Tečaj I,
V (iorici, v pelek IŽ. julija mi
Ll»t s*.
Vredni! L vo :
n» Travniku 11.177.1. nid*lr.(ana
•krlil tudi ia mpotiljiiijolUla). [»lejemijoaeiipliiJilo viiukori-OimrtlU tudi v 11A<I<1V<111 »kein
tolik«.
i'JiAa le viiki) niti »no vrata K kr., ia omiiillo lamo aokrit nitim«, S« dvakril, U kr., U trlkat, <0 kr. i. v. — Povrh lega le r*ik Wr»t 30 kr. n Mampalj.
Izhaja vsak petek.
N*r«4aiuJ «.|M|iUii»a «MdiniU ■* r.elo lalo< ftgpld., u pol lit* i |old, !
Niročilna pjaoia ,fn rakliijurija mj la poliljijo prednillvu.
pdikmni liati t* prodamo v Gorici pri Lukvirjr. g. Baktrji ni Travniku po 4 aolda.

poflobno w primorfko-dflžolne, pa tndi sploh slovenske zadeve.
. "!..	l|r;;;i<t • •	' ' ■■i'--
.o
ZGODOVINSKE DROBTINCE
It cerkvi v K.U*Ie«fGoirlili<m.
; libfajvil-	■:.
MV Od 1. 1066 do umrli \+L. 1.088 j4 bil fajmošter č. $ Frana	douiačlnoc. Poproj! jo bil nokaj
Časa kaplan W EoČinju.l Bil jo priden posnediovavec svojoga prodnika v vsakem ozira. Da je začol zidati nov mrovž 1. 1070, kteroga je pk dokončal io 1. 1688 i^ogov nastopnik. Kuga, ki jo imola svoj začetek 18. i | maja 1082 v• Šempasu, kamor jo jo bil zanesel nek/ jTomined' z imenom Primož Vol i konja, ktcfc-a je celo < razsajala tudi po Osoljanu, sv. Mibeta, Vitovljih, Oseka, Vogerskem, Rončah, Gorici, Solkanu, Čopovann in Vffltity ta: str ai o a šiba božja je bibilprizanesla Kanalski dolini, in proti koncu januarja 1083 je povBod nehala daviti. ' • ••••»•• :;»•> Htjatuo.l u :. > . frn:i
Od 4; 1688 do Bmrti 1?03 jo bil zn fsjmo-fitra 6. g, M Catfdut.. Od 1. 1663 jo bil kaplan v Kanalu, nekaj malega <pk V Eočkyu, tako, da jO bil čas, njegovega delovanja v tem Gospodovem vinograda! okoli 40 let. 'Vv !689 jo bila pogorelaGorenjavas tain.«n-J kVSj potoka, 0 kis. V- tem času se najde zaznamvano,| da je bHn navada dajati obhajancem, kaplje vina, ktera' I navada, se jo »em tertje pozgubila šo le v našem sto-1 stoletji, -okoli 18$fL — Od L 1704 do smrti % 1714) jo Ml fajmofiter č. g. Andrej Keraehiner c naslovom „ oonsil. Eccl. Passaviensis O njegovem času so bile prfiioranc oerkve dati za posojilo zarad spanjsko na-skdstveno vojske srebro in ziato, kloro so s tem reži-le, da sto Kanalska in JJočinjska cerkev namesto l3'/a mark (po 16 gold.); posodile 200 fl., cerkev v Avči pa le posodila 58 gld. 20. kr. proti 5°/0 ©brestim, kteresoi it c. k. vojskno kašo t. Ljubljani potegovale.	'
% 1710 ob 3 popoldne jo pogorela dolenja vas v Avči. L. 1711 in 1715 je bila živinska kuga.JLJ7l3 dne 29. oktobra jo Tjila zrasla Soča do^efkve^ in jc t sosednih hišah napravila veliko škodo- do veči strah. in Škodo je bil vzročil t* 1. 1713 in 1714 Tominski" pnnti Ali je potres l. <716 mesca jonnarjn tudi kakor v Gorici kaj škodo napravil, nc vemo; javalne jc bilo brez nič.
Od 1. 1720 do 1749 je bil fajmoiter č. g. Pstor Anton a RudUucig, menda je bil Goričan, ker znabiti, da jo tudi tam nn Kostanjevici bil pokopan v grobu bvojo plem. rodovine. V Kanalskih mertv. bukvah ga ni zaznamvanega. On je imol naslov „ Abbatis Iiosaz. in spiritualibus vicarius foncralls". L. 1732 jo on blagoslovil pokopališče S. ilih. v Oorcnjempolju:- Goreč-, nost za zvellčanje duš ga jo silila, da je dal napraviti' 1. 1726 v Kalu Jastno kaplanijo in da je 9. junija 1730' dva čč. očeta Jezuita, ktera sta imela tukaj skoz osem dni ljudski mifiijon, kteroga ao jo brezštevilna mno
•i..) ,:. ................
žica vdeležila. 8. julija 1743 jo bila cerkev S. Andre ja v Itočinju posvečena. O njegovom časa jo plačava la od 1. 1744 do 1749 tukajšna oorkev za novo Škofo- \ vo poslopje v Gorici vsako leto po 8 gid; naslednjih i 5 let pa po 8'/, gld.
i,. 1748 si je preskrbela ta cerkev on Brobern križ, ki jo tehtal 64 unč za 882 lir = 138 4/a zlatih po l gld. 8. kr. k. d., in drnzoga 1. 1749 ki je tehtal 118»/, uač za 1620 lir.r-
Od 1749 do smrti 1776 je bd £sjmoštcr č. g. Anton JJonaftni s naslovom ^consistorialis Arckiop., vi-car. foran. & dccanus". On je bil dal napraviti sedanji srodnji zvon .v L 1757. O tej dobi jo ne io Kanalska fara, tomnč cela škofija dobila pO iskrenem prizu d o vanj i pervoga Goriškega nadškoia Karola Mih. grofa Altomsa vso novo podobo. Ustanovljenih je liUo.muo* go novih duhovnij ali kaplanij, kakor nam priča nsš šesaatizem. Vslcd tega ao imeli Kanalski 3 duhovni o-koll 1. 1760 lamo okoli 4500 dni psstirovati.	;
■ L. 1755 je dal narediti sedanpi balaister flbfcba-jilno mizo), in ravno v teh lotih jo prcskrbel č. g. Oonaflni novi veliki altar iz kararskega marmorja, pravo mojstersko .dolo, ki ga je veselje gledati, in čast za ccrkcv, da kaj tako izvrstnega ima.
L. 1764 je bila velika lakota. Vslcd testamenta gospoda Franca Pernata ii. Penthahfaga od 1762 jo postala ccrkcv Kanalska posestnica kmetij v Eode-Žu v "vrednosti 4909 % gld., od kterih jo odrajtavala menihom na sv. Goro vsako leto 554 lir. Dandanašnji nima cerkev več tistih kmetij, ker jih je prodala.
Kakor se nc manjka zdaj fšo hujših kot nekdaj) . oderuhov, tako- jih jo bilo tudi o času Bonafinovero, ki so za 10 zlatih tirjali mernik pšenieo ali za 80 zlatih orno vina za letno obrcBti. Teb jo č. g. Bonafini v svojih govorih ojitro svaril in karal. V teli letih je plačaval fa j m oš ter c. k. davkov od larnih zemljišč okoli 16 gld.	(Dalje prih.)
