Foitaina plačana ▼ gotovini Leto LXVHX, št* 53 Ljubljana, torek 5» 1985 Cena Din L* iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje to praznika — lasoma do 80 potit rrst A DId 2... do 100 vrst A Din 2.50 od 100 do 300 vrst 0 Din 3.-, večji inserau pettt vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, tnseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO LN UFRAVNMTVO LJUBLJANA. Rna/IJeva ettea fttev. 5 Telefon: SU2. Sla*. «1*4. SU5 m 3X26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska e, telefon' it. 26. — CELJE: cel tako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani st. 10 35L Boji v Grčiji se nadaljujejo Upornikom se je pridružila vsa četrta armada v severni Grčiji, kjer bo najbrže še danes prišlo do odločilne bitke Atene, 5. marca. č. Kljub službenim komunikejem, ki jih je objavila grška vlada, po katerih je še vedno gospodar položaja v državi, obstojajo močni razlogi, ki opravičujejo mnenje, da se stanje revolucije v Grčiji za sedaj še ne more točno ugotoviti. Dejstvo, da se je sam Venizelos odločil za pristop na stran revolucionarjev, kakor tudi to, da so se pogajanja med vlado ter uporniki na vojnih ladjah popolnoma izjalovila, dokazuje, da je položaj zelo resen. Sedaj se je tudi izvedelo, da je imel včeraj Venizelos, ki je nepomirljiv nasprotnik sedanjega režima, zelo ognjevit govor prebivalstvu na Kreti. Posledica je bila, da je vse prebivalstvo otoka prešlo na stran vstašev. Pogajanja, ki jih je vodil admiral v pokoju Typal-dos z uporniki na vojnih ladjah, dokler so bile še zasidrane pred otokom Milošom, so ostala brez uspeha. Nad uporne bojne ladje so bila včeraj popoldne poslana letala za bombardiranje z nalogo, da jih bombardirajo tako dolgo, dokler se ne vdajo. Med tem so oblasti izvedle razne ukrepe opreznosti, da bi se preprečijo nadaljnje širjenje ustaje v državi. Vlada je pustila aretirati večje število ljudi, ki so količkaj sumljivi, da simpatizirajo z ustašL Pozaprla je skoro vse opozicijske voditelje in tudi veliko število nezanesljivih častnikov. Med tem se je izvedelo, da se je nekaterim voditeljem venizelistov vendarle posrečilo pobegniti iz zapora in da se nahajajo v tajnih skrivališčih. Pod orožje sta bila pozvana dva letnika mornarice, s katerima hoče vlada nadomestiti nezanesljive posadke na preostalih ladjah svoje vojne mornarice. Pod orožje so bili pozvani rezervisti vojske na kopnem, da nadomeste gotove edi-nice, na katere se vlada ne more naslanjati z vso gotovostjo. Ministrski predsednik Tsaldaris zagotavlja v svojem proglasu, da je grško prebivalstvo ostalo na strani vlade, ker hoče »braniti efektivno pravo svobode grškega naroda«. Vojno sodišče je dobilo nalog, naj takoj prične s sojenjem ne glede na prejšnje položaje, ki so jih morda zavzemali areti ranci. Grški zunanji minister Maksimos je že pred dvema mesecema podal ostavko, vendar pa vlada ni hotela nikogar imenovati za njegovega naslednika. Sedaj je Maksimos podal definitivno svojo ostavko. V grških političnih krogih smatrajo, da je bil s tem zadan težak udarec sedanji vladi. Maksimos se sedaj mudi v Parizu. Včeraj se je položaj na novo poslabšal, ko so se razširile vesti, da se je ustaja razširila tudi po grški Makedoniji in Traci ji. Vojni minister general Kondilis je sam odšel v te kraje, da vodi vladne čete v Makedoniji z namenom, da prepreči ustašem prihod do Soluna, ki je v ostalem znan kot središče Venizelovih pristašev. Začasno je prevzel dolžnosti vojnega ministra minister brez portfelja Metaxas. Nadalje se doznava, da je Venizelos ustanovil na Kreti odbor štirih in da je kljub svoji starosti 71 let čvrsto odloči1 voditi borbo do konca. Revolucionarni odbor z Venizelosom na čelu je zaplenil vse javne fonde na otoku Kreti, o ka*erih trdijo, da tvorijo vsoto 100 milijonov drahem. Revolucijonarji so zasedli tudi veliko število javnih poslopij za svoje potrebe. Vlada je na novo uporabila letala za bombardiranje, da bi zadušila usta jo na Kreti. Letala so metala bombe tudi na križarko »Georgios Averon«, ki je ponos male grške vojne mornarice. Po bombardiranju so opazili velike stebre dima, kar je vzbudilo domnevo, da je na ladji nastala eksplozija. Vladni krogi trdijo, da so letala vrgla 25 bomb na uporniško brodovje in da je bombardiranje izzvalo veliko paniko med posadko. Atene. 5. marca. AA. List »Estia« piše o stališču vladnih krogov napram položaiu. v katerega so zašli Venizelos in voditelu* drugih oooziciiskih strank tekom zadnjih dogodkov. Venizelos se je solidaHziral z uporniki, voditelji ostalih opozicijskih strank pa se skrivajo od vsega začetka. Uradni krogi smatrajo zaradi teea. da sedanii ookret ni več samo vojaški upor, marveč, da pomeni odločilno borbo med dvema 00-litrčnima taboroma. Voditelii oooziciie so se sami po^rvili na stran upora in zaradi toga ne bodo imeli povoda, da se pritožijo, če bo po končanem uporu zadela pest tudi nje in bodo morali izginiti s političnega odra. Uradno poročile o položaju Atene, 5. marca. AA. Atenska agencija poroča: Položaj ki je nastal v zadnjih urah, je tale: Uporniki skušajo svoje gibanje razširjati