mislim
DE Eti MRZLo Tl VAJA
Kar&on !
Nova pogodba med Ministrstvom za komunikacije in Raijem ne ščiti jezikovnih manjšin in ne upošteva jasnih določil iz zakona 482. To je ugotovitev, ki je sprožila novo politično pobudo predstavnikov furlanske institucionalne sfere. V sredo 8. ja-nuaija je bilo v Rimu pomembno srečanje s predsednikom Claudiom Pe-trucciolijem in člani parlamentarne komisije za nad-
ZašCita
manjšin
inRAI
zor nad programi javne radiotelevizije. O tem kako se nameravajo Furlani še enkrat postaviti za svoje pravice, priča že sama sestava delegacije, ki je odpotovala v Rim. Vodili so jo trije predsedniki
pokrajin Marzio Strassol-do, Giorgio Brandolin in Elio De Anna, videmski Zupan Sergio Cecotti ter rektor videmske univerze Furio Honsell. Sprémljali so jih med drugimi predsednik Confemilija Domenico Morelli, prof. Giovanni Frau in Silvana Schiavi Fachin, Arnaldo Baracetti za Odbor 482 in zastopnik furlanske cerkve msgr. Duilio Cor-gnali.
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine
TAXEPERCUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
št. 2 (1136) Čedad, četrtek, 9. januaija 2002
Nimar napri ponosno
Verjetno guorim pred vami za kakšen drug razlog, pa ist se čujem tle predvsem, zak sam sin an navuod emigrantu, an tela je 'na rieč, ki jo nosim an jo bom nosu za sabo za celo življenje.
Kajšan krat se vprašam, kduo na telim svietu nie an emigrant.
Zdi se mi, da gremo nimar kam, blizu al deleč, al pa da parhajamo nimar taz kakšnega druze-ga prostora.
Michele Obit beri na strani 3
Amarezza e futuro
Ai fradis e amis des Va-ladis dal Natison e de Tor.
Ob rekah babilonskih smo sedeli in jokali spominjajoč se Siona. Na vrbe one pokrajine smo obesili svoje citre. Zakaj tam so nasi izganjalci od nas zahtevali pesmi in nasi muCitelij veselost: "Pojte nam katero sion-kih pesmi!” Kako naj pojemo pesem Gospodovo v tuji deželi? Če pozabim tebe, Jeruzalem, naj bo pozabljena moja desnica; moj jezik mi naj lepi na nebu, Ce se ne spomnim tebe, če ne denem Jeruzalema nad vse svoje veselje” (Psalm 137).
pre Antoni Beline leggiapagina3
naroči se na naš tednik
- ......
Na tradicionalnem Dnevu emigranta 6. januarja v teatru Ristori v Čedadu zelo številna publika
Z zaupanjem v jutrišnji dan
V svojih govorih Michele Obit, Franco Juri in pre Antoni Beline poudarili pomen kulturnega bogastva
tednik Slovencev videmske pokrajine
Otroc Glasbene an dvojezične Suole iz Spietra so nam pru lepuo zapiel!
Juri, la forza del bilinguismo
Franco Juri, italiano d’I-stria, giornalista e vignettista, è stato ambasciatore in Spagna e sottosegretario del ministero degli Esteri sloveno. Il suo intervento al Dan emigranta è iniziato proprio con il ricordo di un suo incontro, come esponente del governo di Lubiana, avvenuto in Benecia con l’ex ministro Katia Belillo. segue a pagina 2
Letošnji Dan emigranta se nam je zdel posebno nabit s pozitivno energijo, z ustvarjalno močjo in zaupanjem v lastne potenciale. Dobra iniekcija optimizma in volje. Najprej so nam ugreli srce naši najmlajši, otroci pevskega zbora Glasbene in Dvojezične šole, ki so pod vodstvom Davida Klodiča in ob spremljavi Angeline Sittaro in Michele Liberale prav lepo zapeli priljubljene božične pesmi iz ljudske tradicije in modeme skladbe za otroke. V njih živita in se med seboj bogatita naš domači govor in knjižni jezik.
Sledil je dober nastop skupine iz Barda, ki je s svojim liderjem Igorjem Cernom na čelu pokazala, kako izrazno moč ima šele danes tersko narečje, ki ga
Michele Obit
nekateri mladi, čeprav redki, čutijo kot dovolj bogato sredstvo za izražanje svojih misli in čustev. Tako v Bardu kot v Nadiških dolinah.
Beneško gledališče se nam je z Molierovo igro
Franco Juri
Namišljen bolnik (Zdreu bunik) pod režijo Marjana Bevka predstavilo v eni od najboljših dosedanjih del. In tudi trije govorniki, čeprav zelo različni med seboj, so nam govorili isti jezik, o novem svetu, o novi
Evropi, naš skupni dom, kjer bo v ospredju skrb za sožitje, za kulturno in duhovno bogastvo, za inter-kultumost in odprtost. beri na strani 8
2
novi matajur
četrtek, 9. januarja 2003
Aktualno
dalla prima pagina
Juri ha anche affermato di trovarsi a Cividale come a casa, visto che il padre e-ra di Rualis, un padre dal quale ha imparato che sloveni, italiani e friulani sono “condannati” alla convivenza, ad una vita in comune.
“In terre di confine e di millenario incontro interculturale tra mondo latino e mondo slavo come queste e dopo le tragiche esperienze del passato - ha continuato Juri - sarebbe eticamente i-nammissibile giocare d’azzardo con la convivenza e la realtà multietnica, negando ad una delle comunità storicamente insediate nel territorio, per quanto minoritaria sia, quella parità di diritti linguistici e di piena cittadinanza che il salto di qualità democratico ed europeo esige da paesi democratici ed europei quali Italia e Slovenia indubbiamente sono. In tal senso la legge di tutela è u-no strumento relativo ma
Il contributo di Franco Juri al Dan emigranta
La pari dignità linguistica non è un pericolo per nessuno
imprescindibile. Gli sloveni della provincia di Udine lo sanno forse più di ogni altra comunità”.
Juri si è quindi soffermato sul “revival” che si rifa a ideologie nazionaliste e che ha preoccupato anche un grande e distaccato scrittore come Claudio Ma-gris, sulle “remore e paure per me incomprensibili nei confronti del riconoscimento della parità linguistica, che tradotta nel suo aspetto visivo significa bilinguismo: nella toponomastica, nelle insegne, nei documenti. Bilinguismo non ghetizzato nei microcosmi della comunità, ma che ab-
C0CEVARO
KOCEBAR
1S.PIETRQ Al NATIS0NE-SPI6TAR}
V
bracci l’ambiente nel suo vivere quotidiano assieme alla maggioranza. La pari dignità linguistica in un’area multiculturale non è un
pericolo per nessuno. Al contrario, non può essere altro che un arricchimento per tutti. E’ un segno della presenza culturale, del diritto di domicilio di una comunità. Prenderne piena coscienza è il vero salto di qualità di una maggioranza democraticamente e civilmente matura”.
Infine l’ospite del Dan emigranta ha espresso la sua solidarietà alle giuste a-spirazioni della comunità della Benecia e all’impegno di chi la legge di tutela vuole applicarla nella sua accezione più civile, più e-voluta, più democratica, più dignitosa.
ima
Stojan Spetič
Z dobro čarovnico Befano se je torej sklenil nakupovalni mesečni krog, ki ga začenja Miklavž in nadaljuje BoZiček.Trije nakupovalni roparji, ki so jim trgovci naročili, naj ljudem s ceste izpraznijo Zepe za ves denar trinajste plače. Vendar stvari letos niso Sle, kot načrtovano. Ljudje so se spametovali in sklenili počakat na razprodaje.
Pa saj se spominjate tiste neumne reklame, ko se vsi drug drugemu zahvaljujejo, češ da potrošnja goni gospodarstvo. Bo Ze res, morda pa javnost le ne verjame Berlusconiju in njegovim, ki nam ponujajo tako preproste in v marsičem prevarantske recepte. Pravijo specialisti za reklamo, da tisočkrat ponovljena laž prej ali slej postane resnica. Vladajoči bi nas najraje prepričali, da se je gospodarski CudeZ Ze pričel, medtem ko tudi
vrabci na strehi čivkajo, da svetovno gospodarstvo čaka na Bushevo odločitev glede vojne z Irakom. Zaradi nje lahko poskoči cena nafte in z njo inflacija, krčenje potrošnje in recesija, pa naj se Berlusconi pred kamerami še tako smehlja.