NAŠIM POSLANCEM.
(A. Ž. J
Po lanski vojski je zročila Avstrija, kakor je znano, vso Bonečijo italijanskemu kralju, in tako jc postala meja med jioknožcno grofijo gradiškaniko-goriško pa med Benečijo prav imenitna, ker ločuje avstrijsko ce-sarovino od kraljevine italijanske.
Ta moja pa ni še za dobro odločena; zakaj postavljena jo komisija, ktera jo 4e pregleduje in poravnajo. Naj bi jo tiiko poravnala, da bi koristilo in t prid bilo goriški deželi in ccli avstrijski doržavil
Skcrbcti, da aeto zgodi, imajo dolžnost vsi državni poslanci, zlasti slovenski, in naj bolj goriška. Poravnava deželnih in državnih moj — to jo pač zadeva,
o kteri imajo govoriti no lo deželni, ampak tndi držami poslanci. Zatoraj: Poslanci pozor!
Hi, ki smo tu na moji Ilencfiki in poznamo svet, bi takole svetovali:
Mejna črta, ktera ima ločevati Benečijo od Goriškega, naj gre od morja gori proti sovorju po rčšiei Avsi, kakor do zdaj (ali pa — da Italijanom kompliment naredito — po Soči), tje gori do hudournika Tčr-a (po.laško Torre). Žo imo tega -strašnega potoka kaže. da ga jo Stvarnik odmenil za stražo tned dvema sosedoma, ki so včasih pisano glodata. Zatoroj naj gro mejna črta naprej gori po Toru do Nadižo (Natisono) ktora izvira pri Kčtarjih, in naprej po Nadiži gori do-pred mosta, $roz kten peljo cesta iz Šont-Petra v Civi-dad. Od tega mosta naproj naj bo vsa Nadiža na Av-strijanskom, mejna čerta pa naj grč naprej gori po hribih, kteri ločujejo Nadižiuo in Sočino vodo od vode Terovo in Rezijino, tjo do visoko goro Kanin, kjer so sklone z dosedanje mojo.
IV) rjiejHo črto svctujoino iz d voh vzrokov:
Prvi vzrok jo strategičen ali vojskon. Ako ae va-digne kak povražnik iz Italijo nad našega cesarja, sbero svojo vojsko okoli Vidina ter udari z ednim oddolkom črez Pontobo na Koroško, z drugim pa čroz Sočo na doriško: Tedaj bi morali cesarski braniti prehod na Pontobi in na Soči. Tcgn pa niso zmožni obraniti, ako jim sovražnik za hrbet pride. Za hrbet jim pa oride po cesti, ktera peljo iz Cividada v Kobarid in o<l tod po Sočki dolini na Gorico, črez Prcdol pa na Torbii. Za-gradili jo torej treba sovražniku pot iz Čividada do Kobarida. To so pa zamore le tedaj zgoditi, ako imajo Avstrijski ne Ie to cesto, obstraženo z visokimi pečinami, ampak tudi vse hribovje med Čividodom in Sočo v svojem posestvu. Da bodo/pa to imeli, treba je postaviti mojo bliao tako, kakor smo jo nasvetovolL
Drogi vzrok jo n&rodno-političon. Po hribah med Čividadom in Sočo prebivajo sami Slovenci, kakQr ob Soči. Ti Slovenci bodo, ako ostanejo pod italijansko vlado, naj hujši Italgani^ zakaj odpadniki, nar hujši sovražniki. To jo noktcnm žo zdaj na čelu zapisane, /iti odpadniki potem zaplodijo svoj rod tndi po SoČki delim, da jo godno naredijo za Italijo.	^
Da se kaj taoega ne zgodi — Avstriji v škodo — •treba jo namesto dosedanje meje, Liera preblize Sočo sega, narediti drugo mejno črto, po kteri bi se, kolikor mogoče, vsi beneški Slovenci Avstriji pridružili. Ti Slovenci so sicer lani glasovali za zedinjenje z Italijo; pa kako jc bilo njih glasovanje? Gorje njemu, ki bi se bil predrenil nasprotno glasovati; žugali so mnsekteri pod-, 'kurjeni s trplenjem in smrtjo. Zapeljani so bili tedaj in nekaj tudi prisiljeni; zdaj pa so spregledali dn sram jih je.
Zatorej sodimo, da bi bilo zdaj prav po volji beneškim Slovencem (vsaj ogromni večini), ako bi zopet k Avstriji pripadli in s svojimi brati ob Soči zdražoni bili.
Namesto beneških Slovoncev, kteri na strategično važnih hribih prebivajo, naj bi odstopila Avstrija Italiji, če žo mora biti, kos laškega Tirola, kteri globoko doli ■na Laško sega in Italijanom slino dela, za Avstrijo pa nič več stratSgično važnosti-nima, ker jo vsa Benečija včn g-ori do Pontebo zgubljena. Ako jo sovražnik na Soči in Pontebi, ali ga pojdejo mar cesarski vojŠČaki tje doli skos južni Tirol pred Voronsko topove iskat in čakat??— Pontoba, Soča, Primorjc, to jo za Avstrijo imenitno in važno. Tukaj so jo treba Avstriji braniti; -tukaj je treba vseh atrategično-važnih, vojskevodatvu Složnih krajev poiskati in si pridobiti, dokler je šo čas za to; tukaj je treba naj bolj paziti na poravnavo mejo. •Zatorej pozorl	, .; ., :;i
DOPISI.
9 Hemvlikc gore na ^foininakeiM.
Da so rosnica prav spozna, treba jo Čuti dva zvona, in zarad toga »cin preverjen, da mi bodo si. vred-ništro malo prostora dovolilo v odgovor na dopis „ iz tomlnakih hribov " v listu 26. r Dom."
