se parlamantar=ziralo sedanji kabinet. Misli se na koalicijo iz Nemcev, Jugoslovanov, čeških klerikalcev in zmernejših agrarcev. A Jugoslovani zahtevajo kot pogoj za s^o? vstop v viiidno večino iosnutje jugoslovanskega ministarstva, čemur se vpira to-ii „ Latinska zvezi", kolikor nemški alpski poslanci. Tako poročajo dunajski nemšzi n*ti. Namen je očitiden: Razbiti slovansko enoto. A nadejamo se, da se to ne posreči. Dogodki v Turčiji. Boj med albanskimi ustaškim! četami in turško redno vojsko. CARIGRAD 22. Pri Ipeku so albanski ustaši popolnoma potolkli generala Dšarid pašo. Ustaši co zasedli neko ožino, iz koje se mu ni posrečilo jih pregnati. Tarki ao zgubili 14 častnikov in 350 vojakov. Med padlimi je tudi poznati vodja mladoturkov Hiamol beg. Iz Bitolja so bile poslane nove čete v Ipek. Albanskih ustašev je 14.000, Brzojavili so porti, da ne položijo orožja, dokler ne bo dovoljena avtonomija za Makedonijo. Dnevne vesti. Volilee I. razreda za III. okraj Greta in Rojan se poživlja, da se udeležijo volilnega posvetovanja danes dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v kremi c Gospodarskega društva» pri udovi Boletovi v Rojanu. Volilno posvetovanje bo danes, v sredo ob pol 9 uri zvečer v c Narodnem domu» v Barkovljah. Vabljeni so vsi volilci I. razreda, da se gotovo udeleže tega posvetovanja. Voliloe I. razreda v mestu opozarjamo še enkrat tem potom, da se dobivajo glasovnice z imeni slovenskih narodnih kandidatov v tiskarni »Edinost«, v »Narodni delavski organizaciji« (ul. Lavatoio 1), v »Tržaškem podpornem in bralnem društvu« (via Stadion 19), v »Konsumnem društvu« pri Sv. Jakobu in v društvu »Jadran« (v. S. Sebastiano št. 6). Iz okolice nam pišejo: Oai neiztrebijivi plevel, ki sliši na ime cikorije, poganja zopet po naši okolici, kakor o vsaki volilni dobi. Takrat je res nekaj zakasnil, ker ae ni dilgo upal na svetlo solnce, ali sedaj zdi se, da ga je naša tržaška kamora nekaj bolj pognojila in res : po v?eh zidovih prikazale so se one znane tolminske kumarce in sicar v omiki iz neke žganjarne ca Skarci; a s to kislico se misli okrepčati mojster Carlo z Gkete, ki je i še slabega želodca, ker je že micole nedebo tako gioboko padel in obtičal v laški skjrnci. i Za pomoč so si poklicali ti žalostni s?atje še pravega „cittadiaca" nsmveč židovskega me-ietarja ali šen«ala, ki je aedej nakrat odkril v svojem nemškem srcu brezmejno ljubezen za okoličane, pri katerih baje bnpu e posebno ceno prvo sadje. Ta čedna družbica se ponu a povsod z letaki ia pijmi našim volilcem. Vclilci pozor ! Če imajo ti gospod:e Bog ti gi ved; koliko denarja na razpolago, da dajejo toliko zaslužiti pošrij pazite, da one usiljene glasovnice ne pomešajo med Vaše. Po«ebno pazite da ne zapi£3te pomotoma kakšnega Franceta ali Carlota, tudi če se njihovi priimki sličijo onim Vaših narcdaih kandidatov. Kdor ie natanko ne spozna, v tej zmešniavi — ker le v kalni zmešnjavi se dajejo rib ca loviti, vpraša naj zanesljive svoje rojake za nasvet. Bes da ni ne7arno*ti v obsežnem tretjem okraju ako bodo vii složni ali nasprotniki delajo, z vaemi sredstvi, kakor se vidi, da bi naše volilce zapeljali iu zmotili. Zatorej pazite vsi na glasovnice, da Vam jih vrag ne pomeša. S shoda „pri lovcu" minoie nedelja. — Za dr. g. Slavikoin se je oglasil g. Mikso C >tič, ki je navajal laikave sodbe izlasti hrvatikih ia čeških listov o sijajnem vspehu. ki so ga iz vojevali mestni Slovenci i o naši okoličani Ane 13. t. m. Ali istotako — je nadaljeval govornik — kakor naši slovanski bratje odu-odn&evljeni pozdravljajo naš že doseženi vspeh, pričakujejo z napetostjo razultata volitev dne 25, t. m. v I, razredu naše okolice. Dalo na$e je krasno, ali ni še dovršeno. Veličastno stavbo naše sijajne afirmacije treba še kronati s popolno zmago v I. razredi okolice. Če ;o izbojujemo, potem še-le bo naš vspdh popolen in izvršen bo zarei zgodovinsko važ^n čin v ži»ljenju tržaških Slovencev. V ta namen napnimo vse sile vri do zadnjega. Te dni treba, da na meito navdošavanja in poučevanja po shodih in v naših glasilih stopi n a j i n t e n z i v n e j a agitacija od osebe do osebe. — Vsakdo stoj v boiu kakor junak, ki izgledom in živo beaedo vpliva na svoje m^nje zavedn9 brate. Tacega dela, te agitacije od o^ebo do oieba potrebu em ) najbolj v I. razredu tega našega II. okoličan-ak-ga okraja, ker tu nam bo odb.t:. na;ho i sovražoi navai — ta okraj je po novem volilnem redu najbolj eksponiran. V nadi, da ae naši volilci in bojevniki v tem okraju zavedalo važnosti munenta in' velike dolžnosti, ki veže vseh do narodne stvari, je izrekel govornik svoje U7erjeaje, da bo dne 25. t. m. našemu težkemu a plodonosnomu dosedanjemu dalu res postavi ena najlepša krona narodne zavesti, sreoke volje in slovenske zre-stobe. Ves ta govor so zborovalci spremljali burnim odobravanjem* Zborovalec D a r m a n je odkrito priznal da je bii v tabora naših nasprotnikov in je pripovedoval, ksko ti poslednji znajo — k u povati glasove. Akademik Ivan MurijaU okje rekel, da ga živa ljubezen d> te naša okolice sili, da spregovori besedo tudi on. Ta zemlja, ki so jo naši pradedje brez šol in izobrazbe-znali ohraniti nam, je daues v nevarnosti. A sramota bi bila za nas, aito bi je mi cb se-daajih modernih napravah ne znali obraniti potoncem. Ta sramota se ne §nn zgoditi. Tudi ta govornik je naglasi, kašeo daoes svetovni ča?opiji, posebno v Itali;i. pi5e o o n*s. To je neiznnrno povzdignilo niiše ime. Ali vaa to bi izginilo, ako bi v bitki prihodnjega petka podlegli. Ca je nevarnost, pa pokažite, da ste možje, ki znajo nastopati o r o t i nevarnosti. Dolie je govornik — v soglasju z d.rom Siavikom — žigosal neverjetno predrznost dr.a Cimadorija, ki si upa uiiljevati ae za zastopnika naše lepa okolice. Ta človek, ki je že kazal najrazličneja bar?e, bi vas v soboto že prodal, ako bi mu v pete; izkazali zaupanje. To je tišti mož, ki je bil cd dr.a Rybahi pred namestnikom samem postavljen na laž in ki je uscdaega leta 1897 aivial proti Sio-vencem in jim klical Amen ! ! (Pojavi ailaega ogorčenja.) Taeega moža ne boste volili, ampak ona dva moža, ki vam ju predlaga pol. društvo „Edinost". Volilci prvega razreda draztga okoličanskega okraja ti smejo šteti namreč v največo čast, da jim je pol. dr. ,Edinost" določilo kakor zastopnika moža, ki sta največ storila za našo okolico, moža, ki sta pr?i naši zvezdi! Za ta dva moža vsi v boj z vso odločnostjo. (Dolgotrajna pohvala in živio-kiici.) K-3C se ni nikdo več oglasil za besedo jo predsednik g. Gregor Zidar še enkrat s t)pio besedo pozival intenzivno delo, da bomo v petek btorili pravo narodoo zmagoslavje, in je potem ob splošnem navdušenju zaključil shod. Lloyd v službi kamore. — K včerajšnji notici pod tem naslovom nam je porečati še sledeče : Čim so došli parniki na Rdko, so sa odpeljali štirje i.alijanski kapitani s prvim vlakom v Tr»t, da bi glasovali za kamoro, a kapitani — Hrvati so morali ostati na Reki. Lloydov agent je sic9r protestiral da so odpotovali italijanski kapitani