v vse severne pokrajine. Pri tem ravnajo po določenem načrta. Svojih načrtov pa niso mogli izvesti. Zaupniki, odposlani v severno Grčijo, pravijo, da za upornike tamkaj ni ngodnega terena. Po nepristranski presoji splošnega položaja je verjetno, da bo upor v kratkem docela zadušen. Po radi o g ram u iz Kane je nameravajo uporniki zapustiti Kreto in se umakniti na Bod. Prebivalstvo na strani vlade Atene, 5. marca. AA. Atenska agencija poroča: Listi naglašajo, da je javno mnenje enotno. Ves grški narod obžaluje, ker morajo vladna letala napadati s slavo ovenčano križarko »Ave-rov« in druge pomorske edinice. Odgovornost pada na organizatorje upora. Ves grški narod zahteva zanje izredne kazni. Vojna sodišča Atene, 5. marca, AA. Vlada je za zatiranje upora uvedla celo vrsto strogih ukrepov. Predsednik republike Zajmiš je podpisal zakon o zopetnl uvedbi vojaških sodišč. Zakon stopi že danes v veljavo. Postopek teh sodišč bo zelo kratek, njegovi sklepi pa takoj izvršljl- vi Imetje upornikov bo zaplenjeno. Mobilizirani so trije letniki rezervistov, več odličnih pristašev Venizelosa so pa aretirali kot talce, Vlada namerava postaviti tudi posebno koncentracijsko taborišče, Kondilisov proglas Atene, 5. marca, AA. Vojni minister general Kondilis je objavil v Solunu proglas na vojsko in prebivalstvo Makedonije. V njem pravi med drugim, da je prišel branit domovino. Zaradi razglašene mobilizacije se zbirajo velike množice mladeničev pred mestnim poveljstvom. Mnogi dobrovoljci so že odšli na bojišča v grški Makedoniji. Vladna letala so srečala uporne ladje na poti proti Solunu in Kavali pri otoku Hiosu. Vladni krogi trde, da zmagujejo vladne čete v Makedoniji Venizelisti pa izjavljajo, da poveljuje upornikom polkovnik Ventiris in da prodira proti Solunu, Grozodejstva opornikov London, 5. marca. AA. Reuter poroča iz Aten, da je grška vlada pripravljena vreči vse pomorske in letalske vodne sile v prvi vrsti proti upornikom na Kreti, če se sami brezpogojno ne udajo. Letala so že opetovano bombardirala uporne ladje okoli Krete. Hiša Venizelosa v Kanei je popolnoma razdejana. Generalni guverner Krete in bivši guverner sta padla v borbah z uporniki Po poročilu Usta »Tlposc so na križarki »Averof « po-strelili 25 neposlušnih mornarjev m jih vrgli v morje. List poroča z otoka Miloš, da so med tem otokom in Kreto opazili uporno ladjo v plamenih. Vojna sodišča v Atenah prično uradovati jutri Borba za Solun Težišče položaja ]e seda] v severni Grčiji — Uporniki korakajo proti Solunu — Če ga zavzamejo, bo morala vlada kapitulirati Atene, 5. marca. r. Glavna pozornost vlade je sedaj posvečena položaju v severni Grčiji, kjer bo, kakor vse kaže, prišlo do odločitve. V stari Grčiji je vlada povsod gospodar položaja. Težišče položaja je sedaj postal Solun. Tamošnja III. armada ni v celoti za vlado. Veliko število nižjih oficirjev in nekaj poveljnikov na važnih mestih je na strani Venizelosa. Po neuspelem prevratnem poizkusu generala Plastira&a leta 19S3 je vojni minister general Kondilis veliko Število venizelističnih oficirjev premestil Iz stare Gretje v Makedonijo in Trakijo. kar pa se sedaj masen je. Cela IV. armada je prešla k upornikom ln koraka sedaj proti Solunu. Tudi v Solunu samem so venizelistični oficirji skušali dvigniti pobuno, vendar pa je bilo to še pravočasno preprečeno. Vlada je poslala v Solun okrog 300 zanesljivih oficirjev, da zamenjajo nezanesljive venizeHste, ki so bili aretirani in začasno konfiniranL Glede na to, da je Solon važna točka, na katero merijo tudi uporniki, je vlada v teku včerajšnjega dne poslala v Solun tri polke, da okrepi tamošnje vladne čete. Na ta način prenovljena III. armada je dobila včeraj nalog, da se utrdi na višinah okrog Kukuša in se tam zoperstavi uporniški IV. armadi, ki koraka proti Solonu. Ce bi se upornikom posrečilo zavzeti Solun, U s tem imeli večino države v svojih rokah in bi bili v veliki nadmoći napram vladi. V tem primeru bi vlada morala kapitulirati. Ce se vladi posreči zaustaviti prodiranje IV. armade in preprečiti zavzetje Soluna, bo mogla izvršiti uspešno akcijo tudi proti upornikom na Kreti, dele tedaj bo odstranjena nevarnost za prevrat. Davi so se razširile vesti, da je general Plasti ras, ki Se je mudil v Franciji, preko bolgarske meje prišel v Grčijo in prevzel poveljstvo nad uporniškimi četami. Grška revolucija plod tujega vpliva Sprememba režima v Grčiji na] razcepi Balkansko zvezo in oslabi Malo antanto Zagreb, 5, marca. n. »Novosti« objavljajo Članek o dogodkih v Grčiji in prihajajo do naslednjega zaključka: V teh težkih dneh, ki jih doživlja Grčija, igra brez dvoma glavno vlogo zunanja politika. Venizelos je v poslednjem času, odnosno pred letom dni podal izjavo, v kateri je dejal, da noče priznati balkanskega sporazuma. Znano je tudi dejstvo, da se je neki veliki sredozemski siH posrečilo pridobiti zase Venizelosa, bržkone iz malenkostnih strankarskih razlogov. Tej velesili brez dvoma ne gre v račun ureditev razmer ne samo v Grč! H, temveč tudi na Balkanu. Toda tudi v primeru, če bi zmagal vsaj v oo*e*ku - M se Venizelos ne mogel takoj