ltes jo ip tudi ne mimo, da pri naa mrličo So zmi-raj okoli oerkvo pokopujomo, kar so po Tominskom skoraj poveod godi; tudi prealor okoli corkvo ni tak, da bi zamogli za vsakega mrliča odmorjon prostor imeti, kakor so imoli v projšnih časih bogatini posebno rake.-Ali vendar imamo na našim „btitofu" šo vodno toliko prostora, da ono in taisto jamo po 8-12 let ni treba prokopavati, kar menda tudi zoper cerkveno določbo nI.. ObrekoYaqte i* grda laž jo nadaljo, kar dopisnik o ograji irovolrL' Kdor jo lo enkrat ograjo našega „ britofa " videl, jo ne moro vao razrušeno imenovati, kor voč kakor tretjina Je zidana ua živi skali, oatali zid je pa povsod »ajmaig 6 črovljev visok in šo prav trden. Ni mogoče torej, da bi konji zarad slabo ograjo na „ britof zahajali in aopo njem pasli. Con
Ii a to vendar-le kedaj agodi, ni temu dragi vzrok k#-:or cerkovnik, ki trdiuh in novih vrat na pokopališču no zapira, ali pa tisti, ki cerkovnika zarad toga no posvari, ki bi ga posvariti imel. — Kako da pa dopisnik zainoro reči, da peai in mačke na pokopališču kosti izgrobajo, nam je eolš nozapopadljivo, ker v ooli vaai ima samo lovoo zdaj pa zdiy kakega pea, kterega pa še niamo na „ britofa videli; da bi pa mačko do ako-raj sožonj ped zemljo ležečih kosti moglo, bi bilo pa vondar-Io prečudno.	.....,
Kar so tiče nadaljnih obrekovanj, hočemo le aa kratko odgojvorlti' na-njo in resnico povedati. Ako dopisnik moni, da jo skala, na kteri je Bomviškk ccrkev zidana, v ožoin pomenu ograja „britofu", jo res. da včasih nektori kaj perila na ti skali suše; ker okoli in okoli cerkve so hiše in vsak raji pred liišo porilo suši, kakor da bi jo drugam nosil. Po zida pa, to jo, po o-grajibi človek zastonj iskal ^ostudnih ženskih cap." Da sto blizo cerkve res dve krčmi, kdo more tema k^i; say vsak išče, kje bi si mogel v današnjih slabih časih kaj pridobiti. V teh krčmah se pa vendar nikdar tako nespodobnosti no gode, da bi ao s tim bližnjemu posvečenemu kraju nečast delala. Novo pokopališče je pa zdaj žotudi, rokel bi, dodelano; prostor jo že obzidan, kapelica narejena in svet na 9-10 črečJjov globoko prekopan. Kdor pomisli, kako težavno so pri nas polje obdeluje, da ljudem še za poljaka dola ča«a zmanjkuje, da po zimi aarad visokega snega .niso mogli nikdar de-Jati, da ao bili prisiljeni zraven tega šo oerkljansko — tominsko cesto oarojati in kdor pozna kamnit Bvot, na kterem je novo pokopališče, ne bo se čudil, zakaj da nevi „ britof" še ni bil blagoslovljen. Dopisnik, ki vseh teh razmer -ne pozna, kakor so vidi, ali jih pa poznati noče, premisliti bi bil imel nekoliko avojo beaede, zdržati bi ae bil moral grdih paovk do nadgledmkov, ki niao nikakor no ,, neumni bahači" In pri delu ne nagajajo, timveč je kolikor mogočo pospešujejo. Kjer jim morda skuSnjo zmanjkuje, držijo so cvetov častilo duhovščino, posebno gospod Župnika, ki si jo pri tim dolu posobne zasluge pridobil. Da jo dopisnik šo o družili surovostih sporočeval, lahko verjamemo, saj so io iz rečenoga spozna, kak namen da ga je pri tono dopisu vodil. Priporočamo pa častiti duhovščini na Som-biški-gori, da naj onemu dopisniku, kteri ji jo dobro znan, za bran i tako obrekovanje, nesramno laži in grdo psovke po svetu trositi, kor indirektno tudi njo zadovu oni dopis, kor svot sodi. da ona premalo poduČujo, ker so talce reči o JŠomviškogorcih sporočati zamorojo. *)
Šcmvtfkogorcc.
•) Doptuik vi. JO. ,Doa." aa nam j* uS«I momIJtv, toraj aj»-
I* <Vrs»lf 1. julija. (Dalja in konec.)
Ker nem nekoliko o trtah tukaj prt uaa povedal, 11 aj to o sadnih drevesih nekaj oinoniiu. Sadnih dreves pri nas ne moremo toliko aaditi, kakor po dru-aiii vaseh, kjer imujo dosti taktnih prostorov, ki niso kot za trlo in za Hadno drevje, za žito pa ne. Ko bi mi sadno drovjo v nato njivo sadili, kazili bi s lini Žitni pridelek; kajti pod drovjem, paaobno v plitvih Komljah no moro ži(o tako dozoreli, kakor če je prosto na solnoi; pa sonoa dreves žitu škoduje, da tudi prav rasti no moro. — Pa, žali Bog, vendar moram reči, da hi bilo lahko sadnih 'dreves, no te enkrat toliko več, lunpak desetkrat več; ter nadJamo se, da v kralkein času bo kmet pri nas več sadnih drovea imel, kakor zda), ker «4 so nam žo nekoliko oči odprle, ker vidimo, kako so drugod s sadjem kupČajo, in koliko so zlartl za zgodnjo sadjo denarja uabiva, posebno so-dajni čas, ko gro v ptajo krajo po žcloznifti. Sadje koristi kinotu tudi za kitno druttno, posebno otrokom. Ali ne prihrani ■ sadjem dosti druzega, ker bi se mor glo več kuhali in peči, ko bi sadja no bilo? ali ni sadjo velik pripomoček v slabih kilibah v ktorih no moremo tako velikega lonca kuhati, kakor v dobrih V Kajti, da si ravno se drugi pridelki Blabo obuoeejo, sadno drevje vendar voči del svoj sad doprinese.
Slišim pa marsiktoroga govoriti. Comu liočem sadno drevje saditi, ker mi ga poredni ljudje pokradojo in vtem še krog drevesa Sito poteptajo škodo delajo? Ree je/tega nc tajim; ali pomisli dobro, prijatel moj: ko bi sadno drevje t** sadili in skrb imeli, da bi sadja pridelovali, ae bi bilo treba ga tebi krasti, ampak vsak bi imel tvojega, kolikor bi hotel. — K temu cilju ia konea, je mnogo krat v naši čitalnici med družbeniki pogovor, sadnih drevesih. Sklenili smo on poseben vrt na novo razkopali, in mlada sadna drovoaca zasaditi, ali peško sejati, da jih po tem vsak na kak svoj pripravon kraj presadimo, in požlahtnimo. Hvala lopa in čast našemu županu F. Leban-u, ktori se ta te koristno napravo veliko prizadova. Za sadno drevje so vendar tudi pri nae noktori primerni prostori, kakor zdaj povom. Mi smo pred 10 leti en del pašnika med bo razdelili- Ta pašnik nam ni popred dosti zdal, ubogo iivinče jo bolj lačno z njega v hlev nazaj prišlo, kakor je iz hlova šlo^ ali zdaj je na ravno tistem mestu prvi in nar lepši vinograd Črniški, ktoroga jo vsak kraot dva dela dobil, tak©, aa človeka vesolje obido, ko noter stopi. -Letos nadjamo •se grozdja, ako ga Bog obvaruje, £cz 600 kvinčev in čez 200 vozov koruna (krompirja"). In ravno tisto mesto je prav pripravno tudi za Saano drovjo. Lotimo so ■torej tudi tega dola, začnimo -saditi sadje, keeali so gotovo no bomo I	Miha Vitiž.