O draginji je bila letos prva prava polemika. Ustanova Eurispes je namreč ugotovila, da so se maloprodajne cene potrošnega blaga letos podražile za 28%, čeprav drZavni statistični zavod Istat vztraja, da je inflacija desetkrat manjša.
Podražili so pač vse, razen blaga, ki je v statistični “košarici” za izračunavanje inflacije. Ljudje so se kar sami zavedali, da so trgovci marsikje izkoristili podobnost med novim evrom in starim kovancem za tisoč lir in temu prilagodili cene. V glavah ljudi se evro prepogostoma računa tako, medtem ko je dvakrat dražji. Vendar niso ljudje krivi, pač pa oblasti, ki niso nadzorovale gibanja cen, zatirale primere pretiravanja in same
dale dober zgled. V resnici pa je prav vlada podražila glavne storitve in pritaknila svoj lonček.
Vlada bi najbrž morala spremeniti “košarico” blaga in storitev, da bo bolje ustrezala razmeram sodobne družbe. Glede na sodobno tehnologijo pa bi sploh ne bilo težko meriti draginjo na večino prodanega blaga. Navsezadnje je že davek na dodano vrednost dober pokazatelj.
Zal pa se politika ne ukvarja veliko s tem, kako ljudje živijo. Vsakokrat, ko se pojavi resen problem, vrže Berlusconi na dvorišče kost, da bi ga glodali in se zanj prepirali, kakor lačni kužki. Tudi tokrat se je v “palačah” razvnela diskusija o ustavnih reformah: predsedniška ali kanclerska republika? To naj bi bila dilema leta! Rezultat je, da se je opozicija takoj razdelila. Sredinci in zmerna levica kar hlastajo po dogovarjanju z desnico, ki naj bi ju spet legitimirali, odkar sta sklenili, da obrneta hrbet prenevarnim gibanjem civilne družbe. “Proč z ulic in trgov, nazaj v palače”, je postalo geslo zmernega dela opozicije. Najbogatejši Italijan, “Silvius ri-dens”, pa si mane roke, ker nas bo tudi tokrat prepeljal žejne čez vodo.
Milan Kučan Slovenec leta tudi v letu 2002
Slovenec leta 2002 je zdaj Ze bivši predsednik republike Milan Kučan. Ljudsko glasovanje, ki ga je organiziral časopis “Nedeljski dnevnik” ob sodelovanju nekaterih pomembnejših gospodarskih podjetji, je na vrh priljubljenosti ponovno postavilo Milana Kučana, ki je v zadnjih letih stalno zmagoval na vseh lestvicah najbolj priljubljenih osebnosti iz Slovenije.
Bivši predsednik je tudi tokrat prepričljivo “nadigral” vso ostalo konkurenco z izjemo zdajšnjega predsednika države Janeza Drnovška, ki so mu bralci “nedeljca” zagotovili drugo mesto.
Lestvica desetih najbolj priljubljenih osebnosti v Sloveniji beleži na 3. mestu Barbaro Brezigar, Drnovškovo konkurentko v balo-taži za mesto predsednika drZave.
Sledijo plavalec na dolgih progah Martin Strel, svetovna atletska prvakinja Jolanda Čeplak, smučarski skakalec PrimoZ Peterka, Kučanova Zena Štefka, predsednik slovenskega parlamenta Borut Pahor ter bivša redovnica Vida Žabot.
Na podlagi gornje lestvice lahko ugotovimo, da osebnosti, ki si zaslužijo posebno pozornost in priljubljenost, prihajajo predvsem iz sveta politike in športa, manj pa jih je iz sveta kulture in Spektakla.
Za te zadnje je Nedeljski dnevnik pripravil drugo anketo, na kateri je zbral deset najboljših glasbenikov. Med njimi je zmagal kan-tavtor Adi Smolar, ki je na
ciljni črti prehitel Natalijo Verboten in priznanega narodnozabavnega glasbenika Lojzeta Slaka.
Sledijo Vlado Kreslin, Alfi Nipič, Simona Weiss, Marta Zore, Helena Blagne,'Natalija Kolšek ter Andrej Šifrer.
Posebna lestvica najbolj zaslužnih slovenskih športnikov za leto 2002 je na prvo mesto postavila atletinjo Jolando Čeplak ter plavalca Petra Mankoča.
Čeplakova je v lanski sezoni presenetila vso evropsko konkurenco in osvojila oba celinska naslova, dvoranskega marca na Dunaju in na odprtem avgusta v Muenchnu.
Plavalec Peter Mankoč pa je lani na evropskem prvenstvu v Antwerpnu zmagal naslov na 100 in 200 metrih mešano.
Med ženskami so si častna mesta zaslužile plavalka Alenka KejZar, smučar-ka-tekačica Petra Majdič ter Nadja Sibila (karate). Med moškimi pa so ob Mankoču zasloveli še gi-mnastik AljaZ Pegam, kaja-kaš Miha Terdič ter telovadec Mitja Petkovšek.
Slovenski časopisi šo bili ob koncu leta polni podobnih anket in razpredelnic. Več je bilo takih, ki so izražali mnenje državljanov okoli dveh pomembnih vprašanj: vstopa Slovenije v Evropsko unijo in Nato pakt.
O obeh se bodo Slovenci odločali na referendumu. Medtem ko je odstotek tistih, ki podpirajo vstop Slovenije v EU dokaj visok, zaskrbljajo podatki glede vstopa v evroatlant-sko zvezo, (r.p.)
Ocena prvega leta evra
Prvega januarja 2002 sem odpotoval za kak dan v bližino Merana, kjer imam prijatelje. Na bencinski Črpalki pri Devinu sem pr\’ič plačal v lirah in dobil kot povratek evre. Po letu dni se ekonomisti, politiki, novinarji in navadni državljani sprašujemo, kaj nam je dobrega prinesla nova skupna valuta. Ocene so si različne in prevečkrat ideološko pogojene. Ustvarila sta se namreč dva bloka, ki delita evroskeptike od evro-
navduSencev. Potrebujemo pa predvsem trezne in uravnovešene analize. Brez specifičnega ekonomskega znanja lahko ugotovimo nekatere dobre plati in nekaj izgubljenih iluzij. Med pozitivne plati evra bi uvrstil naslednje:
a) Skupna valuta je bistveni kamen Se ne izpolnjene evropske integracije.
b) Evro je omilil posledico inflacije in preprečil hude gospodarske boje znotraj Evrope, ki bi oškodovali najSibkejSe.
tj Evro je državam, kot je Italija, preprečil za ljudi tragične devalvacije, zatekanje v državne dolgove in razne pogubne trike, s katerimi so nekoč mašili trenutne gospodarske primanjkljaje. Zamaški so ustvarjali brezna dolgov.
Evro pa vendarle ni izpolnil nekaterih pričakovanj. Ostal je valuta s polovično močjo ali pohabljena raca. Pomanjkanje skupne gospodarske in finančne politike se je izkazalo kot velika Šibkost. Optimistične prerokbe, da bo postala Evropa, ob ameriški gospodarski krizi, svetovna gospodarska lokomotiva, so se izkazale za neresnične. Evropsko gospodarstvo in borze so slepo sledile ameriški. Povprečna rast je bila v Evropi nizka ali nična. Osrednja evropska banka je pokazala, da se s težavo odloča o
monetarni politiki, ker je pač banka več držav z različnimi interesi. Gospodarska pričakovanja so ob pričetku leta slaba. Konjunkturo Se dodatno pogojujejo vojni vetrovi, ki pihajo najprej iz ZDA in tudi tu je vloga Evrope Šibka.
Italija drsi po lestvicah uspeSnosti navzdol in izgublja vso veliko itidustrijo. Deloma je za to b iva Berlusconijeva vlada, deloma pa je kriv sistem italijanskih gospodarskih dinastij, ki očitno ne zdrži novega časa in novih izzivov. Stare družine bi najraje vse prodale, kasirale in Sle na oddih v eksotične kraje. Kriza Fiata je jasen dokaz neinvestiranja v industrijo in umikanja v zgolj finančne operacije.