odreči balkanskemu spo- razumu, čeprav bi delal bron' dvoma v tej smeri. Razen tega je omenjena taja velesila mogla po vsem lahko opaziti ne-razpoloženje, ki se je Od dne do dne povećavalo proti njej v Grčiji. Znano je dejstvo, ki ga je zabeleži] ves svetovni tisk, da so se nedavno odigrale velike demonstracije v Atenah m celo v Plre-ju, ki ga smatrajo za glavno trdnjavo Venizelosa, kakor tudi v dragih mestih ob priliki spopada na Dodekanezu. Omenjena taja velesila skuša Istočasno, ko se je še zapletla v neko drŽave morejo samo s pomočjo balkanskega sporazuma predstavi ler| močno silo ter vodni *****o**otno noHUko, zlasti v vprašanja Sredozemskega morja. bi, oddvojena od balkanskega sporazuma, ne mogla absolutno ničesar predstavljati In bi prišla v sUčen položaj, v kakršnem je n. pr. Albanija ter bi postala predmet izigravanja . - - -Ker udarci, ki jih je skušala - • dati proti Mali antanti, že leta niso uspevali, je ta velesila dvignila roke proč od Male antante, puščajoč ji, da gre svojo pot In da določa sama smernice zunanje politike. Sedaj skuša izvršiti napad preko Grčije, da bi tako razbila balkanski sporazum. Značimo je, da se istočasno, ko se skuša izvršiti prevrat v Grčiji, ki se noče ločiti od balkanskega sporazuma ter jo vreči v vrtinec revolucije in državljanske vojne, skuša vplivati v najvažnejših listih omenjena velesila tudi na neko drugo državo balkanskega sporazuma, Id ji ponuja sodelovanje in prijateljstvo. Vendar pa so njeni nameni preveč prozorni in jasni vsem balkanskim narodom. Upor zadušen? Vladne čete so v severni Grčiji porazile upornike in jih mnogo ujele — Popoldne bo ofenziva na Kreto Atene, 5. marca. r. Vlada je danes opoldne izdala uradni komunike, v katerem zagotavlja, da je uporniški pokret v severni Grčiji zatrt. Uporniki, ki so korakali proti Solunu, so kmalu po polnoči trčili na vladne čete, Id so jih napadle s treh strani. Čeravno so bili uporniki š te vi lično nadmoćni in tudi dobro oboroženi, jih je koncentrirani napad tako zmedel, da so v paničnem begu zapustili svoje postojanke. Vladne čete so ujele okrog 2000 upornikov, ostali pa so se raz bežali na vse strani. Oddelki konjenice in motoriziranih čet jih zasledujejo. V teku današnjega dne bo vsa severna Grčija očiščena. Danes bo Izvedena tudi odločilna akcija proti upornikom na Kreti. Sedem vojnih ladij, podprtih od 22 bombnih letal bo istočasno napadlo oporniško mornarico, ki se je razmestfla med grškim otočjem. Vest o porazu je med uporniki na Kreti izzvala veuko razburjenje in že se opažajo znaki razkroja, kar bo akcijo vlade le olajšalo. General Plastiras je bil v Bolgariji Sofija, 5. marca. AA. Tu potrjujejo vesti, da je bil general Plastiras na Bolgarskem. Bolgarska oblastva so ugotovila, da je general Plastiras prišel v Sofijo 25. februarja. Imel je potni list na ime Stavas. Izdal ga je grški konzul v NicL General Plastiras je bil dva dni v severni Bolgarski. Tam se je sestal z nekimi Grki, ki so trdili, da so trgovci V resnici pa so bili po vsej priliki Častniki. Po teh sestankih se je general Plastiras vrnil v Francijo. Masarvkova proslava v Pragi Slavnostna seja parlamenta — Proslava bo trajala teden Praga, 6. marca. JUL. ČTK poroča: Nacionalne organizacije so priredile v parlamentu češkoslovaški dan. ki ao mu prisostvovali mnogi Cenoalovaki iz inozemstva. Sejo je otvoril predsednik parlamenta Stanek z govorom o velikih zaslugah predsednika Masaryka. Mnogi govorniki pa so naglašali rodoljtibje čehoslova-kev, ki tive v inozemstvu, in njihovo delo za zbližanje med Češkoslovaško in državami, v katerih žive. Praga, 5. marca. A A. &VK poroča: Svečanosti v čast 86. obletnici rojstva predsednika Masarvka bodo trajale ves ta teden. Najpomembnejše bodo v sredo In četrtek. Vsemogoče politične organizacije, korporacije, zastopniki raznih ustanov, oredstavnikl vseh veroizpovedi itd. tekmujejo med seboj, kako bi izrazili svoje spoštovanje in priznanje seru drŽave. Na mnogih krajih so odkrili spominske plošče in kipe. Razni zavodi bi občinske uprave so poklonile velike vsote v dobrodelne namene. Konferenca srednješolskih ravnateljev v Ljubljani Pozdrav bana dr. Puca — Neresnične vesti o ukinitvi slovenskih učnih knjig Ljubljana, 5. marca. r. V soboto, dne 2. marca se je vršila v Ljubljani na banski upravi konferenca ravnateljev vseh gimnazii in učiteljišč, državnih in zasebnih, iz vse dravske banovine. Zborovanje je vodil načelnik prosvetnega oddelka banske uprave gosp. dr. Josip Breznik. Pred začetkom posvetovanj je g. načelnik predstavil vse gg. ravnatelje banu g. dr. Dinku Pucu in ga v njihovem imenu pozdravil. Ban g. dr. Puc se je zahvalil za pozdrav ter poudaril velik pomen srednjih Sol za moralno in nacionalno vzgojo mladine. Po sprejemu pri banu so se vršila strokovna predavanja, ki so se nanašala na najrazličnejša vzgojna, metodična in upravna vprašanja. Ob začetku posvetovanj je izjavil g. načelnik prosvetnega oddelka dr. Breznik, da po njegovih osebnih informacijah v prosvetnem ministrstvu nihče ne misli In ne dela na to, da fal se ukinil slovenski učni jezik in slovenske učne knjige v kateremkoli razredu srednjih šol. Vse tozadevne trditve so brez stvarne podlage. Nov umor pri Ljutomeru Maribor, 5. marca. Danes dopoldne je prejelo državno tožilstvo v Mariboru kratko brzojavko, da je bila pri Ljutomeru umorjena neka Marija Kranjčeva Podrobnosti o tem umoru še niso znane, prav tako tudi ne, kdo je morilec Kes aw » na nov Dunajska opoldanska vremenska napoved za e*edo: pretežno jasno, zjutraj zelo mrzlo, povečin* mraz tndi podnevi, severovzhodni vetrovi. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize- (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amsterdam 2965.61 — 2980.21, Berlin 1761.62 — 1772.42, Bruselj 819.20 — 833.26. Curih 1423.00 — 1430.07, London 205.62 — 207.57, Newyork 4290.38 — 4326.64, Pariz 289.00 — 290.21, Praga 183.11 — 184.31. Trst 365.42 — 368.64. Avstrijski silin* v privatnem kliringu 8.26 — 8.36. INOZEMSKE BORZE. Curih, 5. marca. Beograd 7.02, Pariz 20.31, London 14.4«. Newyork 304.—, Bruselj 71.925, MIlan 25.736, Madrid 42.05, Amsterdam ZO8.40. Berlin 133.85. Dunaj 57.10. Praga 12-875, Varšava 68.335. Bukarešta 3.06. Srrrrn % SLOVENSKI NAHOD«, dne 5. marca 1039 Stev. 53 Ljubljana pogreša razstavno palačo Marsikatera razstava bi bila lahko boljša, če M bila prirejena v primerneai raxstavi££u Ljubljana. S. marca Kulturna stopnja mosta se meh tudi po številu razstav. V tem pogledu je pa Ljubljana lahko ponosna, aaj imamo leto za letom već razstav z gospodarskega, socijalnoga, zdravstvenega in umetnostnega področja Za stalne razstave so seveda potrebni stalni prostori; med nje spadajo umetnostne zbirke, zgodovinsko gradivo, pa tudi zdravstvene razstave — našo je uničil požar — itd. Tudi tem .potrebam pri nas Še ni povsem zadoščeno, kmalu pa otvorimo mestni muzej Raznih prigodnih razstav je v Ljubljani vedno toliko, da težko najdejo za nje vselej primerne prostore Baš zaradi tega je prirejanje razstav česče tvegano podjetje, ker je uspeh odvisen od finančnega vprašanja Gesče presega najemnina za raz stavne prostore dohodke razstave in je zaradi tega že v naprei onemogočeno prirejanje razstav, ko prireditelji operirajo samo z idealizmom Kot So potrebni stalni prostori za stalne razstave, so potrebni tudi za časovne, prigodne, ker. kot rečeno, jih je vedno toliko, da vse skupaj nedvomno presegajo pomen in zahteve velike stalne razstave. Morda se lahko razpravlja o tem. aH je toliko razstav sploh potrebnih Tu ne moremo govoriti konkretno, katera razstava je potrebna in koristna in katera ne. Res ta ali ona razstava skoraj ne zasluži svojega imena, vendar to ne more biti povod za izgovor, da v Ljubljani ni potrebna stalna razstavna hii>a Smemo pa reči, da bi bila lahko marsikatera razstava boljša, če bi bila prirejena v razstavišču, usrrezajoeorn vsaj v glavnem pravim razstavnim prostorom Mestna občina podpira kulturna stremljenja kot ji mora biti mnogo ležeče na tem, da mesto napreduje v vseh pogledih, da prospevata trgovina in obrt, da je zdravstvo prebivalstva na čim višji stopnji in da prosveta prodira čim širše, čim globlje. Zato tudi ne pričakujemo nič nemogočega od nje, da bo kupila ob priliki primerno hišo za razstave. Z Kongres narodnega delavstva v Celju Oelje, 5. marca. V nedeljo 7. t. m. se bodo zbrale množice našega nacionalnega delavstva v Celju. V mestu hite s predpripravami za kongres, prav tako pa se pripravljajo v vsaki organizaciji posebej na svečanosti, ki bodo sledile v nedeljo. Vse kaže. da se bo kongresa našega narodnega delavstva udeležilo več tisoč članov in pristašev Narodne strokovne zveze. Zanimanje za kongres je tudi med drugimi delavskimi organizacijami, zlasti v notranjosti države. Delegati bodo prispeli razen tz Slovenije tudi iz Beograda, Zagreba, Splita ter iz Bosne, prišli pa bodo tudi zastopniki narodnega delavstva iz Češkoslovaške. Pokroviteljstvo nad to veliko manifestacijo nacionalnega delavstva je prevzel minister za socialno politiko dr. Drago Maruš'č. ki bo prav tako prispel v Celje. Najbrž se bo manifestacij našega narodnega delavstva udeležil tudi ban dr. Dinko Puc Spored kongresnih prireditev se bo pričel že v soboto. Popoldne ob 16. bo delegatski zbor Narodne strokovne zveze v Narodnem domu, zvečer ob 20. pa bo pozdravni večer v veliki dvorani istotam. V nedeljo ob 9. bo v veliki dvorani Narodnega doma veliko manifestacijsko zborovanje, s čemer bo kongres oficielno otvor-jen. Na zboru bo podal predsednik NSZ Rudolf Juvan izčrpen referat o zahtevah in položaju narodno čutečega delavca. Popoldne bodo v okviru kongresa še razne prireditve, pri katerih bodo sodelovale tudi godbe in pevski zbori. |E Zvočni kino Ideal | Samo še danes ob 4., 7. in 9. Vi češki velefilm SAMO ENKRAT LJUBEZEN CVETE L. Baarova in N. Nedošinska Škofjeloški proračun pod streho Skorja Loka, 4. marca. Snoči smo pa le spravili pod streho občinski proračun, ki ga je rešetala najprej občinska uprava potem pa še občinski odbor kar na treh sejah, župan šink je sporočil, da bodo letos trošarine od banovine dovoljene, nato pa je poročal član občinske uprave g. zebre o trošarinskem pravilniku. Poudarjal je, da sloni škofjeloški pravilnik v glavnem na poslovniku, ki je v veljavi v Kranju. V splošnem se je izdelal pravilnik po načelu, da morajo biti bremena razdeljena na kolikor mogoče širok krog meščanov v dosegljivi obliki pravičnosti in razmerja, ki ne izziva na odpor. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se bodo s trošarinami znižale doki ade na državne neposredne davke, ki bi sicer v svojem zasnutku 170% obteiile vse prebivalstvo skoro do nemogoče meje. Tro-šarinilo se bo vse blago, ki prihaja v Skorjo Loko za porabo. Izvzeto je le blago državnega erarja. vojaških dobav, selitveno, vrnjeno tranzitno blago in predmeti, ki jih nabavlja občina. Po sprejetju pravilnika in tarife je prešel odbor v razpravo o posameznih trošarinskih postavkah blagovnega prometa. Trošarine bodo dale aproksimativno 40 000 Din, trošarine na električni tok pa 25.000 Din, s čimer bo doseženo toliko, da se bodo znižale dokla-de na 138% Sproženo je bilo tudi vprašanje vodarine, vendar se občinski odbor za to misel ni ogrel. mislijo, da bi kupili hišo za razstavne namene, so se ie bavili na magistratu. Mislimo, da stvari ne smejo odložiti kratko malo z dnevnega reda. Čeprav ni težko najti izgovora Tudi za zadnjo obrtniško razstavo ni biJo lahko dobiti razstavnih prostorov. Baš ob tej priliki se je zopet pokazalo, kako težko pogrešamo primerao razstavno palačo. Težko si je misliti, kje bi bila obrtniška razstava, če bi po naključju ne dobili prostorov v Drofenikovi hiši. Ta hiša v splošnem ne ustreza za razstavne namene, vendar bi težko našli vsaj ttko dobre prostore drugje. Vsekakor bi b*li zadovoljni, če bi mestna občina imela vsaj takšno razstavno hišo. Vsaka stvar se zatakne nekje pri denarnem vprašanju in zadeva nakupa rai-•Mvne hi.*e tudi ni teko enostavna, da bi se na magistratu lahko odločili tebi nič meni nič za nakup. Vendar se da ta misel nekoliko lažje uresničiti, ker lahko racu najo na to. da bi razstavišče prinašalo kolikor toliko dohodkov, bas zato, ker je v Ljubljani vedno dovolj razstav. Nedvnin-no bi pa bile na stvari interesirane tudi druge institucije, ne le mestna občina, ter bi se lahko našel izhod Pomisliti je treba, da bi bilo se več razstav, če bi imeli primerne razstavne prostore in da bi zlesti n©Katere strokovne razstave, ki »maju trajnejši pomen, dobile streho. Razne ustanove, prosvetne, zdravstvene gospodarske, socijalne in tudi športne ter planinska društva kot tujsko prometne organizacije — vsi bi lahko sodelovali. Treba je le nekoliko organizacije in pobude in Ljubljana bi lahko kmalu dobila razstavno hišo Vsi pa bomo šteli v dobro mestni občini, če se ona prva zavzame za uresničenje zamisli in če. bo vodila akcijo. Pričakujemo pa tudi od vseh drugih činiteljev, ki se morajo zanimati za to zadevo, da ne bodo stali ob strani ter da bodo pomagali do prepotrebne pridobitve z nasvetom, vzpodbudo in vsestransko podporo. Iz Novega mesta — Napad na cesti. Na cesti Poljane— Srednja vas je bil v nedeljo zvečer okrog 22. napaden pos. sin. štrbenk Julij iz Srednje vasi. Napadalec, mlad kmetski fant, je Strbenku zasadil v levo pleče nos, s katerim mu je prizadel globoko in težko rano Nesrečneža so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov, napadalec pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Izbirčen tat. Pred dnevi je bila izvršena na desnem bregu Krke pri nekem posestniku tatvina klobas. Tat je prišel do suhih klobas, ko je odstranil mrežo iz okna čez par dni je lastnik v svoje presenečenje dobil ukradene klobase na oknu poleg pa listič, na katerega je tat napisal, da klobase vrača, ker niso za njegov želodec. — S sekiro po glavi. V Dol. Kamencah so imeli pretekle dni svatbo, h kateri je prišlo precej domačinov in seveda tudi mladi fantje iz sosednih vasi Take redke prilike vse preveč radi uporabijo nekateri fantje tudi za medsebojna obračun van j a. To se je zgodilo tudi ob tej priliki, ko so mladeniči iz sosednih vasi voglarili. Neki domačin, ki je bil že dolgo jezen na 28-let-nega pos. sina Setino Antona te Vel. Bučne vasi. i*» to priliko, ko je prišel fant vo-glarit, izkoristil in ga v temi udaril z malo sekirico po glavi. Vsega s krvjo obritega so poškodovanca pripeljan v bolnico usmili eni h bratov, kjer so ugotovili hudo poškodbo. Proti napadalen Je uvedeno kazensko postopanje. — Občni zbor Obrtnega društva za Novo m^sto in okolico je bil v nedeljo popoldne v Sokolskem domu. Nato je bil tudi občni zbor pofrmrtntnnske družbe istega društva. Vso pozornost je zbudilo poročilo o dalekosežnem reformiranju vsega obrtnega nadaljevalnega šolstva po novem zakonu. ki ga je podal upravitelj obrtne nadaljevalne šole g. Menard. Splošno odobravanje je žel za svoje poročilo svetnik zbornica za TOI g. Josip Wlndl-scher mL, ki je naglasa! potrebo, da se osnuje za novomeško področje samostojen reklamacijski odbor. Iz Kranja — Tujci v februarju. Prejšnji mesec Je bil v Kranju 101 tujec iz Jugoslavije in 21 iz inozemstva, med njimi 9 Avstrijcev, U Cehoslovakov, 3 Italijani, l Madžar, 1 Nemec in in l Švicar. — Poskusen požar, v petek ob pol 3. zjutraj je zavohala Marija Sajovic is Predoselj v