•'ffriaartt iZEružln skl 4p dlli M, ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO iRH • Ml«»J*h IzbaJa ob Četrtkih. Uredništvo In uprav* ▼ Ljubljani, I a * jr - aaaa I Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za I Stev. 19. Tyr6ova (Dunajska) cesta 29/1. Poitnl predal itev. 345. I LlUl3i|0H3e lOa ITI 313 I V,B t0 *® Dln- v TBe *?40 l^'l.T. .ra“c *1 1 I aln ua Račun poštne hranilnice v Ljubljani itev. 15.393 | »«■« | 50 frankov, v Ameriki In povsod drugod 2 dolarla | t.«lQ VI Cona 2 O I n Vnebcfeod Vnebohod, štirideseti dan po Kristusovem vstajenju... Dan, ko je Gospod šel v nebesa, ko je vendar že inogel zapustiti ta grešni svet. Nadčloveška borba, ki je človek nikoli ne bo mogel pojmiti v vsem njenem obsegu, je bila uvod v veliki petek, tisti dan, ko so našega Gospoda in kralja umorili kakor najhujšega zločinca. Zagrinjalo v templu se je pretrgalo od vrha do tal, solnce se je stemnilo in ljudje so popadali po tleh, zavedajoč se, da jih teži greh sveta. Toda že velika nedelja z zmagoslavnim vzklikom: »Njega, ki ga iščete, ni tu, Jezus Kristus je vstal od mrtvih!« je vrnila človeštvu pogum in upanje, da so se oddahnili. Prihodnjih štirideset dni so Gospoda srečali zmerom kje drugod. Marija Magdalena je morala slišati iz ljubljenih ust: »Ne dotikaj se me!« Nejeverni Tomaž je moral položiti svoje roke v rane, katerih kri je oprala grehe sveta, potem šele je verjel. Učenci so ga srečali na poti v Einavs in slišali iz ust modrosti besede, ki jih jim ni bilo namenjeno nikoli več slišati, ki jih pa zato nikoli več niso pozabili. In potem je prišel oni štirideseti dan, ki je odpeljal Gospoda iz srede njegovih učencev in njegovega ljudstva v kraje, ki jih nihče ni mogel pojmiti, o katerih ni nihče ničesar vedel in je mogel samo upati vanje. Ljudje so se veselili in se še danes vesele, da je Kristus naposled prišel k svojemu očetu, da je bilo njegovega trpljenja na zemlji konec, da je našel edino mesto, ■ ki mu je šlo. Toda tisti tnah je postal svet prazen in pust. On, ki so vanj upali, ki je zmerom prepovedoval mir na zemlji in spravo med ljudmi, ki je znal sleherno težavo ozdraviti z eno samo besedo, s položitvijo svoje roke, je odšel » tega sveta, zapustil nas je... Osamelo je ostalo njegovo ljudstvo in že tisto minuto je spoznalo, da more žive- ln pelje jih ven do Betanlje, In povzdigne roke svoje In Jih blagoslovi. In zgodi se, ko Jih blagoslavlja, da se loči od . njih, In vznese se v nebo. A oni se mu poklonijo In se vrnejo v Jeruzalem z velikim veseljem. In bili so vsekdar v templu, hvaleč Boga. ■ vangollj «v. Luk«S«, pogl. «4, so-««. ti le od vere v vrnitev Njega, da življenje brez te nade ni več vredno življenja. In tako so minevala sto- letja za stoletji. Tisoč devet sto in eno leto je poteklo, odkar je šel Kristus v nebesa. Ko se je dopolnjevalo prvo tisoč- letje po njegovem odhodu, so ljudje prisluhnili v novem upanju, da se bo spet vrnil. Ni ga bilo. Ali sta dve tisočletji tista doba, ki mora preteči, preden se vi drugo vrne med nas? Ne kaže nam o tem ugibati. Ostal nam je njegov duh, ostal njegov nauk, še danes verujemo vanj in si prizadevamo, da po njem živimo. Zakaj dobro vemo in globoko je zasidrano v; nas, da ne smemo zapirati srca pred njegovimi nravnimi zahtevami, da so ravno one tisto, kar dela življenje vredno življenje, da, brez njih nam dostikrat ne bi bilo več moči prestati. Kaj bi bili brez njegove pridige na gori, brez njegovih besed na križu? Šele one so dale obliko dogmam življenja. Težko se je ravnati po njih, toda šele tedaj, ko po njih živimo, postanemo vredni' člani človeške družbe. NiČ več ne smemo prepovedovati: »Oko za oko, zob za zob!« zakaj vsak kulturen nared bi to pokopalo. Le če vidimo v ljubezni do bližnjega naš pravi ideal, smemo biti Kristusu res hvaležni za njegovo daritev na križu in mu pokazati, da ni umrl za nepoboljšljiv svet, temveč za človeštvo, ki si prizadeva, da bi ga postalo vredno. Da je Kristus vzlic vsemu veroval v človeštvo, dokazuje njegov vnebohod. Ce nam ne bi bil zaupal, da se bomo v spominu nanj trudili in živeli po njegovem svetlem zgledu, nas gotovo ne bi bil tako mirno zapustil. Toda vedel je, da bo njegov nauk še tedaj ostal živ med človeštvom, ko njega ne boi več med nami. Vedel je, da njegova smrt ni bila zaman. Zato se smemo še danes, toliko stoletij po tem dogodku, čistega srca veseliti, da je šel Kristus y nebesa in da sedi na dea< nici svojega očeta. Tam ja njegov prostor. Že kodi dvanajstleten je dejalf »Ali hi moje mesto tam* kjer je moj oče?« Srečni smemo biti, da nas pri gospodarju sveta čaka on, ki je živel na svetu in izkusil njegove grehe, njegove nevarnosti in zlobo — a vzlia temu v vse odpuščajoči ljubezni dal za ta greli svoje življenje. Enostranski možgani UntotoUt* pcofesoc sodetufc ftri Ha^uicm fosecUtiaku m si/eiu. - Blazen uuU*nee si Atdfutai/C jua JUvzi - dcfoc dobavna Ho^ecjc jikntki xlmMi dr. Ralph Carson (Newyork) Napisal Angleški svetovni leksikon, najpomembnejše delo te vrste v angleščini je pred kratkem Izšel v novi izdaji. Stotine in stotine učenjakov in strokovnjakov je delalo leta in leta vsak na svojem področju, preden so ®brali gradivo za ta besednjak. Med vsemi si je pa pridobil največ zaslug za to orjaško delo neki učenjak, iki je obdelal domala vse stroke razen najsodobnejše tehnike; okoli šest tisoč člankov v leksikonu je samo njegovih. Ta mož je doktor filozofije Bernard Chaucer, 701etni starček, ki je pred leti predaval na londonski univerzi o starinoslovju. In ta veliki učenjak je že dobrih trideset let — zaprt v angleški umobolnici Broadmooru, je neozdravljivo bolan in nevaren svojim bližnjim! Chaucerja so morali odpeljati v umobolnico, ker je nekega dne pri predavanju nenadoma potegnil revolver in začel streljati na slušatelje ter tri med njimi tudi ranil. Prva leta je prebil v umobolnici topo in mrtvo, ne meneč se za nikogar okoli sebe. Potem je pa iznenada začel epet študirati znanstvena dela in naposled poslal po nekem znancu svoje prispevke založbi britanskega leksikona, ki jih je z velikim zanimanjem pregledala in sprejela. Od tistih dob je Chaucer stalno sodeloval pri vseh naslednjih izdajah tega besednjaka, Čeprav založba že ve, s kakšnim človekom ima opravka. Toda ne smete misliti, da je Chaucer takrat potegnil revolver le v trenutni duhovni zmedi. Tudi ne smete videti v sedanjem njegovem delu do-I:.tza, da je duhovno ozdravel. Zakaj ta čudni učenjak, ki ima v umobolnici na razpolago posebno delovno sobo z veliko knjižnico, kaže vzlic vsem svojim znanstvenim sposobnostim tudi še danes znake neozdravljive blaznosti. Tako ima navado, da razpostavi okoli svoje pisalne mize in pred vrata šest do osem veder vode, češ da je voda najboljše varstvo zoper zle duhove, s katerimi se mora neprestano boriti... Dvakrat je že hotel zavod zažgati in še lani ee je eden izmed strežnikov le s težavo rešil, ko ga je starec v nenadnem navalu blaznosti hotel zadaviti. * Skoraj vse večje umobolnice poznajo podobne primere enostransko Tazvitih možganov pri svojih bolnikih, primere, kjer kažejo nesrečni blazneži v neki smeri izredne sposobnosti, medtem ko se v vseli drugih pogledih prav nič ne razlikujejo od drugih umobolnih. Človek bi skoraj dejal, da je razvoj možganov v tej smeri porabil vse njihove duhovne moči, ki bi bile sicer namenjene drugim svrham. Tako nekako, kakor se pri slepcu čudovito izpopolnita sluh in tip, da po možnosti nadomestita manjkajoči čut, se utegnejo neke skupine možganskih celic razviti nad povprečnost, medtem ko se druge razkroje. V bližini ameriškega mesta Buf-faLa ob Ontarijskem jezeru stoji razkošno mesto z vrtovi, umobolnica za milijonarje, kjer prebivajo nesrečneži, ki jim vsaj denarja ne manjka, sredi med igrišči za golf, tenišči, plavalnimi basčni in razkošno opremljenimi klubskimi prostori. Pred kratkim so o priliki neke sodne razprave ugotovili, da stane vzdrževanje vsakega bolnika v tej moderni umobolnici povprečno 200.000 dolarjev (8 milijonov) na leto! Petdesetletni John Brian, tudi eden izmed stanovalcev tega razkošnega zavoda, ki si je poprej napravil denar z nekini tehniškim izumom, ni zmogel več velikanske oskrbovalnine, ker so njegovi vrednostni papirji spričo gospodarske krize izgubili skoraj že vso vrednost; zato so ga mislili »praviti na neki cenejši zavod. Brian se je pa že tako privadil svoji dotedanji okolici, da se mu kar ni dalo iti proč. Na vse načine je študiral, kako bi našel kakšen izhod, in ga je res našel. Nekaj tednov je proučeval