TRST, torek IB. februarja 1958
Leto XIV. . Št. 42 (3887)
PRIMORSKI DHEYHIK
Cena 25 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
Bsenhower hoče udeležbo Dnllesa pri pripravah sestanka najvišjih
Bulganinu predlaga «manj formalne in bolj diskretne* stike med veleposlaniki ali med zunanjimi ministri - Objavljeno besedilo poljskega načrta
Poljska predlaga Bonnu začetek pogajanj o brezatomskem področju
Moskva, 17. — Ameriški poslanik v Moskvi Thomp-lzro?^ danes sovjetskemu zunanjemu ministru ronnku Eisenhowerjev odgovor na zadnje Bulgani-novo pismo.
V svojem pismu izreka Eisenhower upanje, da bo r^11 Rtrtvo točko v zvezi s sklicanjem konference »ajvlsjl stopnji mogoče premagati «z manj formal-kov k	diskretnimi*	stiki	na	stopnji	veleposla-
^ ali zunanjih ministrov, predsednik pravi zatem, a se ameriška vlada sedaj {*®yetufje z drugimi priza-
riM	* oiuginu priza-
*», državami, kar se tiče ,^yezave teh diplomatskih kov, poudarja pa, da mo-drzavni tajnik Dulles so-lovati	siehemi	pri-
ST1 konference na naj-v% stopnji.
sej”?JUmeli boste, pravi pred-. Wk, da naj bo pripravlj alkar opek kakršen koli, je, tiče ZDA, potrebna
^"Uesa.a
Dulip‘ya državnega tajnika
.latern pravi Eisenhower, da
terPo njegovem mnenju kon-kat.is3 na nnjvišji stopnji, na s0k J1 bi bil nobeden od ko-, -.n^kov pripravljen na jen, Je drugemu, bila obso-2atna neuspeh, svoj n j omenja Eisenho\ver tosLPr«dl°g o nadzorstvu stra-ja, /kega prostora in doda-Pn»2(U b° Sovjetska zveza da];, v • “dgovornost za na-me - anje oboroževalne tek-ltare	zavrnila ta predlog.
PtedjoSe	vsek dosedanjih
za konferenco na in Z ^stopnji med Vzhodom Bulc-.- °m, 0giia predsednik vic0	da	«zahteva pra-
!'.!lvanii ega veta pr* obrav-jetlisko vprašanj, ki so živ-®prašu i vaznosti za miral odM s? dalje, ali sovjet-vPraj.J?nitev razpravljanja o Vzhodne Evrope
.	svojo	last.
‘“V n°wer zavrača nato ob-
ločje*1^ da SZ zahteva to pod-
A;... 1..;  .....................
.r|>gi ,a.a. nekateri ameriški ?°i	preventivno	voj-
« Jo	Poudarja «veliko
di 0 2fiamiru’ ki j° Soji ljud-i-.'.*nasT*	dodaja,	da tu-
I> niom “tovanje te države lii* bar j imajo podjarmil ni ».j e proti njihovi vo-adosten vzrok za voj-
5S ^'iučnem delu svojega .“knljstv^ka predsednik za-hirazum. zaradi sklenitve ^ mer, 0 kulturni izme-obema državama
"""'•MIIIIIIIIIIIIIHnillHIIIIIIIU
""»II
bAMS
Med*
SiernS k° Eisenhower v
krtici Bul^mnu
« , 'Plin- ° brani svoje-
Qa aršmnc^ Dullesa’ s0 i- ^ ?p h°biavili spomeni-
jlr°čena Pretekli teden
a- k‘ Por/JleJcaierim vladam
J?6*RZbneje obrazložuje
keaa 0 brez'
tr!>' EvroriPodr°čju v Sred-
Jhka vfn. p°leg tega je
hMkretn0 Je^ prvikrat hn ^nernii,? Vlagala za-vladi začetek 5	področju,
ulj* setfa6jStEuk\ najvišjih »n,	0 prihu hower tudi
°4o nStalisču V1 an9leške~
nollt0ru na H v m°iem bi0, ,Pismo ŽTU9° BulSani-ie. Qie D , Pravi, da bi se
vodif[ave za konfe'
in hn,J jnonj for-
Pa mec/ ,,,7 diskretnimi Ve^ed zunn poslaniki ali Tn larle pn nmi ministri, teh	a7a> da mo~
v vsa-
tei ulles p, sodelovati tu-to * tern *nhower je ho-
^ l n“ son°sredn° od9°-k * lle$n lptske napade bj„no«a	Vendar pa je
v
rdicer svreiela
\y?br0 y., ko ponudbo *>, da %9e’ tod* Po-*<ičet>^ora Francija Vn° pristTtj Taz9°vorov V, Vojnlu1 na popoln
S1*' &esSJUn^a St, ačeti v v1 se mo' ri!%j/azPrai,n arnostnem
Proti u tuniškem % kemu l francoskemu fC«4a ieaPadn- Tuni-
l Senila z zahf°1 protest Sn °°vem Jltev°’ naj se
^ n jflo,no nS of>rav-*.%jAl*iTu kPprasanje voj-
Sljprenaša f ta nojna ^ ^w	^ni-iko
/udi*lu9e ^t^njeLjol- 01 b(
<kZenti le ™
mir. F9nSa medna-i iudi*l^' zSCA°?‘ ki so
spTefJ?A ln Angli-o ' 61 hoteli (knlnejitl fr na 1% Saki£°r mu pra-
vUSria ntoda Bur S* iS ^9e * S morajo
‘ *lo, bo mogoče
in izreka upanje, da bo Sovjetska zveza poslala nekega dne v ZDA poleg tehnikov in specialistov tudi ugledne osebnosti, da se «poučijo o čustvih ameriškega ljudstva do miru in o prispevku ameriških ljudskih ustanov k vodstvu zunanje politike ZDA».
Zatem	pa se predsednik
sprašuje,	ali je iskrena želja
za izboljšanje odnosov z ZDA v skladu z dejstvom, da »sovjetski voditelji stremijo, da dosežejo	cilje mednarodnega
komunizma«, in ali je v skladu «z duhom moskovskega manifesta od novembra 1957 ter s sovjetsko uradno odobritvijo	rezultatov nedavne
afriško - azijske konference v Kairu«.
V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil: »Menimo, da je predsednikovo pismo^ izvrstna obrazložitev. Pridružujemo se njeni vsebini, zlasti kar se tiče predloga, da bi se morali sovjetski voditelji odpovedati polemiki in obtožbam ter se pridružiti zahodnim državam pri iskanju rešitve vprašanj, ki sedaj nastajajo v mednarodnih odnosih.«
Tudi francoska vlada je podprla Eisenhovverjev predlog glede konference, t. j. naj diplomacija deluje pri pripravah bolj diskretno.
V Bonnu, kjer kancler Adenauer že več časa zagovarja metodo tajne diplomacije, so z zadovoljstvom sprejeli Eisenhovverjev predlog o tajnih diplomatskih stikih, na katerih naj bi pripravili konferenco.
Medtem pa je poljska agencija PAP objavila besedilo spomenice, ki je bila v petek izročena predstavnikom SZ, ZDA. Velike Britanije, Francije in drugih držav in ki se tiče načrta poljskega zunanjega ministra Rapackcga o brez-atomsfkem področju v Srednji Evropi.
»Štiri države, in sicer Fran. cija. ZDA, SZ in Velika Britanija bi se morale obvezati da bodo izločile jedrsko orožje iz opreme svojih oboroženih sil, ki so razmeščene na ozemlju držav na brezatomskem področju, ter da ne bodo imele na tem ozemlju materiala in opreme, ki bi se lahko uporabila pri oporiščih za izstreljevanje raket.«
«Na drugi strani, nadaljuje spomenica, bi se morale države, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, obvezati, da ne bodo uporabljale tega orožja proti ozemlju brezatomskega področja in še posebno ne proti nobenemu cilju, ki je ra tem področju. Na ta način bi se države obvezale, da bodo spoštovale položaj brezatomskega področja, kjer ne Do smelo biti jedrsko orožje :n proti kateremu se te vrste e-rožja ne bo moglo uporabljati.
Prizadete države bi se morale obvezati; da bodo na tem ozemlju uvedle učinkovit sistem nadzorstva tako na kopnem kakor v zraku. Mogoče bi bilo tudi določiti primerne nadzorstvene postaje, ki -naj bi omogočile učinkovito inšpekcijo. Podrobnosti in način izvajanja te vrste nadzorstva, bi lahko določili sporazumno na podlagi dosedanjih izkušenj na tem področju.
Nadzorstveni sistem, ki bi se določil za to brezatomsko področje bi lahko bil koristna izkušnja, če bi pozneje hoteli izvajati obširnejše sporazume o razorožitvi. Potrebno bi bilo ustvariti primeren nadzorstveni aparat, pri katerem naj bi na primer sodelovali predstavniki NATO in varšavskega pakta. Pri tem aparatu bi lahko sodelovali tudi predstavniki držav v Evropi, ki niso včlanjene v nobeno vojaško organizacijo.
Najenostavnejša oblika za določitev obveznosti držav brezatomskega področja bi bila slkleniitev zadevnega mednarodnega sporazuma. Vendar pa bi zaradi težav, ki bi jili nekatere države lahko videle v taki rešitvi, obveznosti prevzeli v obliki štirih enostranskih izjav, ki bi imele veljavnost mednarodne obveznosti ki bi se prevzele do skupno izbranega hranitelja zadevnih listin.«
Spomenica . pravi nato, da poljska vlada predlaga, naj bi se začela pogajanja za bolj podrobno izdelavo načrta o ustanovitvi brezatomslkega področja.
Agencija PAP je pozneje javila, da je poljska vflada predlagala zahodnonemški vladi začetek o ustanovitvi brez» atomskega področja v Srednji Evropi. «Vlada LR Poljske, pravi poročilo, je izkoristila dobre usluge Švedske in je izročila vladi Nemške zvezne republike besedilo spomenice in hkrati predlagala, naj bi predstavniki Poljske in Nemške zvezne republike začeli pogajanja o predlogih, ki jih navaja spomenica.« V
političnih krogih poljske prestolnice se poudarja, da poljska vlada prvikrat konkretno predlaga bonnski vladi začetek pogajanj.
Agencija PAP javlja dalje, da so spomenico uradno izročili devetim državam, in sicer ZDA, Franciji, Veliki Britaniji. Belgiji, ČSR, Danski, Vzhodni Nemčiji m Kanadi. V vednost pa so spomenico poslali sledečim državam: Avstriji Finski, Norveški, Švedski in Japonski.
V noti, ki jo je poljski zunanji minister izročil britanskemu poslaniku v Varšavi, predlaga Poljska naj se o načrtu Rapackega razpravlja na konferenci najvišjih.
Sukarno bo uredil položaj v Indoneziji?
DJAKARTA. 17. — V prisotnosti ministrskih podpredsed-nikov, zunanjega ministra ter načelnika glavnega stana indonezijske vojske se je danes ministrski predsednik Djuan-da posvetoval s predsednikom indonezijske republike Sukar-nom. Prevladuje mnenje, ki ga je tudi izrazil indonezijski o-pravnik poslov v Manili, da bo predsednik Sukarno zadovoljivo rešil konflikt med vlado Djuande in uporniško skupino v srednji Sumatri.
Indonezijski parlament je odobril sporazum za posojilo pri ameriški «Export-Impor: Banik« v višini 15 milijonov dolarjev. Komunistični poslanci so se izrekli proti sporazumu, češ da so z njim v zvezi obveze, ki omejujejo svobodo Indonezije na ekonomskem področju.
Stranka Masjumi, najpo membnejša med indonezijskimi muslimanskimi strankami, je danes izjavila, da sta tako revolucionarna vlada na Sumatri kot vlada v Djakarti neustavni. Zato bi se bilo tre. ba vrniti k ustavi, ka.r pomeni vzpostavitev sodelovanja med Sukarnom m Hatto.
Tunizija zahteva v OZN razpravo o celotnem alžirskem vprašanju
V Tunisu in Parizu sprejeli angleške in ameriške dobre usluge - Tuniška vlada pripravljena začeti razgovore šele po francoskem načelnem pristanku na umik čet - Sporazum o oskrbovanju blokiranih čet
WASHINGTON, 17. — Predstavnik državnega departmaja je danes sporočil, da sta Francija in Tunizija sprejeli ponudbo za dobre usluge, ki sta jo skupno postavili ameriška in britanska vlada, da pomagata francoski in tunizijski vladi pri ureditvi medsebojnih spornih vprašanj.
Ameriški državni- tajnik Dulles je prekinil desetdnevni dopust in se je danes vrnil v Washington, kjer bo zadevo osebno vzel v roke. Nocoj pa je tuniška delegacija v OZN razširila svoj protest proti Franciji v Varnostnem svetu poudarjajoč, da ni mogoče doseči stalnega mednarodnega miru in varnosti, če se ne obravnava celotno vprašanje alžirske vojne.
Tuniška delegacija je poslala glavnemu tajniku Ham-marskjoeldu pismo, v kate-
rem poudarja, da se je vojna V Tokiu so japonski brzo- v Alžiru »prenesla« na tuni-Predstavnik Foredgn Officea 1 javni uradi prejeli ukaz, naj ško ozemlje. Predstavnik de-je_ danes izjavil, da sedaj pro- ne sprejemajo brzojavk za legacije je izjavil, da pismo učujejo poljsko spomenico in srednjo Sumatro, pač pa naj ni protest zase, pač pa je spcv noto.	|	jih odpošljejo v Djakarto. I polnitev protesta, ki ga je Tu-
iMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHliitmiiuiililiiliminuiiiilliilllilliiiiiMiiiiinninmiiiiniiimiiimiimiilliiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiii
Togliatti o zahtevah delavstva Pella o nalogah Italije za SET
Trhli argumenti Laura proti obtožbi poneverbe javnega denarja
(Od našega dopisnika)
RIM, 17. — Zunanji minister Pella je danes naštel, kaj mora storiti Italija, da bi se uspešno vključila v skupno evropsko tržišče:	racionalizirati	proizvodnjo,
modernizirati naprave v podjetjih, reorganizirati posamezne sektorje, povečati proizvodnjo, znižati vojaške izdatke. »Vse to, je dejal Peila, bi mcralo biti
storjeno tudi brez evropskega skupnega, tržišča, če se hočemo izogniti nazadovanju italijanskega gospodarstva.* Nato je poudaril, da bo vsa gospodarska politika Italije v prihodnosti podrejena uresničenju skupnega tržišča. »Zaradi tega se pred volitvami ne bodo mogla načenjati velika vprašanja, kajti bodoči parlament bo moral ustvariti potrebne pogoje, da se bodo naši gospodarstveniki in naši delavci lahko vključili v novo stvarnost, ki nastaja. Poirebna bo veli na vztrajnost, da bi se storilo vse, kar bo potrebno in da se odstrani vse tisto, kar danes obstaja in kar bi lahko predstavljalo škodljivo oviro. Prav to bo preizkusni kamen za vlado in za zakonodajalce. Iz vsega tega sledi, je zaključil Pella, da bo uresničenje skupnega tržišča pred-
iiiiiiiniiiiiiiiin imunimi muh im iiiiiiimnifiMtii n ■iiiiuiiiiiiiiiiiii umitim n iiitiifiiniitni n iiiiiiiiiiiiiHimtiiiiiiH mumit,,Hudolini,,!!,,,|n
Razvoj na Srednjem vzhodu
Jemen se bo kmalu pridružil sirsko-egiprovski zvezi
Parlament v Bagdadu odobril iraško-jordansko federacijo, ki jo je začel egiptovski tisk nenadoma napadati
KAIRO. 17.
Predsednik
Naser je imel danes dopoldne razgovor z veleposlanikom ZDA Rajmondom Harom. Med pogovorom, za katerega je baje zaprosil veleposlanik, sta se razgovarjala o novi združeni arabski republiki.
Včeraj je odpotoval iz Kaira jemenski prestolonaslednik El Bhdr z dokumenti o pridružitvi Jemena k sirsko-egip-tovski zvezi. Dokumente mora podpisati imam, do proglasa o pridružitvi Jemena k Siriji in Egiptu pa bo baje prišlo 22. februarja.
Sirski ministrski predsednik Sabri Assali je danes sporočil, da bo objavljeno podrobno poročilo o komplotu proti sir-sko-egiptovski zvezi, ki je bil odkrit pretekli četrtek. Rekel je, da je v zadevo zapletenih kakih 30 oseb,
V libanonskih krogih trde, da so bile sirske straže na meji z Libanonom okrepljene in da so prejele nalogo, naj streljajo na vsakogar, ki bi hotel na skrivaj prekoračiti mejo in se ne bi hotel na poziv ustaviti. Dva sirska reakcijska lovca sta prisilila neko libanonsko letalo, da je pristalo na letališču v Damasku. Letalo so pridržali šest ur, nakar je lahko nadaljevalo pot. Pilot letala je pozneje zanikal sirske obdolži-tve, da je letel nad sirskim vojaškim področjem.
Sirski zunanji minister Šalah Bitar je o federalni iraško - jordanski državi izjavil: «Sprejemamo z veseljem vsakršno združitev med arabskimi državami, ker smo za resnično in veliko enotnost vsega arabskega naroda«.
Danes so iraški senatorji in poslanci soglasno (160 glasov) odobrili zvezo med Irakom in Jordanijo. Skupni’ seji obeh parlamentarnih domov je prisostvoval kralj Feisal ter prestolonaslednik Abdullillah. Na seji je zunanji minister Ira-ika zanikal vesti, da so tuji
strokovnjaki v službi v vojskah obeh držav federacije.
Na skupni seji iraškega parlamenta je govoril bivši ministrski predsednik Fadhil al Jamali, ki je poudaril dejstvo, da bi v primeru izraelskega naipada imela jordanska vojska podporo v iraški vojski, za katero stoje vojske bagdadskega pakta. Govorilo r-e je pa tudi o možnosti, da bi Kuvvait v kratkem pristopil k federaciji.
Za jutri »e pričakuje, da bo jordanski parlament odobril federacijo, nakar bo sestavljena nova federalna vlada, ki bo izdelala im predložita parlamentoma obeh držav načrt federalne ustave.
Egiptovski tisk je danes ostro napadel novo jordamskc-iraško federacijo. Med drugim trdi ta tisk, da je ta fe-deraoija nastala š pristankom Izraela. Povod za take napade je dalo poročilo iz Jeruzalema," v katerem je rečeno, da je Izrael obljubil, da se ne bo proti/vil novi federaciji, kar je od ZDA prejel jamstva, da ne bodo iraške čete postavljene vzdolž izraelske meje.