spalnici dim. Takoj je poklicala iz spanja moža in ga opozorila, naj pogleda, kje gori Gospodar je vse preiakal, končno pa je opazil, da se je vnemala re-zanica. ki je bila pripravljena za živino. Ogenj so domači takoj zadušili. V rezanicl so našli tleče krpe, v katere je bilo navito oglje. Zlikovec, ki je hotel zažgati Sa-jovicu domačijo, je odlomil ■ gospodarskega poslopja desko in vrgel v reaanico krpo s tlečim ogljem. V sam skedenj ee ni upal, ker se je bal psa. Orožniki požigal-ca zasledujejo. Najbrž bo kak domačin, ker bi si tujec ne mogel zvito pripraviti krpe in oglja. — S ponarejenimi kovači je plačeval. Kranjski orožniki so prijeli te dni Jožefa 8. iz Zaloga. Sedaj stanuje v Sutni pri Stari Loki. je poročen, ima dva otroka in je bil že večkrat kaznovan, v ponedeljek popoldne je prišel z nekim tujcem v gostilno Antona Zavrla, vulgo pri Strahinj-cu v Srednjem Bitnju. Pila sta žganje in plačala 8 desetdinarskim bankovcem. Kmalu po odhodu pa se je zopet vrnil in kupil še za 2 Din cigaret ter zopet plačal s kovačem Gostilničarka ga je opomnila, naj placa s drobižem, Češ, de mu Je že prej menjala kovača. Jožef pa je odvrnil, da so cigarete tovariševe. Oospodar je takoj spoznal, da je žena vzela ponarejen denar. Odpeljal ee je s kolesom za neznancema, ki pa ju ni več dohitel. Orožnikom se zviti S. izgovarja, da ni vedel, da je denar ponarejen in da mu ga je dal tujec, ki se mu je slučajno pridru-žiL Prav tak ponarejen kovač so našli istega dne pri gostilničarju Josipu Bene-diku v BtrsJUSču, ki pa se ne spominje* kdo bi mu ga utegnil datL Denar je slabo izdelan is Svinca in aluminija. Prijeti š, tovariša noče nikakor izdati in trdovratno trdi, da ga sploh ne nosna. — Kulinarična ratftavm. Prava kulinarična razstava bo jutri od 16. dalje v dvorani hotela Stara pošta. Predstavljene bodo jedi, ki jih je pripravil za pepelnlč-no sredo znani kuharski mojster g. Babi-nek iz Ljubljane za slanikovo pojedino, ki bo istotam. Vstop prost. _ Nepošteni potnik. V Ljubljani so prijeli In zaprli trgovskega potnika Rudolfa O. Zastopal je tudi čevljarskega mojstra Franca Sajovic a iz Gorenj pri Kranju, ni mn pa dostavljal že dalje časa nobenih naročilnic, čeprav je sprejemal naročila in pobiral denar na njegovo ime. Sajovic mu je sicer že decembra odpovedal službo, ker je pobiral na račun cele zneske namestu samo 20 odstotkov; potnik pa je mojstra goljufal še kar naprej. 7 Jesenic — Premestitev. Po službeni potrebi je bil te dni premeščen g. Janko Brelih, dosedanji namestnik starešine glavnega oddelka finančne kontrole na Jesenicah, za starešino finančne kontrole v Radovljico. G. Brelih je bil dolgoletni član, blagajnik tn režiser Sokolskega društva na Javor-niku. želimo simpatičnemu možu in njegovi obitelji v novem službenem kraju mnogo sreče. _ Tekme v alpski kombinaciji na planini Rožci. Tehnično vodstvo GZSP sporoča vsem edinicam, da bodo v nedeljo, dne 10. marca nepreklicno podsavezne smuake tekme v alpski kombinaciji (smuk in slalom) v polnem obsegu, kakor so bile prvotno razpisane. Prijave naj se pošljejo do četrtka zvečer tajniku g. Oinkovicu. Prijave se brez prijavnine, ki znaša 5 Din, ne bodo upoštevale. Vsi tekmovalci morajo biti pravočasno na planini Rožci najkasneje ob 7. zjutraj Ob 9. bo nastop za smuk, nato pa bo tekma v smuških likih, žrebanje nastopnih številk bo v petek ob 20. v Kazini na Jesenicah Zastopniki domačih in zunanjih klubov so vabljeni, da žrebanju prisostvujejo. Iz Litije — Ob odhodu priljubljenega Litijoana. Te dni se je poslovilo članstvo litijskega Sokola od priljubljenega brata Karla Novaka, ki je odšel na lovo službeno mesto v Radeče pri Zidanem mostu kot predstojnik tamkajšnjega sodišča. Poslovilni ca se je vršila v vseh prostorih pri Urški, ki so bili nabito polni. Obilna udeležba je dokazala, kako se je br. Novak priljubil v vseh slojih, ko je služboval pri nas celo desetletje. V imenu Sokolskega društva se je poslovil s prisrčnim nagovorom društveni starosta br. učitelj Veno Taufer, ki je podčrtal disciplino in požrtvovalno točnost predsednika nadzornega odbora br. Novaka. Burno pozdravljen se je zahvaljeval odhajajoči brat v daljšem govoru. G. Novak pa je bil posebno pri srcu našemu kmetu, ki mu je bil najboljši svetovalec. Radečanom pa čestitamo, ker so dobili tako odličnega jurista in družabnika. — Za njegovega naslednika je prišel sodnik g. KarlovSek, ki je službo že nastopil. — Otvoritev nogometne sezone. V nedeljo smo otvorili pri nas nogometno sezono. Prišli so gostovat člani SK Zagorja, Tekma je pokazala premoč našega domačega moštva. Rezultat prvega polčasa je bil 0:2 za Litijo. V drugem polčasu so zabili gostje v vrata našega golmana časten gol, pa tudi z naše strani je padel v vrata Zagorjanov še en gol. Končni rezultat je bil 3:1 za našo enajstorico. Tekmo je sodil g. Arhar iz Zagorja. « Ljudska univerza ZKD. V četrtek bo predaval tajnik sreskega cestnega odbora g. Turk Lojze o Oplencu in Jugoslovanih. Predavanje bo v osnovni šoli. Vabimo k obilni udeležbi. Iz Laškega — Osebna vest. Posle sreskega načelnika je prevzel dr. Karel TekaveiČ, doslej stroški