gospodarska in borzna poročila, nato je pa stopil v zvezo z nekim bankirjem in ga pridobil za svoje načrte. Od takrat si je Brian s spekulacijami ne samo zaslužil oskrbovalnino, temveč si je napravil še večje denarje, kakor jih je imel pred polomom. Nihče ne razume, odkod temu človeku nezmotljivi instinkt za bodoče dogodke, kako more imeti pregled nad zapletenimi kupčijami, ki jih vodi, posebno še, ker so mu kot nekdanjemu inženjerju borzni posli vendar popolnoma tuji. Drži le to, da je Brian neozdravljivo bolan na duhu. V prostem času čečka po stenah verze, ki bi jih vsak otrok bolje napravil, ali pa teka po vseh štirih po vrtn in poliva strežnike z vodo. * Ko je napočil zvočni film, se je pri filmskih družbah pokazala velika potreba po šlagerjih in pesmih, tem bolj ker je bil dotok od zunaj vse prej ko zadovoljiv. Tem bolj se je zato neka filmska družba v Holly-woodu razveselila, ko je dobila od neke glasbene agencije kak tucat šlagerjev, katerih melodija je bila kakor nalašč za film. Nekaj mesecev nato je družba dobila novo pošiljko od istega skladatelja, Pavla Love-wella, komponista, čigar imena ni še nihče slišal. Naposled je hotela družba skleniti z umetnikom pogodbo, da si zagotovi njegove skladbe, in se je obrnila na agencijo za posredovanje. In tedaj je prišlo presenečenje. Pavel Lovewell je že od leta 1917 zaprt v čikaški blaznici! V svetovni vojni je dobil kroglo v glavo in rana Banka Baruch 15, Kue Lafayette, PARIŠ Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji In Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64. Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienat; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Luxemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. je tako prizadela možgane, da ne samo ni mogel več opravljati svoje prejšnje službe kot bančni uradnik, temveč so ga morali kot popolnega bebca poslati v umobolnico. Zanimivo je, da je Lovewell, preden je zblaznel, zelo slabo igral klavir in ni nikdar kazal posebnega veselja za glasbo. Odtlej pa vse kaže, da so se njegove duhovne zmožnosti obrnile ravno v to smer. Danes sedi po dve do tri ure na dan pred klavirjem in komponira pesmi; potem pa iznenada vrže stol ali kakšno drugo reč v prvega strežnika, ki mu pride pred oči. Po cele ure sedi pred zrcalom in se pači samemu sebi, trga sebi in svojim tovarišem obleko, če ga prime, pa skoči tudi na zdravnika in ga začne daviti, dokler ga strežniki ne spravijo v prisilni jopič. * Neki goslar, ki je zaprt v umobolnici v Milvvaukeeju, se je tako izpopolnil v sviranju »Zdrave Marije« in jo je znal tako čuvstveno zaigrati, da so ga najslavnejši glasbeniki strme poslušali. A čudno, ta umetnik ne zna zagosti nobene druge pesmi, in kadar ni nikogar, da bi nanj pazil, vam razbij© svoje godalo na glavah svojih poslušalcev. V vseh teh primerih pa gre le za ljudi, ki so prej imeli dobro vzgojo in so se utegnili duhovno razviti. Čisto drugačna je pa stvar pri takšnih bolnikih, ki so že od rojstva bebasti in se niso nikdar mogli česa naučiti in izobraziti. Tako poznamo ljudi, katerih razum ni niti tolikšen kakor pri dojenčku, ki ne znajo sešteti dve in dve in se niti sami obleči ne morejo. In vendar opažajo tudi pri teh ljudeh izredno razvitost v eno samo smer. Tako vam zna neki norec vse pesmi svoje pesmarice na pamet; neki drugi si zapomni sleherni datum, ki je z njim v zvezi, ima v glavi leta in leta nazaj slednji dan, kadar je dobil obisk ali darila; tretji spet se je po naključju naučil izračunati, kateri tedenski dan je katerikoli datum tisočletja naprej, čeprav ne zna sešteli niti prstov na rokah; in spet neki drugi se je naučil na pamet neki latinski sestavek, čeprav ga ne razume niti besedice. Dalje poznamo ljudi, ki so bebci že od detinstva, ki so tudi telesno zaostali, hromi, pohabljeni itd., ki si ne zapomnijo niti svojega imena in ga niti izgovoriti ne morejo, ki ne znajo ne brati ne pisati. In vendar je takšen bebec napravil v dolgih letih iz samih konzervnih škatel pravcato viteško opremo, katere sliko je videl v neki knjigi. Nekdo drugi je pa s svinčnikom narisal tloris obsežnega poslopja umobolnice tako natanko, da se ni razlikoval za več ko 10 %> od pravih dimenzij — lem bolj občudovanja vredno, ko ga ne bi mogel s tako pomanjkljivimi sredstvi niti arhitekt bolje pogoditi. Dolgost živiiettja Koliko ulakajo rastline? — Nesmrtna bitja Mahova debelca ne učakajo posebne starosti, pet do deset let je največ, kar so mogli ugotovita. Čisto druga je pa z njihovimi vršički. Vrh takšnega debelca učaka namreč pri nekaterih mahovih tudi več stoletij, seveda samo vrh, zakaj spodnji deli debelca odimro, kakor smo že omenili, že po nekaj letih. Čisto druge številke srečamo pri drevju. Celo tako majhne rastline, kakor n. pr. vresje doživi več ko 20 let. Naša vinska trta doseže starost 100 let, blizu kopališča TSlza na Bavarskem pa stoji grm španskega bezga, ki ima V* m debelo deblo in je star dobrih 100 let. Prt raziskavi možne starosti raznih živali se je pokazalo, da jih je le malo, ki učakajo dosti več ko 100 let. Pri rastlinah je stvar čisto druga. Če bi hoteli nasledi vsa drevesa, ki do-žive več ko 100 let, bi morali napisali dolg seznam najrazličnejših imen. Posebno v vročih krajih okoli ravnika je dosti vrst dreves, ki učakajo izredno visoko starost. Pri nas je takih dreves kvečjemu nekaj tucalov, v tropskih deželah pa več tisoč. Tisočletna lipa Tudi med našim sadnim drevjem dožive nekatera vse časti vredno starost. Neka jablana blizu Schillerjevega rojstnega kraja Marbacha ob Nek-karju ima deblo, čigar premer znaša več ko 1 m, stara je pa najmanj svojih 200 let. Češnje le redko učakajo več ko 100 let, čeprav vedo nekatera poročila povedati o češnjah, starih 300 ali celo 400 let. Hruške učakajo tak- isto svojih 300 let, orehi pa še kakšnih 100 let več. Z dosti večjo starostjo se ponašajo lipe. Posebno znamenita je lipa v Staffelsteinu v Nemčiji; pravijo, da šleje domala tisoč let, njeno deblo pa meri v premeru 4 in pol metra. Posebno stare lipe rastejo v Litvi; tam so odkrili neko lipo, v katere deblu so našteli 815 lelnih kolobarčkov. Lipa je imela premer dobrih 8 metrov. Tisočletno drevo je dosti starejše od katerekoli živali na svetu — stoletnih dreves imamo pa kar na prebitek. Razen lipe učaka med listnatim drevjem posebno starost hrast. Blizu Vratislave je rasel do srede preteklega stoletja hrast, čigar votlo deblo je imelo v premeru 4 metre in pol. V njegovi duplini je imelo 30 ljudi prostora. Ko se je drevo podrlo, so ugotovili njegovo starost: blizu 700 let! Na Oldenburškem so pa posekali hraste, na katerih so našteli celo 1100 do 1500 in še več letnih kolobarčkov. • Najstarejše drevo na svetu Še dosti večjo starost kakor listnata drevesa pa dožive iglasta. Preden preidemo k njim, naj omenimo še neko drugo drevo, ki bo pač najstarejše, kar jih zgodovina pozna. To je neko figovo drevo na otoku Ceylonu, ki ga domačimi časte že več ko dva tisoč let, ker je baje v njegovi senci nekoč Buda počival. Če so ustna izročila prava, so to drevo zasadili leta 288 pred Kristusom; staro je po tem takem 2222 let. 0 jelkah govore, da dožive 800 let, y Švici pa sloji 2fi00 m nad morsko gljvciimo limba, ki ii« bo imel« matij 'ko 1000 ati lioo Jot. Tudi brinje doživi tareduo visoko starost; v Liivlan-diji poanajo drevo, ki jo staro 2000 Jot. Mod najdolgoži vejša drevesa štejejo tudii znamenite oodro na Libanonu iti cipreso in tise. Mod le-temi poznajo takšne, ki so doživele starost 3000 let. Vse doslej naštete živali in rastline pa še daleč prekašajo orjaki, znani pod imenom »■mamutna drevesa«. To so iglasla drevesa, ki so jih šele sredi preteklega stoletja odkrili v Kaliforniji okoli 1500 metrov nad moirako gladino. Razsežnosti teli dreves so vprav bajno velike. Tako poročajo o drevesih, ki so višja od Keopsove piramide v Egilptu (137 m). Eden izmed (eh orjakov je meril pri tleh domala dvanajst metrov v premeru: v njegovem deblu bi bilo dovolj prostora za moderno enodružinsko hišo. Ko je drevo podrl vihar, so videli, da je njegovo deblo v sredi votlo. Votlina je bila tolikšna, da je mogel človek udobno sedeč na konju jezditi šestdeset metrov daleč v deblo in priti pri izrastku veje z lahkoto spet na dan. Pri teh drevesnih orjakih se skoraj ne upamo vprašati, koliko so stari. Zelo zanesljivi računi in meritve so pokazali, da smemo ceniti velika mamutom drevesa na najmanj 4000 do 5000 let, da, najvišja mamutna drevesa utegnejo biti še starejša, svojih 6000 