Beg ali nasilje?
Južnokorejsko letalo je namesto v Seulu pristalo v Severni Koreji
SEUL, 17. — Včeraj je izginilo dvomotorno južnokorejsko letalo Douglas DC-3 z 32 osebami. Letalo je odletelo iz Pusana ter bi moralo pristati v Seulu, s pomcčjo radarja se je dognalo, da je letalo preletelo demilitarizirano področje kakih 40 k;n severno od Seula ter odletelo v Severno Korejo. Letalo je vodil a-meriški letalec, na njem so se med drugimi nahajali neki južnokorejski polkovnik, neki polkovnik ameriškega letalstva ter neki južnokorejski poslanec.
Poveljnik vojaških sil OZN
na Koreji je zahteval, da'bi se čimprej sestalo tajništvo vojaške komisije za premirje v Panmunjonu, kjer bi se govorilo o vprašanju letala. S severnokorejske strani so na zahtevo pristali. Komisija se bo sestala jutri ob 10.30 in razpravljali bodo o prošnji južnokorejskih oblasti, da se letalo vrne.
Radio Pjongjang je sporočil, da je letalo pristalo na severnokorejskem ozemlju ob 14. uri ter je dostavil, da so vsi ,ki so se nahajali na letalu, nasprotni zasedbi Južne Koreje po imperialističnih in napadalnih ameriških silah. Ker niso mogli prenašati vsakodnevnega pritiska fašistične vlade Sigmanrija, so sprejeli junaški sklep, da zbeže v Severno Korejo.
V Južni Koreji so pa prepričani, da so nekateri med potniki pilota prisilil, da je z letalom odletel v Severno kore j o.
 «»-------
Pomot: družinam padlih v Sakietu
TUNIS, 17, Danes je prišla v tuniško pristanišče ladja z živili in drugimi potrebščinami, ki jih je sovjetski Rdeč. križ poslal za alžirske begunce v Tuniziji.
Agencija Tass je javila, da sta sovjetski Rdeči križ in Rdeči polmesec sklenila dati pomoč 2.100.000 frankov družinam mrtvih in ranjenih pri bombnem napadu na tuniško vas Sakiet Sidi Jusef
PARIZ, 17. — Vrhovni poveljnik oboroženih sil NATO general Norstad je danes na tiskovni konferenci sporočil, da so se začeli pripravljalni razgovori med poveljstvom NATO in francoskimi vojaškimi oblastmi o raketnih oporiščih v Franciji,
stavljalo odločilni činitelj ne samo v gospo..arski politiki, temveč tudi v splošni politiki Italije.«
Danes so se začela v palači Chigi pogajanja med grško in italijansko delegacijo za rešitev spora glede lastnine delnic družbe, ki izkorišča nik-Ijevo rudo v Lokrisu v osrednji Grčiji. Delnice so bile last neke francoske državljanke, nato pa jih je prevzelo italijansko podjetje AMMJ (Azien-da Minerali Metallici Italiana) že pred vojno. Med vojno se podjetje ni več zanimalo za družbo, medtem ko grška vlada trdi, da mora Italija plačati odškodnino francoski državljanki.
skih proizvodov za Grčijo.
Bivši neapeljski župan Lauro je imel danes v Rimu napovedano tiskovno konferenco, na kateri se je branil pred obtožbami poneverbe javnega denarja, ki so bile navedene kot razlog za razpustitev občinskega sveta in za imenovanje komisarja. Glavni argument monarhističnega prvaka je bil; 1. državni svet ni hotel dati pozitivnega mnenja glede razpusta občinskega sveta, 2. vzrok razpusta je v dejstvu, da predstavlja Lauro-va stranka «glavno nevarnost za dosego demokrščanske absolutne večine« na bodočih volitvah. Državni svet naj bi bil navedel naslednje razloge:
1. očitki se ne smejo nanašati na župana in na občinske odbornike, temveč na ves občinski svet; in prav to je Tambroni tudi storil v svoji obrazložitvi odloka za razipust;
2. očitki se ne tičejo kršitve zakona, temveč ponovnih kršitev zakona; tudi to je navedeno v obrazložitvi odloka o razpustu in 3. potrebno je pobijati najprej očitke, da bi se zagotovila pravica obrambe. Lauro torej ni bil nič kaj preveč prepričljiv. Popolnoma pa je njegova obramba izgubila tla pod nogami takrat, ko je izjavil, da ne bo vložil pritožbe proti odloku o razpustu občinskega sveta in ni hotel povedati, zakaj tega ne bo storil. Na ta način je dokazal, da pač nima dovolj trdnih argumentov
Iz vodstva KPI se je izvedelo, da bodo komunistični poslanci predložili poslanski zbornici resolucijo z zahtevo, naj vlada razpiše občinske vo^ litve v Neaplju v roku največ šestih mesecev. Togliatti pa je v nedeljo govoril v Šesto pri Milanu o nujnosti, da se zajamčijo delo in demokratične pravice v tovarnah.
Poudaril je, da obstaja globoka povezanost med krivicami, ki se dojgajajo delavcem v tovarnah in akcijo proti miru, ki jo izvaja mednarodni kapitalizem. Za Fanfa-nijevo politiko je dejal, da služi veiikim monopolom, ker bi hotela biti navidezno v ravnotežju; kot nalogo delavskega gibanja je označil politiko, ki naj izolira monopoliste in okrepi KPI z vpisom novih članov in z razširitvijo njenega vpliva. V zvezi z razpustitvijo neapeljskega občinskega sveta je dejal, da so monarhistične svetovalce in odbornike razgnali jsti ministri, ki so doslej pokrivali njihove1 malverzacije. Lauro in Tambroni, ki sta včeraj sodelovala, da bi varala Neapelj-čane, sta se danes sprla. Toda razlog tega spora je isti, ki jih je včeraj združeval; borba za glasov«
Za skupno evropsko tržišče j« Togliatti dejal, da se celo v vladnih krogih uiadno iz javlja, da bo skupno tržišč* zadalo hude udarce italijansk: industriji m kmetijstvu Začetniki skupnega tržišča so
bili demokristjani m sedaj ga seveda tudi branijo.
Togliatti je naštel pet delav skih zahtev. 1. zajamčene mezde m znižanje delovnega urnika; 2. prenehanje z odpusti brez upravičenega razloga in vzpostavitev pravic ir. funkcij notranjih komisij; 3. spoštovanje delovnih pogodb; 4. izenačenje mezd za delavke in 5. učinkovita o-bramba zdravja m varnosti na delovnih mestih v prvi vrsti za starejše delavce, za žerie^ in za mladince.
Tri sto delegatov konference miru je včeraj v Florenci zaključilo svoje delo s pozivom, v katerem odklanjajo sleherni ukrep, ki bi spremenil Italijo v skladišče izstrelkov in atomskega orožja, kar bi imelo za posledico uničevanje in smrt za deželo. Zadnji seji je predsedoval socialist Moronesi, zaključni govor pa je imel senator KPI Negar-ville. S posebno resolucijo so delegati sklenili, naj se določi posebna kulturna nagrada za mir, ki naj nosi ime Italija. V tretji resoluciji pa se predlaga, naj vlada zahteva na prihodnjem sestanku najvišjih u-stanovitev odbora glavnega štaba OZN, ki naj pripravi sporazume za razmestitev o-boroženih sil na svetu, ki so potrebne za varnost in mir vseh narodov.
A. P.
Niso še našli letala s proge Neapelj -Istanbul
NEAPELJ, 17, — Od sobote zvečer ni vesti o ameriškem vojaškem letalu C-47 Dakota, ki se je izgubilo na progi Neapelj-Atene-Istanbul; Dapes se je ves dan nadaljevalo iskanje, pri katerem so sodelovala letala z letališč na Malti in v Atenah, pozneje pa še z letališča Capodichino. Slabo vreme^ in majhna vidljivost i je močno ovirala iskanje, ki je bilo do večera brezuspešno. Jutri bodo pri iskanju sodelovali tudi helikopterji.
nizija predložila pretekli četrtek zaradi francoskega napada na vas Sakiet. Besedilo pisma ni bilo objavljeno, toda predstavnik tuniške delegacije je poudaril časnikarjem nekatere njegove točke.
Tunizija je praktično zahtevala, naj se v Varnostnem svetu - razpravlja o celotnem vprašanju vojne v Alžiru. Predstavnik tuniške delegacije pa je izjavil, da bi o alžirskem vprašanju, kakor tudi o francoskem napadu na Sakiet lahko razpravljali v okviru dobrih uslug ZDA 'n Velike Britanije. Dodal je, dia se je alžirsko vprašanje povezalo s tuniškim sporom s Friuicijo in zato bi po tun.-škem mnenju« morala angie-ško-ameriška ponudba za dobre usluge vsebovati «vse kar spada v protest«.
V Tunisu je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da bo morala Franclja načelno sprejeti tuniško zahtevo za popoln umik francoskih čet, preden bo Tunizija pristala na neposredne razgovore .s Francijo. Predstavnik je dejal, da bo Tunizija zahtevala jasen program, ki naj določi datum postopnega umika 22.000 fran coskih vojakov iz Tunizije. Tunizija bi želela, da bi se umik zaključil do obletnice tuniške neodvisnosti, ki bo 20 marca. Pripomnil je, da bi Tunizija bila pripravljena prekiniti akcijo v OZN, če Francija načelno sprejme evakuacijo.
»Pripravljeni smo na spravljivost, je dejal, in dati čas Francozom za umik. Toda nočemo. da se umik predolge, odlaša.«
Izjavil je. da Tunizija lahko čaka največ dva meseca. Poleg tega se bo morala Fran. cija obvezati, da ne bo povzročila novih incidentov, kakršen je bil v Sakietu. Poudaril je dalje, da je tuniški sprejem angltško-amer.i.ških dobrih uslug koncesija zahodnemu javnemu mnenju, ki ne želi, da bi se francosko-tun.-ški spor obravnaval v OZN. Pri tem pa je dodal, da bo Tunizija jutri nadaljevala svojo akcijo pred Varnostnim svetom, če ne bodo zahteve za umik francoskih čet sprejete.
Zatem je prestavnih izjavil da bo Tunizija med razgov r-ri o umiku francoskih čet pripravljena dovoliti njih oskrbovanje z živili in tem. četam bo tudi dovoljeno zapustiti njih taborišča.
Drugi vladni predstavniki so izjavili, da bit Tunizija želela umik majhnih vojaških postojank m manjših garnizonov iz. dveh glavnih francoskih oporiščih Biserti in Sfa-xu kot prvi del načrta o umiku.
Seveda bo potrebno se mnogo prizadevanj, preden pride do neposrednih stikov med francoskimi in tuniškimi predstavniki. Francozi bi noteli a-meriške in angleške dobre usluge omejiti le na spor zaradi bombardiranja tuniŠKe vasi. Tunizijci pa hočejo v pogajanja zajeti celotno vprašanje odnosov *med obema državama m zahtevajo predvsem načelen pristanek Francozov za umik iz Tunizije.
Zato ni še gotovo, ali bo jutrišnja razprava v Varnostnem svetu OZN odložena.
Kakor je znano, je francoska vlada takoj po pritožili tuniške vlade vložila svojo pritožbo, češ da Tunizija .i-mogoča s svojega ozemlja napade na alžirsko ozemlje. Včeraj pa je tuniška delegacija v OZN vložila nov protest in
voru s francoskimi predstavniki dal vsa potrebna zagotovila. V zvezi s tem so bili krajevni guvernerji pooblaščeni, da stopijo v stik z vojaškimi .poveljniki posameznih francoskih postojank.
Vendar pa ostanejo franco-
zahtevala razpravo o alžii- ske čete še vedno blokirane
skem vprašanju. Ta nov Korak tuniške vlade je povzio-čil v Parizu veliko zmedo, ker je onemogočil vse preračunane spletKe francoske vlade. Predsednik Burgiba je nekemu ameriškemu novinarju včeraj izjavil:	»Tunizijo obtožu-
jejo, da podpira upornike Hočem, da ves svet spozna in diskutira vzroke upora, čemu so uporniki in zakaj s« borijo.« Dodal je: «Vojna v Alžiru je tvor, ki okužuj* svet. Ta tvor je treba iz!oč:-ti v korist zdravja svobodnega sveta. Prišel je trenutek ko je treba zavzeti stališče.«
Medtem je bil med francoskim poslaništvom v Tunisu in tuniškimi oblastmi dosežen danes načelen sporazum o o-skrbovanju francoskih čet v Tuniziji.
Uradno sporočilo pravi, da je vlada sprejela poziv glavnega tajnika OZN Hammar-skjoelda glede tega. Dovolili so krajevne dobave živil francoskim četam s pogojem, da se te olajšave ne bodo zlorabljale in da ne bodo v nasprotju z varnostnimi ukrepi tuniške vlade,
Hammarskjoeld je po razgo-
v svojih oporiščih. Samo vrhovni poveljnik francoskih čet general Gambit* lahko kroži s svojim avtomobilom in v vojaški uniformi.
Pred francoskim konzulatom v Medjez el Bab in v Kefu pa je danes demonstriralo več tisoč ljudi z zahtevo, naj se konzulat zapre in naj se francoske čete umaknejo. Nocoj so javili, da je tuniška vlada u-maknila uradno priznanje petim francoskim konzulom. To pomeni, da jim ne bo več priznan položaj diplomatov.
Medtem poročajo o novih spopadih blizu alžirsko - tuniške meje. Seveda trdijo francoske oblasti, da so Alžirci, ki šo napadli francoske oddelke, prišli iz Tunizije.
Francoske vojaške oblasti javljajo, da je prejšnji teden padlo med boji v Alžiru 1040 Alžircev. Poročilo pravi, da je bilo 379 Alžircev ubitih v bližini tuniške meje. Q francoskih izgubah poročilo molči.
Uradno trdijo dalje, da je med spopadom v Duvivier južno od Bone padlo 180 Alžircev, 12 pa jih je bilo ujetih. Na francoski strani pa je 11 mrtvih in 72 ranjenih.
 .............    miiiii..
Noro opozorilo Burgibe Franciji
TUNIS, 17, — V intervjuju angleški televiziji je tuniški predsednik Burgiba med drugim izjavil; «Obdržal bom u-krepe, ki sem jih sprejel proti francoskim četam, ki so še vedno na tuniškem ozemlju dve leti po neodvisnosti Tunizije, ti ukrepi bodo veljali, dokler ne bo francoska vlada sprejela načela popolnega u-mika z našega ozemlja in dokler se ne bomo sporazumeli o primernem roku za ta u-mik«.
Burgiba je nato izjavil, da bi se tuniške čete uprle slehernemu premiku francoskih čet, ki ga tuniške oblasti ne bi prej dovolile. Burgiba je dalje poudaril, da Varnostni svet »ne more dati krivde« Tuniziji, v primeru da se francoske čete ne bi hotele umakniti. Poudaril je, da sprejema posredovanja ZDA, če ga tudi Francija sprejema.
Dalje je Burgiba izjavil, da je dvakrat javno sprejel morebitno razmestitev sil OZN ob alžirsko - tuniški meji, toda sedaj so zadevo dogodki prehiteli, ker se je treba »posvetiti osnovnemu vzroku vsega našega zla, ki je vojna v Alžiru, ki uničuje Francijo, o-groža vso Severno Afriko, deli svobodni svet in konec koncev gre v prid mednarodnemu komunizmu«.
Burgiba je zatem omenil, da je Tunizija zahtevala od Francije finančno in vojaško pomoč, kar pa se je pozneje o-pustilo. Dodal je; »Obrnili smo se na ZDA, ki so nam dale bolj simbolično pomoč«.
Na koncu je Burgiba dejal: «Ce se vojna razširi na Tunizijo in če se naši prijatelji postavijo na stran Francije, bi bila moja vlada prisiljena sprejeti sleherno pomoč, ki bi
ji omogočila upirati se napa-
lllllllllllllllll.MIHI.MIHI.I.MIIIII.Illllllllllll.■■■•■Hllllllll..I1II1IIIIIIIIIIIIIHIIIIIII..
V Ameriki blizu 200 mrtvih zaradi snežnih viharjev
Deževje povzroča naraščanje Donave in pritokov - V Parizu krasno vreme in zalo smrtne žrtve - avtomobilskih nesreč
WASHINGTON, 17. — Snež- mestu ter se vrniti domov
ni vihar, ki je divjal v nekaterih državah ZDA, je doslej povzročil smrt 127 oseb, (Število žrtev hladnega vala od 6. februarja do danes pa jc blizu 200). Prizadete so vzhodne države, kjer je pretrgan promet, šole, tovarne in uradi so zaprti, manjše skupnosti pa so popolnoma izolirane. jz nekaterih krajev poročajo, da so do 9 metrov visoki snežni zameti. Marsikje so avtomobili kar zapuščeni na cestah, ker niso mogli naprej. Celo v samem središču New Yorka je nevarno voziti z avtomobili, ker sneg skoraj enako hitro ulice zopet zasuje kot so bile očiščene.
V VVashingtonu je po ulicah 35 cm snega, temperatura pa je padla na 14 stopinj pod ničlo. Tolikšnih količin snega ne pomnijo od leta 1936. Po cestah je težavno voziti tudi zaradi tega, ker so pokrite z ledom. Očiščene so samo glavne ceste in zato nastane ponekod tolika gneča in zmeda avtomobilov, da je na primer nekje 2000 vozačev moralo pustiti svoje avtomobile na
posebnimi vlaki ali kamioni, | otoki so preplavljeni.
s i zateči v pristanišča. Manjši
i I ntnlri pn n<i/.nl»..l;._:
ki jih je poslala vojska. Za sedaj ni videti, da bi se vreme kaj kmalu zboljšalo.
V državi Nevv Hampshire je meter in pol snega. Mesto Michigan City s 30.000 prebivalci je popolnoma paralizirano. Iz Chicaga so poslali 6 traktorjev za odstranjevanje snega, ki skušajo utreti pot do mesta.
V New Yorku je samo 25 cm snega, toda na periferiji mesta ga je najmanj pol metra, in tako so dohodne poti v New York ali blokirane ali zelo težko prehodne. Temperatura je bila davi v New Yorku 13 stopinj pod ničlo in računajo, da bo ponoči padla na 20 stopinj pod ničlo.
Najnižjo temperaturo so zabeležili v Atlantic City (Io-wa) s 36 stopinjami pod ničlo. Sicer pa so v številnih krajih davi imeli temperaturo od 80 do 36 stopinj pod ničlo.