načelnik v Prevaljen. — Tremsreki dukat. V soboto bomo videli na našem sokolskem odru aajnovej še odrsko delo našega marljivega drama turgs g. Radovana Gobca, spevoigro Tre merski dukat. Dejanje se odigrava v Tre-merjih ter ob vznožnih kotlinah »Maj ča«. O resničnosti dogodka so okoličani po tradiciji, bi prehaja iz roda v rod, še danes trdno prepričani. Spevoigra vsebuje melodijozne arije ter je polna dramatičnih efektov. Prepričani smo, da bo doživela le njena krstna stara v soboto in nedeljo 10. marca popoln uspeh. — Prijetno Iznenađenje sta doživela t* dni dva upokojenca iz Laškega. Preko neke banke sta dobila povrnjen ne baš skromen annssk. sa ste ga še lani v poletju posodila dvema »svetovnima potnikoma . V neki okoliški gostilni sta naletela po sprehodu na drva mlada fanta iz Nemčije, ki sta bila popolnoma brez sredstev. Fanta sta povedala, da sta sinova industrijca is Nuraberga in da ju čaka denarno nakazilo v Zagrebu. Upokojenca sta dobila vtis, da govorita fanta resnico; pogostila sta ju, nato pa jima dala denar za vlak do Zagreba. Posnejs sin na dogodek popolnoma pozabila, sdnj pa sta nenkrat dobila poleg denarja tudi pismo ter izresek iz časopisa, v katerem hvalita nemška potnika našo gostoljubnost In zavračata laž-njive vesti, ki krožijo cesto po inozemskem, zlasti se nemškem časopisju o naših rasrasi ih in uai■m narodu. O monopolu šolskih knjig Spomenica zastopnikov gospodarskih, kulturnih in socialnih organizacij Iz Metlike — Himen. Pretekli teden sta se v tukajšnji cerkvi poročila g. dr. Dovgan Danilo, sodni pripravnik, in gdč. Muha Bože-na, konservatorietka i* ugledne trgovske rodbine v Metliki. — Vodovodna dela. Kakor v vojni grm! po našem meetn. deta delavcev rije v ti-vo skalo, de napravi pot, po kateri bo stekla vode. Seveda je vedno dovolj gledalcev, ki z zanimanjem opazujejo trdo doto. Le počasi napreduje delo. Sedaj poka ravno pred šolo. Delavcev je dovolj, s čujemo, da ni več denarja in da bo treba d* la ustaviti. Upajmo, da bodo merodajn: Činitelji sestavili vse sile, da se bodo čim prej dobila potrebna sredstva za nadalje vanje te nujno potrebne naprave. Ljubljena, 5. marca. Kakor so listi pred kratkim te poročali, so se »brali v Beogradu zastopniki raznih gospodarskih, kulturnih in socialnih organizacij« ds Intervenirajo na morodajnem mestu, naj se ukine razpis natečaja sa šolske knjige. Spomenica, ki so jo organizacije sprejele na svojem sestanku ter predloiile ns merodajn in mestih, navaja med drugim: izdajanje in zalaganje šolskih knjig, k: imajo velik vpliv na kulturno življenje naroda, naj te vrši po naslednjih načelih: Vsebinsko, jezikovno in pedagoško naj bodo knjige pravilno sestavljene, is raz pisanega natečaje pa se vidi. da za tira v sko banovino ni v dovoljni meri predvide no tiskanje takih knjig tudi v slovenščini Cena knjig naj bo nizka. Dobre in tehnč-no najboljše opremljene učbenike bomo dobili le tedaj, če ne bo samo pisanje, tem več tudi izdajanje In zalaganje prepuščeno svobodni konkurenci. Država naj al pr drži samo pravico odobritve in potrditve šolskih knjig. Dosedanji monopol na šolske zvezke se je v praksi izkazal kot škodil ji v. Monopolizirani zvezki nimajo samo slabši papir in slabšo opremo, temveč so tudi drugače slabše izdelani in nekater sploh ne odgovarjajo zahtevam sodobne metodike. Pri tem so pa se za 25 do 50 odstotkov dražji od boljših zvezkov privatnih zalog Ker je treba zvezke plačati v naprej, je nabava otežkočena. Po tem primeru je upravičen strah, da ae bodo ti in 8e drugI nedostatki pojavili tudi pri monopoliziranih knjigah. Razpis za izdajo učbenikov za narodne šole se ne ozira na princip koncentracije pouka v teb Šolah, temveč odreja celo vrsto učbenikov za predmete, za katere se doslej niso vporabljali. Na ta način monopol ne bo pocenil, temveč občutno podražil šolanje in to bodo posebno težko obču tili onf sloji, ki že danes komaj prenašajo 6tro§ke za Šolanje svojih otrok V privatnih tiskovnih podjetjih je dovolj strokovno Izvežbanega ooobja Iz tiskarske stroke, da se lahko izvršujejo tudi najfinejša dela. Imamo tudi tehnično moderno opremljene tiskarne, ki lahko konkurirajo a kvaliteto in cenami svojih izdelkov. DrTSavne tiskarne pa ne morejo zadostiti tako težkim nalogam, kakor jih predstavlja tiskanje učbenikov. 2e danes je med grafičnimi ln knjigo vešklzni delavci preko 50 od-stotkov brez poselnih Ta položaj bi ae še poslabšal. č€ bi ie z monopolizacijo vzelo privatnim podjetjem tiskanje šolskih Knjig. Tiskarne so te doslej občutile veliku pomanjkanje dela. To atanje, ki je nastalo zaradi gospodarske krize ln še posebej zaradi usta navijanja prekomernega števila državnih tiskarn, bi se še poslabšalo z monopolizacijo šolskih knjig. Monopol ograža stara in solidna tiskarska podjetja v veliko kulturno škodo naroda ta države. Ravno tako pa ograža monopoliziranje tudi knjigove-ška podjetja, ki se tudi težko borijo za avoj obstoj. Poleg tiskarn bi bila uničena z monopolom tudi založništva in knjigarne, ki ee tudi borijo z velikimi težavami zaradi splošne gospodarske krize in ker jim je bila vzeta razprodaja inozemskih časopl* sov ln izdaja tiskovin. 