let. Prava očakovska starost! Nesmrtna bitja Če zdaj preskočimo od orjakov k pritlikavcem in vprašamo, kolikšno starost učakajo najmanjša bitja na »vetu, tedaj se nam odpre novo čudo, pač eno izmed naj večjih, kar si jih moro človeški um predstavljati: čudo neumrljivosti. Seveda tega ni tako ra-auimeti, da hi ta najmanjša bitja večno živela, temveč tako (in to ni menda nič manjši čudež), da jim ni treba umreti. Če hočemo to razumeti, moramo po. vedati, kako takšen drobcen organizem živi in se plodi. Ploditev se navadno izvrši tako, da se drobceno 'bitje, denimo bakterija, kratkomalo raapoloni in nastaneta iz nje dve novi bitji. Kdo bi mogel tu reči, da je eno teh dveh mlajše in drugo starejše? Katero je mati? Ti pojmi so tu popolnoma izgubili svoj zmisel. In že kma-iu nato se komaj porojeni organizmi spet razpolove: iz dveh nastanejo štirje. In pri tem prejšnje nikakor ni umrlo. Vsi štirje so mladi, pravkar irojemi. In tako gre dalje, v tisoče in tisoče rodov, in nikjer ni videti konea, Ta množitev se odigrava z neverjetno naglico. Pri bakterijah se v ugodnih okoliščinah vsak organizem že vsakih 20 do 30 nninut razpolovi. Pri tem seveda prejšnji organizmi popolnoma izginejo, za njimi ne ostane nič, niti sledu kakšnega mrliča: stari so docela izginili v svojih otrocih in »e izpremenili v nič. Vsaka bakterija živi kvečjemu kakšne pol ure, potem pa ne umre, temveč živi v svojih otrocih in otrok otrocih večno. Zemeljska obla iz ene same bakterije V laboratorijih so na ta način desetletja in desetletja odgajali takšna drobcena bitja, ne da bi bili mogli opaziti le sled staranja ali snirti. Toda priroda je na vso uašo srečo vendarle sama poskrbela, da se ploditev teh malih bitij ne odigrava z največjo možno naglioo. Pomanjkanje hrane in strupene snovi, ki jih ta VEČ PROSTEGA ČASA imate, ako perete Vaša perilo po Schichtovi metodi. Tu imate jedva ka) opraviti: zvečer namočiti perilo v raztopini Ženske hvale, zjutraj ga izku-hati e Schichtovim terpentinovim milom. SCHICHTOVI METODI Mtehi hit, te&i mc Dunaj, v maju. Marička Knedlikova je punca za vse pri Schmidovih. Nekega dne pobere Marička Knedlikova svoje cunje in zapusti gospodo brez besedice, da, niti pol mesečne mezde ni zahtevala, ki ji je šla. »Ja, zakaj pa?« jo je vprašala ujemi prijateljica Avgusta, »kako to, da ai meni nič, tebi nič...« »0 ne,« je rekla Marička, »nikakor ne meni nič, tebi nič. Schmidovi so imeli papigo, zelo lepo papigo, ki je znala tudi govoriti. Pred kakega pol leta je ta papcga nenadoma začela pobešati glavo, nič več ni jedla, nič več ni govorila. — ,Marička,* je rekla goapa Schmidova, .Marička, skočite vendar po doktorja Busenbiicker-ja, naj pride, da si ogleda našo papigo.* — ,Gospa Schmidova,* je rekel doktor Busenbacker, ,papiga niii prav nič ni všeč, nič več dolgo ne bo.‘ — In res, dva dni nato je bila papiga mirtva, in gospa Schmidova jo ]e oskubila in spekla, in teknila nam je natanko tako kakor piška.« »In zato,« je rekla gospodična Avgusta, »zato si meni nič, tebi nič —« »0 ne,« je rekla Marička, »Schmidovi so imeli tudi opico, zelo smešno opico in tudi zelo zaupljivo. Pred dvema mesecema je pa opica nenadoma začela pobešati glavo, nič več ni jedla, nič več ni žrla. — ,Marička,* je rekla gospa Schmidova, ,Marička, skočite vendar po doktorja Busen-backerja, naj pride, da si ogleda našo opico.* — ,Gospa Schmidova,‘ je rekel doktor Busenbaoker, ,opica mi prav nič ni všeč, nič več dolgo ne bo.* — In res, dva dni nato je bila opica mirtva, in gospa Schmidova jo je odrla in spekla, in teknila nam je natauko tako kakor zajec.« »In zato,« je vprašala gospodična Avgusta, »zato si meni nič, tebi nič —« »0 ne,« je rekla Marička. »Pred štirinajstimi dnevi je začela nenadoma stara babica, mati gospoda Schmida, pobešati glavo, nič več ni jedla, nič več ni govorila. — ,Marička/ je rekla gospa Schmidova,,Marička, skočite vendar po doktorja Busenbaoker-ja, naj pride, da si ogleda mojo taščo.' — ,Gospa Schmidova,* je rekel doktor Busenbacker, ,žal mi je, toda vaša tašča ni prav nič ni všeč, nič več dolgo ne bo.‘ — Vidiš, Avgusta, tedaj sem pa gledala, da čim prej izginem iz hiše.« Cel ocena* na buciki Filadelfija, v maju. V Filadelfiji je te dni umrl graver Charles Beeler, ki je s svojimi umetnijami povsod zbudil opravičeno strmenje. Beeler je bil mojster v svoji stroki; njegova dela niso prav nič zaostajala za umetnijami najspretnej-ših japonskih graverjev. bilja sama izločajo, poskrbe za to, da se ne razmnože prebohotno. Kakšne fantastične posledioe bi doživeli, če ne bi priroda sama postavila meja tej ploditvi, naj pokaže tale račun: Če bi se drobcena bakterija, ki je tako majhna, da milijon takšnih bakterij ne zavzame več prostora kakor glavica navadne bucike — če bi se takšna bakterija vsake poJ ure razpolovila v dve novi, in če bi se ta delitev nadaljevala brez zaprek, bi v dobrih treh dneh dobili toliko bakterij, da bi z njimi lahko napolnili kroglo, tolikšno kakor naša zemlja I Nekega dne je prišel Beeler na filadelfijski rotovž in hotel govoriti z županom. Na vprašanje, kaj bi rad županu povedal, je Beeler odgovoril s hudomušnim nasmehom, da bi mu hotel izročiti neko darilo. Tedaj so ga spustili naprej. Po običajnem »How do you do« je potegnil Beeler iz žepa navadno — buciko in jo izročil mestnemu poglavarju. Župan je namršil čelo: »Menda bi me radi za norca imeli, mi3ter Beeler?« Tedaj je vzel obiskovalec drobnogled in dejal županu, naj si svoje »darilo« malo natančneje ogleda. Šele tedaj je filadelfijski mogočnik videl, da je drobcena glavica bucike vsa polna mikroskopsko majhnih vrezljajev, ki so se, ko jih je še bolje pogledal, izkazali kot prave črke. Beelerju se je posrečilo na drobceno ploskvico bucikine glavice vrezati ves očenaš, ki ima v angleškem besedilu 412 črk. Vsaka beseda se je ob primerni povečavi popolnoma razločno brala. Skrivnost svoje čudovite tehnike je vzel Beeler s seboj v grob, čeprav so mu neštetokrat ponujali težke tisočake, če bi jo prodal. ;»ROMIK*> TEDMA - Ves svet ena sama blaznica. Angleški statistik IIenry Larrick je izračunal, da bo čez dve sto let vesoljno človeštvo — blazno. Učenjak se opira na tele podatke; leta 1859 je bil v Evropi vsak 535. človek slaboumen, leta 1897 vsak 312, leta 1932 pa že vsak 144. Ce pojde tako dali«, bo leta 1977 že vsak 100. Evrope« norec, čez 212 let pa ne bo v vsej Evropi niti enega pametnjaka več. V nedeljo se je po dolgih letih prvifi spet vršila v Zagrebu nogometna tekma z Italijani. Rimski klub F. C. Roma je zmagal proti Zagrebu 2:1. I*o dvanajsti igri za šahovsko svetovno prvenstvo vodi Aljehin 7 in pol proti 4. in pol. Dvanajsto igro je imel Bogoljubov že malone dobljeno, pa je zamudil prav® potezo in dosegel samo remis. Za krvniško sluibo v Budimpešti so ta dni razpisali natečaj. Priglasilo se je mnogo, zelo mnogo prosilcev, med njimi več pravnikov in dve ženski, loče.na žena nekega mesarja in at lot k« nekega potujočega cirkusa. ■ It milijonov prstov. Vsi policijski ura-« di sveta imajo daues okoli 11 in pol milijona registriranih prstnih odtisov, vsako leto jih pa dobe okoli 20.000 novih. Malce počasi raste ta kartoteka, saj iteje svet dobrih 2000 milijonov ljudi... l*ct zapovedi za srečen zakon sta izdala ameriški filmski igralec Ben Lyon in njegova žena, takisto igralka Bebe Daniel«. Sicer so ti nasveti namenjeni filmskim igralcem, vendar veljajo v prenesenem pomenu tudi za navadne smrtnike. Zato maj jih navedemo: 1. ženi in moži se le, če res ljubiš, ‘2. ne boj se štorklje, 3. živi tudi v Hollywoodu, kakor žive zakonci! drugod, 4. no poslušaj hollywoodatoih čenč, 5. ne beri nikakih fenčarij vof » Hollvwoodu. ■ (i2.UKI Nemcev je rado ali nerado za-« pustilo Nemčijo, odkar je Hitler na obla-« sti. 21.000 (dobra tretjiua) se jih je za-< teldo ua Francosko, 10.000 v Palestino. 8000 na Poljsko, 3500 na Češko, po 2500» na Angleško, v Švico, v skandinavske de-žele in v USA, 2300 v Belgijo, 1000 X Posaarje in Luksemburg, 1000 na špansko, po 800 v Avstrijo in Italijo, v drugo države pa okoli 4000. (Po podatkih Zveza narodov.) Kalvarija ljubezni Roman Iz naših dni. — Napisal P. R. 66. nadaljevanje Za mizo je sedel pri knjigi mladi Milavec. Ko jo zagledal lujca na pragu, jo vstal. Ciril ni mogel odtrgati oči od njega. Marko ga jo nekaj trenutkov gledal, že je hotel vprašati — tedaj pa kakor bi se mu hile odprlo oči. Zakrilil jo z rokami in se opotekel proti njemu. »Oče!« je zajecljal. Ciril ga jo s solzami v očeh sklenil v roke. »Otrok moj! Sin moj! Marko!...