Kz Polja (Pole) 6. julija; —r— Danas jo do-šlo telegrafično povelje, da naj se ustavijo na fregatah „Donau" in nFridrioh" vbo priprave za vzhodno-indij-sko okspodicijo (potovaiyo).—Ni tedaj zdiy več gotovo, da bo resnica s to odpeljavo. Hm hitrejšo pa bo mora ■zdaj -Novara " popraviti tako, da bo mogla v 24 urah opravljena in oborožena biti. Kam io meri, ni šo prav znano: marsikaj se pripovedujo. Nckteri pravijo, da poj-de v Mehiko po truplo nesrečnega Maksa, *) drugi trdijo da je r Oivit4-vcechia-o namenjena. Smrt cesarja Mak-
gon sporočili veijetaa. Nektere reii v omonjeoorn dopisu smo iipuslili zato, ker so se nam videle aa noktere nalili brivcev j.oliujlljire; todi amo nekter« besedo in reke. ki ao ae nam zdeli preojstri sli premslo objektivni, popravili. .VrcdaiitTO je tedaj svojo dolioost izpolnilo. Tim manj pa so nsm Jo dopis spodtikjjiv zdel, ker, kar pravi, lo pof/ojno pravi („£e je res kar a« na Št v. g. godi "). Kor pa resnico nad oaebo stavimo, odprli stao predale tudi daniainjemu dopisu. Kakor ae nam kaia, bo bri ko ne in medio veritas.— Kosimo gg. dopi-allo nsj bi blagovolili »ino ira et studio pisati.	Kr.
•) To zna biti; kajti ceaar je povabil le dni k sebi podamirala TegrJthofa, prod kralkim le Is iz Amerika dolloga, In poaUI ga * ne-joiaili zadevah na Francosko, Angletto ia — v Aiaariko.	Vr.
aimilljana jo tO vso ljudi neizrekljivo osupnila. Včeraj so jo že pričelo 7tedensko žalovanje. Za vea ta čas so propovedano vsakoršno veaelioo (kot večerna vojaška godba, itd.) —
O poHlotlnjoM vzdigavauji kreditnih lozov je do-Ictel naj viii zadevek tukajšnjega raašinskcga mojstra Haoher-jjs. .
Prišel je bil ravno ia parižko razalave iu dana*, ko jeivojo srečo zvedel, jo žo zoiiet na Dunaj odri ni!.'— Da je v tukajšnjem arsonalu (na aveto Teki) gorelo, al , D." io lahko iz druzih časnikov posnela.
Iz<frma£j«ael(na doljonem Krasu) (Dal. inkon.)
1.)	Najpusi\jo pastirji ti/ja gnjezda. Tičom gnjez-da jemati je zopor aveto vero, ker sveto pismo stare zaveze]lo pripovedujo; jopa tudi zoper cesarHko postavo. Visoko e. k. humestništvo v Trstu jo to propoved ia večkrat pouovilo. Pa saj ni troba posebnih zapovedi v loj zadovi. Kdor ima pravo Človeško srce v pršili, bo gotovo s temi ubozimi živalcami sam od sebe, po last-nom Sprovidonji milo ravnal. Kam pridemo, če Jse bodo tiči Ulcopokončavali, bodi s tim, da so mladiči iz gnjezd jemljejo, ali stari lovijo? Ko lo, da bo mnogi tiči ravne kmetu koristni, ker mu mrčeso popikajo in pozobljcjo, oni Mdi človeku življenjo prijetnejšo delajo, Brez tičje-ga |>etja in Žvrgoljonja jo naj lepša dežela puščava. In na toni morali zlasti župani paziti, da bi so ličja gnjezda ne jiokončavala. Saj po občinaki postavi nimajo samo pravice tomuč cel6 dolžnost, na lo gledati in vsako prelomljen je dotičnih postav kazaovali.
2.)	Sramota, velika sramota je, da naii ljudje Se zmiraj zagooarjavcem verjamejo. To jo vebka pregreha zopor prvo zapoved Božjo, to je prazna^ vera, jo ostudna vraža. Kdo jo dal neumnemu sloparju (zagovarjavcu) Lo moč, da zamoro Čudežo (!) delati ? da zamoro Btrup ia otOk ustaviti V Z vražnim blebetanjem ni močatrupn zaukaiati, da naj človeku ne .Škoduje. Bog nam t& po drugi, po nalurni poli pomaga. Bog jo dal človeku aa. S pomočjo uma in premišljevanja je človek našel pomoč, jo našel lek za gadji pik. Ravna naj so, kedar koga gad piči, toko-Io:
.3.) Čo ni moč brž zdravnika imeti — in navadno □i ga — naj so rana urno z vodo ali šo bolje s scal-nieo dobro izpere iu pičena roka ali noga nad rano preveže in kolikor mogočo pretisne, da strup po kožnih žilicah tako lahko naproj no gre. Potlo jo treba rano izžagati; zato so mora popred enmalo razširiti s primernimi vrezi. Žgo so pa rana nar bolje z gobo (žvohom); pokrijo naj so s cunjicami v gorkem olji namočenimi. Na zadnjo naj se dž vpičencu kaj piti, da so spoli in pa kako bljuvilo (da vržo iz sebe). Da strup nervom (čutnicam) ne škodujo, naj jcmljo bolnik trikrat na dan po kako 3 kapljo salmiakovca (Salmiakgcist) na ovseni aluzini (Iiafcrschleim). — V Brasiliji (v južni Ameriki), kjer jo prava domačija nar nevarnejših strupenih kao, imajo, knkor pripoveduje slavni prof. Barmeister, ukoraj v vsaki hiši razjsdni amouijak, s klerim lekom so, čo Be brž rabi, VBak pičenoe reši.
To so tedaj pravo „ copcrnijo", ki so dobijo v troznih možganih in v vsaki lekarniei (špceeriji); iznašel jih jo zdravi človeški um, ki ga jo Bog osLvaril in razavetlel. Zaguvarjavei pa so ravno laki neumnoži (šo niso prekanjeni sleparji) kakor listi, ki pri njih jtomo^i iščejo.
Iz Šolkanu (pri Gorioi). Po mnogom prizadc vanju noktorih rodoljubov ustanovljena čitalnica v Solkanu so bodo slovesno odprla v nedeljo 14. julija. Pri jazno vabimo vse rodoljube k toj narodni vcsolici in upamo, da bodo posebno čitalnico na Primonjkcm obilno nadgmestovano. Beseda so začno ob 1. uri zvečer.
Dno II. julija I8G7.	ČitalniZin odbor.
H 8
ta Dcrnlč 7. t m. Šo zdaj nahajamo tukaj t naši Okoliol veliko takih, kterim so niso šo oči odnrle, d* bi sprevidoll, da ho Slovenoom volllca krivica dok, ako so naš jozik zatira ali zanemarja. Ako lo v tujŠČhu pišejo taki možje, ki bo po roda Slovonoi, koliko boli bodo po tujščini hropenoli iu v tujom jeziku pisarili tiati uradniki, ki niso Slovenci po rodu? V tem ko bo dofila pravila našo čitalnice od vlado v slovenskem joziku potricnn, Brno dobili od okrajne uradnlje v nemškem jeziku spisana? Tudi davkne bukvi oo so nam v nom-flkom in v lafikom jozika poslali, kar nam nič l«0 po všeči ni. Koliko boljšo bi bilo, ko bi nam naša okrajna uradnija v jmšom jeziku dopisovala. Potom bi nam no bilo več treba tacega iskati, ki nam zna ptidi jezik potolmačiti: nalila so nainroČ skoraj v vfiakl kišlktorl; da zna v slovensKcm jeziku vsak list probrati. K o kteri lidjfl ,n*4c $itftlnioo «o .zmožni eieor nemško pisavo, vo-čina pa ue. Zatoroj želimo, da bi so nam zatiaproj, kolikor io mogočo, lo v Blovonskom joziku v uradnijab pisalo. Do zdaj so ni nihčo zmenil za to, ker ni šo vo-ool, do so mu krivica dela; zdaj pa, ko naih čitalnica in napredek oči odpira, mislim, da so vso v kratkem spreobrne.