Osnovni parametri iz Maastrichta, ki jih je narekovala predvsem Nemčija, se v gospodarski krizi izkazujejo kot
togi, saj Šibijo potrošnjo. Nemčija je danes prva žrtev lastnih zahtev. Tudi tu se izkazuje nezadostna gospodarska politika Evrope kot celote. Tudi “praktične” inflacije ni evro zaustavil, kot je bilo pričakovati. Uradni podatki so malo verjetni in to ne le v Italiji. Kupci razpolagajo s povsem drugačnimi “statistikami".
V letu evra ni bilo nadzora nad cenami, sprožile so se Spekulacije, ljudje Se računajo v stari valuti, kar omogoča nepoštenim trgovcem, da zaokrožajo cene navzgor. Skratka, z evrom nismo postali bogatejši. Teh nekaj primerov dokazuje, da imajo glede evra svoje razloge tako navdušenci kot skeptiki, državljani Evrope pa potrebujemo realistične analize in napovedi. Predvsem pa nam postaja jasno, da ne bo uspe-
ha v gospodarstvu, ki bo imelo nadnacionalno evropsko valuto ter strogo nacionalne gospodarske, sindikalne in skrbstvene politike. Dolar nima za sabo petdeset različnih držav in politik. Pa Se o dolarju: ne bi se veselil njegove Sibitve napram evru. Evropa Se vedno potrebuje izvoz, nafto pa bomo, ob primeru vojne, plačali drago tako ali drugače.
Vsekakor pa hi prevesil tehtnico v korist skupne evropske valute. Brez nje bi bila konjunktura za vse hujSa in tudi bodočnosti ni v Šibkih nacionalnih valutah, ki rešujejo gospodarske krize z devalvacijami in z majavimi državnimi obveznicami. Potrebno bo le več skupne politike z jasnimi cilji in pristojnosti. Glavna Šibkost evra je prav v pomanjkanju politike, in ne le gospodarske.
ZELENI
LISTI
Ace Mermolja
.	novi	matajur	^
= Dan emigranta------------------~■--------—	Četrtek,	9.	januarja	2003	J
Govor predsednika Kd Ivan Trinko na Dnevu emigranta
An jezik umarje, če niema zad za harbalam ’ne šuole
An glasbeni moment Dneva emigranta
s prve strani
Ku za puno od vas, je pa an za me “tisti prostor”, kjer teče ’na rieka, an prostor, ki ima ’no goro buj vesoko, ku druge an majhne vasi, ki so malomanj zapuščene, an jezik sladak, an pust pun farb, ’no zgodovino, ki nie bla lahka, pa tudi nieko voljo vzdigniti glavo. Tel prostor ima tud ’no mejo, ki pa je an problem za nimar manj ljudi.
Slo je mimo ’no lieto, odkar smo se zadnji krat tle dobil, an v telim cajtu Benečija je zgubila dva važna človieka za vse nas: monsi-njorja Paskvala Gujona, ki je puno liet biu naš verski an moralni vodja, an vzgled tudi za tiste, ki nieso vier-val, an profesor Marino Vertovec, ki je v zadnjih desetih lietih biu predsednik društva Ivan Trinko.
V telim lietu smo rasli zak smo šele napri imiel kulturo, ku parvo točko na-
šega delovanja. Smo tudi vidli kuo nieki politiki, al aspiranti politiki so naredil vse, da bi biu zaščitni zakon za Slovence v Italiji blokan, da ne bo uveljavjen. More bit, da tel zakon ne bo riešu vseh naših težav, pa vsaj nas prizna, po nieki strani nam povrača puno škod, ki smo jih muorli potarpiet, an
na koncu je an dokaz demokracije v teli daržavi, ki demokracije jo ima zadost po-trieba.
An še ankrat muormo se užalostit, se ramarikat zak niemamo nobenih predstavnikov kjer se odloči dost reči, važnih za nas, na Pokrajini an na Deželi. Muormo bit nomalo žalostni pa
tud zastopit, da smo an mi nomalo krivi za telo situacijo. Pomislimo na tuole, kar bomo šli drug krat volit, deželne volitve bojo preča, telo pomlad, an tel je že an apuntament zelo važen za vse nas.
Tud lokalna politika, al buojš rečeno an part tele po-
litike, čepru je dokazala dobro voljo, nie nimar utegnila pokazat po keri pot je tri-eba iti, da Benečija ne ostane v telim težkem stanju. Na primer nie znala lepuo dodelit tiste vsote, ki zaščitni zakon je predvidevau za razvoj naših gorskih krajev. “Razvoj” je čudna besieda, ki nie nimar pozitivna an more imiet puno pomienu, pa za me, če pomislim na Benečijo, pride reč tista po-muoč, ki bi jo muoru imiet an mlad kimet iz Carnega-varha al iz Kravarja, buj ku narest ’no novo strukturo v špietarski industrijski coni.
Zavojo diela že puno caj-ta sledim lokalni politiki an šele donas muoram kajšan krat poslušat kajšnega, ki guori gor mez “slavizacijo” al pa gor mez niekega jezika, ki naj bi biu usiljen. Ce je nieka strategija zad za telimi ljudmi, zad za telim anahronističnim sovraštvom, tela na more bit, ku ’na strategija neumnosti.
Mi smo ljudje, ki ljubijo suojo zemljo, suoj jezik, su-ojo kulturo, an sam prepričan, da če bi bli v kakšni nevarnostni situaciji, bi se vsi združil za branit vso telo bogatijo. An san tud prepričan, da an jezik umarje, če niema zad za suojm harba-tam ’ne šuole, an družine, ki guorijo doma tel jezik, an če
je an dialekt, kot je naš, tud pomuoč maternega jezika.
Se voščila.
Da ne bi bluo vič trieba iti proč od duoma za na tar-piet lakot an za dobit ’no di-elo, ki za vsakega človieka je narbuj spodobna rieč na svietu.
Da ne bi bluo vič trieba ’no ujske, ki je narejena sa-muo zaradi petrolija.
Da bo špietarska dvojezična šuola še rasla, zak tuole bi pomenilo, da imamo vič otruok v Benečiji, pa da bojo rasle tudi druge šuole, zak vsi kupe imamo potrie-bo gledat v prihodnost.
Da ’na meja bo preča padla, dokončno, v glavah pri-et ku na zemljevidu, an da bojo Slovenija an druge vzhodne daržave an del nove Evrope, ki na smie bit samuo Evropa od evra. Mi potrebujemo adno močno Evropo, kjer lahko skupno živijo vse različne kulture, vsi različni narodi. S telo Evropo se bojo okrepili tudi odnosi med Italiijo an Slovenijo. Mi od telih odnosu čemo še napri igrat ’no pomembno povezovalno vlogo.
An na koncu še trošt, da bojo vsi Benečani nimar napri ponosno gledal na telo zemljio, ki na smie vič arz-spartit nič an nobednega.
Michele Obit
Una luce che ci indichi la strada
dalia prima pagina
E’ il canto accorato dei deportati di Sion. E’ il canto sconsolato degli emigranti sradicati dalla loro terra madre da quella deportazione che si chiama povertà, una povertà naturale cui si aggiunge una povertà strutturale, occupazionale, sociale colpevole perché indotta da uno Stato assente; è il canto che ha attraversato verticalmente i decenni della storia martoriata degli abitanti delle nostre vallate e diviso trasversalmente le famiglie e le generazioni. E’ il canto-denuncia dei poveri, di tutti i poveri del mondo che, sulle rive del Tagliamento o del Natisone o del Torre o dei fiumi dai nomi sconosciuti, appendono le loro cetre perché il loro cuore non canta più e non si sentono di offrire il tesoro più delicato e prezioso, la musica della loro anima, a gente che non capirebbe. E i canti di Sion, come i canti sloveni e le villotte friulane, diventano “i canti del Signore”. Perché Dio conosce ed ascolta solo due generi di musica: il canto ineffabile degli angeli ed il lamento straziante dei poveri.