Tudi iz raznih predelov Evrope prihajajo poročila o slabem vremenu. V severnoza-hodpi Nemčiji divja vihar, tako da so se morale ladje
Donava in njeni pritoki so močno narasli zaradi obilnega dežja in prehitrega taljenja snega. Na Tirolskem je ponekod prišlo tudi do plazov. Tudi z Bavarskega poročajo o hitrem naraščanju Donave in pritokov, tako da so v nekaterih mestih morali prebivalci zapustiti svoje hiše pred nevarnostjo poplav. Z Dunaja pa javljajo, da še ne računajo na poplave.
V Švici je več cest blokiranih zaradi plazov, ki jih je povzročilo deževje, ki sega do nenavadne višine 2500 m. Vode povsod zelo hitro naraščajo. Tudi v raznih zimskošportnih središčih dežuje; tako je v*Zermattu v zadnjih 24 urah padlo 57 mm dežja.
Cisto drugače pa je v Parizu. Tu so imeli najbolj blag in jasen februarski week-end zadnjih 85 let; (v soboto je bila maksimalna temperatura 20 stopinj). Meščani so v množicah zapustili mesto ter se napotili na deželo. V tem je pa tudi senčna plat prijetne sobote in nedelje: 19 smrtnih žrtev pri avtomobilskih nesrečah.
du. Toda poudarjam da se mi zdi ta eventualnost zelo neverjetna, če upoštevamo razumljivo in pogumno stališče ameriške .vlade, nekaterih držav NATO in velike večine mednarodnega javnega mnenja. To je vzrok, zaradi katerega sem optimist«.
Rankovicev govor na volilnem zborovanju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — S predvolilnim.: zborovanji v Kragujevcu, Sarajevu in danes v Beogradu se je včeraj začela druga predvolilna faza za parlamentarne volitve, ki bodo 23. marca. Danes je v Beogradu govoril podpredsednik! zveznega izvršnega sveta A-leksander Rankovič o politiki dviganja življenjske ravni, o razvoju te politike in o novih nalogah. Ko je govoril o dosedanjih uspehih na raznih področjih, je Rankovič poudaril, da razni domači politikanti in nasprotniki socialističnega razvoja izkoriščajo razne napake trgovine in nihanja na tržišču zlasti v cenah, da bi odvrnili pozornost prebivalstva od velikih uspehov Jugoslavije v notranji izgradnji in v mednarodnih odnosih. »Taki napadi, je rekel Rankovič, imajo namen, da izkoriščanemu delavskemu razredu v kapitalističnih državah dokažejo brezizglednost socialističnega razvoja«.
Glavni pravni svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve dr, Milan Bartoš je na današnji tiskovni konferenci prikazal historiat sedemletnega proučevanja jugoslovanske zahteve za izročitev vojnega zločinca Artukoviča v ZDA na sodiščih v ZDA, Barto* je u-gotovil, da Jugoslavija zahteva izročitev Artukoviča na podlagi sporazuma o izročitvi navadnih zločincev in da bi moral biti Artukovič po sklepu vrhovnega sodišča, ki je odredilo obnovitev procesa za 20. februarja, aretiran, Bartoi je poudaril, da so jugoslovanske dokumente in fotokopije dokumentov, ki dokazujejo odgovornost Artukoviča za množično pobijanje Zidov, Srbov, otrok, žensk in starcev v taboriščih. ((Jugoslovanske obtožbe, je zaključil Bartoš, temeljijo na konkretnih dokazih, tako da se to vprašanje lahko reši samo z izročitvijo Artukoviča.«
B. B.
Delegacija SZDLJ v Florenci
RIM, 17. — Delegacija SZDLtf je danes prispela iz Rima v Florenco, kjer bo ostala en dan. Na rimski železniški postaji se je od delegacije poslovil jugoslovanski veleposlanik dr, Cernej, Med tridnevnim bivanjem v Rimu se je delegacija razgovarjala z naj-visji-mi predstavniki PSI o vprašanjih, Ipi zanimajo obe državi. Delegaciji sta se raz-g® var j ali tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in o vprašanjih mednarodnega delavskega gibanja.
MOSKVA, 17, — Jugoslo-vanskj veleposlanik v Moskvi Veljko Mičunovič je obiskal danes prvega tajnika CK KP Sz Nikito Hruščeva, s katerim je imel daljši razgovor.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 9,2, najlažja 7,5, zračni tlak 1005, pada, veter 3 km severozahodnih, vlaga 89 odst., nebo pooblačeno, dežja 0,8 mm, morje mirno, temperatura mor-Ja 8,9.
Vreme danes; Deževno,
Tržaški dnevnik
Danes, TOHEK, 18. februarja
Pust, Smiljan Sonce vzide ob 7.04 in zaton« <* 17.35. Dolžina dneva 10.31. bona vzide ob 6.33 in zatone ob 17.43. Jutri, SRfcDA, 19. februarja Pepelnica, Rado
Zborovanje upokojencev v kinu «Aurora*
Ravnatelj INCA orisal zadnje poviške pokojnin
Novi zakon prinaša precejšnje izboljšave, toda še ne zagotavlja takih pokojnin, ki bi omogočale upokojencem dostojno preživljanje
Sestanek na prefekturi
Kakor je bilo napovedano, je bilo v nedeljo dopoldne v kino dvorani Aurora za upokojence 1NPS, vdove in njihove svojce javno zborovanje, ki ga je organizirala ustanova INCA. Obsežna dvorana je bjila nabito polna upokojencev, ki so zelo pozorno poslušali zlasti ravnatelja omenjene u-stanove Alcea Luchssijj, ki je temeljito obrazložil novi zakon LNPS o pokojninah. Govornik je razčlenil posebno vprašanje zvišanja minimalnih pokojnin, zvišanja ostalih pokojnin, priznanja pokojnine vdovam in svojcem, upoštevanje vojaške službe ter nekatere druge značilnosti omenjenega zakona.
Na tem mestu ne bomo podrobneje poročali in pojasnjevali vseh teh vprašanj, ker se' bomo, zaradi velike važnosti, k temu še vrnili.
Zborovanje je otvoril pokrajinski predsednik INCA Er-nesto Radich, ki je po pozdravnem nagovoru predal besedo ravnatelju Luchesiju.
Govornik je predvsem pouda ril da je omenjeni zakon sad dolge borbe, da prinaša precejšnje izboljšave upokojencem, toda ne rešuje še popolnoma tega vprašanja in ne zagotavlja upokojenim delavcem takih prejemkov, ki bi jim zadostovali za kolikor toliko ugodno življenje. Predvsem je treba omeniti, da novi zakon določa zvišanje minimalnih pokojnin od 3.500 na 6.000 lir mesečno in od pet tisoč na osem tisoč lir. Ti poviški veijajo od 1. januarja dalje, od 1. julija pa bodo zvišali pokojnine od 6.000 na 6.500 lir, od osem tisoč pa na devet tisoč pet sto. Vse ostale pokojnine se zvišajo za 22 odstotkov.
Pred sedanjim zakonom niso imele pravice do pokojnine vdove umrlih, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1940, vdove umrlih, ki so bili u-pokojeni od i. januarja leta 1940 do 1. januarja leta 1945 pa so dobivale le nekaj letnega prejemka. Novi zakon priznava pokojnino vdovam in otrokom do 18. leta starosti ter staršem nad 65 let starosti, ki nimajo druge pokojnine.
Zelo važna je tudi določba o upoštevanju vojaške službe. Poleg rednega vojaškega roka upoštevajo tudi dobo od 10. junija 1940 do 15. oktobra 1946. Potrebno pa je, da je bil prizadeti zavarovan vsaj šest mesecev pred vojaško službo. Opozarjamo na člen 10, ki upošteva pri tem tudi
limiiimumi
partizanske borce ter vojne u-jetnike in internirance. Za priznanje pa je treba vložiti potrebno prošnjo. Ustanova IN CA bo tudi v tej zadevi nudila prizadetim brezplačno svojo pomoč.
Končno je govornik omenil vprašanje delavcev na našem področju, ki pred 1. marcem i926 niso uživali socialnega zavarovanja ker pač ni bil razširjen na naše področje zadevni zakon, ki je v Italiji veljal od 1. julija 1920. Zaradi tega so tukajšnji delavci bili prizadeti za dobo 6 let in bi morali imeti možnost doplačila prispevkov, tako da bi jim šteli tudi ta leta pri obračunavanju pokojnine.
Zborovanje je zaključil Er-nesto Radich, ki je poudaril, da predstavljajo upokojenci v Italiji močno silo in da jim je treba zagotoviti mirno starost.
Današnji urnik trgovin
Danes bodo vse trgovine razen papirnic zaprli ob 13. uri. Normalni delavniški urnik pa bo veljal za slaščičarne in podobne trgovine ter za brivce in frizerje. Tudi prodajalne kruha bodo zaprli ob 13. uri. Brivnice pa bodo zaprte jutri dopoldne. Današnji polpraznik za trgovine nadomešča praznik binkoštnega ponedeljka 26. maja, ki se bo zato smatral za delavnik.
Kot Smo že pisali, ostanejo nocoj lahko vsi javni lokali odprti do treh zjutraj.
Zvišanje mezd tobačnih delavk
Arbitraža ministrstva za delo za rešitev spora, ki je nastal glede obnovitve vsedržavne delovne pogodbe tobačnih delavk, določa zvišanje prejemkov delavk v znesku 72, 75 in 78 lir dnevno. Določbe arbitraže veljajo od I. oktobra 1957 dalje. Tržaške tobačne delavke imajo poleg tega, na podlagi sporazuma od leta 1951 še povišek 17 odstotkov.
Tatvina zapestnic
Ze po nekaj urah po tatvini se je agentom letečega oddelka policije posrečilo naj-
Gradnja pomola VII bo stala 13 milijard
Tehničnemu uradu so poverili na-logo, naj pripravi ustrezni načrt
19.000 prošenj za stanovanja
Vladni generalni komisariat sporoča, da je vladni generalni komisar dr. Palamara spričo obširnosti in zapletenosti tehničnih vprašanj, povezanih z gradnjo pomola št. VII, poveril svoj čas prof. inž. Guidu Ferru, rektorju padovske univerze, nalogo, naj prouči morsko dno, kjer bodo gradili pomol, ter naj predlaga ustrezne temelje na podlagi rezultatov geotehničnih raziskovanj. Prof. Ferro je izpolnil svojo nalogo ter je predlagal razne rešitve.
Včeraj je bil na prefekturi sestanek, ki so se ga udeležili številni strokovnjaki pod predsedstvom dr. Palamare in na
ti ukradene zlate zapetnice v vrednosti 302.000 lir, ker so jih tatovi takoj odnesli v tržaško zastavljalnico.
Tatvino je prijavil karabinjerjem 15, januarja zjutraj Mario Stermin, ki je povedal, da so ponoči zmikavti razbili steklo izložbe njegove zlatarne v Ul. Dante 10 in ukradli dve zlasti zapestnici ter dve zlati zaponki okrašeni z briljanti. Agentom letečega oddelka se je sicer posrečilo odkriti ukradeno blago in ga vrniti lastniku, vendar pa do sedaj še niso našli tatov.
llinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIUTMIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItMllllllinillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIII«
katerem so razpravljali o izbiri najboljše predlagane rešitve bodisi s tehnične bodisi z gospodarske plati. Na sestanku je prof. Ferro podrobno o-risal razne predlagane rešitve, o čemer se je razvila izčrpna diskusija, v katero so posegli vsi udeleženci sestanka.
Na koncu so poverili tehničnemu uradu, naj na podlagi najboljše rešitve pripravi izvršilni načrt, po akterem bodo porabili za gradnjo pomola okrog 13 milijard lir. O izbrani rešitvi in o izvršilnem načrtu se bo moralo izreči še ministrstvo za javna dela po nasvetih vrhovnega sveta javnih del.
Zavod IACP bo letos zidal premalo ljudskih stanovanj
Stanovanja INA-Casa so za delavce predraga in bodo dosegljiva le za srednji uradniški sloj
Clan občinske’ komitije za
dodeljevanje stanovanj Clau-dio Tonel je objavil članek, v katerem navaja podatke o sedanjem stanju zidanja ljudskih stanovanj, načrtih ter o že določenih investicijah za ljudska stanovanja. Iz njegovih podatkov, ki ne dopuščajo nobenega dvoma glede točnosti in izvirnosti, saj je Tonel član komisije, ki dodeljuje ljudska stanovanja, vodilni član Združenja brezdomcev in se že dolgo let ukvarja s stanovanjskim vprašanjem, je razvidno, da se stanovanjska stiska rešuje vedno bolj polčasi, čeprav je sedaj v pre-
Konec procesa proti antifašistoma
Z
je
vzklikom: «Živelo odporniško gibanje!» odgovoril dr. Pincherle na krivično obsodbo
Dr. Pincherle in Kolenc sta bila obsojena na 26.666 lir globe, na plačilo sodnih stroškov in 250.000 lir Pagninijevetrni odvetniku - Oba obsojenca sta vložila priziv
«Zivelo odporniško gibanje!«
To je bil odgovor dr. Pin-cherla in Kolenca na razsodbo kazenskega sodišča, s katero sta bila obsojena na 26 tisoč 666 lir globe «zar»di klevetanja bivšega podestata« v času nacistične okupacije Trsta odv. Pagninija.
«Zivelo odporniško gibanje!« se je razlegel po sodni dvorani vzklik ljudi, ki so nekoč zaradi svojega antifašističnega mišljenja trpeli in ki so morali sedaj po toliko letih po porazu nacističnih in fašističnih sil in idej ponovno na zatožno klop. «Zivelo!» se je pridružilo občinstvo in zaploskalo. «Tišina!» je zakričal predsednik in se umaknil iz dvorane.
Pagnini je hotel zadati u-darec odporniškemu gibanju.
V resnici pa je lahko ugotovil, da ljudje, ki so se borili proti krvnikom, ki so njega imenovali za župana, niso hoteli izdati idealov, za katere je bilo prelite toliko krvi. Ni-so hoteli niti priti do kompromisa in preklica tožbe, s čimer bi se rešili obsodbe. Niso se bali smrti v dneh, ko je okupator sežigal naše meščane v Rižarni, še manj pa se bojijo obsodbe. «Moja vest je čista,« je pripomnil dr. Pincherle, preden so se sodniki umaknili v sejno dvorano.
»Vedno sem napravil dolž-
<. \?;V 4
A j
Z obsodbo dpeh antifašistov je hotel odv. Pagnini dobiti zadoščenje. Odporniško gibanje je moralo na zatolno klop. A ni klonilo, ker je resnica in pravica na njegont strani. Dokaz imamo v sliki, ki jasno dokazuje, kar je dr. Pincherle izjavil, to je, da je odv. Pagnini kot «podesta služil nacistom. Na sliki je epodestds sredi nacistov in članov
njegove eguardie civices
nost državljana in mislil, da sem to storil tudi 24. junija, ko sem imel govor. Zato z vso mirnostjo čakam na vašo razsodbo«.
 ...  iimiiiiiiHMHiitmiiMiimiuiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinniiiiiiiimiimtMiiiiiiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiimiuiimiimiiuii
Miljski karneval privabil 'veliko množico Tržačanov
Obhod maškar v Mačkoljah - Otroški maškaradi na stadionu «Prvi maj» in v Skednju razveselili otroke in njihove starše
Za nedeljo napovedane pustne prireditve so kljub slabemu vremenu še kar dobro u-spele. Z našo kroniko bomo pričeli v Mačkoljah, kjer se je ohranila stara navada ko-lede, navada, ki je bila nekoč zakoreninjena skoraj po vseh vaseh tržaške okolice, a je danes že v pozabi.
V Mačkoljah se je zjutraj zbralo kakih 30 maškar, fantov in mož, ki so po maši začeli z obhodom po hišah. Dva sta nosila cekarje, dva pletenko in z godbo na čelu so se ustavili na dvorišču prve hiše. Godba je zaigrala, nekaj maškar je stopilo v hišo, kjer jih je pričakovala gospodinja in jim dala, kar je pač imela pri roki.
Tako so fantje hodili od hiše do hiše in bilo je že dosti čez poldne, ko so fantje obiskali zadnjo hišo. Cekarja sta bila skoraj polna jajc, klobas in Špeha, pletenka pa polna vina, medlem' ko je v žepih pozvanjal drobiž. Fantje so se po končani beri odpravili v spodnjo gostilno, kjer so ocvrli klobase in jajca. Pa ne vse, kajti nekaj je bilo treba pustiti za večerjo. Kljub temu pa ni bilo treba varčevati, kajti gospodinje so bile letos radodarne in tako je vsega ostalo na pretek. Popoldne pa so fantje sedli na vespe in lambrete ter smuknili na obisk v sosednje vasi, da po gostilnah zapravijo drobiž. Pri tem je bilo seveda nič koliko smeha, saj so bile maškare dobro razpoložene in ob pustu so vse šale dovoljene.
Po ostalih vaseh ni bilo kakih večjih prireditev, le pri Sv. Barbari so se dopoldne mrzlično pripravljali na pustni sprevod v Miljah. Na velikem kamionu so namreč imeli raketo in treba je bilo še vse okrasiti, postaviti stole za godbo itd. Ker smo že pri tem, naj omenimo, da je raketna skupina, ki se je predstavila z imenom »Blisk«, žela dopoldne v Miljah vse priznanje občinstva.
V Milje je že zgodaj popoldne prišla velika množica Tržačanov in okoličanov, ki so si hoteli zagotoviti čim boljše prostore na trgu, po katerem je šel jrustni sprevod. Cenijo, da se je v Miljah zbralo okoli 30.000 ljudi, ki so potrpežljivo čakali pod dežniki, saj je iz megle kar naprej rosilo. ploskali so najbolje ui*-jenim vozovom, skupinam mask in posameznim maškaram, ki so po svoje zabavale občinstvo. Med sedmimi udeleženci nagradnega natečaja,
ki ga je razpisala miljska u-
stanova za pospeševanje turizma, je dobila prvo nagrado skupina «Brivido», ki je predstavila «najlepša leta« (v otroke oblečeni odrasli, z godbo in vrtiljakom ter zabaviščem). Drugo nagrado je prejela skupina »Močna roka«, tretjo skupina «Qngia», četrto pa skupina »Naravne lepote«. Nimamo dovolj prostora, da bi lahko podrobno opisali, kaj vse so posamezne skupine predstavile, vendar lahko rečemo, da so vse — pač vsaka po svoje — zabavale občinstvo, ki je skupine in maske nagradilo s ploskanjem. Nagrade, ki so šle od 100.000 lir navzdol, je podelila posebna ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predstavnik odbora za pospeševanje turizma, predstavnik Pokrajinske turistične u-stanove, predstavnik Tržaške hranilnice, neki meščan ter 2 novinarja.