« Nekaj trenutkov jo vladala v sobi popolna tišina. Oče in sin sta se držala v krčevitem objemu. Nobeden ni bil zmožen besed. Prvi se je osvestil Ciril. »Mati ti je skrivaj sporočila, kajne?« Toda Marko je odkimal. »Ne, oče... sam sem vedel, da prideš... Sleherno uro sem te pričakoval...« Ko so minile prve minute neskaljene sreče, je Marko povprašal po materi in sestri. Oče mu je povedal, kako se je ozdravljen vrnil k njima, in dodal: »Zastran Bože ti moram povedati novico: poročila se bo.« »0, vem, očka!« je vzkliknil Marko. »Ne, ne veš, kaj se je zgodilo, odkar te ni bilo doma...« In Ciril je izdal sinu Božino srčno skrivnost. Marko je prebledel. »O, Bog!« je zamrmral. »Kaj bo rekel ubogi Rene! In jaz sem največ kriv njegove nesreče, ker sem ga vzpodbujal v njegovi ljubezni. Kako sem pa mogel kaj takega slutiti!« »Ali mu boš ti sam obzirno sporočil...?« »Seveda mu bom... Toda če mu še tako obzirno povem, bom siromaku strl srce...« »Kaj hočeš! Naša dolžnost je, da mu čim prej vse povemo.« Renč je bil že nekaj dni po oprav- kih v Parizu. Marko je vedel, v katerem hotelu ga bo dobil. Prosil je očeta, naj ga počaka, nato je vzel klobuk in odšel. Dobil je Reneja v njegovi sobi. P» prisrčnem pozdravu in stisku rok je sedel k njemu na zofo in mu resno dejal: »Govoriti moram s teboj, Rene...« Mlada prijatelja sta drug z drugim delila vse veselje in žalost. Karkoli se je pripetilo enemu, je izvedel tudi drugi. Tako je bil Marko zaupal Reneju tudi to, da upa v kratkem videli svojega očeta. Zato je bila prva Renejeva misel, da je njegov prijatelj našel očeta. »Tvoj up se je izpolnil, Marko?« je vprašal, nič hudega še ne sluteč. »Da.« »In si srečen?« »Kakor more biti srečen človek, ki je po dvajsetih letih našel očeta, o katerem je zmerom mislil, da že zdavnaj počiva v grobu.« Toda njegov resni obraz je bil v čudnem nasprotju z veseljem, ki so ga izražale njegove besede. Vernienu to ni ušlo. »Kaj ti je vendar? Prav nič vesel se mi ne zdiš svoje sreče.« »Hudo mi je, Rene.« »Ne razumem te...« »Hudo mi je, ker ti moram sporočiti nekaj neveselega.« Rene je vztrepetal. »Neveselega?« je zajecljal. »Da.« Mladega moža je izpreletela zla slutnja. »Boža?« »Da... Prositi te moram, da odvežeš mojo sestro dane obljube.« Reneju je bilo, kakor bi bila strela udarila vanj. Vsa kri mu je izginila z obraza. »Prehitro ti jo je dala... Njeno srce...« »To se pravi, da me ne ljubi in da me ni nikoli ljubila?« Mladi mož je rekel te besede brez grenkobe, brez mržnje, le njegov glas je izdajal neskončno žalost in bolest. »Nekatere sanje so prelepe, da bi mogle hiti resnica. Takšne so bile tudi moje. Nekaj v mojem srcu mi je zmerom govorilo, da bo prišlo, kar je danes prišlo.« Z obema rokama si je potegnil čez oči, da utaji dve solzi, ki sta mu hoteli spolzeti po licih. »Konec je lepih sanj, Marko... Vsega je konec...« Marko mu je sočutno stisnil roke. »Bodi močan, prijatelj... Cas vse ozdravi.« Zvečer je povedal očetu, da je opravil svojo mučno dolžnost. Oče in sin sta tisti večer pozno v noč sedela sama v sobi in govorila o vsem mogočem. Potem je Ciril vprašal mladega moža, kakšen poklic si je izbral. »Zdravniškega,« je odgovoril Marko. »Vse te mesece, kar hodim na »7dccti Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje In svet-lolikanje « univerzo, dobivam vse večje veselje zanj. Mislim, da bom v njem srečen.« »Najlepši poklic,« je zamrmral Ciril. »Najlepši — ne vem,« je odvrnil mladi mož. »Toda prepričan sem, da mi noben drugi ne bi mogel dati toliko plemenitega zadovoljstva ne toli svetega veselja...« Dona je odpustila Horvinu. Zaradi sreče svojega sinu je pristala na obnovo skupnega ognjišča. Nekega dne, ko je Franc spet odpotoval na Sonnenberg, kjer ostane teden dni, da pripravi vse potrebno za poroko, ki bo prihodnji mesec, je pristopil kirurg k svoji ženi. Ilona je bila že nekaj časa tiha in zamišljena. »O čem razmišljaš, Ilona?« jo je mehko vprašal. »Razmišljam o tem, da se ne sme- va strašiti nobene žrtve, če naj bo najin sin res srečen.« »O tem sem tudi jaz dosti mislil. Ravno zato sem ti hotel nekaj predlagati.« »Jaz pa tebi.« »Govori, ljuba žena, in zanesi se, da že vnaprej vse sprejmem, kar mi boš rekla.« »Tole sem ti hotela povedati. Franc in Boža se mislita preseliti v Pariz. Božina roditelja bosta vsaj za nekaj mesecev odpotovala v Ljubljano. A midva? Mislim, da vzlic plemenitosti srca, ki sta jo pokazala dr. Milavec in njegova žena do naju, vzlic temu, da sta velikodušno vse odpustila in sklenila pozabiti prošlost, hočem reči, da bi bilo vzlic temu vsaj v po-četku mučno, če bi ostala v njuni bližini ali pa v bližini mladih dveh. Treba je časa, da se nekatere stvari pozabijo, predvsem je pa treba, da odidejo proč tisti, ki bi. mogli že s svojo navzočnostjo obujati spomine na nesrečno preteklost...« Ilonin glas je ralilo zatrepetal, ko je povzela: »K tem ljudem spadava midva. Zato sem mislila, da bi bilo prav, če bi za nekaj let izginila. Saj je svet velik in lep...« Nasmehnila se je, toda v očeh so ji igrale solze. Tudi Horvinu se je tresel glas, ko je odgovoril: »Isto sem ti hotel tudi jaz predlagati.« Stisnila sta drug drugemu roko. Razumela sta se. In oba hkratu sla rekla: »Da bo najin sin srečen!« Konec Napitnina »Nate, gospod plačilni, še dinar posebej, pa mi odkrito povejte, kaj mi lahko priporočite.« »Restavracijo v sosednji utici,« zašepeta natakar. Kakor reče, je krivo Bodoči tast: »Mojo hčerko bi kajpada radi zaradi njenega denarja.« Snubec: »Prisežem, gospod Rogač, da na to niti v sanjah nisem mislil.« »Veste kaj, mladi mož, potem bi vam samo to rekel, da v svoji družini ne maram idiotov!« Zmešnjava Zelo nevsakdanja zgodba Nesreča se je začela tisti dan, ko je prebivalstvo Goteborga naraslo z 241.575 duš na 241.579. Očetu je bilo ime Axel Mjonstrand in je bil štirikraten milijonar, četvorčki so bili od prvega do poslednjega dečki. Roditelja se nista mogla zediniti zastran imen. Axel je hotel imeti za svoje sinove čudovita in nevsakdanja imena. gel jih je iskat. Iskanje je začel o pol petih popoldne. O pol sedmih zjutraj prihodnjega dne še zmeraj ni dobil nič pravega. Zato je pa imel V sebi dobrega pol litra škotskega ,whiskyja in je zavil z nekim popolnoma neznanim mu človekom po popolnoma neznanih mu cestah v popolnoma neznano mu krčmo. Deset minut pred sedmo je zadal Axel neznancu usodno vprašanje: »Ce bi imel štiri sinove, tovariš, kako bi jih imenoval? Draga imena, dobra imena, tovariš! Tehtno premisli, preden odgovoriš, Skaal!« »Draga imena? Jih že imam, to- variš. Danof, Dalag, Dirich in Durbi!« »Kdo se je tako imenoval?« je vprašal Axel, ki so mu bila ta štiri imena silno všeč. »Vseeno, tovariš.« je odvrnil neznanec, »lepa so ko polnočno solnce in zvene ko glas zvonov: Danof, Dalag, Dirich in Durbi!« »Lepa so,« je pritrdil Axel in zapel divjo pesem, katere refren se je glasil: Rjoveč oznanim orbi et urbi, moji sinovi so Danof, Dalag, Dirich in Durbi! »Tako, zdaj moram pa iti!« je rekel neznanec Axlu, »ob sedmih se začne moja služba!« »Kakšna služba?« je vprašal Axel. »Hotelski vratar!« je odgovoril izumitelj imen in šel. Pel je Axlovo pesem. * Dva in dvajset let pozneje se je Axel Mjbnstrand odpravil na riviero. Njegovi sinovi so imeli drugačne potne načrte in so se dogovorili, da se bodo pozneje pridružili očetu. Za shajališče so določili hotel »Angle-terre« v Nici, Axel se je prav dobro počutil na solnčnem jugu. Dan pred dogovorjenim sestankom s sinovi so prišle na hotel štiri brzojavke. »hotel angleterre rezerviram sobo danof mjonstrand.« »hotel angleterre rezerviram sobo dalag mjonstrand.« »hotel angleterre rezerviram sobo dirich mjonstrand.« »hotel angleterre rezerviram sobo durbi mjonstrand.« Ko je šel Axel mimo vratarja, ga je le-ta spoštljivo pozdravil in vprašal: »Oprostite, gospod Mjonstrand, štiri brzojavke so prišle, vse s podpisom Mjonstrand.« »V redu!« jo odgovoril Axel, »to so moji štirje sinovi!« »Da,« je rekel vratar, »samo ne vem, ali bo držalo, tu berem namreč ,danof*.« »Seveda drži, Danof!« »Lepo,« je rekel vratar, »toda razen tega brzojavlja vaš drugi sin ,dalag*!« »Takisto drži, prijatelj, Dalag je v redu!« je pokroviteljsko pojasnil Axel. Vratar je • svojim rdečim svinč- nikom napravil kljuko na drugi brzojavki. »Dobro,« je menil in vzel tretjo brzojavko, »toda razen tega berem tule še ,dirich* na tretji brzojavki!« »Strela božja,« je zavpil Axel, že nervozen, »Dirich, kajpada, Dirich, če nimate nič proti temu, gospod vratar. In na četrti brzojavki boste brali, če se ne motim, Durbi, in tudi to je v redu. Sobe le kar rezervirajte in jih zapišite na moj račun!