Celebrare con voi il Dan e-migranta significa evocare tutto fiuesto, onorando la memoria, l’intelligenza, l’industriosità, l’onestà, la caparbietà, la creatività, la capacità di adattamento di persone che hanno saputo affrontare mille incognite ed inserirsi dignitosamente e positiva-mente fra popoli, culture, religioni, usi, mentalità totalmente diversi da quelli di origine. E poi dicono che siamo chiusi ed asociali! Ma significa anche denunciare a piena voce, davanti al cielo ed alla tema ed alla storia, l’incoscienza, l’indifferenza,
l’impotenza, la latitanza di uno Stato che ha fallito e tradito proprio nel suo compito primario: provvedere al bene pubblico iniziando dagli ultimi, secondo il principio etico, raramente applicato ma perennemente valido, che ordina di dare di più a chi ha meno. Già il trattate alla stessa maniera chi uguale non è costituisce una palese ingiustizia Lo Stato italiano, con le sue strutture burocratiche, ha saputo arrivare fino all’ultimo casolare delle nostre borgate per consegnarci la cartella delle tasse, spesso usate con scarsa oculatezza e con pochi screpoli, le cartoline di precetto per le sue avventure o sventure belliche di infausta memoria e di conseguenze disastrose, con i certificati elettorali per scegliere persone e partiti estranei ed insensibili alle nostre esigenze anche di mera sussistenza, con l’obbligo di frequentare una scuola che, invece di inserirsi nel nostro vissuto e stimolarci a conoscere e ad apprezzare il nostro patrimonio spirituale, ha finito con lo sradicarci dal nostro contesto storico, facendoci sentire il peso di una cultura inferiore o di una non cultura, diventando così u-no dei massimi fattori di colonizzazione. Tutto sommato, non abbiamo grandi motivi per sentirci orgogliosi di questa Italia a cui abbiamo dato tanto, forse troppo, e da cui abbiamo ricevuto poco o nulla. Né ci sentiamo in obbligo per un progresso più materiale che culturale e sociale, più quantitativo che qualitativo, se è vero che nelle nostre case
sono entrate tutte le comodità necessarie e superflue, ma ne sono usciti gli occupanti, prima ed insostituibile ricchezza. Di fronte a Dio abbiamo i nostri debiti, come tutte le persone e tutti i popoli, ma davanti allo Stato ci sentiamo in credito.
La grande epopea dell’emigrazione si è conclusa anche da noi. Tanti sono rientrati nella propria terra affrontando le incognite di una migrazione interna; tanti hanno preferito rimanere nella terra diventata patria di adozione in cui crescere e sistemare i figli; tanti, la maggior parte, riposano nella pace silenziosa dei nostri cimiteri. Possiamo allora riprenderci le nostre cetre ed intonare i nostri canti nella nostra terra? No! Perché non abbiamo più una nostra terra, perché non abbiamo più una nostra cultura ed una nostra lingua, perché non abbiamo più u-na nostra anima. Si è avverato quello di cui ci aveva ammoniti il Vangelo: "Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel po-gubitf’ (Mt 10, 28-29). Siamo passati da una dispersione, una diaspora geografica, in cui il nostro popolo si trovava forestiero fra altri popoli, ad una diaspora culturale, in cui non c’è più terra di partenza né terra di arrivo, ma solo terra di passaggio e di precarietà. Ritornando a casa quei pochi che ritornano in mezzo a quei pochi che ritrovano, non sentono più il calore della casa, il sapore della terra, l’incanto
della lingua, l’emozione del canto, perché ormai siamo diventati non solo italiani ma italianissimi, e molti fra noi, i più deboli, o ignoranti, o furbi, o arrivisti, o illusi, o venduti, fanno opera di dissuasione, di demolizione, di lotta tenace e incomprensibile a quel poco che ci è rimasto e ci è dovuto, attuando così un altro detto del Vangelo: “Človeku bodo sovražniki njegovi donuicT (Mt 10,36). Tutto
Pre Toni Beline
questo è stato operato con coscienza e costanza da parte di quell’Italia che va richiedendo a gran voce e con grande faccia tosta patenti di onestà e facendo esami di rispetto delle minoranze italiane (o venete?) alle nazioni confinanti, senza arrossire per le proprie palesi ingiustizie e prevaricazioni nei confronti delle minoranze che ci sono sul proprio territorio. Nessuno mette in dubbio la nostra appartenenza allo Stato italiano. Si chiede solo il rispetto di quei fondamenti costituzionali che esso stesso si è dato e che sono alla base di ogni ordinamento
civile e riguardano la parte più indifesa, e dunque più a rischio di sopraffazione e di estinzione.
Gandhi ha scritto che la prova della civiltà di uno Stato si ha dal modo in cui tratta le minoranze. Accettiamo l’unità legislativa, ma contestiamo l’uniformità culturale. Siamo pronti a dare, come sempre con il (con)tributo della nostra fatica e del nostro corpo; non siamo disposti a sacrificare la nostra anima, che ha nella lingua e nella cultura il suo tratto più appariscente e sostanziale.
Tutto questo va detto in tutti i toni e ribadito in tutte le sedi, perché è un principio irrinunciabile, tanto più prezioso in questi tempi di galoppante e imperante globalizzazione a senso unico. Non dimentichiamo che il Natale, che abbiamo appena celebrato e che viene completato dalla festa odierna dell’Epifania, è il mistero dell’incarnazione, di Cristo che prende un determinato corpo in un determinato popolo e in un determinato tempo.
Ed il richiamo alla festa dell'Epifania, che qui a Cividale viene celebrato nella più suggestiva solennità ma che tradizionalmente si accompagna all’accensione dei fuochi sulle alture delle nostre valli, non può non farci chiudere queste riflessioni, amare ma necessarie perché vere, con un augurio. Che nella notte della nostra storia non manchi mai una luce che ci illumina e ci indica la strada, un fuoco che ci riscalda e ci riunisce in fraternità. Che il nostro
popolo sappia trovare la strada verso la salvezza eterna, Cristo, luce dei popoli, ma anche verso la salvezza e la libertà e la dignità di questa vita. Che il silenzio pesante delle nostre montagne risuoni non solo dell’eco dei canti dei nostri padri ma delle melodie della nostra coralità di oggi e del canto delle future generazioni. Che non si spenga mai il canto e l’incanto del nostro mondo.
I magi, dopo un lungo e problematico peregrinare, hanno trovato la capanna o casa in cui c’era il Bambino con sua madre e suo padre e gli hanno aperto gli scrigni dei loro doni. Il nostro popolo si salverà solo se noi, gli adulti, non seppelliremo il tesoro tramandatoci con tanta fède e fatica ed amore dai nostri padri, ma sapremo deporlo ai piedi dei nostri bambini. Daremo loro, come nostro dono prezioso e come viatico provvidenziale per il viaggio che dovranno affrontare, l’oro della nostra sapienza e cultura, l’incenso della nostra tradizione religiosa e della nostra fede, la mirra del dolore accumulato attraverso i secoli e le mille traversie. Sperando abbiano più fortuna di noi.
A non di ducj i lurlans, che a stan passant lis stessis dificoltàts e che a scuegnin frontà lis stessis incomprensions e prepotencis e i stes nenfis nostrans e forescj, l’auguri di cjatà finalmentri un lue fisic o almancul spiritual par sostenta la nestre anime, par vivi in pleneče la nestre unicità! e par ufri a la grande famee dai popuj ancje il nestri contribùt picul ma insostitibil. Che Diu nus dei dal ben chest an e l’an ch’ai ven.
pre Antoni Beline
Novoletno srečanje v Kobaridu
JANUAR
Nenapovedan in nepričakovan je prišel na Dan emigranta Bruno Forte, deželni šolski ravnatelj, ki je odigral pomembno vlogo v procesu podržavljenja špetrske dvojezične šole po sprejetju zaščitnega zakona. Zelo aktivno in prepričljivo je v naslednjih tednih in mesecih nastopil za uvajanje manjšinskih jezikov v vseh šolah kot predvideva zakon 482. Zato je bil žrtev hudih in moCnih napadov. Konec septembra pa ga je ministrica Morattijeva odstavila, kot sicer skoraj vse deželne šolske ravnatelje.
Na Dnevu emigranta je še posebej izpostavil vlogo šole pri gojenju kulturne in jezikovne identitete.