J. A. m i Ki a r.
— V nedolio 7. t. m. si jo volila Črnifka čltklni-ea odbor1. Predsednik jc Č. g. kaplan Andrej Jug, Bigar rodoljubjo in temeljita izurjenost v slovenščini a o Soglasno vjema z obfeno omiko, brez letere jo domollltbjo puhlo in jalovo. Tajnik jc znani dopisnik „Domovinin" Miha Vičič: donarničar g. učitelj Ford. Vodoniveo; odborniki Andrej BntiČ, Val. Kosovel, Franc Leban in Atit. Loik.— Udov šteje čitalnica 38.— PrČ. gospod dekan Mih. Mcrvič so ji 35 bukev podarili. Hvala jim I
■z Čeruič. 7, julija.—- Ne zamerimi „ Domovina", da ae tudi jez, priproeti kmet,, predrznem tebi pisati, pa naj veš, da, česar je srco polno, rado is ust gre. Ml kmefje nar raji o svojih kmetovskih opravilih in zadevah govorimo-Nekaj nenavadnega sem jez ietos doživel. Jez imam eno trto, ktero grozdje že meseca julija dozori, navadno okoli sv. Jakopa; letos pa, da Bi ravno ni: poBebne vročine, sem našel na nji že 1. dan tega mesca en grozd, ki je bil na pol trn. Temu .grozdju pravimo mi avguštana. — Zraven te trte rase 6o neka druga, ktero Bcm letos spomladi oepil. Cepič ao je tako dobro prijol, da je mladika žo 10 pedi dolga in, kar je že Čudnejšo, ima <jepič 4 grozde, kterih vsak je Že čez eno ped (kvario) dolg. Ti grozdi ao ravno kaT ocvetli; ali pa tudi dozorč, ali ne, tega ne morem reči. Kaj tacega nisem se videl.	,
Audr. B t-e.
Iz Rima.
Potopisne Črtice.
(Pi*. Ivan Kumar.)
V Rimu SG. junija V nedeljo 23. junija smo imoli v avstrijski oOrkvi Maria doli' anima nekaj nepričakovanoga. Pri zajutorku ae jo razglasilo: Škof Kettoler iz Moguncije bo ob 10-u. pridigal. Da mene ni smelo pri pridigi manjkati, Bi že lahko misliš „D."— Slavnoznani škol in pisatelj nemški si jo izbral za predgovor Mattb. XVI. „Ti si Peter itd." *) O tej pridigi druzoga ne rečem, ko da K. jo Bvoji slavi koB. Govor njegov so mi je zdel. kakor cepič nemško temeljitosti .in originalnosti na 'riiA-
•j Poslal nam jB g. doplaallj. ^ndi obiircji načrt lo pridige. :JkJi, ker nem proetora imanjkujo in ker tilcd programa lalsc reci t nat lial ti <ti«d«Jo, nltmo jo natisnili.	Vr.
akem dohiti) -^ PopOldno ob 3. u. sva'se vzdignila k 3 atudonoem, kjer so velikega apoateljna narodov ob-glavill. Ptot do tjo jo dobro uro dolga. Stadepoi. ktorili vsakega voda ima drug okiiB, so v uoki kapeli;, varujejo jih 3 frančiškani. Vračajo «o v mesto sva oglodala včliko oorkov sv^ Pavla, v ktori službo Uo^o Benedik-tinarji opravljajo. Na altarji (Oonfessio) »v. Pavla v loj baadliki. sem uuel srečo maše vati. Pod alUtrjemi Je traplo toga mogočertoga aposteljna in trupla i^cgovih UahUoaeev Titain Timoteja.— 30." jun^ft (v Binla vso-lej praznik) bodo sv. Oče tfl slovesni maši asaistovali. Pozneje sva no poljola ^e gW /V Latoran, ida isvaibila pričujoča pri veličastni procesiji s prsv. K- T./Pa hUi-ročastitljiva bazilika by, Ivana latoroiakega (tirava vč-lika ali fltolia earkov .papeževa) . ab^ja v ogledOvavou apošlljivost io po napisu svojem: „ Haorosanota Latemnen-uiB Eoeleaia, omnlum Urbifl & Ojrbifl ecolosiarum mater el eapuL"— (Btoer tegg tompoljna f« altar, na kturen-ie bv. Potor nekrvavo drtritov Opravljal. In tt mi prihaja na misel, da dfaga „ Dom." morobiti nadroben popis rimakih ccrkva pričakujoč, Povodal sem ti ionoma, da to na bodo moja aaloga, ampak, da bom |e potopisno črtico spisa val in tudi to, kakor I ni iz perona izlozoio, in sicer po ni• jihosobnill vtisih. Saj. Bim je že tolikokrat popisan, da i>i moji'popisi gotovo, odveč bili. Čoliočes svojimhravcem natančom nopia vflOh zna-menitotti podati, vzemi; in pOalevflni Boullkorja ali Mo-litor-ja, pa jim gotovo ustrežeii Da tj p* tudi Se drag vzrok, zakaj da no inorom ltirtia j>opisavati, na' vaa »sta povem, vodi, da sem samega gledanja žo ves top ih malomaren tndi za pray imCnitnO poslopja. In reči, ki do tukaj vidijo. 25. junija Rgodaj ava bo pfeljala z švema bavarskima župnikoma k meatn. vratom sv.;.Bo-stjana memo razvalini ecsarikih'poslopij (it Jteotim-
..... mo kopališča Karakalovcga do oetkro
„Domine qUo Vadiš"? (GospOd,,kam greš?). Ta čerkev
ske dobo) ia m orno kopališča Kara ^Domine qno vadiš'!? (Gospod,,kai varujeta dva puščavnika;; o»a obiega tiati kos cesto -Via Appia", kjer je av. Peter Kriatasa % križem srečal ter vprašal ga: Gospod kam grešf Kr. V Bita;gr«rt, da so dam zopet križati Od tod eerkve ime. Stopivii nazaj v voz amo so peljali do Kalikatovega pokOpaii-šča.(Coamiteriam Oahzti)n Oddavši tstopne liato, amo šli a prižganiau avetilnioami pod Zemljo v: ktaročaaititUi-vo svote proptoro fv katakombe), v kterih so piipeži in škofje davno minulih čftaov.ličih, a v. dlvritov opravljali a t.-., ia iterih bo trinogi Bog zba koliko Knato-sovih spozaovavcov v anphiteatet vlekli..., v kterih je našlo brezštevilno mučenikov mirno Svoje počivališče. Po teh tesnih, nlažnibj nezdravih jamah ao ae odmevalo molitve, so jo razlegal stok pobožnih kristjanov staro dobe. Tt ao »e verski junaki z molitvijo in prejemanjem ss. skrivnosti na mučeniško Bmrtpriprav^jaJi. In mi?! O tempora!— Vračajo se meato Smo ogledali tudi katakombe sv. Boštjana, v kterih leži pokopanih 174.000 kristjanov in 46 papežev,uvečidel mačenikov. Od tod naa je spremljala ploha domu.— Komaj amo prišli v mcato, slilime: Le brk k Laaimi "; toun vas Čaka jako veaelo sporočilo. Na enkrat aom bil v animi v veži. Clie e'b?, oho non c' 6? Sveti Oče, se nam jo reklo, bodo drevi vso duhovnike secundi ordinis (t. j. nižO dvhovščlno) aprejeli. Hvala Bogal— Koliko nižib vunnnjih duhovnikov je pa zdaj v Bimu? Odgovor: 18.000, beri osemnajst tmučl Kako pa jez to vem? Tako-le: Ze tisti večer prod sv. Ite&nim Telesom jo bi-In številka pri general vikarijatu podpisanih celebrct-ov 16.000. — Zdaj pa Ip hitro v Vntikan. To sovam bilo rajde fiakaijov, vaak z 2, 3,; 4 duhovniki; šo daljše peš gredočih. Dvorana ni bila dovolj prostorna: neizrekljiva gnječa, — vročina, kakor v peči. — Jez sem bil eno-malo predrzen in s pomočjo laktov sem pri drl tik do papeževega prestola. Ko 6. n. odbije, se razlega od tam (Dalje v dokladl). " _
Dokladn U 28. lisin „DOMOVINE" o<l 12.julija 1867.