v Trst, ker ni oiio nikogar, ki bi bil nadzoroval vkrcavanje blaga, a ni pomagalo nič. Mnenja je, da ae dotičoim italijanskim kapetanom ne zgodi nič. Kot libera-ci v pravem pomenu besede mi tudi ne zshtevamo, da so morda uvede proti omenjenim italransktm kapetanom kako disciplinarno preiskava, a vprašamo g. Ma-yaria. kaj je Dilo pred leti z Božidarom Trip-: jioviĆ3m in drugimi Hrvati kapitani, ko so h -| teli pred leti glasovat: za Djmpieroto stranke? j Zakaj nima biti mera j a vseh enaka?! Ka. 1 bi se bilo zgodilo, da so oni štirje kapetam S slučajno Hrvati ? Kaj pravite g. Muyer V K predvčerajšnjim volitvam v drugem Umestnem volilnem razredu, V dničjem p - j roč^u o izidu teh volitev se ;e uriniia lis-j kovna pomota na zaključku, kjer smo s--j števili glasove, ki so jih dobivale potu, kons, društvo Rojen, gosDodarstvo dr. v Birkcvlrh, *p:» rumeni hiši", pri T rolcu sv. M. M. v gornja 58, v gostilni Babcik ul. Giotto 11 in „Nar. dom" sv. kakor tudi ca dan cdhoda ra kolodvoru. Legitimacije so veljavDe tudi z\ v-top na vlak. Vlak ee bo vstavil na vgsk: postaji do Gorice. Vozni li?tki so velisvni za;_ 30 dni, a v?ak izletnik se lahko vrne kadar i p— mu ljubo. — Priporoča se torej b.atikim; društvom obilno vdeležbo. Puljski mazzinijanci pred porotniki v Celovcu. V sobjto po noči je bila proglašena! pred porotnik: v Celovcu razsodba proti: trem puljskim mazzinijancem : Vidolioi, Gri- I onu in de Carliju. Viđali in Grinn stJ. bila j obiojeca v oseir m všečno ječo. Da Cirli ie j bil oproščen. Oba obs sjenča sta m'adič i po! 19 let stara. Absolvlrani slovenski pravniki — po | zor! Kt>kor je bilo že pred kratkim obiav- j Ijc-no v tena listu, je v okrožju višega dežei-nega sodišča Iržašk^a veliko poman j- ^^^^ kanje pravnih praktikante* v splch, posebno! pa slovenakih. Razmere na Primorskem i sedaj nsjbol 6a, gotovo nikjer na vsem ATitrij-»fcem ni tako ugodnih šans sa aspiraata na j »cono službo, toliko glede pridobitve ad;uta (v dveh-treh mesecih), kohkor glede avanzira-; ran a za sodnika (takoj po treh letih) in; glede sp'iOŠnegi bodočega aranžiran a. Poživljamo torei slovenske absolvirsne J jariste, da v čim vfčem številu in čim prej v&topijo v fcodno službo na Primorskem. Prosimo druga slovenske liite, da pona-' t::snt)jo ta lsš pozi1?. Velika sokolska slavnost na Opčinah. j Priprave za to prvo veliko s avnoit primor-; •kib Sokolov so že v popolnem teku. Ptnem šte-vila, Cenj. bratika pevika drašUa so rabljena, DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE ulica Sanit& 23-25 pritličje. D.ažbs, ki 69 vrši danes 23. t. ci. od 9. —12. ure. Stroji za zamaška, voziček na 2 kolesi, ogledala, nočne oacarice, mizice, mala kron. ura. veliko cgledaio s črnim okvirjem, umi-; vainik s sivo mramornato ploščo in ogledakm, cbiffonier, omara s 4 predali, Sicgsrisv šivalni ■ atroj, vaze iz porcelana, modiijoni s zavesami, preproga, kovčega rjube, blazine, čevl i, c bh k?, i telo*Diki, ovratniki, zapestnica, srajce ia d ugo ponofieoo perilo. Od 3—6 pop. blagajna, steritka ura, da-cimaina tehtuica, sveče, milo, čokolada, kava, j riž. --ečiren, te«t»»uine, k-ruzna moka, Fran- • kova kava užia:alice in papi;* z a oovijanifi. j XXX)OOOCXXXXXXXXX Hranilnica in posoliln. 9 Harezisah vabi na redni občni zbor ki ae vrši dne 27. junija 1909. ob 4. uri popol. v zadružni pisarni. ! ležeče na reki gora, en četrt tire od sfkotjeiotfl m i | tričetrt ure od železnice odda'jena z vsemi stroji in i . napravami Vodna moč 60 do 80 konjskih sil Na- j ; prava obstoji iz 5 navadnih. 