Glavni govornik je bil senator Miloš Budin, v imenu slovenskih organizacij je nastopila pa ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden. *****
Ponovilo se je že tradicionalno 32. sreCanje Slovencev iz Furlanije in Posočja v
Najpomembnejši dogodki v prvi polovici leta 2002
Podržavili so nam Solo, zmanjkal nam je Gujon
La prof. Živa Gruden ed il prof. Bruno Forte
Arnaldo Baracetti, vikar za kulturo videmske škofije Duilio Corgnali ter predsednik Pokrajine Marzio
pustni atmosferi, z lepo manifestacijo, ki povezuje Na-diške in Soško dolino, njih krajevne uprave in ljudi.
ža, zvestega in pokončnega sina, duhovnika in intelektualca, ki je živel koherentno, v skladu s Kristusovo besedo in z globoko ljubeznijo do svojega roda.
Od njega smo se poslo-
vili v Landarju v sredo 27. februarja. Mašo mu je zmo-lu videmski nadškof Pietro Brollo, ki je imeu okrog sebe kakih trideset duhovni-
pozdravila je pa nje predsednica Brana Dorbolò.
8. marec bo ostal Zapisan v naši sodobni zgodovini tudi zaradi tega, ker se je na sodišču v Pordenonu zaparla garda an žalostna zgodba od procesa proti duhovnikom Marinu Qualizzi an Božu Zuanelli zaradi knjige Mračna leta Benečije. Sodni postopek se je ustavil, ker je prišlo do pobotanja in tožilci
so umaknili ovadbo.
*****
Na Trbižu se je spet ponovila lepa pevska prireditev, kjer se srečujeta Primorska in Koroška v znamenju iste ljubezni do zborovskega petja. Koncert je bil v kulturnem centra na Trbižu, na njem, je spregovoril tudi ribiški župan Franco Baritus-sio.
*****
Ena najpomembnejših kulturnih manifestaciji v
Roberto Dapit je predstavil svojo knjigo v Teru
Manifestacije ob pobratenju med Spetrom in Sambreville
kov iz Benečije, Posočja in Furlanije. Na britofu mu je v pozdrav spregovoril Igor Tuli, zapel pa Kobariški oktet.
MAREC
Osmi marec, dan žena je adna od pomembnejših kulturnih manifestacij v Nadi-ških dolinah. Gledali smo igro Beneškega gledališča “Starost nas na straše”, ki jo je napisala Anna lussa, režiral pa Marjan Bevk.
Beneške žene an vsi, ki so se zbral na špietarskem kamunu so kot darilo poslušal lepo petje od Beneških korenin. Praznik je organi-zala Zveza beneških Zen,
Terski dolini je bila predstavitev študije prof. Roberta Dapita o priimkih in hišnih imenih v občini Bardo. Delo je predstavil prof. Pavle Merku, eden najboljših poznavalcev terske kulturne in jezikovne tradicije.
Zelo pozitivno je ocenil Dapitovo delo, ki je šlo v vsako barško družino na pobudo Občine, ki ga je izdala. Predstavitev je bila tudi priložnost za vabilo vsem domačinom, naj cenijo in ščitijo svoje jezikovno bo-gatstvo, naj ga prenesejo mlajšim rodovom. V tem smislu so govorili še zlasti prof. Merku, barški Zupan
Kobaridu. Glavni gost je bil zunanji minister Dimitrij Rupel, v imenu Slovencev videmske pokrajine je govoril Ezio Gosgnach, sicer odgovorni urednik škofijskega tednika La vita cattolica. SreCanja v Kobaridu se je udeležil tudi predsednik
Strassoldo, torej vidni predstavniki furlanskega sveta, ki so se svoj Cas močno zavzeli, tudi s pismom predsedniku Senata, za sprejetjena-
šega zaščitnega zakona. *****
Mesec Februar se je pa začel v veseli in razposajeni
Tradicionalni pustovi z vsega območja so se zbrali tokrat na Livku, v lietu 2003 pride spet na varsto pa Ce-plešišCe.
V kongresnem središču Area di ricerca na Padričah pri Trstu se je s simpozijem na temo “Manjšinski jeziki v evropski regiji Alpe - Jadran, od delitve do sodelovanja” odprla prva vsemanj-šinska programska konferenca. Razmišljanje o perspektivah in novih smereh delovanja, v eni besedi o bodočnosti slovenske manjšinske skupnosti v Italiji sta
sprožili SKGZ in SSO.
*****
Ponovil se je Pust na meji med Ceplešiščem in Livkom
Umrl je msgr. Paskval Gujon, pravi Beneški Čedermac. An za sabo je pustil neizmerno praznino. Benečija je zgubila velikega mo-
Pokrajine Videm Marzio Strassoldo, ki je pozdravil v furlanšCini, italijanščini in slovenščini.
FEBRUAR Poseben praznik kulture 14. februarja v Spetra, ki je na iniciativo SKGZ in SSO potekal ob prvi obletnici sprejetja zaščitnega zakona in prvič v duhu povezovanja, prijateljstva in sodelovanja s Furlani. “Za rast evropske dežele” je bil naslov okrogle ntize, na kateri so sodelovali bivši poslanec
Dan slovenske kulture v Spetru v znamenju solidarnosti med slovensko in furlansko manjšinsko skupnostjo
Claudio Noacco in sam avtor zahtevnega dela Roberto Dapit.
V cerkvi v Zavarhu je bila že tradicionalna revija Primorska poje, na kateri je nastopilo sedem zborov oz. pevskih skupin.
APRILA VeC kot 40 procentov staršev otrok v vsem obmejnem pasu videmske pokrajine se je odločilo za izobraževanje svojih otrok tudi v slovenskem jeziku.
Za pouk slovenščine v vrtcu se je izreklo 40,40 procentov staršev, v osnovni šoli 40,91, na ravni srednje šole je pa zanimanje doseglo le 21,90 procentov. Plebiscitarno so se za domači jezik odločili v Reziji: 94,29 procentov otrok, ki hodi v vrtec, 95,35 procentov v osnovno šolo in 82,61 v nižjo
srednjo šolo.
*****
V Vidmu se je, iz solidarnosti do šolskega ravnatelja Forteja, rodil Odbor 482 z namenom, da nadzoruje in spodbuja izvajanje zakona za zašCito jezikovnih manjšin v Furlaniji. Gre za odbor, kjer so zastopane kulturne in informativne sredine furlanske, slovenske in nemško govoreče skupnosti.
Ob svetovnem dnevu knjige, v torek 23. aprila je študentska založba Beletrina predstavila v Ljubljani svoje nove tri knjige in novo CD plošCo. Gost predstavitve je bil tudi Miha Obit s pesniško zbirko Leta na oknu, ki je v prevodu Taje Kramberger izšla pri ZTT.
MAJ
Stiri mesece so bili uslužbenci Dvojezične šole v Spetru brez plaCe. Ni bilo sredstev iz zakona za obmejna območja in šola ni bila še podržavljena. Na koncu so se s pismom obrnili celo do predsednika republike in obvestili janvost. Nato se je konCno vprašanje pozitivno rešilo v Rimu.
KonCno je ministrski svet v Rimu imenoval še zadnje štiri Člane paritetnega odbora, ki je dokonCno sestavljen. Krovni organizacij SKGZ in SSO sta medtem napovedali priziv na deželno upravno sodišCe, ker ni deželna vlada upoštevala duha in črke zakona s tem, daje imenovala v odbor predstavnika neprezentan-čne organizacije, prav tako kot za SKGZ, ki je objektivno najbolj razčlenjena organizacija v deželnem merilu.
*****
Mesec maj se je zaključil s predstavitvijo v Podutani knjige “Dežela frike in gu-bance, kako so kuhale naše none”, v kateri so zbrani recepti iz desetih slovenskih občin videmske pokrajine. Avtorja knjige sta Vesna Leskovic in Dino del Medico, izdala jo je zadruga Most iz Čedada v sodelovanju z Zvezo izseljencev Slovenci po svetu.
Pregled leta
novi matajur
četrtek, 9. januarja 2003
5
niziralo ganljivo in toplo srečanje v spomin na svojega predsednika prof. Vertovca. O njem so spregovorili Luciano Morandi-ni, Viljem Cerno in Michele Obit, ki je bil izvoljen za novega predsednika društva. Zapel pa je moški pevski zbor Matajur.