tfoli, od koder bo finali bv. OČo priti, gromoviL-Vivo lo IVmtifio o Hol I; - v Iva Pio IX. Pontefieo c Kb! Tudi Jez nem vpil ua v ob glas in Iz glohoČlno srenj mislil som si: nuj velja moj „živlo" Liuli za vso kulollčauo nudškofijn goriško. Vidno ginjon stopi nuj mogočnojši vlndur na zemlji mt prestol; ker bo pa bv. Očo liri zapazili, da Jih no hodu mogli vsi nazoči videti, »kažejo tron onmnlo vzvišuti. Spet uvvlv« I in vive! Vzdignivfii desnico volijo čualitljivi slarček: liho! Zdiljoi jo vso tiho kukor v grohu. Mnjordoinus Buromoi podA cerkvenemu poglavarju žo natisnjeni ogovor (ulloquutio). Krepki In polni glas IMJov, živahno pOvdnrjanjo In sprem -Ijanje besedo z roko. mili pogled njihov, veličastno — iinpoznntno, pa ventlur naravno stanjo in včdcnje... ostani človek mrzel, če mor«. BI.,. Govorili bo sv. OČo o preganjani! eerkvo in duhovščino, o dolžnostih zlnsti dimnih pastirjev v sedanjih okolnostih, itd. Pri nekih besedah so Inli ginjoni do solz in niso mogli dalje govoriti. In mi otroci, vjdeti jpkiiti sivega svojega očeta, premišljujoči vse viharje, ki so''v 22 letih okoli teh prečastitljivili las lmčali in razsajali;., prosim to „1).", no sili mo,, popisovati tega prizora, kterega svoj živi dan no.pozabim. Kamor si so ozrl, ni bilo ga obraza, da bi no bil saolzami zalit; nekteri so na glas stokali in jokali..... Ko jo Pij izrekava! skalnato upanje, da ni več daleč čas, da bodo sv. cerkev zmagala, pntrjujo jim vnovič ncnchajoČ cvvivaJ— Na zadnjo so podelili sv. Oče vsem pričujočim. nam in' vsem našim doma papežev blagoslov; fajmoštrom in dušnim.pastirjem pa so podolill oblast/svojim podložnim pod navadnimi pogoji (spovod,,8v. obhajilo, itd.) papežev žegen podeliti;« dan pa mora vsakemu njegov škofi odločiti. Joz mislim, če nq prido kaj vmes, na god sv. Ignacija to storiti. — Naj bi lo gospod Bog mojo vrbitov ravno tako mijostljl-vo blagoslovil, kakor .potovanje v Rim. Z Bogom!
' •• » ! f DOMAČE VESTI.
Iz Gorlee. Omenila je žo enkrat „ Dom;", da so kmetijska družba goriška v mnrsikakem o^ru prizadeva tudi slovenskim udom kolikor toliko v narodnem oziru -pravična bili. V glavni soji 1. aprila , t. J . jo občni zbor spreiel nasvet dr. Bizjakov zastran izdajanja spisov In podučb družbinili tudi v slovenskem jeziku. Glavni odbor, kteremu so jo ta zadeva prepustila, je v tem oziru že nekaj poskusil, dognaua pa ta reč do sih mal šo ni. Veselilo nas jo tudi ni'davno . slišati,.-da Bedanji gosp. tajnik dr. Bizjak slovenskim poddražnicam slovenski dopisuje. „ Domovina" šteje bi v čast, da zamore tfi priobčiti spodaj sledečo adreBO, ki jo jo občni zbor sklenil poslati prč. g. Tomažu Rutarj-u, župniku pri sv. Luciji na Mostu-, v čast; no samo zato, ker jo slovenski . pisana, temuč tudi zato, ker slavi zaslugo moža, ktero so tudi nam že davno znauo. Glasi so pa slavivno pismo
Vuokoiottiti Gospod!
•' 1 1 Po predlogu glavnega odoora je o. kr. kmetij ka druiba v ob-•4n glatal aeji dne 1: aprila t. 1. enoglasno sklenila, da na) a« Vam * poiiebnem pismu zsbvsla izreie za ukrrno io .neutrudno pnzadHj'. a kleriro aU Vi, PreAaatiti gospod, »kot ve? let svojs opravila kol unirtnik podSmlntee lomim/:* oakrbovsli. kakor tudi da n«j te poaebne Vaio kanlago ra povzdigovanje in podpiranj« kraelijolva po <»<lotnili kraji L primajo s ,ltm, da Vam druiba trr.hemo ilruilveno tvelinjo podelujc.
Podpisani-glavni, odbor, iirniVvajo Vam po vrednosti to poala-viiveno niamunlfl/Izgovarja ob enem fivo Mjo, ii bi Yiauko(x»afiti gti-ipod blagovolili tudi Jo za naprej druibo v njenem lUblnnm namenu nodpira'i io si tako ta vrčih zaalug pridobi i u usfto dilelo, llrra bo io le takrat v duinem Iu materialnem oaro napredovala in crolrla, ako ji vai zvesti sinovi ostanemo in vso nsle mori na njen altar polol mo. Od glavnega odbora e. kr. ktoelijike drvlbts V OoHci fO. Jutiifa ih€7.
Predsednik M. U. ( iHrlelpil
. .................LI............Tajnik
Joief d r Dhjsk.
—	V torok 9 1 m. ddpoldno Jo došol v Gorico Nj. oksc. gosp. Kduard baron Bach, c. k. namestnik primot-ski. ObiBkal jo žo listi In naslednjo dni nradnlje, zavodo, Šole, eerkvo itd. V torek večer jo igrala mestna ban(!a pred „ 3 kronami ", kjot*' gosp. namestnik slanujo, v sredo med obedom pri kmiz-nadškofii pa vo-jnfiks, O poldno v sredo jc sprejemal Nj. eksc. v sobanah' okrajne urndnijo na Travniku vso razno korporacije. Veseli njis, kar smo zvedeli o pogovorih (o te| priložnosti) z zastopstvom kmetijske družbe. Ohljuhivši, di} mu bo gl;ivna skrb, povzdigali kmetijstvo, in pohvalivši družboza njo blago prizadevanje, jc pristavil,da neogibni pogoj zdatnega posposcvanla kmetijstva v miši deželi je ta, da so razun italijanskega časnika tudi kaj slo venskega priobčujo. Dauas ob b. u. dop. hc jc vrnil gosp., namestnik nazaj v 'Trsi.