Popoldne je bila tudi otroška maškarada v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Otroci so v spremstvu staršev napolnili prostorno dvorano ter plesali ob zvokih dobrega orkestra. Razpoloženje je bilo odlično, saj so se otroci razigrali in so matere imele kaj opraviti, ko se je bližala ura odhoda. Najlepš* maske so bil« nagrajene, vendar je bilo glede tega slišati nekaj kritik; »Mo-
ja ni dobila nagrade, čeprav
je bila lepša kot ona, ki jo je dobila« itd. Naj k temu pripomnimo; morda bi kazalo prihodnje leto uvesti kategorizacijo mask, in sicer po starosti, tako da bi dobili otroci recimo do petega ali šestega leta nagrade posebej, starejši pa spet posebej. Razumljivo je namreč, da izpade v očeh komisije starejši deček ali deklica povsem drugače kot o-trok, ki tako rekoč komaj hodi. Vsekakor pa je maškarada, ki jo je priredilo SNG zelo lepo uspela ter si je gledališče prav zaradi tega tudi za prihodnje leto zagotovilo številen obisk oziroma udeležbo naših malčkov.
Otroška maškarada je bila tudi v kino dvorani v Skednju. Zanimivo je bilo, da je bilo v dvorani skoraj trikrat toliko odraslih kot otrok, ki so bili stisnjeni na prav majhnem prostoru sredi dvorane. Za zabavo je skrbel dober orkester, pa tudi mali improvizirani pevci in pevke, ki so ob tej priliki prvič stopili pred mikrofon. Tudi ta prireditev je zelo lepo uspela in so bili otroci kot njihovi starši z njo res zadovoljni.
Omenimo naj še, da so bile tudi zvečer razne plesne prireditve, in sicer na stadionu «Prvi mja«. v Skednju, v Bo-ljuneu in še nekaterih drugih vaseh. Glavno pa bo seveda danes, toda to ne sffada več
v kroniko. Vsekakor želimo našim čitateljem, dabi se od pusta kar najbolj veselo poslovili!
Med malčki na otroški maškar udi na stadionu «Prvi maj« je bil tudi prikupen kolporter ^Primorskega dnevnika», ki je delil posebno izdajo našega lista za otroke
Skupina Bnvido j* v Miljah prejela prvo nagrado *a ti oz, ki je predstavljal Najlepša leta
Razsodba pa pomeni tudi moralno klofuto odv. Pagnini-ju, ki je zahteval za klevetanje 2 milijona lir. Včeraj je njegov zagovornik pripomnil, da Pagnini ne namerava obdržati denarja, temveč bi ga daroval družinam «infojbiranih» vojakov mestne straže. Hotel je tudi, da bi obsodbo objavili v vseh tržaških listih, razen v našem, seveda. Toda z milijoni ne bo nič. Sodišče mu te pravice ni priznalo in odredilo samo, da se razsodba objavi le v «Lavoratoru» in «Messaggeru Venetu«. To seveda na stroške obsojenijj antifašistov, ki bodo morali plačati poleg sodnih stroškov tudi' 250 tisočakov odvetniku Antoniniju, ki je zagovarjal bivšega podestata.
Tudi včeraj je predsednik povabil stranki, da bi se sporazumeli za preklic tožbe. Po več urah razpravljanja pa so se pogajanja razbila in razprava se je morala nadaljevati. Ze v zadnji številki smo objavili, da se nekatere osebe, ki jih je Marcella Pugliese vd. Kern omenila, češ da jim je Pagnini z njenim posredovanjem pošiljal darilne zavoje v nemška koncentracijska taborišča, medtem ko so družine prejemale podporo, ki je pripadala izključno delavcem na prostovoljnem delu v Nemčiji, s pismi preklicale njene izjave. Včeraj pa je priča poslala predsedniku Rossiju pismo, s katerim je hotela popraviti klavrni vtis svojih izjav. V pismu pravi, da ni izjavila, da je poslala zavoje dr. Pecorariju, ker ta ni bil v Dachauu. Njegovi soprogi pa je določila podporo. Zavojev ni poslala niti odv. Tanascu, katerega pa je odv. Pagnini predlagal za seznam tistih, katerim bi morali zavoje pošiljati.
Podporo, zaključuje Marcella Pugliese v svojem pismu, pa so dajali sorodnikom deportirancev, ki so zanjo prosili.
Odgovor obramb« na to pismo ni izostal. Odvetniki so zahtevali, naj se prečita zapisnik o zasliševanju Puglie-sejeve. Iz zapisnika je razvidno sledeče; Pozimi 1943 - 1944 je poslala zavoje odv. Tanascu, inž. Gandusiu in dr. Pecorariju. Podporo pa so prejemale družine Foschtattlja, Tanasca, Gandusia in Pecora-rij*’
Odv. Tiberini je sodišču izročil pismo dr. Pecorarija in odv. Tanasca, nakar je odv. Pogassi pripomnil du je tudi inž. Gandusio zanikal, da lil prejel zavoje. Verjetno niso niti ostali ničesar prejeli, saj je znano, da sta Pison m tudi Foschiatti umrla skoraj od gladu.
Zasebna stranka je hotela odgovoriti na to blamažo z e-motivnim elementom, ki ni moral povzročiti sočutje z velikodušnostjo odv. Pagninija. Milijone bi namenil sorodnikom «infojbiranih vojakov« mestne straže. Toda niti to se "* posrečilo, ker je odv. Tiberini nemudoma odgovoril 1 novimi argumenti, čemur Pa se )e zasebna stranka protivi a. iste-mnenja je bil tudi predsednik, a odv. je poudaril, da se hoče
odv. Pagnini povzdigniti v branilca padlih članov »mestne straže in kot kaže, proti nekomu.
Po kratkem besednem sporu sta se strani vendar sporazumeli, da prekineta vsakršno debato in da prepustita .odločitev sodišču.
Kakšna je bila odločitev, smo povedali v začetku. Proti njej pa sta oba obsojena antifašista podpisala prizivno vlogo.
Preds.; Rossi, tož.: Pascoli zapisn.; Rachelli, odv. zasebne stranke; odv. Antonini, obram ba; odv. Battaglia, Morgera, Tiberini in Pogassi.
Ob tritison predstavi Radijskega odra
Radijski oder v Trstu je ob priliki tritisoče oddaje priredil včeraj intimen «party». Poleg sodelavcev odra so bili nuvzoči predstavniki tukajšnje radijske postaje, ravnatelj inž. Candussi, dr. Giacomelli, dr. Decleva. upravnik SNG prof. dr. Budal ter predstavniki tiska. Prof. Jože Peterlin je v imenu Radijskega odra z nekaj besedami zbrane pozdravil. V prijetnih pomenkih je čus hitro potekel.
NAJDENO
Na otroškem puaunem rajanju v nedeljo 16. t. m. v dvorani na stadionu »Prvi 'maj« pri Sv. Ivanu Je bila najdena zlata zapestnica. Lastnik jo lahko dobi na 1, Ul.
upravi SNG,
S. Vito 17.
dalih komisije za dodeljevanje stanovanj okrog 19.000 prošenj za stanovanje.
Letos bodo dodelili skupno 248 ljudskih stanovanj tržaškim prosilcem (v tej številki niso vključena stanovanja za istrske begunce, ki se gradijo s posebnimi denarnimi nakazili). Od teh 248 stanovanj jih je 66 na odkup in samo 182 z najemnino. To pomeni, da bodo letos dodelili Tržačanom dejansko samo 182 novih ljudskih stanovanj, kar je skoraj za polovico manj v primerjavi z lanskim letom, ko so sezidali in dodelili 344 ljudskih stanovanj.
Letos bodo začeli zidati 282 ljudskih stanovanj, in sicer 120 v novem naselju »Sv. Sergij«, 21 v zgornjem Rocolu, 141 na Lonjer.vki cesti. Po dosedanjih izkušnjah pa ni mogoče še reči, kdaj bodo ta stanovanja sezidana in dodeljena. Gotovo pa je, da za letos ne pridejo več v poštev. Sedaj pa pripravljajo načrte za 40 novih stanovanj po zakonu št. 408 v naselju «Sv. Sergij«, 18 na Elizejskih poljanah in 16 v Ul. Buonarro-ti (na odikup). Gre torej za skupno 74 ljudskih stanovanj, za katera se še ne ve, kdaj jih bodo začeli zidati in kdaj jih bodo dodelili,
V letošnjem proračunu vladnega komisariata je bil nakazan denar za zidanje 150 stanovanj v naselju »Sv. Sergij«, 72 na Elizejskih poljanah, 12 v Ulici Buonarroti (na o :-kuip), 115 na Lonjerski cesti in 134 pri Sv. Soboti. Toda za ta stanovanja je treba čakati ge ustrezne potrditve raznih pristojnih tehničnih organov m ni še niti znano, kdaj jih bodo začeli zidati. Ni to sicer nič novega, ker je treba najprej pripraviti načrte, jih odobriti, razpisati dražbe med gradbenimi podjetji in šele nato začeti zidati. Vsi ti postopki pa včasih zahtevajo tudi več kot leto dni.
Razumljivo je, da gornji podatki ne morejo zadovoljiti nikogar, ki se ukvarja s tem važnim vprašanjem, zlasti pa ne na tisoče in tisoče revnih družin, ki živijo v nemogočih stanovanjih in čakajo, da bo-
UlllllllllllllUIllIltllllllUllltlllllllillllllllillll
OD VCtH A J 00 DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. in 17. februarja 1958 Se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 22 oseb, porok, je bilo 5.
POROČILI SO SE; karabinjer Cesare Soave tol uradnica Km-ilia Ciari, industrijec kemik Alhos Son-noli in gospodinja Maria Na glos, prodajalec Ivan Božič in kuharica Anna Stevancec, učitelj Giorgio Tamaro in šivilja Alma Luin, mehanik Gianfranco Aita in šivilja Paola Za-ccaria.
UMRLI SO; 82-letna Marija Piejavec vd. Rupel, 59-letni Ivail Krajnc, 67-letna Evamhia Marta Nikolaidic vd. Gergiu, 70-letna Gemma Dotteri vd. Da-lla-giacoma, £5-lewa Antonia Serazin, 69-letna Amelia Benedeiti vd. Parmesan, 47-lelni Oltavio Piu-tzm, 66-leUia Mar.a Fabreico por. Moro, 37-letna Regina Calcin-a, 72-leuii Pietro Kopina, 61-letna Josipina Trost vd. Perbauc, 82-leln-i Giorgio Faber, 80-leirva Santina Sca-ramella vd. Zaflnich, 73-letni Egeo Donaggio, 81-letni Pasquale Feru-la, 9-letni Rudolf Mihalič, 50-letni Giuseppe Naslrl, 85-letma Maria Richter vd, Debernardi, 63-letna Ersilia Scotti por. Ce-schtaii, 67-letna Luigia Stravisi, 73-letna Grazia Dentemaro.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN .
Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); Alta Minerva, Trg S. Francesco 1; Havasini, Trg LibertA 6.
do dobile’ novo ljudsko stanovanje. Res je, da v omenjenih številkah niso vključena stanovanja INA-Casa, ki jih bodo sezidali v prihodnjih letih. Toda na ta stanovanja gotovo ne morejo računati družine s povprečnimi delavskimi plačami. Zakon določa, da se 75 odstotkov novih stanovanj INA-Casa dodeli na odkup, 25 odstotkov pa z najemnino. Pogoji za odkup teh stanovanj niso sprejemljivi za povprečno delavsko družino. Predvsem je treba imeti na razpolago, na primer za tro-sobno stanovanje 750.000 lir, ki jih je treba plačati pred vselitvijo. Ostali del vrednosti stanovanja pa je treba odplačati v desetih letih od vselitve, kar znaša za trosobno stanovanje, ki stane skupno 3 milijone lir, 225.000 lir letno. Koliko je delavskih družin, ki nujno potrebujejo stanovanje in ki lahko sprejmejo te pogoje? To pomeni, da bo INA-Casa reševala zlasti stanovanjsko vprašanje srednjega uradniškega sloja, kar bo seveda pomagalo reševati splošno stanovanjsko stisko, ne bo pa prispevalo k odpravi nehigienskih stanovanj delavskih družin.
stra glasba; 20.00 Šport; 20.30 OS melodije do melodije; 12.00 «■ Labiche: »Florentinski slamni«*, veseloigra v 5 dej.; 23.00 Kvart® Joe Buah-kin.
r H S T l.	_
11.30 Operna glasba; 12.00
ve italijanske popevke;
SNG
v TRSTU
V petek, 21. t. m. ob 18. uri v prosvetnem domu ((Albert Sirk« v Križu v soboto, 22. t. m. ob 18. uri na Kontoveiu v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Prvi maju
DANILO GORINŠEK
Rdeča kapica
Vesela pravljica v treh dejanjih
Kamna pic,)?
V novi in veliki dvorani
gostilne Križman v Velikem Repnu
Danes na pustni torek
od 18. do 24. ure ples z domačim orkestrom.
Dobro preskrbijčno z domačo hrano in izvrstno kapljico
r C riaiijauonv	--*
Glasbeni album:	14.30
stran«; 16.50 Piero Umll>»ni ™ njegovi solisti; 17.30 «Zaidnje > daje«, rubrika tržaškega Kroz» za jazz; 18.00 Simfonični končen,
21.00 Glasbena	komedija	»K""
kerbocker Holiday».
KOPER 257 m, 1169 kHz „ Poročila v slov.: 7.00, 7.30, U* ’
16 00’	„	1130
Poročila v ital.:	6.30,	1**
17.15. 19.15, 22.30.	0l.
5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos »tj 7.15 Glasba za dobro jutro;,.)1:! Du-naj-šce melodije: 12.00 O1", po željah; 13.40 Kmetijska ra« univerza; 13.50 Torkov OP®™ oder; 14.30 Okno v svet: (<v°
v sistemu meščanske demokrj* je«; 14.40 Filmske melodije; j® Dalmatinske in srbske naroOT" 15.40-17.00 Prenos RL; 17.00 in popevke; 17.25 Od melodije melodije; 18.10 Simfonični cert; 19.30-22.15 Prenos RL; «•*' Igra' ansambel Swinging Svveeu .
SLOVENIJA	-
5.00-8.00 Pisarn glasbeni
8.05 Veseli dvoboj v dvo- n* , četrtinskem taktu; 8.35 Popoljm orkestralne melodije; 9.00 Zan', ni mozaik; 9.30 Slavni vlrt'ue. vam igrajo; 10.10 Iz filmov, ret im glasbenih revij; 11.0? y karnevalske uverture: 11.30 dom in žene; 11.45 Petnajst mit z ansamblom Mbjmira peta in pevko Majdo Sepe™ '
12.00 Slovenske in dalmauf^ ■pe9rni; 12.30 Kmečka ool^fL«. 12.40 Emil Adamič: Iz »LjuNJG skih akvarelov«; 13.15	.
intermezzo s triom Mik V L,* 13.3p Pester spored opernihi » ledij; 14.20 Za otroke — Frjrgj Milčinski:	«Pisan nešrtc«;
Potopisi in spomini; 16-0“ „^ ljubitelje in poznavalce; 17.D
ly May v opereti; 17.30 TO ono za vas; 18.00 Športni te0'-j|1 18.30 Iz zakladnice jugos!ov^lS«. samospevov; 20.00 Veselo po. vanje; 22.15 Za prijatelje Jaz 22.35 Popevke za lahko noc.
TELEVIZIJA j,
17.00 Spored za otroke; Poročila: 18.45 Umetnost in ,)S. nost- 19.00 Koncert komorne » ^ be; 19.30 Odtlaja za delavce; z ■$ Kinematogi afska kronika; Poročila; 20.50 «Ca,rose!lo»: . «o Pesmi za vse; 22.10 PotovsMe Padski nižini; 22.45 Poročil«-
( OtEDAlIŠČ^l
TEA!RO NUOVO Jutri, ob 21. uri: G.
«David in Golijat«. v*1 |j ma C.
K 1 N
■eh*-
Valute
Zlati funt . . Marengo Dolar	.	.	.	.
Frank franc, Frank Švicar. Sterling	,	,	.
Dinar	,	,	.	.
Šiling	.	>	;
Zlato	.
Zah, n. marka
Milan	Ritn
5.750 —	5.900,—
4.650,—	4.850,—
623,—	626.—
127.—	132 —
144,—	146.—
1.620 —	1.670 —
78 —	82.—
23.50	24.25
707.—	709,—
146 —	148 —
Dr. Ivo Krajnc
V nedeljo dopoldne, IS. t m., je nenadoma na svojem domu preminil dr, Ivo Krajnc, špediter in dolgoletni član Slovenskega gospodarskega združenja. Pokojnik se je. rodil pred 5.9. leti v Skednju. Dovršil je r Trstu nižjo ekonomsko fakulteto ter se takoj marljivo posvetit gospodarski dejavnosti.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec ter dober in izkušen strokovnjak v svoji stroki. Po osvoboditvi je bil med ustanovitelji Slovenskega gospodarskega združenja, V katerem je videl pravega pob Ornika za ponovni dvig našega tukajšnjega gospodarstva ter njpgovo nadaljnjo utrditev. Vedno st je rad odzval vabilu gospodarskega združenja ter mnogo doprinesel s svojimi dragocenimi nasveti, zlasti še v svoji spedicijski stroki. Ko smo ga včeraj popoldne spremili k zadnjemu po-čitku, smo se zavedali, da je tukajšnje slovensko gospodarstvo zgubilo z njim veščega in izkušenega gospodarstvenika, gospodarsko združenje pa dobrega in nenadomestljivega svetovalca.
Člani našega združenja ga bodo ohranili v trajnem spominu.
Slovensko gospodarsko združenje
Uredniiitvo in uprava ((Primorskega dnevnika« izrekata hud prizadeti družini iskreno sožalje.
[ MALI OPLAŠI j
2J-LETN1 išče katero koli zaposlitev, naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
14-1S-LETNEGA VAJENCA Išče mizarska delavnica za pohištvo v Ulici Glulianl 40.
GLASBENA MATICA in
DRUŠTVO SLOVENSK H SREDNJEŠOLCEV
Vljudno vabita na
puMni P L t S
■■i m m im mini
ki bo danes 18. t. m. na
stad.ouu «Prvi maj« z začetkom ob 21. uri.