*****
V Gorenjem Tarbiju je bil živahen in dobro obiskan Burnjak, ki je ob sladkem kostanju in rebuli ponudil tudi marsikateri kulturni užitek. Naj omenimo nastop skupine Popotni komedijanti, ki so predstavili “To fardamano vojsko” an Višarski kvintet.
NOVEMBER
Pri deželnem šolskem uradu so na osnovi zaščitnega zakona odprli poseben urad za slovenske šole in imenovali nadozmika o-ziroma nadzornico prof. Lučko Barei.
*****
V Čedadu se je tudi letos ponovil na pobudo kd Ivan Trinko Filmvideo monitor.
V Vidmu sta potekala dva pomembna mednarodna posveta, na katerem je sodelovalo več evropskih manjšin. Prvi, na univerzi, je obravnaval večjezično vzgojo, drugi na Pokrajini prispevek manjšinskih jezikov k ekonomskemu razvoju.
DECEMBER
Letos je bil izredno bogat s prireditvami. Naj povemo, da je bilo v Spetru praznovanje 25-letnice delovanja Glasbene šole Glasbene matice.
Na Lesah je bil večer “Zarja, ki še sveti”, posvečen Checcovemu spominu. Nato je kd Rečan or-ganizalo še 27. Senjam beneške piesmi. Udobiu je I-gor Cemo iz Barda.
V Spetru so predstavili zbornik poezij z naslovom Različni jeziki, ki ga je izdalo kd Ivan Trinko.
Predstavili so tudi zbornik, v katerem so zbrani prispevki, predstavljeni na številnih srečanjih foruma za razvoj Nadiških dolin.
V Spetru je bilo tudi nagrajevanje narečnega natečaja Moja vas, ki ga je š-tudijski center Nediža organiziral že 29. leto. Zelo dobro je komisija ocenila kvaliteto prijavljenih del, pozitivna tudi udeležba o-trok iz vsega obmejnega pasu. Sodelovalo je 251 o-trok iz 21 občin.
Paritetni odbor je sprejel seznam 27 občin, kjer naj bo veljal zaščitni zakon. Od teh jih je 15 v videmski pokrajini. Med njimi manjkajo Ahten, Trbiž in Trst.
*****
Na konzulatu Republike Slovenije je naš časopis (s Kmečko zvezo) prejel iz rok konzulke Jadranke Sturm Kocjan visoko odlikovanje Republike Slovenije za petdesetletno gojenje slovenske besede na Videmskem.
JUNIJ
V Čedadu se je tudi v letu 2002 odvijal Mittel-teatro - srečanje mladinskih gledališč oziroma šol iz petih sosednjih držav. Pobuda, ki na nek način napoveduje Mittelfest v kolikor povezuje različne kulturne in jezikovne izraze, ima tudi močno vzgojno valenco, podira zidove nezaupanja in ustvarja prijateljstvo med šolami.
Med uspešnejše nastope sodi tudi predstava Dvojezične špetrske šole.
Na pobudo konzorcija Arengo so se na spletni strani pojavile tudi Nadi-ške doline in Čedad: www.natisone.info je naslov, na katerem je možno dobiti vse informacije, ki lahko zanimajo turista od zgodovinskih in kulturnih znamenitosti do turistične ponudbe in zmogljivosti.
Manjšine so proti preštevanju. To je bilo stališče, ki so ga zagovarjali na videmski prefekturi predstavniki furlanske, Slovenke in nemško govoreče manjšine, sicer združeni v odboru 482. Protestirali so zaradi pobude prefekta, ki je zaprosil vse občine o številčni konzistenci vsake manjšine. Nasprotno, zahtevali so izvajanje zakona 482.
*****
Na Lesah so na pobudo kulturnega društva Rečan in občine Grmek poimenovali trg po nepozabnemu duhovniku Rinu Markiču. *****
Začel je delovati paritetni odbor, ki ga predvideva zaščitni zakon za slovensko manjšino. Delo se je začelo v konstruktivnem vzdušju. Za predsednika je bil imenovan odvetnik Rado Race ( z 12 glasovi), podpredsednik je Maurizio Lenarduzzi.
*****
V Bardu, v visoki terski dolini je bilo prvo srečanje Slovencev iz vse Italije. Organizirala ga je sekcija za Italijo Svetovnega slovenskega kongresa v sodelovanju z zvezo Slovenci po svetu. Udeležila pa se ga je tudi deželna odbornica Alessandra Guerra.
JULIJ
Nova, že deveta izvedba pobude Postaja Topolove, ki je bila tudi letos zelo dobro obiskana, nam je ponudila marsikateri izjemen
Predsednik Paritetnega Race
Najpomembnejši dogodki v letu, ki se je komaj zaključilo
Paritetni odbor vodi odvetnik Rado Race
Eden od najbolj prijetnih in veselih kulturnih večerov lietos poliete je biu tisti, ki ga je kulturno društvo Rečan organizalo gor na Zverincu, kjer so predstavili knjigo Giannija Tomasetig o nonini oštariji. Poslušal smo puno liepih besied an lepo petje Nediških puobu
za predsednika dežele Riccardo Illy, ki jo je potem čez nekaj mesecev tudi sprejel.
*****
Na pobudo beneškega člana paritetnega odbora Davida Klodiča so se v Spetru srečali v lepem številu slovenski upravitelji iz vsega obmejnega pasu videmske pokrajine.
Srečanja se je udeležil
tudi predsednik paritetnega
odbora Rado Race.
*****
Msgr. Petričič zlatomašnik
OKTOBER
V Čedadu je kulturno društvo Ivan Trinko orga-
V Beneški galeriji so odprli lepo osebno razstavo preminulega kiparja iz Kravarja Marka Predana, ki je vzbudila veliko zanimanje.
*****
Tudi letos se je na Postaji pretakalo dosti ljudi iz vsepovsod
še vedno skrb Giorgia Pressburgerja. Odmevna prireditev “Ruanda 94” je sicer sprožila tudi precej polemik o vsebinski usmeritvi festivala.
Pri komaj 63 letih se je pretrgala življenjska nit prof. Marina Vertovca, zavednega Slovenca, intelektualca, ki je povezoval in združeval slovenski in furlanski svet. Med drugim je bil nad deset let predsednik kulturnega društva I-van Trinko v Čedadu.
AVGUST
V Gorenjem Bamasu so slovesno praznovali zlato maso domačina duhovnika Lorenza Petričiča, ki je že 42 liet gaspuod v fari St. lij na Koroškem v Avstriji. An kupe z njim so paršli praznovat v Gorenj Barnas tudi člani cerkvenega pevskega zbora. Po maši je biu v vasi pravi senjam. Pieli so tudi Nediški puobi, an godli domači godci.
Pozitiven začetek šolskega leta v dvojezičnem šolskem središču v Spetru, ki ga obiskuje 189 otrok, 70 malčkov v vrtcu in 118 učencev osnovne šole, od katerih je 30 v prvem razredu.
Zaskrbljujoči podatki o šolski populaciji v Nadiških dolinah, kjer je vsega
Na Višarjah se je ponovilo glasbeno srečanje Višarje pojo. Na reviji so nastopili oktet Odmevi, skupina Akord, oktet iz Škofije in skupina Beneške korenine.
*****
29. septembra je bil v naši deželi referendum, na kateri je bluo treba odločiti, če naj valja tudi v Furla-niji-Juljiski krajini večinski volilni sistem. Ljudje so v večini odgovorili, da ja in tako je zmagala leva-sredina, ki se je opredelila za tako izbiro. S tem je pogojeval svojo kandidaturo
V Čedadu se je že 11 leto odvijal Mittelfest
Iz leta v leto raste in se širi lepa mladinska manifestacija Mittelteatro
kulturni dogodek. Predvsem pa je privabila v vas zelo veliko ljudi, posebno mladih iz vsepovsod.