« »Lepo!« je rekel vratar in je bil silno vesel, da je tudi upravitelj hotela slišal ta pogovor. Upravitelj je pa storil še več in je telefoniral švedskemu konzulu. »Axel Mjonstrand?« je odgovoril konzul, »eden izmed najbogatejših Švedov — malo čudaški sicer in udaren, toda zastran denarja naj vas nič ne skrbi!« Mjflnstrandovi so ostali na rivieri osem tednov. Potlej je papa Mjonstrand zahteval račun. In padel v omedlevico. Vse skupaj je zneslo 226.000 frankov. »Ali ste zblazneli?« je lovil sapo, ko se je nekoliko zavedel in odhjtel v hotelsko pisarno. »Tu berem 18 Grof MONTE-CRISTO flo man Napisal Aleksander Dumas 87. nadaljevan]© P. S. Poskrbite vendar, da se pri vas kako snidern z grofom Monie-Crisiom; na vsak način ga moram spet videti. Sicer mi je J5a tudi gospod Villefort obljubil, da obišče grofa; upam, da nam bo obisk o priliki vrnil. Tisti večer je bil auteuilski dogodek glavni predmet razgovorov. Albert je o njem pripovedoval svoji materi, Chateau-Renaud v jockeyskem klubu, Debray v ministrovem salonu, Beauchamp je pa grofu posvetil celo članek kakih dvajsetih vrst v svojem časniku; tako je postal Monte-Cristo na mah junak vseh dam iz visokega plemstva. Kakor je napovedala Heloiza, je gospod Villefort še tisti večer oblekel črn frak, si nateknil rumene rokavice in se odpeljal pred hišo št. 30 na Elizejskih poljanah. Vlil Državni pravdnik in kozmopolit Da je grof Monte-Cristo že dalje časa živel v Parizu, bi bil znal v vsej tehtnosti preceniti čast, ki mu jo je izkazal Villefort s svojim obiskom. Priljubljen na dvoru, je sicer užival gospod Villefort zaščito nekaterih ljudi, toda iskreno rad ga ni nihče imel. Zavzemal je visoko mesto na lestvici uradniške hierarhije; hladna vljudnost in brezpogojna pokorščina vladi, zraven pa globok prezir do idealnih ljudi — to so bile glavne odlike tega stebra države. S svojimi zvezami s starim dvorom, ki je o njem zmeraj govoril s svetim spoštovanjem, si je utrdil stališče na novem dvoru; vedel je toliko tajnosti, da se ne samo nihče ni upal nastopiti proti njemu, temveč so se časih celo obračali nanj za svet. Morda bi bilo drugače, če bi se ga bili mogli odkrižati; toda gospod Villefort je kraljeval v nepremagljivem sob z 32 posteljami 56 dni! Nas je z mojo ženo šest oseb in smo potrebovali samo šest postelj!« Upravitelj hotela je skomignil z rameni in pomolil Axlu Mjonstrandu one štiri brzojavke pod nos, >In?« je vprašal Axel. jSaj ste sami rekli, da so naročbe eob v redu!« 3Menda!« je zavpil Axel. 3Štirje sinovi štiri sobe in štiri postelje — odkod jih pa imate 18?« ^Oprostite,« je rekel upravitelj ledeno mrzlo in pokazal na steni razpeto razpredelnico. Tam se je bralo: Mednarodni hotelski brzojavni ključ mednarodne zveze hotelskih lastnikov alba ... 1 s°ba 7, 1 posteljo a rab ... 1 soba z 2 posteljama abec ... 1 soba s 3 posteljami belab ... 2 sobi z 1 posteljo birac ... 2 sobi s 3 posteljami ciroc ... 3 sobe s 3 posteljami carid ... 3 sobe s 4 posteljami dalme ... 4 sobe s 5 posteljami danof ... 4 sobe s 6 posteljami dalag ... 4 sobe s 7 posteljami dirich ... 4 sobe z 8 posteljami durbi ... 4 sobe z 9 posteljami Axel Mjbnstrand je prebral še enkrat in še enkrat. Potem se je kot strt Človek odpeljal domov. gradu. Ta grad je bila njegova prokuratorska služba. Na obiske je gospod Villefort le malo hodil, prepuščal jih je svoji ženi. Ljudje mu tega niso zamerjali, ker so mislili, da ima toliko važnih opravkov. V resnici je pa to bila le hladna preračunljivost. Svojim prijateljem je bil Villefort mogočen pokrovitelj, nepri-jateljem tih, a zato tem bolj nevaren nasprotnik, vsem drugim pa poosebljen zakonik. Njegov obraz je izdajal nedostopnost, njegove oči so bile zastrte in brez leska ali pa nesramno prodirljive in nezaupljive. Gospod Villefort je bil na glasu najmanj radovednega moža v Parizu.Vsako leto je priredil doma ples, toda pokazal se je samo četrt ure, to je za tri četrt ure manj kakor kralj na dvornem plesu. Nikoli ga ni nihče videl v gledališču ne na koncertu ali na kateri drugi prireditvi. Takšen je bil mož, čigar voz se je ustavil pred hišo Monte-Crista. Komornik je najavil gospoda Villefoita v trenutku, ko se je grof sklanjal nad veliko mizo in zasledoval na zemljevidu pot iz Petrograda na Kitajsko. Kraljevski prokurator je vstopil z enakim resnim in odmerjenim korakom, kakor je prihajal k razpravam; bil je še zmeraj tak, kakor smo ga spoznali v Marseillu, ko je bil še prokuratorjev namestnik. Le oči so se zdele še globlje v jamicah in zlati naočniki so se malone zrasli z obrazom. Razen bele ovratnice je bil ves v črnem. Čeprav se je znal Monte-Cri-sto odlično obvladati, je vendar z vidno radovednostjo pogledal svojega gosta. Villefort je bil že iz navade nezaupljiv; zato je bil sveto prepričan, da je plemeniti neznanec — tako je že ves Pariz imenoval Monte-Crista — navaden pustolovec, ki je prišel v Pariz, da obere lahkoverne bedake. »Dovolite, gospod,« povzame Villefort po izmenjavi pozdravov, »dovolite, da izpolnim svojo dolžnost in se vam zahvalim za neprecenljivo uslugo, ki ste jo včeraj izkazali moji ženi in mojemu sinu. Zanesite se, da vam bom zanjo do smrti hvaležen.« Med tem ko je govoril, niso njegove oči izgubile niti sence svoje običajne oholosti. Njegove besede so zvenele ostro in odbijajoče. »Srečen sem, gospod,« odgovori grof prav tako ledeno mrzlo, »da sem mogel ohraniti materi sina, zakaj materinsko čuvstvo je najmogočnejše in najsvetejše med vsemi. Sreča, ki jo čutim, vas zato odveže dolžnosti, nje izpolnitev mi je tem bolj v čast, ko vem, da gospod Villefort svoje naklonjenosti ne zapravlja.« Osupel nad nepričakovanim izpadom Villefort nehote vztrepeta; prezirljiv trzaj njegovih ustnic je bil dokaz, da ne vidi v grofu Monte-Cristu posebno vljudnega plemiča. Tedaj mu oči obvise na zemljevidu. »Z zemljepisjem se ukvarjate?« obrne pretrgani razgovor drugam. »Hvaležna stvar, posebno za vas, saj govore, da je ni dežele na zemljevidu, kjer še niste bili.« »Da,« pritrdi grof. »Mikalo me je v velikem tisto, kar uganjate vi dan za dnem samo z izjemami: dušeslovni študij človeštva. Dejal sem si, da bom potem laže z vidika celote presodil posameznika. Neko računsko pravilo pravi, da je treba iti od znanih količin k neznanim, ne pa narobe... Zakaj ne sedete, gospod prokurator?« Monte-Cristo ponudi kraljevskemu prokuratorju naslonjač, sam se pa spusti na drugega, toda tako, da je bil le na pol obrnjen k svojemu gostu; s hrbtom se nasloni na okno, z desnim komolcem pa na zemljevid. »Oho, modrujete tudi!« vzklikne Villefort po kratkem premolku, ko da bi bil moral kakor atlet, kadar naleti na močnega nasprotnika, šele zbirati moči. »Da vam po pravici povem: če bi jaz imel toliko časa kakor vi, bi si izbral rajši kakšen drugi, manj dolgočasen opravek.« »Res je,« odvrne Monte-Cristo, »človek je zgolj ostudna gosenica za tistega, kdor ga gleda pod drobnogledom. Rekli ste, če sem vas prav razumel, da nimam pametnega opravka — ali mar mislite, da ga vi imate? Razločnej-ši hočem biti: ali mislite, da je tisto, kar počnete, vredno besedi?« Villefort je ob tem drugem nepričakovanem napadu nenavadnega nasprotnika skoraj odrevenel; že dolgo si ni nihče privoščil tako ostrih besed na njegov rovaš. Toda brez dolgega premiš-ljanja odgovori: »Vi ste tujec pri nas; sami ste rekli, da ste dolgo živeli na Jutro-vem, zato tudi ne morete vedeti, kako počasno in oprezno pot mora pri nas iti v barbarskih deželah toli nagla in krvava človeška pravica.« »Pač, dobro vem: šepa. Vse te reči vem, zakaj povsod sem proučeval največ ravno to pravico, primerjal sem kriminalni postopek vseh mogočih narodov s pri-rodno pravico in odkril, da je postava divjih ljudstev, to je pravica do osvete, tisto, kar božji volji še najbolj ustreza.« »Če bi tudi pri nas sprejeli to postavo,« odgovori kraljevski prokurator, »bi se naši zakoniki silno poenostavili in uradniki res ne bi imeli česa početi, kakor ste malo prej rekli. Zaenkrat so pa še zmeraj v veljavi naši zakoniki, z določbami, posnetimi po galskih šegah, rimskih postavah in frankovskih običajih. Toda znanja vseh teh postav si ne morete nabrati, le priznajte, brez dolgega učenja; in ko že vse to znate, vam je treba dosti duhovnih moči, da si ohranite v spominu.« »Tudi jaz tako mislim; toda vse tisto, kar vi veste o francoskem zakoniku, vem o njem tudi jaz, pa ne samo o francoskem, temveč tudi o drugih. Angleške, turške, japonske in indijske postave so mi prav tako dobro znane kakor francoske.