O
IGRAL BO ORKESTER SOLISTOV ZABAVNEGA ORKESTRA RADIO LJUBLJANA (B. ADAMIČ)
O
Vabila in rezerviranje miz v Tržaški knjigarni in eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Excelsior. 15.00:	»Sedmi	8r0j|l
Cinemascope. E. Parker, Travers, Georg Sanders. ^ji Fenke. 15.00:	»Skrivnost	rj^
prstov«, Robert Alda, A.
P. Larre.
Nazionale. 16.00: «Ko zver rč C, Mitchell, D. F.osicr. - jfr Supercinema. 15.00: »JunaK
hu», Ah'Uiony Perkins. -M Filodrammatico. 15.00:
M
bandit«, G. Montgomery. [ | po-»Trst-Sangaj«, Gianni D°r je pesmi iz Sanrema [le Grattacielo. 15.00: »Irbirt^d* činec«, Jerry Levvis, w Hyer.	„	sl*
Art-Obaleno. 15.00: »Obzorij ve«, K. Douglas, R.
Astra Rojan. 15.30:	«2^,* ,1”
vseh deklet«, D. Reyn<,‘
F. Sinatra.	„,a	df
Capitcl. 15.30; «La rag^' god’ palic«, V. Gassman, ’
F; Valeri.	,	...
CristaRo. 14.00:	«Počitwc ^
Ischii«, Isabelle Corey.
A. Cifariello, M. Aren®- p* Alabarda, 14.00:	«Počdn‘c
lschu«, Isabelle Corey, •
A Cifariello, M. Aren®-Aldebaran. 16.00; «Quantez?L]oiif’ Mac Murra.v, Dorolhjf Ariston. Danes zaprto.	*’
Armonia. 14.30: »Minnes® Hussey in R. Cameroh. .ejcV» Aurora. 14.30:	»Tolpa,®1* ,
C Gable, Y. De Cario. Garibaldi. 15.00:
Police«, V. Mature, A.
.jlOP
MM
K A I> 1 O
TOREK, II. februarja 1951 TRSI POSTAJA A
7.00 Jutranja glasba; 11.30 B-rez-obvezno, drobiž od vsepovsod in... Potovanje po Italiji- 12 10 Za vsakogar nekaj; 12.4S V svetu kulture; ,12.55 Orkester Guido Cergoli; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plešite z nami; 18.00 Rim-ski-Korsakov: Koncert za klavir in orkester op, 30; 18.15 Igra orkester Jan Langosz; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za naj-mlalše; 19.00 Dalmatinske pesmi; 19 15 Zdravniški vedež; 1930 Pe-
Ivi , —
T. Hovvard. Prepoved®" mladoletnikom	,,	ftidli'
Ideale. 16.00: »Na svidenj*',^«* Marto Lariza, Renato Cinemascope v barvan,	.jiv«
Imnero. 15.00: «Tolpa »
C. Gable, Y. De car Italla. 15.30: «Princ in p Tech" M. Monroe, L. OHver’	,,
i color.	^	«|ov"'
Moderno. 16.00: »Samotni K r Anthony Perkins in	,
la ne e.
S. Marco. 16.00: «Ladja vg,et^, žensk«, Ettore ManoLjan«* Savona. 16.00; »Bratje
R F. e ari. Debra p^l,A P0* ||i Vlale. 15.00: »Bojna seK‘ varja Siouxov», B.
J. Smith.	-nrto.	f-
Vitt. Venelo. Danes	h»-
Belvedere. 15.30: »N' l.aurte in R. Ca9*00 - p Marconi. 15 00: «G°*P!*L UC c' Gary Cooper, Dorotnr -— A. Perkins.	puhjj,K-
rc, a. rciMiw.	.	pu1®.,ir-
Masslmo. 14 30: »H P01'0 j. 8'ir N. 1», Vlvian Blalne, ^ lej Novo cine. 14.30: »Ll'®	jji
Skiii, Ingrid Bergman	^
Ferrer.	„	Tom®
Orieon. 1600: s7,z.od>os	j
strvja«, Audie Murpb- ■ (r Radio 16.00 »Matic®*-ford in B. Stilhvan
ZAH VA VA
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so z sočustvovali ob bridki prezgodnji izgubi našega ne< pozabnega moža in očeta
dr. IVANA KRAJNCA
ki je nenadno preminil v nedeljo in katerega 811)0 včeraj spremili k zadnjemu počitku.
Žalu)oča družina
Trst-Ljubljana, 18. februarja 1958.
LEONID LENC
i* v ml milu
WTT!innn»?nnTTnTTTTTTTTTTnnTTTTTTTTnn»T»TTTTTnTTnTTTTTTTTTTnr
Računovodja Ivan Semjo-novič Pokatilov sedi doma ‘h piše pismo učitelju ruščine svojega sina Igorja.
Tanke ustnice Ivana Sem-jonoviča so stisnjene, obraz je ironičen. Igor, ogorel de-‘ek, ostrižen na ježa, sedi naslanjaču v kotu in molče gleda očeta.
Pero, ki ga Ivan Semjonovič stiska v močni in kosmati roki, hitro drsi po Papirju.
*Ata,» smehljajoč se spregovori Igor, «sedaj si poseben knezu Kurbskemu.* Ivan Semjonovič dvigne B'avo, popravi naočnike in strogo pogleda s!na. Ne spodnja se, kdo je bil knez Rurbski, in ne ve, da mu je Podoben. Zato se napra-Vl> ko da ni dobro slišal.
«LKaj si rekel? Kakšen knez?»
‘Ali se ne spominjaš? Se-^el je v litvanskem šotoru 111 pisal pismo Ivanu Groz-^•tnu. .Prečita, se nasmeh-ne, spet prečita, nato piše 1 udi ti pišeš in se
smehljaš !*
, ‘Prosim, brez neumnih Sal!» ošteva Ivan Semjono-v'č Igorja. «Jaz te pa bra-n!nb nehvaležni smrkavec!* Igor umolkne in vzdihne. Pero spet hitro drsi po papirju.
‘•••z obžalovanjem ugo-mvljam, da ste mojemu si-Igorju Pokatilovu po krivici dali tri za domačo nal°go„> piše Ivan Semjo-r‘°vič. «Jaz sam sem jo Pregledal in z vso objektivnostjo mislim, da zasluži ®et- Štejem si v očetovsko
dolžnost...*
T ‘Ata!* se iz kota oglasi §°r. «(je maio pomisliš, mi je Vasilij Pavlovič po-pravilno dal tri. Jaz Priznam ... na podlagi **®V>kritike!»
Ran Semjonovič odloži in se obrne k sinu: Jjaz sem tvoja .samolcri-Si razumel ?»
„ nalogi je bila groba Paka...,
bilo napak!*
‘Bila je! Napisal sem, da Prekop Volga-Don zgradi1- 1954. medtem ko bo m7°hčan 1. 1952. Kako se to le zgodilo? ... In ti si to prezrl!* Semjonovič žalostno ^°ka,	toda ne vda se.
sv ■ ^ mu> da če bo priznal napako, bo njegov o-rovski ugled propadel, ha blsl;vu> Igorček, to ni Paka,	temveč pomota.*
»l m°ta, vendar sem vse-^Pogrešil!*
p0/-e Prepiraj se z mano! °ta je pomota, napaka
VtaDaka!'
hiot 1 časa oče in sin cita.	Potem pa Igor
reče:
hiso K VejlCe tU P8, tam dv0n- e na mestu... in števa^ja ni bilo pred na-
tK,i 86111 Pregledal!*
V šoj. °Pazil! Ne piši, ata! ker n 86 mi otrocl smejejo, trav, °Slm. nčiteljem pisma. rir>a 10 mi .diplomatski ku-
nesPametno!» hii s ■Pametno, toda vsi se har<vjtejei0- Tudi mama je Predena’ nai ne bi Pisal, b°š, ^ Je odpotovala. Videl dela a Se .P° vrnila, bo zve-Ijem’ ;a S1 spet pisal ufeite-, t>ebS0te.bo oštela.* j°hovieo esa Ivana Sem-
v^ZaLdijo-
karpor ■ Ne vtikaj nosu,
   treba!»
Da pismo v kuverto in napiše naslov.
«Na, vzemi! Daj svojemu Luzginu.*
Igor vzame kuverto in vzdihne.
«Kakšno oceno pa zahtevaš, ata?*
«Pet, se razume! Naloga je napisana z logiko. In to je poglavitno!*
»Pet mi nikakor ne bo da.l!» meni Igor na glas. «štiri pa bi ne bilo slabo dobiti.*
In njegove okrogle rjave oči grabežljivo zagorijo.
Ko se naslednji dan zvečer Ivan Semjonovič vrne iz službe, zve od Igorja, da je učitelj Vasilij Pavlovič Luzgin prečital njegovo pismo in da sporoča, da odgovora ne bo. če se pa I-van Semjonovič hoče pogovoriti z njim, naj pride v šolo.
«Ah, glej, kakšni so! Dobro! Pisati bo treba rav-nateljuj*
... čez dva dni sedi Pokatilov v ravnateljevi pisarni in posluša ravnatelja Mihaila Iljiča, zajetnega moža z dobrimi, mladimi očmi. ,
Na zabuhlem, napetem o-brazu Ivana Semjonovica se bere: »Jaz pa vseeno o-stajam pri svojem!* «Povejte, Ivan Semjonovič,* reče ljubeznivo ravnatelj, «zakaj se vmešavate v tako kočljivo in zapleteno stvar, kakršna je ocenjevanje učenčevih uspehov?*
«Vidim, tovariš ravnatelj, da ste na Luzginovi strani. Pedagog ste in branite pedagoga. Razumljivo!*
«Ne branim pedagoga, I-var. Semjonovič. Luzgin je star, izkušen učitelj. Ne potrebuje moje obrambe. Branim vašega Igorja*
«Pred kom?*
«Pred vami, Ivan Semjonovič! Kvarite ga. Dober deček je, priden, pošten, vi pa delate vse, da bi napravili iz njega lenuha ih malopridneža.*
«Zammivoi» reče Ivan Semjonovič, oblit z rdečico. «Po vašem človek ne sme torej niti braniti svojega otroka!*
«Vašega otroka, Ivan Semjonovič, na žalost moramo braniti mi, šola. Saj s tem, da kvarite učiteljski ugled pred njegovimi očmi, škodujete predvsem njemu, Igorju!*
»Učiteljskega ugleda ne smeš torej kvariti, očetovskega pa kolikor hočeš?!* «Bojim se, da sami kvarite svoj očetovski ugled. Poboljšajte se!»
»Vidim, tovariš ravnatelj, da se ne bova zedinila,* reče razkačeno Ivan Semjonovič in se dvigne. «Vi i-mate svoje mnenje, jaz svoje. Pisal bom višjemu forumu in dosegel svoje.* Pozdravi in odide.
Zvečer je Igor sam v stanovanju. Sedi za očetovo mizo in piše pismo materi, ki se je odpeljala k bolni teti Zini v Kalinin.
«Draga mama, vrni se čimprej!* piše Igor. «Z a-tom gre slabo. Spet piše učiteljem. Sam mu ne bom kos, zelo sem vznemirjen zaradi njegovega vedenja. Zaslužil bi — tri...»
Prečita, kar je napisal, se namrši, zmaje z glavo, napravi iz «i» v besedi *vzni-mirjen* «e», nato piše dalje.
SAMO	SE	DAN
Prihodnjo nedeljo se
v Argentini vršile , splošne volitve. Na teh volitvah bodo izvolili posredno — kakor se volita predsednik in podpredsednik tudi v ZDA — predsednika in podpredsednika argentinske republike, hkrati. pa, in to neposredno, člane obeh zbornic in pokrajinskih in občinskih uprav.
To bodo prve argentinske splošne politične volitve, po katerih bomo dobili prvo zakonito, vlado po revoluciji, ki je odstranila Perona.
Volitve v ustavodajno skupščino, ki so se vršile 28. julija lani, so dale naslednje rezultate; stranka »Union Civi-ca Radical del Pueblo,» (stranka, ki ima podporo sedanje začasne vlade generala Aram-buruja) je na teh volitvah
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilMIUIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIlilMIIIIIKIIUIII
KAKO POMAGAJO ALŽIRCI ČLANOM TUJSKE LEGIJE POBEGNITI
In prvemu Arabcu, k se javi z geslom - «Tahija el Diazaher»
ARGENTINA, 23. II.: SPLOŠNE VOLITVE
Balbin ali Frondizi?
Peron je pozval svoje pristaše, naj volijo za kandi-data opozicije, Frondizija; isto je storila tudi argentinska KP; odločili bodo torej Peronovi pristaši
Kuverta je imela pečat iz zapadnega Berlina in tudi znamka na njej je bila za-padnonemška znamka. .Vsebina pisma pa kratka: ((Pusti svojo vojašnico, po možnosti z orožjem, zbeži iz mesta in prvemu Arabcu, ki ga na poti srečaš, se javi z besedami: ((Tahija e! Dia-zaher« (Živel Alžir!) ali. pa enostavno reci »Alemani« in vsak ti bo pomagal.»
Vojak, ki je dobil to pismo, je presenečen obstal. Ponovno je pogledal pečat in nato naslov pošiljatelja: ((Severnoafriški klub*. Preko Nemčije, ki je bila dejansko njegova domovina, je pismo prišlo v daljno Afriko v roke — Walterju Klin-gerju, pripadniku francoske tujske legije.
Borbe proti alžirskim u-pornikom, v katerih se je VValter boril tako pogosto, so mu že presedale m ne le njemu, ampak tudi številnim njegovim rojakom, zato je prišlo pismo kot nalašč. Sklenil je pobegniti.
VValter je o tem obvestil še skupino svojih rojakov v tujski legiji in pripravil je beg. Ko je bilo vse pripravljeno, je njega in še devet drugih vzela noč. In na poti se jim je zgodilo prav tako, kot mu je bilo v pismu obljubljeno.
francoska policija jih je lovila cele dni, celo z letali so krožili nad njimi in vendar je beguncem uspelo zbežati. V puščavi, v družbi že z alžirskimi rodoljubi, so naleteli na dopisnika nekega muenchenskega časopisa, ki je o njih napravil senzacionalno reportažo in tako so bivši nemški legionarji prišli «v prvi stik s svojo domovino* tam daleč v puščavskem pogorju Alžira.
Zgodba, ki so jo begunci opisali, je podobna vsem zgodbam vojakov tujske legije. Toda v tem primeru že ni več važno, kaj je mladega pustolovca ali včasill tudi kriminalca navedlo, da se je priključil tujski legiji. Povečini so jih zvabili z obljubami ali jim zagotovili kako drugo naglo obogatitev, sedaj pa je najvažnejše to, da so se iz tega pekla
V Indokini je padlo 40 tisoč Nemcev - članov tujske legije - Primer Walterja Klingerja, ki je presedel sedem let zapora, ker so ga na begu ujeli - Besedo imajo tudi «zakoni» atlantskega pakta
lll,|ii|Miiii|l|ll||||||||||||||||||||||m||||||||||||n|||||||||||l|MVII,„l||ll|ll|lll||lllullllll||lllll„„|im,l|||||||||||||||i„iiiitiiiiiiiimiiiiiiiiii
^ustno rajanje najmlajših
Pfiredilo pustno rajanje za naše najnilajše v dvorani na stadionu kaže vse tiste, ki jih je mogel Magajna ujeti na svoj aparat
rešili in prenehali streljati v ljudi, ki so jim iz tega pekla pomagali pobegniti,
Odiseja begunca Walterja je podobna odisejam: številnih drugih; trajala je enajst let. Od doma je pobegnil še zelo mlad v prvih letih povojnega kaosa v Nemčiji. Najprej je pobegnil v Essen, kjer pa je kmalu ostal brez dela. Tu so ga izmamili v tujsko legijo in odšel je po dolgi poti v Indokino. Ko je preizkusil grenkobo kolonialne vojne, je skušal pobegniti, pa se mu ni posrečilo. Zato je moral preživeti sedem let zapora, od koder so ga izpustili le pod po- • gojem, da se ponovno priključi tujski, legiji in se vživi v staro življenje. Le o-kolje je b4lo drugačno, kajti sedaj so ga Francozi potrebovali na alžirski fronti. In tja je po dolgem času prispelo odrešilno pismo.
Tudi ostali njegovi tovariši imajo približno e^sku pot za seboj. Nekoliko drugačna je pot Madžara Josepha Ne-zecsa. Bil je nogometaš nekega juniorskega moštva in prestopil nemško mejo novembra 1956. Obljubili so mu najprej, da ga bodo
vključili v neko nogometno moštvo. Toda to je bila le vaba, kajti francoski agent, ki je nabiral »prostovoljce* za tujsko legijo, mu je .rekel, da mora najprej ((izpolniti neke formalnosti* in sicer vključiti se najprej v tujsko legijo, od koder ga bodo čez določen čas vrnili v francosko vojaško nogometno ekipo. In ta ((formalnost* je dolgo trajala, dokler mu k pobegu ni pomagal VValter, ali bolje pismo iz zapadnega Berlina.
Takih zgodb v nemškem tisku zasledimo mnogg. V zadnjem tednu jih je kar na pretek. Nič čudnega! Nemško časopisje pravi, da je v borbah v Indokini padlo kar 46.000 Nemcev — vojakov tujskih legij. Poleg Nemcev je bilo tudi zelo mnogo Madžarov in drugih. Bili so to povečini zelo mladi pustolovci, kajti prav med takimi je lov francoskih agentov najlažji.
Iz istih virov posnemamo, da je zapadnonemška policija in obmejna straža v lan, skem letu odkrila kar 1310 primerov izvabljanja za tujsko legijo. Pred dvema letoma pa so isti nemški or-
gani preprečili kar 4000 nemškim državljanom, da bi odšli v legijo.
Alžirsko uporniško gibanje ima danes svojo mrežo razpredeno po vseh deželah, od koder izvabljajo največ ljudi v tujsko legijo. In Valterjev primer nam pove odnos Alžircev do takih beguncev. Ce k temu dodamo še, da obstaja poseben odbor za pomoč bivšim legionarjem in da nemški konzulat nudi bivšemu beguncu tudi sredstva za vrnitev v domovino, pomeni, da je pobeg iz legije danes relativno lažji kot nekoč. Toda vse to ima svoje meje, kajti dogaja se tudi, da begunca-spravijo pred sodišče in mu sodijo po — zakonih atlantskega pakta, kamor spada tudi — tujska legija.