Mittelfest se je začel s predstavo “Raztreseni po svetu”, ki jo je vodil novinar Deaglio in je bila tema celotne prireditve. Drugo desetletje je čedajski festival gledališča, plesa in glasbe iz srednje Evrope začel z novim umetniškim vodstvom (Daniele Abba-do za gledališki sektor), čeprav je celovit program
SEPTEMBER
Na vrhu Matajurja so praznovali 40 - letnico po-strojene cerkvice, spodaj pred rifugjam je potekal pa praznik gore, ki ga že vič let organizira Gorska skupnost Nadiških dolin. Mašo v treh jezikih na varhu Matajurja so molil Božo Zuanella, Marino Qualizza an Azeglio Romanin, pel je zbor Cai iz Čedada, prvič v zgodovini je godla tudi godba in sicer Viktorja Parme iz Trebč pri Trstu.
skupaj 577 otrok: 139 v vrtcu, 263 v osnovni šoli in 175 v srednji šoli.
6 novi matajur_______________________________________________________________________________________  ^
Četrtek, 9. januarja 2003	Tj	(J	jf	^
La Valnatisone
che nel 1973/74
si salvò dalla retrocessione.
La squadra, che militava nel campionato di Seconda categoria, era guidata da Luigi Venuti
(2. parte)
Una decisione saggia ed indovinata, quella della nomina di Specogna, che con l’entusiasmo del nuovo “padrone” permise alla Valnatisone di risalire dall’ultimo posto verso il centro classifica, grazie ad un girone di ritorno favoloso. Passata la paura, Specogna rifondava il settore giovanile che consentiva la formazione calcistica dei giovani delle Valli che sarebbero stati in seguito determinanti nella scalata dei campionati dilettantistici.
Nel 1979/80 arrivava la promozione in Prima categoria, seguita la stagione successiva con la promozione in Eccellenza, ottenuta nell’ultima giornata di campionato nella storica
sfida con l’Orcenico/Sanvi-tese. L’incontro decisivo per il salto di categoria tra le due squadre aveva richiamato ai bordi del campo oltre un migliaio di persone.
Il clamore suscitato dalle imprese di questa piccolissima società non poteva sfuggire agli addetti ai lavori. Ad Angelo Specogna venne assegnato il “Leone
d’oro” dal quotidiano II Gazzettino.
Un esaltante cammino della Valnatisone nel girone di andata nel campionato di Eccellenza portava gli azzurri alla conquista del simbolico titolo di campioni d’inverno. Purtroppo, nelle battute finali del torneo, un calo psicologico non permise alla squadra il salto nell’Interregionale. Il
14 febbraio 1984, nella ricorrenza del decennale della sua presidenza, Angelo Specogna, ospite del ministro Lagorio, riceveva a Roma dal presidente della F.I.G.C. avv. Sordillo la “Stella d’oro” del C.O.N.I.
Al termine della stagione 1993/94, dopo vent’anni di presidenza, Specogna si ritirava rimanendo vicino alla società come sponsor.
Dopo la morte, avvenuta nel gennaio 1998, i figli Andrea e Daniele sono subentrati al padre. Da allora si sono alternati nella carica di presidente Tiziano Manzini ed Andrea Corre-dig.
Il polisportivo comunale dal mese di giugno del 2002 è intitolato ad Angelo Specogna. Nel mese di luglio si è registrato l’ultimo
cambio alla presidenza della Valnatisone: ad Andrea Corredig è subentrato Daniele Specogna.
Paolo Caffi
Per il materiale fotografico un sentito grazie agli ex dirigenti e calciatori Aldo Pinatto. Luigi Mor-purgo, Bruno Venturini, Luigi Venuti e Giuseppe Bergnach.
BUHI
La rosa della Valnatisone 1979/80 promossa in Prima categoria
La formazione che si classificò al terzo posto in Prima categoria nell'annata 80/81
Nell’annata successiva la squadra si classificò terza nell'Eccellenza
La Valnatisone che ha disputato lo scorso campionato
SVETA MASA PO SLOVIENSKO
v saboto 25. januarja ob 18. uri v cierkvi v Podutani
Planinska družina Benečije vabi člane, parjatelje an vse tiste, ki jim je par sarcu naSa domača slovienska hesieda, naj na Parmanjkajo.
Marjac je Su tu v papirnico, kartoleri-
jo.
- Dajte mi ‘no kartolino, de pošjam voSCila mojmu no-nulnu za Božične praznike.
Predajalka se j’ posmejala an ga po-praSala:
- Marjac, povej mi kuo moreš pošjat ‘no kartolino tojmu nonulnu, če imas tri lieta an na znaš še pisat?
- Oh nič me ne briga če na znam pisat, sa’ muoj nono
na zna brat!
***
Perinac je paršu damu iz osnovne Suole vas jezan an ponižan.
- Ka’ ti je Perinac? - je poprašu njega oča.
- Meštra me je vprašala, kje je Afrika, pa nisem znu poviedat. A vieš ti tata, kje je?
- Pruzapru na vi-em glih, kje je, pa na more bit zlo deleč zatuo, ki v našo fabriko od kandrej v Manzane hode vsako jutro dielat an te
carin z bicikleto!
***
- Tata - je vprašu Toninac - zakaj tist elikopter je ustavjen gor v luhtu?
- Ah, more bit, de je ostu brez benci-ne!
- Halo, pronto? Al guorim z družino Brezkarjanče?
- Ja, ja, kaštron, pa če na povieš hitro, ki češ, te pošjam par vsieh saje-tah!
- Ker je kolmo za adnega veterinarja?
- Imiet konski oginj, vrat od girafe, glas od slavicja, žu-ot od gose, sinuova muša, bit lačan ku an pas an smardiet
ku an kuš!
***
- An ker je kolmo za adnega, ki pice peče?
- Imiet ženo, ki se kliče Margherita, an ki v cajtu vsieh štie-rih sezonah, po italijansko rečeno “quattrostagioni”, se dielat muhasta, “capricciosa”!
Kupe vse Jurcove sestre
Seda, ki lieto 2003 je kumi začelo, naše misli gredo na kar se nam je zgodilo v liete 2002. So lepi al pa žalostni spomini an nekateri nas na zapuste vič za vekomaj. Kiek liepe-ga se je v teku lieta 2002 zgodilo an Jurcovim sestram iz Gorenjega Bar-nasa, ki še ankrat so se srečale vse kupe, ku kar so ble šele čičice an so živiele vse gor doma.
So Franca, Maria, Rosina, Giovanna, Savina, Giulia an Giorgia. Žive deleč adna od druge, kajšna
ima srečo bit tle doma, druge pa po sviete pa vsakoantarkaj se srečajo v kajšnim mieste Evrope. Zgodilo se je an v liete, ki je kumi paršlo h koncu an telekrat so se ušafale gor doma.
Od tistega liepega dneva so ostale fotografije an adno jo publikamo na Novi Matajur takuo, ki one Zeljo s troštam, de jim pamese srečo, de se bojo mogle vse kupe srečat, poklepetat, posmejat an lietos. An tuo-le jim iz sarca želmo vsi mi.
S pomočjo ZSSDI tečaj plavanja Planinske družine Benečije
Ki naših otruok v bazenu!
Pozdravjajo vse nas, ki jih v telim momentu gledamo na teli strani Novega Matajurja. So otroc (dužnu-ost je poviedat, de tle jih je samuo an majhan part!), ki hodejo v bazen, v pisino v Čedad vsako saboto vičer od otuberja do dičemberja, an potlè Se od februarja do zadnje dni aprila, se učit plavat.
Tečaj, kors, ga organizava Planinska družina Benečije že tarkaj li-et, de tisti, ki so hodil parve lieta so 2e takuo zrasli, de “pomagajo” uči-
teljam “varvat” te male, ki so seda začel “gacat”, placketat v vodi...
Tečaj plavanja Planinske ima ni-mar vič vpisanih, te malih an te velikih (bi korlo imiet na razpolago, a disposizione, dva bazena!). An če lietos je šlo vse po pot, se muoremo zahvalit tudi Zvezi slovienskih športnih društev v Italiji (Associazione circoli sportivi sloveni in Italia), ki nam je parskočila na pomuoč s prispevkom. Njim naj gre posebna zahvala Planinske!
, DREKA..............
Debenije Žalostna oblietinca
Donas, četartak 9. Ze-
narja, je dvanajst liet, odkar nas je zapustu Eugenio Ruttar - Piercu iz naše vasi.
Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo Zena Te-resina, hčere Silvana an
Antonietta, navuoda an vsi tisti, ki so ga imiel radi.
Oggi, giovedì 9 gennaio, ricorre il dodicesimo anniversario della morte di Eu-
genio Ruttar - Piercu di O-benettò. Lo ricordano con tristezza la moglie Teresi-na, le figlie Silvana ed Antonietta, la nipote e tutti coloro che gli hanno voluto bene.
SPETER
Klenje 11.1.02 -11.1.03
Je šlo napri Ze ‘no lieto, odkar nas je zapustila naša draga Zena an mama Lidia Chiuch, poročena Vogrig.
Naša Lidia je imiela samuo 55 liet, kar jo je Buog
poklicu h sebè an pustila je veliko praznino v naši hiši an družini. Z veliko ljubeznijo an žalostjo
Renzo, Simone an Stefano
Teresa e Davide moglie e marito
Oženila sta se na 12. otuberja 2002
2002, in occasione della sagra paesana a Biacis, le è stata donata una targa di riconoscimento. Dio l’ha premiata facendole incontrare un ragazzo meraviglioso, con sani principi ed è anche lui un bravo musicista.
Da qualche anno Teresa segue con successo un piccolo gruppo molto affiatato, sono invitati a cantare nella valle e in Friuli, a tutti i matrimoni, battesimi, funerali e sagre paesane.
Noi parrocchiani ci auguriamo che per tanti anni ancora possa rallegrare le no-
stre feste e a Teresa e Davide una lunga vita felice insieme.
Kar Davide Tavano iz Sclaunicco je zapoznu Tere-so Costaperaria - Gomičovo iz Varha (Spignon) se je hitro zaljubu tu njo zak je za-stopu, de taka čeča je prava bogatija. Bogatija za nje družino an za vse nas farane iz Landarja an Laz, ki že petnajst liet imamo srečo poslušat, kakuo lepuo gode na orgle par sveti maši. 2e pu-no liet darži kupe adno skupino, ki pieje povserode, naj so vesele, naj so žalostne
Si sono uniti in matrimonio nella chiesa di San Giovanni d’Antro il 12 ottobre Teresa Costaperaria e Davide Tavano. Il matrimonio è stato celebrato dallo zio dello sposo don A-velino. La cerimonia è stata allietata dal coro interparroc-chiale e dal suono degli scam-panottatori.
Teresa ha i-niziato a studiare musica all’età di 15 anni col maestro Nino Specogna, appoggiata da don Alberto Cimbaro, con la speranza di dare alla parrocchia una organista che accompagni le celebrazioni
domenicali. Sono passati più di 15 anni da allora e Teresa non ha mancato mai al suo impegno nella sua parrocchia d’Antro e in quella vicina di Lasiz. Il 26 luglio del
Non sono stati solo i bambini dell’asilo bilingue, ma anche quelli della scuola materna Azzida, a realizzare il bel presepe disegnato sulle tegole presentato all'incontro natalizio tra scuole avvenuto venerdì 20 dicembre a S. Pietro
parložnosti. Z nje glasam je Teresa darZala tudi kompa-nijo vsiem tistim, ki so poslušal domačo radio Rete Nord Est. Vič liet je tle imiela nje program an vsi so jo zvestuo poslušal takuo, de kar jo je zapustila, se je vsiem huduo zdielo.
Seda, ki ona an Davide sta se oženila sta šla živet v Pozzuolo, pa jih imamo po-gostu tle med nam an se tro-štamo, de nas na zapustjo an de nas na pozabejo... Naši Teresi an nje Davidu želmo puno sreče, zdravja an vese-ja v njih življenju.
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka.
Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081.
Ambulatorio di igiene
Attestazioni e certificazioni
v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni
v četartak od 9. do 10. ure
Consultorio familiare
SPETER
Ostetricia/Ginecologia
v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an srie-do od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure
Servizio infermieristico
Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084)
Kada vozi litorina
12 Čedada v Videm:
ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07, 9., 10., 11.,
12., 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*, 13.57,14.17*.
15.06.15.50.17..18., 19.12, 20.05
Iz Vidma v Cedad:
ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40*,	15.26,16.40,
17.35,18.30,19.45, 22.15*, 22.40**. * samuo čez tiedan -** samuo nediejo an prazniki
Nujne telefonske številke
Bolnica Cedad  7081
Bolnica Videm 5521
Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....703046
Karabinierji................112
Ufficio del lavoro 731451
INPS Cedad 705611
URES- INAC 730153
ENEL 167-845097
ACI Cedad 731762
Ronke Letališče..0481-773224
Muzej Cedad 700700
Cedajska knjižnica ..732444
Dvojezična Sola 727490
K.D. Ivan Trinko 731386
Zveza slov. izseljencev...732231
Občine
Dreka.................721021
Grmek.................725006
Srednje...............724094
Sv. Lenart............723028
Speter................727272
Sovodnje..............714007
Podbonesec............726017
Tavorjana.............712028
Prapotno..............713003
Tipana................788020
Bardo.................787032
Rezija 0433-53001/2
Gorska skupnost 727553
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.1. Videm / Udine
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
Naročnlna-Abbo na mento
Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski pošti): 63 evro
Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75-Se2ana Tel. 067 - 73373 2ko račun SDK SeZana St. 51420601 -27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT
Včlanjen v USPI Associato alTUSPI
Tudi na Spetrski dvojezični šoli vpisovanja za naslednje leto
Vpisovanja za naslednje šolsko leto so v teku tudi na državrfem didaktičnem ravnateljstvu za šole s slovensko-italijanskim dvojezičrim poukom v Spe-tru. Za starše, katerih otroci bodo naslednje leto začeli obiskovati osnovno šolo, bo informativni sestanek v ponedeljek, 13.januarja, ob 18. uri.
Starši, ki želijo svojega otroka prvič vpisati v vrtec, lahko to opravijo vsak dan razen sobote od 8.00 do 17.00 v tajništvu šole, kjer jim bodo postregli tudi s pregledom vzgojno izobraževalnega programa. Ce pa si želijo tudi na lastne oči gledati, kakšno je vzdušje in kako potekajo dejavnosti v vrtcu, jih vzgojiteljice prosijo, da se oglasijo med 10. in 12. uro.
Vpisovanja se bodo zaključila 24. januarja. Vpišejo se lahko otroci, ki so v letu 2002 dopolnili dve leti, in tudi tisti, ki bodo dve leti dopolnili v januarju (vendar bodo otroci, rojeni leta 2001, lahko začeli z obiskom le tedaj, ko bodo dopolnili 3 leta).
ITALIJA  .....  30 evro
EVROPA.  .......36 evro
AMERIKA,
IN DRUGE DRŽAVE
(po letalski pošti) ... 60 evro
AVSTRALIJA
... 63 evro
A Cividale cedesi avviata rivendita giornali, cartolibreria, giocattoli, articoli profumeria, regalo ed altri servizi.
Alto giro d’affari dimostrabile.
Telef. al numero 347/0342802
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 11. DO 17. JANUARJA Cedad (Minisini) tei 731175
N a ro cnina
2003
Abbona m ento
8 novi mataj li r_________________________ n
četrtek, 9. januarja 2003	—	Dan emigranta
Moliere na Dnevu emigranta
S predstavo Zdreu bunik smo še ankrat videl, kake čudeže znajo napravt naši igrauci Beneškega gledališča
Informacije za vse
gor na varh: Mario Bergnach, Graziella Tomasetig, Bruna Chiuch, Adriano Gariup, Renzo Gariup, Anna lussa, Marina Cernetig, Marco Martinig, Marco Predan an taspriet še režiser Marjan Bevk an šepetalka Lidia Zabrieszach so nam lietos šenkal pru lepo an smiešno igro za Dan emigranta
Cajt gre napri, spremenijo
se reči an ljudje. “Zdreu bunik’’ (Il malato immaginario), vi'č ku 300 liet od tegà v Franciji, kjer so ga parvi krat igral, al pa tle v Benečiji, kjer smo ga donas prerunal, nam kaže manije, peče an trošte ljudi.
An še ankrat smo se čudval, kakuo so pridni igrauci Beneškega gledališča, ki dielajo v zaries težkih razmierah (za reč adno: niemajo še svojega sedeža)