« CI KO RITA Naš pravi domači izdelek 1 »S kakšnim namenom ste se vsega tega učili?« vpraša začudeno Villefort. Monte-Cristo se nasmehne. »Vidim, da tudi vi gledate svet z nizkega materialnega stališča kakor drugi, to se pravi, z najbolj omejenega vidika, ki si ga more človek misliti.« »Ne razumem, kam merite,« odvrne začudeno Villefort. »Reči sem hotel, da upirate oči samo v družabno ureditev narodov in zato ne vidite drugega kakor kolesje v strojih, prezrete pa velikega mojstra, ki je stroj pognal; reči sem hotel, da vidite okoli sebe zgolj odličnike, ki so jih na njih visoka mesta postavili ministri in vladarji, prezrete pa ljudi, ki jih je Bog postavil nad vsemi temi mogočniki. Tudi To-bija je videl v angelu, ki mu je vrnil vid, navadnega človeka. Narodi so imeli Atilo, ki jih je ugonobil, za navadnega osvajalca, in šele ko sta izpolnila svoje božje poslanstvo, so se ljudem odprle oči. Prvi je moral reči: Jaz sem angel Gospodov/ drugi pa: Jaz sem šiba božja/ — potem šele so spoznali, da sta poslana od Boga.« »Po tem takem,« reče Villefort čedalje bolj prepričan, da govori s sanjačem ali pa norcem, »se imate za eno izmed tistih izrednih bitij, o katerih ste pravkar govorili?« »Zakaj ne?« skomigne mrzlo Monte-Cristo. »Oprostite,« odvrne skoraj v strahu Villefort, »nisem vedel, da sem prišel k človeku, ki stoji po svojem znanju in duhovnih zmožnostih tako visoko nad drugimi ljudmi. Pri nas, ki nas je pokvarila civilizacija, ni navada, da bi neizmerno bogati plemiči kakor vi zapravljali čas z modrovanjem in sanjarjenjem; s tem se tolažijo kvečjemu ljudje, ki jim usoda ni privoščila zemeljskih dobri > Se nikogar nisem slišal tako govoriti kakor vas.« »Ker ste zmeraj živeli priklenjeni k tlom in se nikoli niste drznili popeti se v višave, ki jih je Bog obljudil z nevidnimi in izrednimi bitji.« »Bogme,« se nasmehne Villefort, »mikalo bi me priti s takimi bitji v stik.« »Zelja se vam je pravkar izpolnila.« »Vi?« »Da, jaz sem eno izmed teh izcednih bitij... da. gospod. Se nikdar ni bil noben človek v podobnem položaju kakor jaz. Kraljestvom so gore zarisale meje in reke in tuji jeziki. Moje kraljestvo je neizmerno ko svet, ker nisem ne Italijan, ne Francoz, ne Indijec, Spanec ne Američan; kozmopolit sem. Ni je dežele, ki bi se mogla ponašati, da mi je domovina. Nihče ne ve, kje sem se rodil, Bog sam ve, kje bom umrl. tVse šege poznam, vse jezike govorim. Za Francoza me imate, kajne? Ker govorim francoščino prav tako gladko in čisto ko vi. Nu, Ali, moj Nubijec, je prepričan, da sem Arabec, Bertuccio, moj intendant, me ima za Rimljana, in Haydee, moja sužnja, za Grka. Ali zdaj razumete, da nisem v nobeni deželi doma, da nobene vlade ne prosim pokroviteljstva, da mi nihče ni brat? Zato tudi ne poznam pomislekov, ki zadržujejo mogočnike, ne zaprek, ki hrome slabiče, l.e tri poznam, ki so močnejši od mene, a dva od njih si bom z vztrajnostjo podjarmil: daljavo in čas. Treiji in najstrašnejši je moja umrljivost. Le-ta me edina lahko zaustavi na polu, preden dosežem svoj smoter; vse drugo sem preračunal. Kar je za druge ljudi naključje usode, zame ne obstoji, zakaj pripravil sem sc za vse. Dokler ne umrem, bom zmeraj ostal, kar sem danes; zato vam govorim stvari, ki jih še nikoli niste slišali, niti iz kraljevskih ust, kajti kralji vas potrebujejo, drugi ljudje se vas pa boje. Zakaj ni ga človeka, ki si ne bi dejal: ,Morda bom ime! kdaj opravka s kraljevskim prokuratorjem!'« »Ali mar to ne velja tudi za vas? Od trenutka, ko ste se naselili na Francoskem, sle kakor vsi drugi podvrženi francoskim postavam.« »Vem, gospod. Toda preden se odpravim v kakšno deželo, temeljito proučim ljudi, ki bi se jih utegnil bati ali bi se imel od njih česa nadejali; poznam jih prav tako dobro ali še bolje kakor sami sebe poznajo. Zato bo vsak državni prokurator pred menoj v večji zadregi kakor jaz pred njim.« »S tem hočete pač reči,« meni Villefort obotavljaje se, »da je spričo slabosti človeške narave po vaši sodbi vsak človek... storil kakšno napako?« »Napako ali zločin,« odvrne malomarno Monte-Cristo. »In da ste med vsemi ljudmi,« povzame Villefort nekam negotovo, »vi edini popolni?« »Ne, popoln ne, samo nedoumljiv. Pa pustiva to, če vas pogovor dolgočasi.« »Ne, ne!« vzklikne hlastno Ville-forl, očividno v strahu, da ne bi grof mislil, da se boji tega pogovora. »Toda ker že modrujeva, mi dovolite, da vam rečem z bogoslovci: Brat moj, ponosen si, visoko stojiš nad drugimi, samo ne pozabi, da je tudi nad teboj Bog.« »Nad vseini, gospod,« odgovori Monte-Cristo s tolikšnim poudarkom, da je Villeforta nehote obšla groza. »Moj ponos velja ljudem, tem kačam, ki so zmeraj pripravljene vstati zoper tistega, v 24 urah barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno Čistt posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA ki jih nadkriljuje, dokler jih ne potepta v prah. Toda pred Bogom. ki me je dvignil toli visoko, ta ponos odložim.« »Potem vas moram občudovali, gospod grof,« odvrne Villefort, prvič ogovoreč ga z njegovim plemiškim nazivom. »Da, če ste res tako močni, močnejši od vseh, res nedotekljivi in neprijemljivi, ste lahko ponosni. Toda ali nimate nikakega smotra v življenju?« »Imel sem ga. Tudi mene je kakor vsakogar drugega odvedel satan na najvišji vrh na zemlii. Pokazal mi je svet pod menoj in mi rekel, kakor je nekoč dejal Kristusu: ,Reci, človek, kaj hočeš, da ti dam, če me boš molil?' Dolgo sem razmišljal, zakaj že nekaj časa mi je glodala srce strašna častihlepnost. Potem sem odgovoril: .Toliko sem že slišal govorili o božji Previdnosti in vendar je nisem še nikoli doživel, zato se bojim, da je ni. jaz sam bi hotel biti ta božja Previdnost, zakaj ne poznam lepšega ne vzvi-šenejšega na svetu kakor moč, da lahko plačujem in kaznujem.'« Toda satan je pobesil glavo m vzdihnil: ,Motiš se, Previdnost obstoji; samo ne vidiš je, ker je hčerka Gospodova in nevidna kakor njen oče. Njeno delovanje je skrito, njena pota nevidna. Vse, kar lahko zate storim, je to, da te napravim za njeno orodje/ Sklenila sva pogodbo, morda zato pogubim svojo dušo; vzlic temu se ne kesam.« Villefort pogleda Monte-Crista z razširjenimi očmi. »Ali imate kaj sorodnikov, gospod grof?« »Ne; sam sem na svetu.« »Škoda, utegnili bi kdaj doživeli prizor, ki bi tudi vaš ponos siri. Pravite, da se samo smrti bojite?« »Ne trdim, da se je bojim, trdim samo, da me ona edina lahko zaustavi na moji poti.« »Pa starost?« »Moje poslanstvo bo dokončano, preden bom star.« »A če izgubite razum?« »Nisem ga izgubil, ko sem imel dovolj vzroka za to. Zato se lega ne bojim.« »Ne pozabite, gospod,« odvrne Villefort, »da so še druge reči razen smrti, starosti in blaznosti; strela, na primer, ki vas udari, ne da bi vas ubila, da postanete živ mrlič. Ce bi se vam kdai zahotelo, da bi nadaljevali ta pogovor pri meni doma, s človekom, ki vas bo razumel in vas bo skušal pobiti, vam pokažem svojega očeta, gospoda Noirtierja-Ville-forta, enega izmed najbolj zagrizenih jakobincev francoske revolucije, moža, ki sicer ni videl vseh kraljestev sveta kakor vi, zato je pa pomagal eno izmed najmogočnejših streti v prah. Veste, kaj se je zgodilo? Drobna žilica mu je počila v možganih in v eni se- kundi vse ugonobila. Gospod Noirtier, ki se je igral z revolucijami, ki mu je bila Francoska zgolj šahovnica, s katere so morali izginiti kmetje, trdnjave, konji in kraljica, ker je bil kralj mat; la strašni Noirtier, strah in trepet vseh, je bil drugi dan le še nebogljen ohromel starec, izročen na milost in nemilost najslabot-nejšemu bitju v hiši, svoji vnukinji Valentini.« »Takšne stvari mi niso tuje,« odgovori Monte-Cristo. »Popolnoma razumem, da mora očetovo trpljenje močno vplivati na sinovega duha. Ker ste me že povabili, si bom o priliki v svoje ponižanje ogledal strahotni prizor, ki je moral prinesti veliko žalost v vašo hišo.« »Prinesel jo je, toda Bog me je zato na drugi način bogato odškodoval. Med tem ko čaka nesrečni starec odrešitve v blagodejni smrti, stopata dva cvetoča otroka polna pričakovanja v življenje. Valentina, hčerka iz mojega prvega zakona z Reneejo Meranovo, in sin Edvard, ki ste mu rešili življenje.« »Kaj sklepate iz tega?« »Sklepam, da je moj oče, zaslepljen od strasti, storil enega tistih pregreškov, ki se izmuznejo človeški pravičnosti, pa jih zato božja pravičnost kaznuje... in da je Bog hotel kaznovali samo krivca in je samo njega udaril.