Primer, ki ga bomo navedli, nam to vsaj posredno dokazuje. Pred letom dni je bila v Hamburgu v Nemčiji sodna razprava proti kapitanu zapadnonemške trgovske ladje «HoUstein» Karlu Arensu. Tega so obsodili, ker ni hotel pomagati desetim nemškim beguncem iz tujske legije. Na njegovo ladjo se je namreč
skrilo deset beguncev, i-n ko jih je na odprtem morju odkril, je pred Gibraltarjem poklical francosko vojno ladjo, da bi jim jih izročil. Radiotelegrafist z ladje »Hollstein* pa je skrite begunce obvestil. Sedem se jih je pognalo v morje in odplavalo na neko britansko ladjo, tri druge pa so ostali mornarji tako skrili, da jih Francozi niso našli. Sodišče v Hamburgu je kapitana Arensa najprej obsodilo na leto dni, ker je nemške državljane izročil tuji vojski. Toda vmešal se je »zakonik* atlantskega pakta, po katerem so Nemci obvezani na solidarnost s francosko vlado in — tujsko legijo. Prišlo je zato do ponovnega procesa :n kapitana Arensa je sodišče oprostilo. Toda to je v nemški javnosti zbudilo tolikšno ogorčenje, da je bilo treba najti novo rešitev Kapitana A-rensa je sodišče oprostilo, toda z obrazložitvijo, da ta sodni izrek ne predstavlja pravila in da pomorščaki, ki bi v bodoče odklonili pomoč pobeglim beguncem, ne bodo oproščeni, ampak kaznovani.
bodo. zbrala 2.300.000 glasov; predstavlja srednje sloje in nekatere industrijske kroge; stranka «Unitn Oivica Radical In-transigente*, ki je nastala po razkolu v »Union Civica Radical del Pueblo*, je dosegla nekaj nad 1.800.000 glasov; ta stranka je sredinska, a usmerjena na levo; okrog nje se zbirajo malomeščanski krogi, proletarci demokratičnih tendenc in nekatere industrijske skupine. Medterp ko postavlja prva stranka za svoja kandidata Ricarda Balbina in San-tiaga H. Del Castillo, sta Ar-turo Frondizi in Alejandro Gomez predsedniški, odnosno podpredsedniški kandidat opozicijske stranke »Union Civica Radical Tntransigente*.
Pn tem moramo omeniti, da je bilo pri lanskih volitvah za ustavodajno skupščino oddanih 2.092.000 praznih glasovnic in da so te glasovnice oddali pristaši bivšega diktatorja Perona.
Prihodnjo nedeljo pa Peronovi pristaši ne bodo oddali praiznih glasovnic, ampak bodo verjetno Oddali svoj glas opozicijski listi Artura Frondi. zija, ker jim je tak nasvet dal Peron sam. Temu nasvetu pa bržkone ne bodo sledili vsi bivši Peronovi pristaši, ker je medtem argentinska komunistična stranka umaknila svojo samostojno volilno listo in pozvala svoje pristaše, da volijo Frondizija.
Zakaj je komunistična stranka umaknila svojo listo? Razlog za ta korak je verjetno treba iskati v okoliščini, da je v Argentini v veljavi volilni zakon, ki je celo poslabšana varianta tistega Volilnega zakona, ki so ga hoteli demokristjani uveljaviti leta 1953. Na osnovi tega zakona dobi stranka, ki na volitvah doseže največ glasov, dve tretjini poslanskih mest, druga najmočnejša stranka pa pobere skoro vso ostalo tretjino. Pri takem volilnem zakonu bi samostojna lista komunistične stranke ne mogla računati ni-t na eno samo poslansko mesto, kljub temu, da je 28. julija lani — po komaj petnajstih dnevih legalnosti — dosegla 230.000 glasov. Poleg o-menjenih dveh najmočnejših strank se bodo bližnjih splošnih političnih volitev udeležile še naslednje stranke: «Par-tido Socialista* (kandidata; Al-fredo Palacios in Carlos San-chez Viamonte); ((Partido De-mocrata Cristiano* (kandidar ta; Lucas A>arragaray in Ho-racio Sueldo); »Partido Demo. crata Progresista* (kandidata: Luciano Molinas in Horacio Thedy); »Partido Democrata Conservador Popular* — skrajna desnica — (predsedniški kandidat: Vicente Solano Lima). Te stranke imajo skrajno majhno upanje na uspeh; nekoliko bolje se bosta plasirali le socialistična stranka, ki je 23. julija lani dosegla nad pol milijona glasov in argentinski demokristjani, ki so ob
Pedro Eugenio Aramburu
isti priliki zbrali nad 400.000 glasov.
Glavna borba se bo torej
vodila le med obema sektorjema argentinskega radika'izma. Pri tem bo nedvomno odločilno vplivalo glasovanje bivših Peronovih pristašev. Ce bi ti pristaši — kljub temu, da bodo za to stranko glasovali tudi pristaši argentinskih komunistov — sledili Peronovemu nasvetu in glasovali strnjeno za Frondizija, potem je goto-
Ricardo Balbin
vo, da bo prihodnjo nedeljo zmagala opozicijska »Union Civica Radical Intransigente* in bo sedanjega začasnega predsednika argentinske republike, generala Aramburuja, zamenjal levičarski radikal Arturo Frondizii. Ce pa bo sklep argentinske komunistične stranke, da podprejo Frondizija, bivše Peronove pristaše odvrnil od tega, da bi delno ali v celoti glasovali za Frondizija, potem je v tem primeru pri-čskovati prepričljivo zmago bolj desničarsko usmerjene radikalne stranke «Union Civica Radical del Pueblo*, kd u-živa podporo tudi sedanje začasne vlade.
Arturo Frondizi
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiitiiiiitiiiiiimiitimiiiiiiiimiiiiiiuiii
 ......................................................................................................................................................  im........
OB VSIOEU V PETO LEJO NJEGOVEGA DELOVANJA
Zhor primorskih študentov «V. Vodopivec))
Izpod očaka Triglava je ne- penenjem po učenosti prihaja- stu in bolj sveži tistih, ki so filharmonije, Koper,, Piran spelo vse, kar želijo. Zbor
ugnano zašutnela Soča voda Vroče, neznano hrepenenje jo je gnalo v objem morja. Njen žuboreči spev je pojemal hkrati z bližino sinje obale. Sumeči napevi so se zlivali v mehkobo slavčkove pesmi. Tam doli na Vipavskem je v žametnem zraku plavala sladka pesem slavca in odmevala od Nanosa tja gor na Kras. V svoje veje so jo ljubeče u-jeli od burje stokrat počesani bori. Zaielesteli so in še v brinovih grmih je zabrnelo; melodija pa je šla dalje, čez krašlce ograde spet v toplo naročje neizmerne sinjine. združili so se vsi akordi in nastala je čudovita pesem, naša pesem...
Zaradi te pesmi so se fantje zbrali. Ko danes listam po kroniki Pevskega zbora primorskih študentov, ki nosi i-me primorskega skladatelja Vinka Vodopivca, katerega o-semdesetletnico smo pred kratkim proslavljali, ne vem, kje bi se ustavil: na vsaki strani je toliko življenja, toliko preproste študentovske prisrčnosti. Dirigent Toni Nanut je seveda še zmeraj emaestros tega zbora, Precej prvih članov zbora pa je samo še na starih slikah, Odšli so, Odšli so v tisto življenje, ki vsakega po svoje oblikuje, a vendar nikoli ne more človeku zabrisati rahlo otožnih spominov na skupno mladostno navdušenje. S Seboj so odnesli košček skupnega življenju. Navdušenje in ljubezen, ki so ju vcepili zboru, pa se lepo razcvetela in prenašata na vedno nove mlade ljudi, ki s hre-
j o od tam, kjer zahaja s loven, sko sonce.
Znova odprem kroniko, Berem na prvi strani; «...’Cinko-le'. Za mizo sedi nekaj fantov. Na obrazu jim bereš, da so študentje. Skušajo nekaj zapeti. Vino jih je ogrelo in razvnelo. In ker so Slovenci in povrh še Primorci, začnejo peti. Sprva jim noče in noče iti izpod rok, odnosno iz grl, toda kmalu se porazdele po glasovih in že zadoni razposajena pesem, ki poje o vin-cu in majoliki. Ta beseda pa je bi la iskra na suho dračje. Kmalu je vzplamtel ogenj, ki je zajel veliko število študentov iz vseh krajev naše sončne Primorske...»
Obrnem Ust: Kanal ob Soči, 24. aprila 195j Prvi javni koncert — Vrvi uspehi Prisrčen sprejem primorskega ljudstva. Naslednji dan nastop v Braniku. Sledijo gostovanja po Istri. Zbor postaja trdna skupnost...
Leto 1955. Prvi festival primorskih študentov,- Koper, Sežana, Dutovlje, Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerkno, Tolmin, Kanal, Nova Gorica, še isto pomlad Anhovo...
Leto 1956. Kanal, Sežana... Berem in doživljam. Prva pot zbora čez mejo. Sedaj ne berem več, le spomin mi oživlja nepozabne dni. Spomnim se Trsta. Sobota 5. maja F Trstu je pomlad na svojem zrnat goslavncm pohodu. Mi pa v plaščih; slečemo jih, seveda in se smejemo... Tekamo po Trstu, Mihec in Jakec; obledeli star i spomini tistih, ki so bili vsaj enkrat v življenju v Tr-
še tu hodili v šolo in še bolj Ankaran, Marezige... V jeseni Vinka Vodopivca ne bo smel
sveži tistih, ki imajo propust-nice in tistih, ki so tu doma.... Pomaranče in vrvež pri ženicah na Ponterošu... Naša »četa* je že pri Sv. Iianu. S topimo na oder. Nepričakovan sprejem! Naš pozdrav, nato pa pesem za pesmijo. Ljudje so prijazni in temperamentni. Gledajo nas s hvaležnostjo in zdi se mi, s ponosom, tja oder prideta dijak in dijakinja. Tržačana, Slovenca, Vsi smo ginjeni...
Misel me vleče naprej. Gorica! Ze ob samem imenu mi srce močneje vztrepeta... Popoldanski koncert. V dvorani so večinoma okoličani. Čutim, da se jim zdi skoraj neverjetno, da vidijo na odru petdeset mladih fantov, slovenskih visokosolcev s Primorskega. Na. šu vznemirjena srca se napolnijo z radostjo in srečo. Pevci so pozabili na ves trud in izgubljeni čas. Pesem gre od srca do srca. Pesem ne pozna meja. Pojemo tudi tisto lepo furlansko »Steiufis alpinis*. Poslušalci so navdušeni in zvečer se ponovi isto. Na o-dru nas pozdravi dijakinja — Benečanka. Ko petci zapejo še zadnjo »Nocoj, pa oh, nocoj*, me zadnje besede stisnejo za srce... «čez dolgih sedem let...* Kaj res šele čez sedem let? Nel Prveč lepo in domače nam je bilo v Trstu in Gorici, da bi Čakali sedem let. Govori se, da bomo mogoče šli ponovno med zamejske Slovence še to pomlad. Tega si srčno želimo!
Spet pogledam i kroniko in berem; Dvorana Slovenske
nova turneja od Nanosa do Snežnika: Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Brušenje, Košana.
Leto 1957. Renče, Nova Gorica! Izlet na Kras: koncert v Tomaju in Štanjelu, obisk groba Srečka Kosovela. Študentovski festival v Ljubljani, in koncert v 'čagrebu. Nastopi v Kopru in na Pivki...
Letos: Dosle, koncert v Trbovljah, za prihodnost pa lepi načrti...
Zaprl sem kroniko, ko sem tako na hitro preletel strani in vrstice ter naštel kraje, kjer je že pel zbor Vinka Vodopivca. Danes šteje zbor nad 50 pevcev. V štirih letih 'se je r.bor pod vodstvom Antona Nanutu dobro izpopolnil in tudi žel lepa priznanja. O njegovih naporih in uspehih je bilo že precej napisanega in celo newyorški aGlas naroda«, ki ga izdajajo ameriški Slovenci, je objavil precej dolg in lep članek o zboru skupno s sliko, ki predstavlja naše pevce pred spomenikom padlim borcem v Cerknem. Poleg samostojnih koncertov in so-delovanja na raznih akademijah in festivalih, je zbor večkrat nastopil v ljubljanskem radiu. Posneli so ga tudi v Kopru in » Trstu. Zbor stalno vadi in upa, da mu bo spomladi omogočeno, da se ponovno predstavi v Trstu in Gorici, V načrtu ima tudi gostovanja PO Primorskem in predvsem v Tolminu, Idriji in po možnosti v Cerknem. To je za sedaj se veda šele v noči tu, upajmo pa, da bo pevcem U-
manjkatt pri slovesnosti ob odkritju spomenika bitnonu Gregorčiču, ki bo letos jeseni.
Kar me je v Pevskem zboru primorskih študentov zmeraj navduševalo, je tista neprisiljena vesela družabnost in itu. dentovska sproščenost ter tisti ogenj ustvarjalnosti in velika ljubezen, pa široka in prisrčna povezanost z domačo grudo, Kadarkoli smo šli na Kras, nismo nikoli pozabili Srečka in njegovega groba tam v Tomaju. Jn veliki prijatelj zbora, komponist Alojz Srebotnjak, je prav za ta zbor uglasbil več Kosovelovih pe-
smi. Najlepše je bilo zmeraj takrat, ko so fantje po končanih koncertih zapeli v postit-niški sobi, na kakem dvorišču ali v kuliinji ter v nevezanem pogovoru s preprostimi ljudmi doživeli marsikaj lepe. ga.
Neizpodbitno dejstvo je, da Pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec* predstavlja danes edino vse-primorsko poklicno kulturno-umetniško ustanovo. Naj zaključim z besedami kronista, ki je ob koncu prvega leta de. lovanja zbora napisal takole; niz precej divjega kolektiva, ki ni imel še nobenih organiziranih prvin, je polagoma nastal kolektiv, ki je kljub vsemu že močno zaživel življenje, ki smo ga vsi tiho čutili. Opazili smo, da nam to nekaj pomeni, biti pevec našega zbora! Nekako mimogrede in podzavestno smo se zavedli, da pač predstavljamo nekaj, kar ne sme propasti, ampak mora nadaljevati s svojim delom in s svojimi uspehi.»
TOMAŽ PAVSIG
illMiiiiiiiiiiimiiiiiimitMiiMiiiitiiiiiifiiiimiiiitiiiiiiimmiitiiiimmmiiiiiiiiiiiiimiilMHliiill«
Zakaj ste prenehali s tipkanjem po stavku,- s...pod takimi pogoji in brez vaše pomoči ne bom v stanju plačati prvega niti osebja...»7,
Goriško-beneškl dnevnik
OB 83. OBLETNICI ROJSTVA
Zveza Svobod
odlikovala prof. Emila Komela
Pred petimi dnevi je praznoval 83. obletnico rojstva naš priznani goriški skladatelj in pevovodja prof. Emil Komel. Njegovo ime bo ostalo kot simbo' dobe kulturnega in narodnostnega preporoda slovenske Goriške, saj je imel prav on največ zaslug, da se je na Goriškem v tolikšni meri začelo gojiti zborovsko petje. Takrat, pred petdesetleti-mi leti, ni bilo pri nas niti dovolj pevovodij in kasneje niti dovolj pesmi za vse šte vilne zbore, ki so nikli vsepovsod. Zanvaljujoč neutrudnemu delu Emila je slovenski pesem zaživela in ni zamrla niti v času fašističnega režima; živela je, ker je z nlo živel in utripal tudi naš slavljenec. Po drugi svetovni vojni je bil prof. Komel, ceprao že v častitljivi starosti, med prvimi, ki so zagrabili za delo in oživili kulturno življenje v Gorici; vodil je z uspehom goriški zbor, ko mu je bilo že več kot 70 let in se posvetil organizaciji Glasbene šole, ker je čutil, da ne mo re stati ob strani svojim ljudem, ki so po tolikem trpljenju vendar lahko vnovič svobodno zadihali in dali duška kulturni dejavnosti, predvsem zborovskemu petju, katerega ponovni vzpon je bil na Goriškem dosežen v nemajhni meri prav zahvaljujoč pevovodji in skladatelju Emilu Ko. melu.
Ob njegovi visoki življenjski obletnici je bila včeraj v Gorici majhna svečanost, ki jo Je slavljencu priredila Zveza prosvetnih društev. Ob tej priliki je prof. Cene Matičič v imenu glavnega odbori Svobod in prosvetnih društev republike Slovenije izročil prof. Emilu Komelu zlato odlikovanje II. stopnje za zasluge, ki jih je storil slovenskemu narodu. V pozdravnem govoru je nato zastopnik najvišjega organa Zveze Svobod in prosvetnih društev še tak.t-le obrazložil visoko odlikovanje:
»Vaše življenje, dragi jubilant — polno premagovanja in trpljenja in nesebičnega nad pol stoletja trajajočega dela — je rodilo plodove, katerih sadove uživamo mi vsi, uživa ves slovenski narod.-Naš slo venski narod je sicer majhen po številu; po požrtvovalnost! in plodovitnosti ter nesebičnemu delu naših najvidnejših mož, med katere po vsej pravici prištevamo tudi Vas, dra gi jubilant, pa eden vidnejših kulturnih narodov sveta. Zato sprejmite iskrene čestitke vse kulturne javnosti Slovenije, k. Vam želi se mnogo let prijetnega in plodovitega življenja.*
V imenu goriških Slovencev in SKGZ ter ZSPD sta izrazila slavljencu priznanje za vso dolgoletno dejavnost med tukajšnjim ljudstvom tudi Miladin Černe in Viljem Nanut ter mu želela, da bi ostal še dolga leta med nami živ in zdrav.
Plodno delo društva štandreških kmetov
Zelenjavo vozijo sami na tržaški trg
Tudi letos je bil obračun društva aktiven - Pogovorili so se tudi o bolniškem zavarovanju in kmečkih pokojninah - Smetišče še vedno največji vir dohodkov
Nadvse uspel dijaški predpustni ples
Letošnji predpustni ples, ki ga je priredil lelub »Simon Gregorčič« je privabil v Prosvetno dvorano mnogo ljudi iz mesta in z dežele. Odličen orkester je vse do jutra zabaval številne plesalce in vsi so prišli na svoj račun,- stari in mladi. Društvo je poskrbelo tudi za dobro vino in prigrizek, med odmorom pa tudi za več zabavnih točk (za kraljico srčkov je bila izvoljena Eda Lutman iz Sta-n-dreža, tako, da se gostje nikakor niso utegnili dolgočasiti.