-— Zastran uboja v Št. Petru, ki »-mo ga v poslednjem listu omenili, si štejemo v dolžnost, po verjetnih virih popravili lo, da K a niso iz realko izklučili, ampak da jo sam izOBtul in to veled nekega šolskega dogodka, kterega okolnosti pa niso Vilo lake, da bi sc moglo trditi, da je hotel profesorja v šoli tepsti.
—	Od predsedništva tukajšnjo c. k. okrožne so-duijo smo prejeli dopis, zastran tutanovljenja posebnih druiftcv za j>Q<lu£eoanjQ v jetnikov v JetniMnicah in jjnko-rilnieaJi, Priobčimo ga prihodnjič.
DRŽAVNI ZBOR.
. Za dauus povemo samo to, da jo zbornica poslancev sprejela sklep zastran voljenja poslancev-, (deputa-cije), ki RO imajo z ogerskhni poslanci jtosvetovati, ItakO naj se dualizem djaniski izpelje v tem, kar se tiče obravnavo skupnih zadev. To pa niste še delegaciji, ampak dcputaciji, ki liuaLo šo lo pot ugladiti delegacijama. Gospojska zbornica dunajskega zl>ora ima voliti fet, zbornica poslaneov pa 10 poslancev. Ogerski zbor je svoje posjanco v la namen žo tudi izbraj.
OGLED PO SVETU,
Utrgala se je zadnja nilca upanja zastran strašnih novic iz Mehika: smrt cesarja Maksimilijana *) je od vseh strani potrjona. Ves svet 80 grozi; vai časniki so polni sporočit o tej za Jnareza sramotni dogodbi. Po vseh dvorih v Evropi je napovedano žalovanje; ce-Bar Napoleon misli neki celč našega ccsarja obiskat, da mu svojo pomilovanje oBcbno izrtče. Šosebno pa žaluje po cesarjevem povelji marioa avstrijska; kajti cesar Maks. je bil jirav za prav nje začetnik. Vse vlade so poklicale svojo poslance iz Mehika celč zedinjenc državo severne Amerike, kterih vlada jc bila Juarcz-u prijazna. Avstrijanccv je šo ,v JJcIijku kakih iMX); bivši poslanco pri ecs M., Lago, nadja «<c, da jih s precoj ugodnimi pogoji reši. — Kako^bo zdaj v H^chlkn? Republika bo pod predsednikom Junroz-om; da sc pa dežela vred i in pomiri, ni verjeli; zmešnjavo bodo bri ko no in prelivanju krvi kakor od leta 1821 do zdaj. V teh, 40 letih jc imela ta država čez 30 gospodarjev (predsednikov, diktatorjev in cesarjev). #ato bo vse politiške razmere tako razrušeno iu ljudje tako ponujšani in v politiškcm oziru sprideui, da bo golo.vo tudi Juarcz ic/.ko kos težavam, in lo tim manj, ker jes tim, da je dal Maksa ustrelili, sebe, vlado svojo iu vso deželo omadeževal pred vsim svetom. Koncu btunalij bo brž ko ne ta, da sosedno zedinjono države tudi mehikan «ko samovlado z lepa ali s huda pod: se; spravijo.. — VcsclejŠe novico nam šo vedno dohajajo iz llima. Ni
Cea NakaimiiTja^ Je rojen 0. Jul. I. 1SS2 — U. aprila 1H84 je odrinil la Miramara ipri Trstu) v An.eriko; XI). majaj« sli.pil na la ho v Vflj-i-Xiuo-i: 12. juu. J* irncl alorcim vbod v glavno mejiu Mehiko.
-t m -	Vii csftfildoCl
je~feČe muko aa vreduištvo ;,Dkot U, da jo |»risi-
Jjpno v 2-3 .sUvkih povedali lo, česar so v družili časnikih celi predali polni. Da so jo svcčšnost 18. stoletnico šal Petra in Pavla povzdignila, bilo Je tleti dan
25	novili svetnikov •) razglašenih. Obtod jo ob kratkem ta-lei Narpopred procesija iz Si kali no (papeževe domačo cerkve) k s v. Petru, v tistem redu kakor na bv. Tclp, (pa brez sv. snkramcnta}; bilo jo pa več Škofov kakor na sv. T. Pri loj prooesiji bo nosojo tudi zastava na kterib so malane podobe in djanja iiovib svetnikov; med vdelcženci procesije In naslednjih sv- opravil so tudi nokleri Iz žlahto ali rodu novih Bvetnikov, aH pa zastopniki Škofij ali mniških rodov, iz kterih ao 4vct: niki bili. V cerkvi sv. Petra, ki jo za tako slovesnosti na posobon način ozaljšana, berejo papež, potom ko so sc lilanijo odmolile in sv. Duh na pomoč klical, dekret, s kterim TzfcČejo, da naj so zveličalii (znslran kterih več let, včasih po 100-200 let obravnava trnja) kot svetniki irntgo in častijo. Na lo bo zapojo „To Deum". Zp-naj cerkvo naznanja zvonjenjo po vaom mestu iu grom topov slovesni ta trctiUtek. Po zuhvalni pesmi so y prvo moli molitev, v kteri so imenujejo novi svetniki. Na zadnjo jo maša. Med mašo darujejo Boroduiki svetnikov ali zuatopniki njihovih redov ali škofij pozlačeno iu posrcbrcno hlebe, golobčke v pozlačenih tičnikjb. in
26	funtov debele sveče, na kterih jo malan ddnfihi svetnik — Pri letošnji svečanosti sv. Petra dan joi bilo v cerkvi okoli 40 ti&č ljudi; zunaj na trgu tudi vse poluo. Sveč je gorelo na navlašč za tleti dan napravljenem allarji 40.000 (600 ljudi jo več ko 1 uro potrebovalo, da so jih prižgali); ua alUirji so velikansko slike novih svetnikov, ki so izprva zagrnjeno. Stroški za tako svečanost znašajo kakih 260.000 gold.; plačajo jih cerkve, redovi ali žktbta, iz kterih so svetniki.— Sedanji papež Pij so žo 75 zveličanih za svetnike razglasili. —Zanimivo .jo bilo tudi petje. 400—^600 izbranih pevcev (ki Be štejejo med nar' bolj izučeno vsega sveta) ^"e bilo na 3 zbore (koro) razdeljenih. Otročji zbor, visoko gori v knpoli, je pel: „Ti si Peter../' Zdolaj v cerkvi blizo altarja (na sreui) je odgovarjal drugi zbor baritonov:„peklenska vrata ne bodo premagala"... in daleč tam pri vratih je tretji kor povdarjal: „Ne, ne—ne bodo je premagala..."— Adreto sv. Očetu l.jul. .poklonjeno jo podpisalo 490 škofov. Med blizo 500 škofi, ki so iz Y8eh krajev sveta v Rim prišli, bilo. jo 46 kardinalov in 95 nadškofov. Tujcev po novejšem pre-rajtanji jo bilo okoli 120 tavžent; odhajalo jih po praz-nikik po 4000 na dan. — Občni cerkveni zbor, kakor-šuega ni bilo žo 300 let (zadnji jo bil tridentinBki) so skličo brž ko ne leta 1868 ua praznik ncomadcžvanc-.ga spočetja Device Marijo, 8. decembra.	,
RAZNE VESTI,	...;.•>.