« Monte-Cristo se ni mogel premagati, da se ne bi nasmehnil. »Zbogom, gospod,« reče Villefort in vstane. »Zapuščam vas s čutom visokega spoštovanja. Upam, da boste ludi vi imeli priliko spoznati v meni človeka, ki ne spada med navadne povprečneže. Razen tega ste si v moji ženi pridobili prijateljico, ki vam ostane hvaležna do smrti.« Grof se prikloni in spremi Villeforta do vrat. Dva lakeja odhitita naprej in odpreta državnemu prokuratorju vratca voza. »Tako,« se oddahne Monte-Cristo, ko je Villefort odšel, »dovolj naj bo strupa. Prepolno ga je moje srce, zato poiščimo protistrup!« S temi besedami udari enkrat na zvonec. »K milostljivi grem,« reče vslo-pivšemu Aliju. »Cez pol ure naj bo voz pripravljen!« IX Haydee Upanje na prijetni obisk in na par srečnih trenutkov, ki ga čakajo koj po Villefortovem odhodu, je razvedrilo grofu obraz; Ali je odšel po prstih in s pridržanim dihom, kakor bi se bal, da bi drugače pregnal vedrost z gospodarjevega čela. Lepa Grkinja je imela svoje stanovanje čisto ločeno od grofovega. Urejeno je bilo na orientalski način, to se pravi, po tleh so bile razgrnjene debele turške preproge, na stenah so viseli razkošni brokati in v vsaki sobi je stal velik divan z mehkimi blazinami. Haydee je imela tri francoske sobarice in eno grško. Francozinje so bile v prvi sobi, pripravljene, da prihite na vsak klic grške sužnje, ki je razumela toliko francoščine, da je lahko razložila francoskim komornicam, kaj njena gospodarica želi. Mon-te-Cristo jim je zapovedal, da morajo Haydee tako ubogati, kakor bi bila njihova kraljica. Grkinja je bila v zadnji sobi svojega stanovanja, v nekakšnem okroglem budoarju, kamor je prihajala luč od zgoraj skozi rožnato barvano steklo. Ležala je na tleh, na blazinah iz višnjevega, z zlatom pretkanega atlasa, in se naslanjala na divan; z desnico si je podpirala glavo, v levici je pa držala koralni ustnik perzijske pipe. Oblečena je bila v epirsko narodno nošo. Imela je hlače iz belega, z rožnobarvnimi cvetkami posutega atlasa, ki so puščale gole njene drobne noge v majhnih sandalah, pretkanih z zlatom in biserjem; višnjevo in belo progasto jopico z ohlapnimi, spodaj razklanimi rokavi s srebrnimi gumbnicami in bisernimi gumbi; naposled nekak telovnik s srčastim izrezom na prsih, ki je bil pod nedrji spet z dvema dementnima gumboma. Spodnji del telovnika in gornji del hlač je zakrival širok živo pisan pas z dolgimi svilenimi resami. Na glavi je imela z zlatom in biserjem pretkano čepico z veliko škrlatno rdečo rožo. Njen obraz je razodeval grško lepoto v vsej njeni popolnosti: velike črne žametaste oči, marmorno čelo, raven nos, koralne ustnice, biserno zobovje in črni lasje. Iz vse te prelesti je dihala mladost svoje opojne vonjave; Haydee je imela komaj devetnajst let. Monte-Cristo vpraša po grški komornici, ali sme vstopiti. Namestil odgovora pomigne Havdee Grkinji, naj odgrne zastor pri vratih. Monte-Cristo vstopi. Haydee se opre na komolec in z ljubkim nasmehom ponudi grofu roko. »Zakaj,« vpraša v mehkem jeziku Atenk, »zakaj me prosiš dovoljenja, da prideš k meni? Ali mar nisi več moj gospodar in jaz tvoja sužnja?« Tudi Monte-Cristo se nasmehne. »Saj veste, Haydee...« »Zakaj me ne tikaš kakor doslej?« ga prekine mlada Grkinja. »Ali sem mar kaj zagrešila? Potem me kaznuj, ne pa da me vikaš!« »Havdee,« odvrne grof, »sama veš, da sva na Francoskem in da si svobodna.« »Svobodna — čemu?« »Lahko me zapustiš, če hočeš.« »Tebe da zapustim?... Zakaj naj te zapustim?« »Kaj vem!... Ljudje bodo prihajali k nam.« »Nikogar ne maram videti.« »In če bi med mladimi gospodi, ki jih boš videla, koga srečala, ki bi ti ugajal, ne bom toli samoljuben, da bi...« »Se nikoli nisem videla lepšega moža, kakor si ti, in še nikoli nisem nikogar ljubila razen svojega očeta in tebe.« »Sirota — saj s kom drugim skoraj nisi niti govorila!« »Počemu bi z drugimi govorila? Moj oče me je imenoval svojo radost, ti mi praviš ljubezen moja, in obema sem bila dobri otrok.« »Ali sc še spomniš svojega očeta, Havdee?« Sex appeal ali woman appeal? Ženske — vremenik filmskih uspehov Vodjo redakcijskega Štaba Para-anounta, Jeffa Lazarusa, iz HolIy-wooda, so na neki anketi vprašali, ali izbira filmska produkcija snovi za filme zdaj po drugačnih načelih kakor doslej. To vprašanje se je rodilo v možganih časniških zastopnikov zaradi uspeha najnovejšega filma s Sylvio Sidney, kajti ta je v bistvu drugačen od dozdajšnjih, ki so poznali zgolj načelo o »sex-appealu«. Nekaj zanimivih odlomkov odgovora znamenitega strokovnjaka o načinu ameriškega filmanja ponatisnemo v našem članku. »Film mora biti takšen, da je ženskam všeč, kajti potlej so blagajne zmerom polne. Če hočete, imenujte to »novo smer«, ali »nova načela«; meni je prav. Trdini pa, da so ženske vremenik uspeha za film. Z neverjetno točnostjo vsrkavajo vtise, toda kritično se s filmom ne pečajo. Filmu je torej potreben predvsem »woman appeal«. Pogosto se je izkazalo, da je bil film zgrajen na zgrešeni osnovi, če je hotel vložiti režiser vso silo in dinamiko v »sex appeal« glavne junakinje. Kajti praviloma je vse gledanje in zanimanje v takih filmih herna gledalka filma vsak uspeh pri moškem in vsak najrahlejši občutek sreče filmske igralke z njo, z občutkom ženskega zadovoljstva. Saj je vsaka ženska sama igralka. Toda »šesti čut« in ženska čutnost nista iz iste moke, saj se tudi ljubezen in sex appeal ne skladata. Ženski in za žensko je ljubezen vse. Vse njeno mišljenje in vsa njena dejanja so usmerjena na vse kar ima le količ- iiifl S usmerjeno na osebnost glavne igralke, na splošno je pa to atrakcija za moško občinstvo. Zaradi tega enostranskega usmerjenja se rado pozabi najvažnejše, >woman appeal« v filmu, duševna poglobitev, razgibano dejanje, ki zlasti žensko dušo poživi, razneži in odpre. Nedvomno zanima vsako žensko, zavestno ali podzavestno, vse kar more moža očarati. V tej bistveni ženski črti je vzrok, da doživlja sle- Lilian Harvey in (na levi) Levv Ajres v filmu »Moja slabost« kaj vonja po ljubezni. Naravno je, da ženske moški v tem nikoli ne doseže. Ženska zna ljubiti nesebično in brezmejno vse one, ki so ji blizu, zlasti pa tistega, edinega, njej naj-bližnjega — svojega moža —, ki ji je po zakonu usode mozeg. — Ona ljubi iz sebe skozi moževo dušo — otroka, svojega otroka, svojo družino. Z naravnim izražanjem ženskih čuvstev je napravila Sylvia Sidney svojo zmagoslavno karijero. Kot igralka je poosebljena »ženska«, je taka kakor ženska hoče biti in taka kakor v bistvu je: ženska, ki ji je ljubezen zakon življenja. Vsi taki efekti v filmu niso vezani na modne muhe občinstva, torej prav tako malo kakor »woman appeal«. Ta poslednja dejstva so najboljši in najzanesljivejši kažipoti filmski produkciji. * TU i/uefo Razburljiv šport Brigita Helm sedi ob vodi in lovi ribe na trnek. Neki znanec, ki ga zanese pot tani mimo, jo vpraša: >Kaj pa počnete! Zdi se mi, da je ribarjenje najbolj dolgočasna stvar na svetu!« — >Ne, ne, ravno narobe je!« se mu zasmeje Brigita. »Stvar je zame vprav razburljiva!« — »Pretiravate, slavna Brigita,« jo zavrne znanec. Toda ona ga hudomušno pogleda in 'dč: »Res je, prav imate, kajti dovoljenja za ribarjenje nimam ...« Avtor — osebno Pred davnimi leti nekoč se je lotil ruske drame »Bratje Karamazovi« neki takrat v Berlinu zelo znan filmski režiser. — Njegovega imena nočem povedati, kajti današnji dan je v Hollywoodu med najslavnejšimi korifejami filmske režije. Lastnik filmske družbe, ki je dobro vedel, da režiser ni prav dobro podkovan v literaturi, si ga je hotel vsega igralskega štaba. Ko se je s tem namenom obrnil na desno, je z grozo opazil, da jo je veliki pesnik že pobrisal. Menelaj se je ves nesrečen sesedel ko preperel snop. Takrat se je v dušo zasmilil lastniku podjetja. Do smrti užaloščenega Me-nelaja je lastnik tolažil in mu v isti sapi zaupal, da je bila vse to le kruta šala na njegov rovaš. Kajti veliki Dostojevski leži že zdavnaj v hladnem grobu... Menelaj ni mogel več pozabiti tega ponižujočega poraza. Nekaj mesecev kesneje je vprizoril neko igro Arturja Schnitzlerja za film. Tedaj je nepričakovano prišel pisatelj sam v lastni osebi v filmski atelje. Spremljal ga je sam vodja produkcije in ga vedel naravnost k režiserju Menelaju, da ga z njim seznani. Pisatelj-zdrav-nik se je nemalo začudil režiserjevemu sprejemu. Menelaj, ki ga je v duši še zmerom grizla tista žaljiva isto- rija z Dostojevskim, je hladno stopil k bradatemu gospodu, mu s pokroviteljskim nasmehom ponudil roko, ga z levico prijateljski potrepljal po rami in dejal s svojim sonornim basom: »Tako, prijatelj, zdaj si lahko šminko spet umijete in odlepite to lepo sivo brado. Ni izključeno, da je tudi ta presneti Schnitzler že dolgo v grobu...