5 cirkulamih žag in : več drugih strojev. Ob enem se proda vtčja zaloga ! i izdelanih hrastovih deščic I vrste. — Ku^ci naj se j oglasijo pri , Ignaciju Cluge v Škof j i Loki. Edtaa od o. kr. namestništva avtorizi-Vana obrt za pokončavanje podgan, miši lisic, krtov in vseh mrčesov stenic in v s e.i drugih živalic CARLO JENULL Delainioa In z;loga TRST, ulica Tesa štev. 30 pritličje. N«va prodalainlca ur In dragocenosti G. BUOHER (ex drug Dray. Vekjetaj ODESO štev. 33 — TRST iiond Hsjiift jriimi 2ii« m?r Begati Iztoor lUtanin«, srebrnins, in £apr!h ur. Kupuj« !n menjujc »tzrc z lit* f 'c -relcro i novimi predmeti. — Sprejem« •io, večinoma ja*no, Zmerni vetrovi Vreče. V začetku lepo, potem motno. Društvene vesti* Telovadno društvo „Sokol* v Trstu. — Danes oh o rni in pol uri zvtčer se vrši od-fv.rova *fja. Ker ,o ikiepaii o važn h tjtkah, so ua prošeni č:e..i cd»ekov za priredite* •laTnogfcf, naj «e tt» seje ragetovo in polne številno udeleže. Na zdar! T rž. kol. društvo „Balkan" priredi cb priliki »lave »ti ptv»k-ga društva „Slavec" izlet v Ljubljano. — Vor.iln «9 bo skozi ce!o preg . Odbcd iz T.fita v eobeto oh 2. uri popoludre izpred kavarne „Balkan*. — G*. člr?ci m pzi at. ranega fporta, ki jim čh-rušča ča«, nai porabrio to priliko ter pcbiti:o z nemi v belo Ljubl anc. Kolesarski Zdravo! Odbcr. Slov. akad. fer. društvo „Baikan". — Danes zvečer .ti.£.tk. — Na duevnem redn ie predavi ri;.© tov. Mikuietičs ia iazn* druš-trens ttv&ii. Odbor. Mar. u\Uv. organizacija. Za predstave Hrvat^fe^ga deželnega gkdaišča napovedane 26. 27. 28. 29. in 30. t. m. so ^Seij-m N, D. O. zužane cene ca galerijo 1 a 50 f.tot, Li-tk". doiurajo v madu N. D. O. ir v wKonfcum:^-m drnšivu" pri S?. Jakobu. Vesti iz Mesto občinskega tajnika-b agajnlka v Kanfataru je rnzpiiauo. Natančni pegoii za to rnem ee rjhajajo » »Oa^ervatore Trie-stin:- 7. d^e 7, t. m. Zžhteva bo poznanje brv.-itukega in italijanskega jezika. PrcŠnie je vlo*iii ca po;n< do 30. t. m. Tujci v Opatiji. Od 1. lamiiiiia 1909 16. junija "iHO^ se obi%kalo Opatijo 16.250 Oieb. Od 10 «0 16. lunija 1909 -e c-a novo dožlo 439 oseb. Dne 16. junija je bilo na-.zo-člh 1872 oaeb. M&U OSLASi ^ se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se ratunajo enkrat t»e?. f MajmanJSa pristojbina stane 40 stotlnk. ---Plata se takoj.--- V najem se odda aoba za dva prijatelja. — Šalita Greta 180, vrata 10. 1151 I otnuičrsriom odda 8e 8 ^J^iem lepa, l_t/lil ¥ IdlfUl JCIII prostorna aoba nad senčnatim vrtom, s prrsto kuhinjo ali postrežbo v gostilni pri Kavalinu na Prošeku. 1U9 |X«a qp natakar za zalogo vina. Zasluži več IO Is t/ OO nego 4 krone na dan. Kavcija 300 kron. Ponuabe „Vino" na Edinost. 1149 Da A D iiinihiDii istrski teran iz Karšet rU 40 VinariBV prodaja se v uUd Pe 1150 tronio št. 7. Mo'Vnoniom slav" občinstvu, da prevzamem ndZndllJdlll s 1. julijem dobroznano gostilno s senčnatim vrtom in hlevom na Prošeku (pri Kavalinu). Skrbel bom za točno postrežbo toliko gospodi kolikor priprostim pivcem Popotnike in vozniae bom lahko postregel s prenočiščem. — Točil bom izvrBtna vina, kraški teran in vino v buteljka!.. Za obilen obisk se v naprej priporočam udani FRAN ADAMlO, bi\si gostilničar v Sežani. U48 Lepa nova lončena peč se pod ceno proda. Naslov pove Inaeratni oddelek Edinosti. 