1 'i* Rima so piše v „Stlmmen ans T^rol": En fet^r Škof, menda iz Amerike, pride na palico naslonjen v vatikau (paneževo; oalopje) sv. Očeta obiskat. Straže mu spoštljivo dajo vedeti, da a palico k sv. Očetu iti; šega ne prlpuščaI dn b»j ga bodo lahko ono z rOko podpirale, če Želi. Škof: Jez pa sem vajen s palico hddui; lo nazoanite me Njih Svetosti. Papež mu /pridejo' nasproti In pozdravijo ga z bcBodami: Mi dva sva stara. Škof: Vzemite sv. Oče to palico Y podporo starosti. Pa-:pčž:' Nočem vzeti podporo Vam, ki jo ravno tako" potrebujete; pa tudi pretežka mi jo Vaša palica. Škof: Trotflm, snemito vsaj glavico Ž nje. Ker se sv. OČČ' še inrirtirti obotavljajo, Bnarae jo škof šab^ter iztegniriH i*
fVi •»•l»k««oi- 6kof Jorafat Koi>&me, Pat«r d* nuni Coua.n, Pr»n£iiki od pelifc ran Kr., Leonird ii Porfo-a Uauric<Ja-a. flfrl |0<l,;«i;- krita,. /n muifniti'gorkPBMkl._ ' Vr
njo drugo palioo iz Čistega slaU, ročo: To vzeatila VI,
sv. Oče, .prosim; jep som sainjpj <pbodom (fpdro) za<-zadovoljeni - To jo ;flamo eden fcinod tnupgih ub]f|0 izmišljenih Izkazov ljubezni do sv. 0£c|a,
v— t.,julij« io poklonili v filmu niMl ikoffaamiil aJrtte kot odgovor rti/NJib ugovor rtil 20: jim. V la ti,miru »/. Mil (nllirill koVte'-aijo Škofov m iiined Uit »o atolih od»«k, v kl*r«ib> io lii.1« '»lavni cerkveni' im.iaki; Nad|k«f kpločk|!(iia Ogarekem) HpptaMi »*aimi»*lat-, »ki nidškot Hfniiiiig (Anglui)j frannntkl nalJkof llupaulup Ii Orisan«-*; Špaijiki nadpk. it ftaaaanau, Cilj 'nadškof Apmio 11 Korenin a' (IUIJ in nadlknf »/iluni-ki Kram-hi, Nar vifljn valj»l j»ri rrnfovanjf tfai naJt^a avafrijakrga' l(iynil<'a; pomagala Hi mu /Diipatiloup in Knnr.M. „ Peali Ilm»0k-U-). .' . | , •;!'.: ; . . 1 (.,!
.,,— 4. t. m. jo.imej. ftStor „9hvenike Mati*" v Ljubljani sejo. PtyČfijq$h.. Jo; bijo i 2 ljubljanskih fa f
v unanj, odbornik ; pr,yoB,o^nik. dr. Leon Vončina.
— Naš rojak, g. AlojjfiJug, *) ,iz, Bovca, ki le je *' * 11 " l^olal jo zdaj nčltolj nemščine na nq-
iaiii lb v Goriol i
kem kraljovem kolegiji,V Sioui (vsoučiliMucni n^pkfii v ^oakani). DobfPi|irečo!; •' , . , ;
Umrli ,y Gorici:,
s,a Oria»il I. nnk. rabarja li«l,n|Mj»»l|o; Jurif.i-IrmrniKild K^ntiojni
i;ip Mervifi, CK K delaven. * Marinič TO I. k.net, >a pliifl. rneliro,- 8|7 Jolrfa n.-«avWc,<8
tomlakv 50 I. privoaloveo, ji plqfln. ttihrrk.j R|7 Krrornlgild Konta o j ni 15 I. dijak, za iovaml; KiSp Slervifi, GK I. delaven, za krfan;'A|T Anion
ca platnico; Marija Kav^.lo 0 mj lnleznlfin. delavna otr..ia b*^.; Mari|a IliluipM fl m. n. brvca. HAi, >• Lp^MUt*; Alejzi Čeud^k 1 pi. n. iavljarji otrok, xa bolj.; l>j7,Krano Polrarra 35 I. zaniljemeroo, u laberk.;;.f»L PaulatiČ i m. perivca otrok, ta bogatijo.
UrAflili oznanilnik	^
in A. se p l oddajalo ji d drilh^pr/molNijo Anilr. 8Ur|»rJa Ii jul. tO. av(. in H.^^Mit. prem.' Jun. 6Varala in Andh Parea fri'0» k. okr. aodn. r Koaien; .15...pil. 14.1 iug. .in li »epi. Ant. Palikovo p ram. na Cinfrofl pri e. :k. okrdlni »oda. v Gorici; jSO, Joi. 31. av|. In 1. okU prem. Dem. Papiiločhli v, Gridiidi pri č. k. aodn. ta okpUco (or.iko. ' '' .■ .' ''•'.	• '' . •."'•'	.
Dorsnl Kui^a nn DannJI 10. julija: Mctal-
liques 59:66; narčdno posojilo 69:80; London 126:60; adžjo srebra 122:76; oekini **	r.s
IjotorlJnfce JtovllKc zadnjič vzdjljg-njono: V Trstu 10. t. m. 04, 84» »6, 94, t
na Dunaji 3 t. m. ti I, 7'5, :t	47.
dobiva »o v Gorici samo v *i<'ppet»liofer-jcvi ,dpo-geriji *) na Travniku Štev. AAA. ,-r
Na Dunajij julija m., 1864.	»»u
';'.«''	j /M i-'.A \»in»ibat • A: MoUj
On irrfa tudi zkWgo' raviiokar došlib '^enl^ iijtik-tinskih vodA, bllnnakc (Pilnauer), Klei^ft**-borih v, zaječi%(/^dwhjf«er), "Ha-koezr eve budeii^kr ; nadalje »aiur^lh rudninskih vodi: H^ltev, Reeoaro, Cslalls* ■ne, -VaiW«K«oJ. '	. j
-;--—."i ...-i- 1 1 '•"' TO wm
llatnlca vrednltvai Gosn. A. M. i rV. Hvala 1 Prihodnjič; g. v lom.'hr. Vaš dopis so n«ni tdi prelokalon In preosebeij: no zamerite^ da ga-.qe,.pnoh-Čimo-r-G: ■$£ Prejeli; posnetek iz Vašega dopba. v prih. listu. -"Prosimo čč. dopisnike, da b» vselej.«us-ločno povedali, ali želijo, da bo njih pravo imč podpiše, ali pa samo začeti.e črke ali kako znamenje-
*},Prpaimo, pilile'nam »^aaib kaj.