« Perfekten poliglot Nekaj dni pred odhodom Pavla Morgana v Hollywood ga je obiskal na vse zgodaj še v berlinskem sta-, novanju Max Hansen ter si ga šaljivo izposodil: »Jel*, Pavle, zdaj odrineš kmalu v Ameriko? Od sile sem radoveden na tvojo angleščino.« Morgan je nekam užaljeno odvrnil: »Oui!« — Hansen se je na ves glas zasmejal; »Človek božji, saj to je vendar francoski!« — »Ni mogoče!« se je prestrašil Morgan. »Tak francoščino tudi znam?!« HUMOR malo privoščiti. Stasitega statista je oblekel in tako maskiral, da se je človeku z bujno fantazijo zdel podoben velikemu, že davno umrlemu ruskemu pesniku — mojstru Dostojev-skemu. Drugo jutro se je ta našemljeni statist, lomeč strašno nemščino, predstavil režiserju — imenujmo ga Menelaj — za ruskega pesnika Dostojevskega. Menelaj se je kar cedil vljudnosti in se je čutil od sile počaščenega, da ga je obiskal veliki ruski mojster. Ponudil mu je sedež poleg sebe in da bi se pred pesnikom čim bolj postavil, je vpil zdaj na levo, zdaj na desno, ukazoval in se penil od jeze, če se kakšen prizor ni prav posrečil. »Zarotniki«, lastnik filmske družbe, operater, inscenator in igralci, so zategadelj kar nenadoma prasnili v bučen smeh in prekinili igro. Menelaju so se naježili lasje in čutil je neodoljivo potrebo, da se svojemu velikemu gostu opraviči za toli predrzno in nerazumljivo vedenje D»ber človek »Gospod Mnnolja, ne bi smeli toliko piti! Kolikokrat sem vam že rekel, da je alkohol vaš največji sovražnik!« »Saj vem, gospod doktor — pa mu vselej iznova odpustim!« Tuji jeziki »Pri nas potrebujemo samo takšne dopisnike, kri gladko govore angleščino,« je rekel šef nekemu prosilcu. »Do you speak English?« »Kako, prosim?« je osuplo odvrnil prosilec. »Do you speak English?« »Ne razumem!« »Ali govorite angleški?« »O, seveda, perfektno!« Tudi izgovor »Preden ste si prižgali cigareto, bi me bili pač lahko vprašali, ali dovolim!« »Oprostite, gospodična, na tako vsakdanji način vendar nisem mogel začeti razgovora.« Prisotnost duha Na meji si je hotel neki šaljivec privoščiti obmejnega uradnika. Namestil potnega lista mu je pokazal jedilnik. Uradnik je dozdevni potni list resno vzel v roke, si ga mirno ogledal in pripomnil: »Volovski gobec — drži; prašičji uhlji — drži; telečji možgani — drži; žabja bedra — takisto. V redu! Srečno pot!« Prestolni govor Angleški kralj Jurij II. je izvedel, da so nekega časnikarja aretirali. Zakaj? Ker je hotel čimprej priobčiti prestolni govor, pa si ga je kar na lepem izmislil. Kralj je opozoril pravosodnega ministra na nadarjenega- Časnikarja in dejal: »Glejte, da ga ne boste preveč zašili! Primerjal sem najina govora. Njegov je dosti boljši.« Tudi pohvala Profesor Tinta je pozabil svoj dežnik — ne prvič v življenju. In tudi to pot ni vedel, kje ga je pustil. Naposled se odloči in gre gledat v pet trgovin, kjer je bil popoldne. V prvi, drugi, tretji in četrti se mu prodajalec prijazno nasmehne in vljudno odgovori, da njegovega dežnika ni videl. Motu biti pač pomota; go s pod profesor naj bi še drugod pogledal. Končno, v peti trgovini, odkrije profesor nesrečnega izgubljenca. Ves ganjen se zahvali prodajalcu: »Vi ste edini spodoben človek. Vsi drugi so mi ga hoteli utajiti!« Pes je nedolžen »Prosil bi vas, da svojega psa prodate. Včeraj je morala moja hčerka prenehati peti, ker je vaše ščene neprestano zavijalo!« »Oprostite — saj je vaša hčerka začela!« Poostrena kazen Paznik kaznjencu: »Zakaj ne marate ostati v celici št. 14?« »Ker moram tam ves dan poslušati petje ravnateljeve žene.« Majhna izprememba Avstrijski stotnik naredniku: »Jutri opoldne bo solnčni mrk. Skličite svoje ljudi jutri oipoldne izvenslužbe-no na dvorišču vojašnice, da jim ruzr ložim ta prirodni pojav. Ob slabem vremenu ostanite seveda v vojašnic: !< Narednik je sporočil povelje dalje: »Jutri opoldne priredi gospod stotnik izvenslužben solnčni mrk z razlago prirodnega pojava, ki se bo ob slabem vremenu vršili v vojašnici.« Pri skušnji »Nu, sinko, kako je bilo pri skušnji?« »Prav lepo, papa. Profesor je bil zelo prijazen in pobožen.« »Zakaj pobožen?« »Pri vsakem mojem odgovoru je tlesknil z rokami in vzkliknil: ,Moj Bog, moj Bog!4« Pameten pes »Ali mi verjamete, da so nekateri psi pametnejši od gospodarjev?« »Kaj ne bom verjel — tudi jaz Srnam takega.« Ženska ljubeznivost Frida: »Pomisli, pet let je že tega, kar sva se poslednjič videli. Kako ei ee od takrat zredila! Saj te skoraj spoznala nisem!« Vida: »Jaz tudi tebe ne. Če te ne bi bila spoznala po plašču, ne bi nikdar mislila, da si ti.« Umestna opreznost »Ali ste gospodu Kocmurju povedali, da je njegova žena dobila dvojčka?« »Se ne, ker se ravno brije.« Vlaihovcfia škotska Macintosh ni naročen na noben dnevnik. Čemu neki? Saj hodi k sosedu na stranišče..« Neveste in družice spomladi Poroka »pomladil O njej sanja menda vsako mlado dekle. Pravijo, da so vsi zakoni, ki se spomladi sklenejo, srečni... Pravijo; ali je res, je poglavje zase. Pač je pa res, da se ljudje ženijo najrajši v tein mladem letnem čas«. Nevestina obleka je iz krep-satSna, slonokoščene barve; motna stran je obrnjena navzven. V kroju je preprosta, v pasu se oprime, čez boke je pa prav tesna, a že nad kolenom se udobno razširi navzdol. Izrez okoli vratu je štirioglat brez okraskov, le na ramah in ob spodnjem koncu krila so všiti plisirani nabori Lasje so vtesnjeni v srebrno mrežico, a nanjo je pripet pajčolan. Veuček je najokusneje pritrjen ob robu mrežice. Svatevca (družica) na desni je oblečena v svilnato obleko sinje barve, okrašena je pa z našitki iz zelenega baršuna. Izrez pri vratu je obšit z Ohlapnimi baršunastimi trakovi, rama je gola, a okrašena s škrnicljastim baršunastim vstavkom. — Zvončasto krilo je na spodnjem koncu prešito z baršuuastimi trakovi. Spodnje mlade svatevce so oblečene zelo elegantno. Leva ima svetlo modro obleko iz voljne svile, ki se tesno oprijema života. Baršunastf nabori na ramah so namestil rokavov. Prav tak je tudi tesen pas, ki je ob desnem boku zavezan v košato pentljo. Srednja obleka je iz svilnatega baršuna. Barvo izberemo po okusu: stekleni-často zeleno, zlato bronasto ali pa črnikasto modro. Ob izrezu je našit košat nabor, ki se ponavlja nad koleni in ob spodnjem koncu krila. Velik okroglast ovratnik, ki je na plečih pristrižen v zmerno konico, daje obleki zelo mladosten videz. Obleka na desni je iz nežno barvnega organdija z uvezenimi vzorci sinje barve. Nabran pas in velika pentlja ob boku sta iz sinje svile. Nabori ob spodnjem koncu krila in fantastični všitki, ki Strle iz životca proti ramam, so iz enobarvnega organdija. mo pol kile rabarbare in nekoliko limonovega soka. Ko je rabarbara skuhana, jo iztisnemo skozi sito. Ohlajen sok lahko pijemo nerazredčen, sicer je pa menda okusnejša pijača, če primešamo pol slatine. Najokusnejše je pa, če kanemo v pijačo še malo malinovca ali češnjevca. Meščanska kuhinja pridali limonovega soka, cimeta in 150 gr sladkorja, štiri rumenjake spenimo s 50 gr sladkorja, pridenemo pa še nekaj nastrganih limonovih lupin, ščepec vanilijevega sladkorja in žlico sladke smetane. V spenjene Mlada rabarbara Zdaj sredi pomladi se nam ponuja zdrava sveža zelenjava, polna vitaminov. To je rabarbara. Njen trpko osti;i okus je nekam nevsakdanji. Rabarbara je silno zdrava jed, zlasti ker ima mnogo vitaminov. Vendar je uživanje rabarbare priporočati samo popolnoma zdravim ljudem. Oni, ki imajo protin (giht), ki so bolni na ledvicah in na mehurju, naj rabarbare nikakor ne jedo, ker je v njej zelo mnogo oksalne kisline. Iz zdravstvenih razlogov je celo priporočljivo, da se na splošno pridene rabarbari, kadar jo kuhamo, nekaj natrona, ki veže oksalno in vse ostale kisline ter daje rabarbari prijetnejši okus. Mladik (rdečkastih) ni treba olu* piti, ker je zunanja kožica prav nežna. Čim so pa bilke daljše in starej- Vabimo Vas k nakupu v najceneiii oblačilnici SL Preslsei? Rouge De la VI« T 4 barvafc • E A U DE LAHORE Kllkslr a* masaEo la krepljeoje (enakih prsi ..»•«»«• 10’- 12*- 30*. 30*. 14*. a*. 40*- DOBI SE POVSOD Glavno skladifiče: NOBILIOR parfumerija, ZAGREB. Illca 34 — JalallCav trg IS Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K. BratuSa. novinar; urejuje 'n odgovarja Marijan Beloievlfi; tiska tiskarna Markur d. 4. » LJubtjaoli za tiskarno odgovarja 0, Mib&lek, vsi x L*nMJaai,