Društvo goriških srednješolcev in akademikov «Simon Gregorčič« se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je letošnji študentovski ple« tako dobro u-sipei.
Tudi letošnjega občnega zbora, ki je bil že osmi zapovrstjo, so se člani Društva neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standreža udeležili v tako velikem številu, da je bila kino dvorana, v kateri so se zbrali, skoraj pretesna.
Po prečitanju zapisnika lanskoletnega etičnega zbora, ki se je prav tako vršil 14. februarja, je predsednik društva Dušan Brajnik prečital letno poročilo, iz katerega je bilo raizvidno celotno delovanje tega resnično vzornega kmečnega društva na našem področju.
Uvodoma je omenil smetišče, ki je eno največjih finančnih virov društva, in tudi nekatere nepravilnosti, ki jih je bilo pri njegovem delovanju opaziti in katere bo moral novi odbor odstraniti, toda to bo dosegel z dobro voljo vseh članov pa tudi delavca, ki je zaposlen na smetišču. Glede najema letališča za košnjo ni mogel predsednik zbranim članom povedati še ničesar točnega, ker so še vedno v teku pogajanja med novim najemnikom letališča Gionchettijem in njegovimi lastniki; društvu je znano le to, da je Gionchetti ob prevzemu letališča obljubil, da bodo tudi letos na njem kosili isti ljudje kot doslej, ter je pri tem seveda mislil na Standrežce in Sovo-denjce. Društvo štandreških kmetov je bilo sicer na dražbi zastopano, vendar je bila najemnina previsoka. Govornik je nadalje opozoril prisotne, naj v bodoče bolj uporabljajo mešana gnojila, ker se je v marsikateri državi pokazalo, da je uporaba takšnih gnojil koristnejša za rastline. Društvo je v preteklem letu nabavilo tudi dvoje vprežnih grebelj in popravilo vrsto strojev, ki so last društva, vendar naj člani v bodoče bolj pazijo nanje, ker je i-melo društvo zaradi večjih popravil precej nepotrebnih stroškov. Društvo je nabavilo tudi izdatno količino semenskega krompirja iz Holandije, toda prvo pošiljko so morali zavrniti, pa tudi druga ni bila takšna, da bi bili lahko z njo popolnoma zadovoljni, zaradi tega so naročili nekaj krompirja iz Šempetra v upanju, da'bo "dobro obrodi)
Predsednik je nato govoril tudi o pritožbi štandreških kmetov na oblasti, ki so dvolastnikom prepovedale prehod z vprežno živino pri Rdeči hiši. Cez omenjeni blok pa je bilo Standrežcem vedno najbolj ugodno pripeljati drva s Stare gore in drugih bližnjih krajev, kjer imajo svoje gozdove. Zaprosili so oblasti, da bi vsaj en zimski mesec dovolili uporabljanje omenjenega bloka, toda doslej že niso prejeli nobenega odgovora.
V lanskem letu se je društvo lotilo prodaje zelenjave v Trst. Kot je znano, gojijo Standrežci vedno več zelenjave, ki jo pošiljajo na tržaški trg. Doslej so blago izročali domačim trgovcem, lani pa se je društvo odločilo, da bo poskušalo z neposredno prodajo blaga; zelenjavo je izročilo domačemu trgovcu, ki je potem obračunal le potne stroške, ves ostali zaslužek pa je izročil društvu. Kljub temu, da je bila letina slaba, je vodstvo društva spoznalo, da bi z neposredno trgovino imeli Standrežci precejšnje koristi, vendar pa bi si moralo društvo čimprej nabaviti lastno vozilo, o čemer bo odločil nov odbor društva.
V poročilu je nadalje predsednik omenil, da hočejo lastniki cerkvene zemlje samovoljno in proti zakonu povišati najemnino za zemljišča, ki jih imajo v oskrbi štan-dreški kmetje. Da se to ne bi primerilo naj se prizadeti seznanijo z zakonom, ki ureja najemniška odnose, ker bodo le tako lahko preprečili samovoljno ukrepanje nekaterih oseb. Obvestil je tudi prisotne, da je bil pred kratkim o-dobren nov kontingent aa
uvoz živine iz Jugoslavije in naj se vsi tisti, ki si želijo nabaviti živino, čimprej zglasilo pri odboru društva. Društvo se je tudi pozanimalo za povračilo škode, ki so jo štandreški kmetje utrpeli zaradi lanskega mraza, toda o-cenjevalci so bili mnenja, da škoda ni bila 50-odst., zato je društvo prejelo le nekaj strupa za črve. Ob zaključku svojega poročila pa je Dušan Brajnik izrazil še zadovoljstvo štandreških kmetov nad uvedbo pokojnine za kmete ter se v svojem imenu in v imenu odbornikov zahvalil članom za sodelovanje in pomoč pri razvoju društva. Sledilo je še več poročil: tajniško, nato poročilo odseka za trgovino, odseka, ki se ukvarja s smetiščem, poročilo gospodarja ter blagajniško poročilo, ki ga je podal odbornik Milko Gulin. Pohvalil je odbornike za trud, ki so ga žrtvovali v korist društva, in izrazil zadovoljstvo nad aktivnim obračunom društva, ki je tudi lansko leto doseglo lep napredek. Nato je podrobno navedel vse izdatke in dohodke društva in tako smo izvedeli, da Društvo neposrednih obdelovalcev ni pozabilo na domače prosvetno društvo in Juventino in obema določilo tudi finančno
pomoč.
K besedi so se oglasili še pregledniki, ki so potrdili, da je bilo knjigovodstvo društva kar najbolj skrbno vodeno, posebno pa je bilo zgledno računovodstvo društva.
Največ diskusije je bilo posvečene novi dejavnosti društva; neposredni trgovini z zelenjavo. Večina prisotnih je izrekla željo, da se društvo tudi naprej trudi za neposreden stik s trgom, ter si po možnosti nabavi tudi tovornik, ki bi prevažal blago članov na tržaški trg.
K besedi se je priglasil tudi predsednik štandreške kmečke bolniške blagajne Dominik Nanut, ki je omenil skorajšnje volitve v bolniške blagajne in seznanil prisotne z dogovorom federacije v Gorici s kopališči v Gradežu, kamor bo lahko odšel na zdravljenje pod skromnimi pogoji vsak zavarovanec,-
Obgni, rbor se jp zaključil z izvolitvijo novih odbornikov, ki bodo v letošnjem letu vodili društvo. Izvoljeni so bili: Dušan Brajnik. Mirko Gulin, Peter Budal, Cvetko Brajnik, Viljem Zavadlav, Vladimir Zavadlav, Jožef Pavletič, Andrej Pavlin, Emil Briško. Leopold Lutman in Mirko Marvin. Posamezne funkcije v društvu si bodo novoizvoljeni razdelili na prihodnji seji društva.
Danes popoldne trgovine zaprle
Goriška zveza trgovcev sporoča, da bodo danes, zadnji dan pusta, vse trgovine popoldne zaprte. Bari in kavarne pa bodo lahko ponoči odprte, le če so lastniki pravočasno vložili prošnjo na pristojni policijski urad.
- KINO -
CORSO. 16.30: »Lepe. toda u-boge«, M. Allasio, R. Salva-tore.
VERDI. 16.30:	«Poči‘nice	na
Ischii«, N. Gray, V. De Sica, v cimemascopu in v barvah.
VITTORIA. 17.00: »Večna melodija«, C. Wilde, M. Obe-ron, v technicolorju. CENTRALE 17.00: «Ogenj nad Jangcekjangom«, W. Hart-ler.
MODERNO. 17.00:	»Zmaga
nad morji«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Urbani - Alb:- -nese, Ul. Rossini 1, tel, 24-43.
"BMP
'O
Italijansko nogometno prvenstvo
Jnventnsovi zasledovalci zaostajajo Triestinini v B ligi pa napredujejo
Eenoa in Atalanta še nista obupali ■ Sampdoria si je poslabšala položaj
Zaslužen poraz Triestine v Pratu
Površen pogled na lestvico A lige pravi, da se v 21. kolu prvenstva ni zgodilo nič posebnega. Toda to je res samo delno. Vrstni red na vrhu im koncu, t. j. na dveh bistvenih poljih,' je ostal sicer isti, toda izidi posameznih tekem so vendarle povedali več, kot se je pričakovalo.
Začnimo pri dnu. Genoo in Atalanto smo takorekoč že obsodili na izpad in prognozi zanju sta bili tudi za minulo nedeljo negativni, tembolj, ker sta morali nastopiti na tujih terenih in proti nasprotnikoma kakršna sta Bologna Napoli. Toda obsojenca
na smrt sta pokazala, da se nikakor še nista sprijaznila z misiijo, da bi zapustila sedanjo družbo. Oba sta prinesla domov po eno točko, katerih vrednost je predvsem v dejstvu, da je morda res še prezgodaj za pisanje nekrologov in za postavljanje nagrobnih spomenikov. Tako Genoa kot Atalanta sta se namreč borili kot enakovredna nasprotnika brez vsakih
psiholoških kompleksov, kar je lahko tudi vsem njunim preostalim nasprotnikom resen opomin, da ju ne kaže podcenjevati. Bologna je bila na primer trikrat v vodstvu in vsakokrat je borbeni Genoi uspelo izenačiti, pa čeprav je Bologna nastopila v svoji najboljši postavi in čeprav sta Maschio in Vukas igrala kot v njunih najboljših dneh. Atalanta pa si je celo privoščila luksus, da je sredi Neaplja vodila ves prvi polčas z 1:0 in nato 3’ pred koncem tekme izenačila z golom Longonija, ki je pravično nagradil njeno požrtvovalnost.
Ce se je torej položaj Ge-noe in Atalante vsaj v psiho-loško-moralnem pogledu izboljšal (toda izboljšal se je tudi materialno!) pa se je znatno poslabšal za Samp-dorio in delno tudi za Udi-nese, medtem ko je za Spal in Lazio kljub porazoma ostal bistveno nespremenjen.
Sampdoria je izgubila doma proti Milanu z rezultatom 2:0, za katerega ni nobenega vrednega opravičila. Milan je bil boljši, čeprav je velik del tekme igral s poškodovanim igralcem. Oba gola zanj je dosegel debutant Danova.
V Vidmu je bilo drugače. Udinese je rešila točko, po prikazani igri pa bi zaslužila zmago. Glavno krivdo za to, da je ni. imajo vsekakor njeni napadalci, posebno Bet-tini im Lindskog, ki sta zapravila celo vrsto najugodnejših priložnosti. V tehničnem pogledu pa je seveda prevladovala Fiorentina in ni dvoma, da bo potem, ko bodo okrevali njeni bolniki, še zmagovala in navduševala ljubitelje nogometa po Italiji, kajti Cervato (po sili razmer srednji krilec), Montuori, Julin-ho in Gratton so še vedno veliki igralci. V ostalem pa je zaradi neodločenega rezultata zaostala še za eno točko več za Juventusom, kar velja tudi za Napoli in tudi za Padovo, ki je v Milanu sicer iztrgala Interju točko, kar pa utegne biti premalo za uspešno zasledovanje Ju-ventusa, ki je s predvideno domačo zmago nad Spalom pospešil korake proti cilju.
Neodločen rezultat brez golov v Milanu je sam zase morda tudi pravičen, vendar pa
ostaja odprto vprašanje, če ne bi bil ob sojenju kalkšmega
drugega sodnika bistveno dru gačen. Dejstvo je namreč, da jugoslovanski mednarodni sodnik Lemešič, ki je imel igro sicer čvrsto v svojih rokah, ni priznal gola (ali vsaj dozdevnega gola), ki naj bi ga dosegel Inter proti koncu prvega polčasa, ko je vratar Padove odbil žogo, ki je po splošnem mnenju in menda celo pri naknadnem priznanju Padovancev samih, že prešla
belo črto. In še bi se lahko rezultat bistveno spremenil, tokrat v korist Padove, če bi Lemešič priznal dve očitni e-najstm etrov ki	v kazenskem
prostoru Irjterja.
Rezultati ostalih tekem so bili predvideni in za lestvico bistveno nepomembni. Ales-sandria je zasluženo premagala Verono, Roma Torino. La-nerossi pa je premagal Lazio z 11-metrovko po grdi in tudi grobi igri-.
* * *
V B l>igi so se stvari razvijale tokrat bistveno drugače kot v A ligi. Medtem ko je v A ligi Juvenitus z avtorito priznanega, čeprav še nekronanega prvaka, nadaljuje pot do cilja, pa je Triestina orna-
IIMII Hill Ulil II llllllll IIIHIIIIIII lllllllll Ulil IIIIII
MLADINSKI TENIS
Izžrebane 4 cone za pokal «GaIea>
PARIZ, 17. — Organizacijski odbor teniškega tekmovanja za pokal Galea, ki se je včeraj sestal v Parizu je 16 prijavljenih držav razdelil v 4 cone. Prvič se bosta tekmovanja udeležili tudi Sovjetska zveza in Poljska. Cone so naslednje:
Nemška cona: Češkoslovaška, Belgija, Nemčija, Luksemburg. (V I. kolu; CSR - Belgija, Luksemburg - Nemčija);
Avstrijska cona; Avstrija, Španija, Poljska, Jugoslavija. (V I. kolu; Jugoslavija - Avstrija, Poljska - Španija);
Italijanska cona: Holandska, Italija, Monaco in SZ (V I. kolu: Holadska - SZ, Monaco -Italija);
Romunska cona:	Francija,
Madžarska, Romunija, Švica, (V I. kolu; Švica - Romunija, Madžarska - Francija).
Iz vsake cone se bo kvalificirala za finale po ena država. Izločilna srečanja morajo biti zaključena do 27. julija. Finale bo v Vichiju v Franciji od 31. julija do 4. avgusta.
gala že pri prvi oviri na tujem igrišču, in če sta si Genoa in Atalanta popravili kosti, si jih Parma s porazom in Novara z neodločenim rezultatom na svojih tleh prav gotovo nista.
S T-riestino se je zgodilo tako, kot- so količkaj objektivni opazovalci tržaške enajstorice tudi pričakovali. Njen poraz nas zaradi tega ni prav nič presenetil, presenetil pa nas je visolki rezultat 3:0, ker se je naš pesimizem nanašal bolj na napadalno vrsto kot pa na obrambo, v kateri je bilo u-pravičeno računati vsaj na Bandinijevo nesporno kvaliteto. Če je torej Triestina kljub temu morala pogoltniti 3 gole. potem je to samo dokaz, da je igrala skrajno slabo, slabše proti vsem predvidevanjem Vsa poročila, so si namreč e-dina v tem da Triestina z ničemer ni upravičila svojega položaja in seveda tudi ne svojih ambicij — ki so predvsem ambicije vodstva.
Vso odgovornost za poraz nosi v glavnem krilska vrsta, ki praktično sploh ni obstajala in to ne samo kot vrsta pač pa tudi v individualnem smislu. Za Vargliena pravijo da ni bil niti senca samega sebe in da je sam odgovoren za dva gola. Rimbaldo in Tu-lissl nista bila kos svojim direktnim nasprotnikom, ožja o-bramba pa je bila skrajno nezanesljiva z B a mlini jem vred. Napad je igral v prvi vrsti brez volje, seveda brez opore kri'1-ske vrste, povrhu pa še z bolnim Petrisem in proti o-brambi, ki je imela v Carlot-tiju nepremagljivega vratarja.
Prato, ki je v prvi tekmi v Trstu izgubil s 6:1. je ime1, tako seveda proste roke in če bi ne imel smole, bi lahko zmagal še z večjo razliko, saj sta dve njegova strela odbila od droga. Sicer pa je treba priznati, da bi Triestina izgubila verjetno tudi če bi igrala bolje, kaijti domače moštvo je zaigralo res dobro. Triestini zaradi tega ne preostane drugega kot požreti
grenek zalogaj, prihodnjič f-grati bolje, predvsem pa nekoliko bolj sploštljivo gledati druge, ki so v besedah
morda bolj skromni, dejansko pa bolj upravičeni aspiranti za prvo mesto.
Pri tem mislimo predvsem na Bari m Venezio, ki sta s tujih igriščih prinesla po eno točko in na Modeno, ki se je z domačo zmago nad Brescio tesno približala vodilni skupini. Ze prihodnja nedelja bo pokazala kdo od teh treh je Triestini najnevarnejša, za sedaj pa bi skoraj upali trditi, da bo Triestini čeiz teden dni delal dražbo Bari. Če se to ne bo zgodilo bo to seveda .pomenilo, da bo Triestina prinesla iz Valdagna Vsaj eno
točko.
A LIGA
REZULTATI •Alessandria-Verona ♦Bologna-Genoa •Inter-Padova •Juventus-Spal •Lanerossi-Lazio •Napoli-Atalanta •Roma-Torino Milan-* Sampdoria •Udinese-F iorentina
3:1
3:3
0:0
3:1
1:0
2:2
2:0
2:0
1:1
Juve Padova 21 11 Napoli 21 11 Fiorent.
Laner.
Roma Aless.
Inter Verona Milan
Bologna 21 Torino 21 Lazio 21 Spal 21 Samp. 21 Udinese 21 Atalanta 21 Genoa 21
LESTVICA 21 16 1 4 46 2« 33 6 4 37 22 28
21
21
21
21
21
21
21
5 10 7 6
6 44 2* 26 5 33 25 25
7 30 26 n3
5 26 21 23
6 24 20 22 S 21 20 21
5 32 35 21
6 33 24 20 0 33 30 20
7	8	25	29	19
6	9	25	39	18
6	9	20	35	18
8	9	30	39	16
6	10	29	35	16
9	9	17	35	15
8	10	30	44	14
B LIGA
REZULTATI •Cagliari-Palermo •Catania-Venezia •Lecco-Messina •Novara-Como •Prato-Triestina •Sambenedettese-Parma * Monza-Marzotto •Taranto-Bari •Zenit Modena-Brescia
1:1
1:1
1:1
0:1
3:0
3:1
1:1
1:1
1:0
LESTVICA Triesfin. 21 12 5 4 44 18 29 Bari 21 10 Venezia 21 10 Monza 21 9 Modena 21 8 Marzott. 21 11 Como 21 8 9
7
8 7 5 5 5
5
6 3 3
Brescia 21 Palermo 21 Prato 21 Taranto Catania Lecco Messina Samb. Cagliari 21 Novara 21 Parma 21
21
21
21
21
21
4 31 18 V
5 22 16 2« 5 27 19 25
4 28 22 25
8 30 26 24
5 18 12 24
7 35 22 23
6 19 21 22
9 21 27 20 9 15 19 15
8 19 25 H
8 13 23 II
9 12 24 17 .	9	16	24	17
4	11	19	27	1«
9	9	18	27	15
7	11	16	33	13
X, 1 1 X, 1 2 X, 1 X — 1, X
Stolpec TOTOCALCIO: 1 X
Kvote: 13 točk — 4.000.000 Mr,	12 točk	— 198.000	lir.