800 Na mesečne dajtvjo zavese, posteljna pregrinjala. preproge in dežniki. Levi, Madocnina 43, prvo. Zmerne cene. 1144 prvi urat) za revizijo prizive in mjorm. v davčnih zadevah Trst, ulica deli'Istituto 10, 111,, 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuj- prizive proti pretiranim odredbiRam in pogrešenim klasifikacijam Urad jc skrajno zanesljiv in tajen. Oaprto ož 9. nre prečp. So l. pop. -ž' 99 <■ N CJ Trst Via dalle Torri 2 Za cerkvijo novega . svetega Antona. 7/ Letne.. /obleke ^ Najnižje čene. - Točna postrežba. CVfSnf* I i^nnio naznanja slavn-nu občin-r rClIU LI^cIMJU atvu> da je od rl v Trstu, ulica Bachi štev. 1 s-oje skladišče vipavskega vina lastnega pridelka Prodaja na drobno ia debelo. Cene zmerne. Svoji k svojim. 1114 star 17 let, i?če službo v kaki trgovini. — Govori slovensko in nemško. Naslov po^e Ins. odd. Edinosti. 1141 Mladenič službo vratarja ali v kakem skladišču, zmožen sem več jezikov. Naslov pove uprava Edinost'.__1H3 ■ v v iscem žrgovino brez konkurence s konfekcijo in manufakturnim blagom v lepem trgu na Gornjem štajerskem se proda ali odda na račun proti kavciji. Pismene ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Trgovina .__1217 Odda se St. 3, II. nad«tr. soba meblovana in ena mala sobica za 1. julij. — Ulica Gaspare Gozzi , vr. 5. 700 star 30 let, posestnik, želi se tem potom seznaniti v avrho ženitve z gospodično od 25—30 let staro z nekoliko premoženja. Le resne ponudbe pod „Bodočnost* na po?.to Ugo Foscolo Trst. Tajnost zajamčena. 1131» šivilja pomagalka. Ul. Anastaaio 16, pritličje, levo. 114C Mladenič Išče se Poskusite Fl- CalntitlM ^ Js mj-GOVO KAVO ff^allillii finejil Id najzdravejši kavni pridaiek. Dobiva ss v vs*h boljših prodajalnicah. -- TVEDKA jftdoif Kostoris skHdišče oblek za moške in dedke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperatlva ex Racker* prodaja na mesečne aH tedenske obroke obleke in površnike za uioške, perilo itd. fiajdogovornejše eene. POZOR! -Skladišče ni v pritlijču ampan v prvem nadstropju £la\neinn občinstvu se priporoča " MINERVA ~ v ulici deli' Acquedotto 22 Najfinejši likerji po najzmernejSIh eenah. — POSTREŽBA TOČNA. Na razpolafo so gostom razni slovenski, italijanski in nenSbi tukajšnji In ... zunanji Časopisi. - JOSIP KRANJC, lastnik. W # C* F RVA IN EDINA « pisarna v vojaški stvari koncMSjoniraua od ri». o. k. n»meitniit7» ulica Bachi št. 12, II. nad. UHOD POD PEEHODlSĆEM. y ■ K a KDOR TRPI na hemerojdah, revmatizmu, protinu, glavobolu i 11 zastarelih tajnih boleznih zamore ozdravili s pomočjo Odrarkov (|)ecolti) Sarsaparilje prendini (i odvarkov za K 1-20 pošlje po poštnem povzetju Odlikovana lekarna Prendini passo ži piazza št. 2 Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izde- j luie in odpošilja vsako vrsto proženj vo-jaSkega značaja — oproSĆenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno dobro-voljHtvo, ienitbe, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vaprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi cblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje hitro in točno URADNE URE: Ob delavnikih od 9--12. predp. in 4.-7. pop. Ob nedeljah in praznikih od 10.-12. opol. ksteri čistijo in tanjšajo kri Najboljša reklarra za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike splc * so ,MALI OGLASI4 v .Edinosti'. oooo Hotel Balkan 70 sod, elektr. razsvetljava, lift, kopeiji, Cene zmerne. Počkaj & Kogl. Hotel Balkan oooo m F. P. ViDIC & Comp., Ljubljana — opekarna itd. ponudijo vsako poljubno množino ======= Zarezanih strešnike« sistem Marzola. zidaKou prue prste. Peči, štedilnike itd. Takojšnja postrežba. Vzorce in prospekte pošljemo na željo takoj.