Stolpec TOTIP: 2 1, 2 X,	X	X, 2 1,	1 X, 2 X
Kvote: 12 točk — 0 (nihče	v	Italiji ni dosegel	12 točflč)*
11 točk — 980.000 lir,	10	točk —	52,500 lir.
iiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mimi um ii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiitiiiiMiinifi Riitvi iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiii
Mladinski nogometni turnir v Viareggiu
Sampdoria zmagovalec »Pustnega pokala 1958“
V finalu je premagala Fiorentino z 2:0 - V srečanju za 3. mesto Udinese premagala Lanerossi z 2:0
VIAREGGIO, 17. — S finalnima tekmama za prvo in tretje mesto, se je danes zaključil v Viareggiu mednarodni mladinski nogometni turnir za »Pustni pokal 1958». Zmaga je pripadla mladi enajstoric' Sampdorie, ki je v finalu premagala Fiorentino z 2:0, tretje mesto pa je osvojila enajsterica Udinese, ki je premagala Lanerossija iz Vicenze tudi z 2:0.
Končni vrstni red prvih štirih je naslednji: 1. Sampdoria, 2. Fiorentina, 3. Udinese, 4. Lanerossi.
UDINESE - LANEROSSI 2:0 (0:0)
Udinese: Del Blanco; Bacca-ri. De Piero; Michelazzi, Cu-
Zaključena tekmovanja za pokal «3 Tre»
Švicar	Forrer
in	zmugovulec kombinaciji
Pokal «3 Tret osvojila ekipa Italija A v sestavi Pompanin, Alberti in G. Burrini
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 17. — 22-letni Švicar Wil)y Forrer je zmagal v smuku, s katerim se je v nedeljo zaključilo tridnevno mednarodno smučarsko tekmovanje ,v alpskih disciplinah «3 Trč«. Forrer si je s to zmago priboril tudi prvo mesto v veliki kombinaciji pred Ameri-kancem Corcoranom in Avstrijcem Gramshammerjem tet pred Italijanoma Pompaninom in Albertijem.
V ekipni klasifikaciji za pc-kal «3 Tre« je bila prva Italija A v sestavi Pompanin, Alberti, G. Burrini z 31.19 točkami pred Švico, Avstrijo, Bolgarijo, Italijo B, Italijo D, Italijo C in Jugoslavijo.
Proga za smuk jo bila .dp»-ga 3022 m, imela je 787 višinske razlike in 7 usmerjevalnih vratc.
Forrer, ki je v slalomu izgubil precej točk za kombinacijo, se je zavedel, da lahko osvoji prvo mesto v kombinaciji te če zmaga z velikim paskokom. Zato je voz-1 izredno drzno, obenem pa tudi skrajno zanesljivo in nje^ gov čas je bil skoraj za a” boljši od časov, ki sta lih dosegla Alberti in Gramsham-mer. Forrer je s tem potrdil svoj uspeh v Badgasteinu m sodi danes nedvomno med najboljše alpske smučarje n.
svetu. Amerikanec Corcoran se je uvrstil na četrto mesto s čimer je ohranil v kombinaciji drugo mesto skupno z Gramshammerjem, novo na-do avstrijskega smuča rstva Zelo lep uspeh so dosegli V smuku tudi Italijani. Alberti je bil drugi, brata Burrini peta iin šesta, Pompanin sedmi iitd. Presenetljivo dober je tudi plasma Bolgara Dimitrova (9.), ki je v kombinaciji na
5. mestu.
Vrstni red v smuku: 1. Forrer (šv.) 1’56”7;	2.	Aiberu
(It.) in Gramshammer (Avst ) 1’59”5; 4. Corcoran (ZDA) 2' 00”9; 5. Burriind G. (It.) 2’01”;
6. Burrini B. (It.) 2'01”2; 7. Pompanin (It.) 2’01”5; 8. Ai gner (Avst.) 2’03”3; 9. Dimitrov (Bolg.) in Schaller (Avst., 2’03”4, itd.
Vrstni red v kombinaciji:
I. Forrer 5,20;	2. Corcoran
(ZDA) in Gramshammer 7,18: 4. Pompanin (It.) 8.58: 5. Al-berti (It.) 9,49;	6.	Dimitrov
(Bolg.) 10,92; 7. Burrini (It.)
II,31; 8. Burrini G. (It.) 13,12; 9. Zulian (It.) 14,39; 10. Tor-darsson (Isl.) 15,95.
Vrstni red ekip:	1.	Italija
(Pompanin, Alberti, Burrini G.) 31,19;	2. Švica (Forrer
Mottet, Gruenenfelder) 43,17; 3. Avstrija (Gramshammer. Wiedmann, Aignec) 46,70; 4. Bolgarija (Dimitrov, Varoch-kin, Angelov); 5. Itaiija B
(Burrini B., 6. Italija D.
Gartner, Donei)'
Skoki za pokal Campari
ZandoncI (It.) prvi Oman (Jug.) sedmi
CORTINA D’AMPEZZO, 17. — Na včerajšnjih sKakalnih tekmah za «Poical Campari« je zmagal Italijan Zandonel s. slkokoma 77 in 78 m pred rojakom Penacchiom. Od Jugoslovanov je bil najboljši Oman, ki je zasedel 7. mesto s skokoma 72,5 in 74,5 m. Rogelj ni skakal, ker se je poškodoval na treningu. Gorjanc se je uvrst.l na 17. mesto, Rc-jina pa na 22. V soboto se je na treningu pripetila nezgoda tudi Omanu, ki je med poletom izgubil smučko in nato srečno pr;stal z eno gamo.
Vrstni red prve desetorice: Zamdomel (It.) 223 točk (77 -78 m); 2. Penacchio (It.) 218,5 (75,5 . 75 m), Charland (Kan.) 215	(73.5 - 75	m);	4. Aimoni
(It.) 213,5 (74 -	75,5	m); 5.	Pe-
rin	(It.) 207,5	(71	- /3,5	ml
6. D» Zordo (It.) 205,5 ( 65,5 -78	m); 7. Oman	(Jug.)	203
(72.5 . 74,5).
8. Fischer (Nem.) 200,5 ( 72, 70,5 m), 9. Eiliabruniner (Nem.) (73,5 . 66), 10. Witting (Nem.) 199 (71 - 71,5).
nin, Rosano; Raise, Benedetli, Tevisin, Giacomini, Brochetta.
Vicenza:	Moretti; Sarde,,
Gianesello; Battagli, Panzans-to, Demani; Albertini, Rossi. Fusato, Lora, Chirardello.
Tekmi je prisostvovalo 3.000 gledalcev. Igro je v znatni meri oviral blatni teren. Čeprav je Lanerossi imel skoraj Ves čas terensko premoč, je zmaga pripadla vendarle mladim furlanskim nogometašem, ki so bili mnogo bolj praktični pred vrati. Prvi gol so dosegli v 31’ prvega polčasa, ko je Moretti kratko odbil strel Broe-chette nato pa je Raise poslal žogo v mrežo. Drugi gol je dosegel v 14’ drugega polčasi Tevisin s strelom s kakih 30 metrov.
SAMPDORIA - FIORENTINA 2:0 (0:0)
Sampdoria: Sardeiii; Tom-masi, DTAsserto; Delfino, Na-dalin. De Grassi: Bolzoni. Mera. Massa. Recagno, Giordano.
Fiorentina: Paolicchi; Mar-tinelli, Fiaschi; Golfarini, Con-fiantini, Tonnoni; Simoni, Mo rini, Creatti, Casini II., Do Morosi.
Sampdoria je zmago v celoti zaslužila, čeDrav je glede na prejšnje visoke zmage veljala za favorita enajsterici Fiorentine. Težek teren Florentincem ni bil pogodu, bolje pa so se znašli na njem žično močnejši Genovežani, ki so prevladovali že v prvem polčasu, v drugem pa svojo terensko premoč uveljavili z dvema goloma, čeprav bi jin lahko dosegli še več. PoseD-no se je pri Sampdom odlikoval napad, pri Fiorentini pa Gonfiantim, Greatti in Paolicchi, ki je bil tudi nagrajen kot najboljši vratar turnirje. Kot najboljši igralec je prejel nagrado Mora od Sampdorie.
NOGOMF.T
Argauer hoče Ocwirka
GENOVA, 17. -r— V zvezi s člankom, ki ga je zvezni kapetan avstrijske nogometne reprezentance Argauer objavil
v listu «Bild Telegraf« in * katerem pravi, da je naklo* njen Vključitvi Ocwirka v av” strijsko reprezentanco za sv«;
tovno prvenstvo, da pa
bi
moral priti Ocwirk na DunW najkasneje do 21. maja, je tal’ nik Sampdorie danes izjav« da ni vodstvo Sampdorie V1*" jelo doslej nobene prošnje tem smislu. Tajnik Canale J® dodal, da bo 25. maja italij*®’ sko prvenstvo v polnem tekd in da trenutni položaj SafflP dorie gotovo ni takšen, da W mogla odstopiti Ocivirka Pr6<^ zaključkom prvenstva.
KOLESARSTVO  ____
Etape kolesarske dirke po Avstriji
DUNAJ, 17.	—	Kolesar#*
dirka po Avstriji, ki bo **
6. do 12. julija in ki bo dol! 1298 km, bo imela nasledil etape; 6. julija Dunaj -Eise? stadt - Gradec (210 km), ,* julija Gradec - Spittal <*,j km), 8. julija Spittal - ^ am See (ali Saalbach) s Pr, lazom Grossglockner (150 Krn{’
9. julija Zeli am See ali Saj bach - Innsbruck (150
10. julija Innsbruck - C burg - Ried (v dveh P0., etapah — 242 km). 11. jul!£ Ried - Linz (84 km), 12-.* lija Linz - Dunaj (186’ kmh
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT •
Tf»<
KINOPROSEK-KONIOVfl
predvaja danes 18. t. °1; ob 19.30 uri Lux film*
«Gasilci iz Viggiii>
Igra TOTO’
hiiw tta Cntinah
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni filn,:
«Princ in
Igrajo: JAMES DONA LD in JEAN KENT
VLADIMIR BARTOL
ALA
Plahi obrazek se je prikazal pri okencu; potem so se odrla nizka, tesna vratca. Trda roka je pograbila deklico za za-sstje in jo potegnila iz ute.
Halima se je tresla po vsem telesu. »Zdaj je po meni,» je jmislila. Poveljnik tujcev, ki so se bili prejšnjega dne pri-ružili karavani, je držal črno obvezo v rokah. Vodja karavane tu je pomignil in mož je, ne da bi spregovoril, položil deklici ito čez oči in ji jo je na temenu čvrsto zavezal. Potem je ijahal konja, potegnil deklico k sebi v sedlo in jo zakril s ,ojo široko haljo. Z vodjem karavane sta izmenjala nekaj be-«d. Nato je pognal konja v dir. Halima se je stisnila v maj-en kupček in se strahoma privila k jezdecu.
Zmerom bliže je bilo slišati šumenje hudournika. Nekje > obstali in jezdec se je z nekom na kratko pogovoril. Potem s spet spodbodel konja. Toda zdaj je jezdil počasneje in oprez-eje in Halimi se je zdelo, da mora biti pot zelo tesna in da lora peljati tik ob gorskem potoku. Hladno je zavelo iz glo-Lne in groza ji je ponovno stisnila srce.
Spet so obstali. Halima je slišala kričanje in rožljanje in
0 so znova prešii v dir, Je pod aopiti zamolklo zabobnelo, rejezdila sta hila most čez hudournik.
Kar je prišlo potem, se Ji je zdelo kot pošastne sanje, lišala je krik in vik, kot da bi se prepirala cela vojska mož. ezdec je razjahal, ne da bi jo izmotal iz svoje halje. Pohitel
1 z njo zdaj po ravnem zdaj po nekih ttopnioah, doki er *e
ji ni zazdelo, da se je okrog nje močno stemnilo. Nenadoma je odgrnil haljo in Halima je začutila, kako so jo pograbile druge roke. Stresla se je skoraj v predsmrtni grozi. Človek, ki jo je bil prevzel jezdecu, se je komaj slišno zahahljal. Odhitel je z njo po nekakšnem hodniku. Nenadoma jo je objel čuden hlad, kot da bi prišla v podzemeljsko klet. Poskušala je, da bi ničesar ne mislila. Toda ni se ji posrečilo. Zdelo se ji je, da prihaja zmerom bliže zadnjemu in najstrašnejšemu trenutku.
Mož, ki jo je držal v naročju, je začel z eno roko tipati po steni. Dotipal se je nekega predmeta in z njim krepko zamahnil. Olasno je odjeknil udarec po pokrivata.
Halima je vrisnila in se skušala iztrgati možu iz rok, Ta pa se je posmejal in rekel skoraj	ljubeznivo;
»Ne tuli, pavijanček! Nihče te ne	bo odrl.»
Zaškripalo je železje in Halima je	videla skozi	obvezo	na
očeh, da se je spet začelo svetlikati. »V	ječo me bodo	vrgli,«
je pomislila. Pod njo je zabobnelo vodovje. Zadržala je sapo.
Slišala je cepetanje bosih nog. Nekdo je pristopil in mož, ki jo je držal, jo je prepustil prišlecu.
»Tu jo imaš, Adi,» je dejal.
Roke, ki so jo zdaj sprejele, so bile silne kakor levje šape in čisto gole. Tudi po prsih je moral biti gol. Čutila je to, ko jo je dvignil k sebi. Biti je moral pravi velikan.
Halima se je vdala v usodo. Brezvoljno je spremljala, kar se je poslej dogajalo z njo. Mož je stekel z njo čez nekakšen prožen mostiček, ki se Je neprijetno zazibal pod njuno težo. Potem so zaškripala pod njegovimi nogami tla, kot da bi bila posuta z drobnimi kamenčki, čutila je prijetno toploto sončnih žarkov; njihova svetloba je prodirala skozi obvezo na njenih očeh. Nenadoma je od nekod zavel vonj po svežem zelenju in po cvetlicah.
Mož je skočil z deklico vred v čoln, ki se je močno zagugal. Halima je kriknila in ae krčevito oprijela velikana.
Zasmejal se je z visokim, skoraj otroškim glasom in prijazno dejal:
»Ne boj se, ljubka gazelica. Tja preko te popeljem in potem sva na cilju... Tu, sčdi!»
Položil jo je na udoben sedež in se uprl v vesla.
Bilo ji je, kot da sliši od daleč smeh, vesel dekliški	smeh.
Prisluhnila je. Ne, ni se	motila, že	je razločevala	posamezne
glasove. Kamen se ji je	odvalil od	srca. Kjer so	tako	veseli
ljudje, tam je morda ne	bo čakalo	nič hudega.
čoln je pritisnil ob breg. Mož je vzel deklico na roke in prestopil z njo na trdna tla. Ponesel jo je nekaj korakov navkreber in jo tam postavil na noge. Glasen vrišč ju je objel in Halima je zaslišala cepetanje številnih bližajočih se sandal. Velikan se je zasmejal in zaklical:
»Tu jo imate!«
potem se je vrnil k čolnu in odveslal.
Ena izmed deklet je stopila k Halimi, da bi ji snela obvezo z oči. Druge so se medtem pogovarjale med seboj.
»Kako je drobcena,« je dejala prva.
Druga je dodala:
»In kako še mlada. Pravi otrok.«
«Glejte, kako je mršava,« je pripomnila tretja. »Gotovo jo je pot tako zdelala.«
»Visoka	in	tanka je kot	oipresa.«
Obveza	je	zdrknila Halimi	raz oči. Ostrmela	je. Sami
vrtovi v prvem pomladnem cvetju so se razprostirali okrog nje. Deklice, ki so jo obkrožale, so bile lepe kot hurije. Med vsemi najlepša je bila tista, ki ji je bila snela obvezo.
»Kje Pu sem?« je vprašala s plahim glaskom.
Deklice	so	se zasmejale,	kot	da bi	jih njena plahost zabavala. Krt	ji	je udarila v	lica.	Toda	lepotica, ki	Jo je bila
rešila obveze, jo je nežno ob(jela čez pas in rekla:
»Ne boj se, ljubi otrok. Pri dobrih ljudeh si.»
Njen glas je bil pokroviteljsko topel. Halima se je stis-
nila k njej in neumne misli so ji začele rojiti po glavi. pa sem prišla h kakšnemu kralju?« Je menila sama prt ** Peljale so jo po stezi, ki je bila posuta z okroglimi ^ kamenčki. Na levi in desni so bile pravilno razporejene na katerih so cveteli tulipani in hiacinte najrazličnejših v' kosti in barv. Nekateri tulipani so bili ognjenorumeni, živordeči ali vijoličasti, tretji spet raznopisani in marog* Hiacinte so bile bele in bledorožnate, svetlo in temnoP19 lila in svetlorumene. Nekatere med njimi so bile nežfl® prosojne, kakor da so iz stekla. Vijolice in trobentice so ob robeh. Drugod spet so brstele perunike in narcise- j* ter tja je odpirala prve cvetove razkošna bela lilija. vonj je nasičeval ozračje.
Halima se je čudila.	(
šle so mimo	nasadov vrtnic.	Grmičje	Je	bilo	skrbno
rezano in na vejicah so bili videti debeli	popki,	iz	*
so ponekod že silili rdeči, beli in rumeni cveti.
Steza jih je dalje vodila skozi gosto grmičje gran9^ jabolk, ki je bilo posuto z rdečimi cveti. Potem so se ^ citrone in breskve. Prišle so v sadovnjake, kjer so & mandeljni in kutine, jabolka in hruške,
Halimi so se širile oči.	.
»Kako 61 je ime, mala?« jo je vprašala ena izmed deW »Halima,« je	skoraj neslišno	šepnila.	4	o
Zasmejale so se. Halimi toliko, da niso privrele solz® p «Ne smejte se, grde opice!« jih je oštela Halimina viteljica. »Pustite punčko pri miru, da pride do sape- TP^ je in vsa zbegana.«
Halimi pa je rekla:	^
»Ne zameri jim njihovo razposajenost. Mlade so h1 „ji in ko jih boš bolje spoznala, boš videla, da niso h«
Se prav rade te	bodo imele.«	j0
tli adaljevanje