2 monopoliziranjem šolskih knjig hI se onemogočilo založbam in knjigarnam tudi tiskanje in izdajanje druge znanstvene in zabavne literature, ker ta podjetja Iz dohodkov od šolskih knjig pokrivajo vsaj do neke meje Izgube, ki Jih v največjih primerih imajo pri drugih izdajah Tako pomeni monopol šolskih knjig veliko kulturno in nacionalno škodo. Založbe so doslej pretrpele ogromno škodo, ker mnoge šolske knjige niso dobile ponovne aprobaclje ln so bile zaradi tega uničene velike količine šolskih knjMg. Z monopolom na šolske zvezke in knjige bi država onemogočila eksistenco velikemu delu gospodarskih podjetij ter njiho vih delavcev ln nameščencev. S tem pa bi oškodovala tudi sebe pri davkih, ki prinašajo več kakor pa dvomljiv dobiček, ki bi ga država imela pri šolskih knjigah in zvezkih la navedenih kulturnih, pedagoških, socialnih in gospodarskih vzrokov prosimo, naj prosvetno ministrstvo prekliče razpi sani natečaj in naj se v sporazumu z vso ml zainteresiranimi krogi izdela nov zakon, ki bi uvaževal vse prej navedene po misleke ln ki ne bi v nobenem primeru vseboval odredbe o monopolizaciji šolskih knjig in učil. Za prehodno dobo pa naj bi se dovolili dosedanji učbeniki. S tem bi bili starši obvarovani novih izdatkov, le-dajatelji velikih izgub, vse uaše narodno gospodarstvo pa nepregledne škode. ELITNI KINO MATICA Telefon z 1-24 SAMO ŠE DANES OB 4., 7.15 hi 9.15 URI ZVEČER PREMIERA operete po JOHANN STRAUSSOV1 glasbi Rože z p ii g' s& Pesem, zabava, smeh, valček in ples 'oT^ri-initp vstopnice! Slovenci v Ameriki V Uniontownu se je 28. januarja smrtno ponesrečil Janez Basič. Peljal se je na avtomobilu z nekim trgovcem in njegovim sinom, zaradi nagle vožnje pa so se zaleteli v kandelaber in se je avtomobil prevrnil. Trgovčev sin je bil takoj mrtev, Bašič pa si je prebil lobanjo in zlomil štiri rebra, ki so se mu zarinila v pljuča. Po hudih mukah je 31. Januarja umrl. Pokojnik je zapustil šest otrok. V Pueblu, državi Col orado, se je pretekli mesec 46-letni brivec Danlel Pisma spri s 40-letnu ženo Milko in petkrat streljal na njo. žena je bila takoj mrtva. Moža so aretirali in je sedaj ostalo devet otrok na cesti brez matere in očeta. V Calometu se je v rudniku nedavno zgrudil mrtev zadet od kapi Franc Bar-kovic Pokojnik je bil star 50 let in po rodu Hrvat za ženo pa je imel Slovenko Marijo Bajukovo. — V Pueblu je umrl Martin Novak, ki je živel 45 let v Ameriki. — V Detroitu je Anzičkovi družini smrt ugrabila 16-letnega sina Harlja. — V Clevelandu je umrl 48-1 etni Josip Smole, po rodu iz Koroške Bele. V Ameriki je živel že 28 let. — V februarju je v Pueblu umrl Josip Fritzei, rojen 1. 1880 v vasi Kot, občina Semič. Zapustil je ženo in tri sinove. — V elevelandski bolnišnici je umrla J osip ina Kalano v a roj. Jevnikar. Pokojna je bila Ljubljančanka, v Ameriki je bivala 24 let. — V Mulberrvju, država Kansas, je umrl 67-letni Janez 2eleznlk, doma lz škocijana na Dolenjakem. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil 1. februarja v nidniku. — Po dolgi in mučni bolezni je 3. februarja v kraju Hemlnie umrla Ana Strvasnik, stara 74 let in doma iz Komende pri Kamniku. V Ameriki je bivala 26 let. Zapustila je moža, dva sina in tri hčerke. — Pljučnici je podlegel v Clevelandu Josip TJrbančiČ, star 45 let in doma iz Hrusulj na Primorskem. — V kraju Elisabeth, državi New York, je umrl Janez Jaksa, doma 12 Stranske vasi pri Semiču. Tam so pokopali tudi Jakoba Stalcerja iz Praprota, ki se je v Ljubljani izučil sodarske obrti. Star je bil šele 34 let. Zapustil je ženo, štiri otroke in 74 let staro mater. Fantovski pretep Skofja Loka, 5. marca. Pustna nedelja je dvignila ljudi na noge, tiste, ki se znajo lepo pozabavati, pa tudi take, ki bi bilo bolje zanje, če bi ostali doma in ne delali s svojim početjem sramote pametnim In dostojnim mladeničem Ponoči so ae zopet stepli. Bilo je že proti jutru, ko so &e fantje pod vplivom alkohola udarili na škofjeloški periferiji, na odprti cesti, in posebnu hudo obdelal sodarskega pomočnika Janeza Karlina od Sv. Duha, ki je odnesel poškodbe prav repnega značaja Nekdo ga je obklal s nožem po roki, dobil pa je tudi več udarcev na glavo. Poškodovanec je ve« okrvavljen 'skal pomoč- pr' zdravniku dr Hubadu pretepače pa išče osedaj orožništvo — Manjše poškodbe so odnesli tud4 ostal t udeleženci, k* pa so se «eveda po konča nih junaštvih takoj razbrali tn poskrili. KOLEDAR. Danes: Torek, dne i>. marca, katoličn ni: Pust, Friderik. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kože z juga. Kino Ideal: Samo enkrat IjUbSSSS cvete. Kino Dvor: Kitajsko bodalo. Kino šiaka: Brod brez luke. Ljudska univerza: predavanje dr. Sto-jana Bajiča o novem socijalnem ustroju v Nemčiji ob 19.15 na državni trgovsk i akademiji. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva eestS •©< Oartus. Moste. Zaloška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Torek, 5. marca; Sluga dveh gospodov Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sreda, 6. marca: Praznik evotočlfa ćefienj. Red Sreda. Četrtek, 7. marca: Sluga dveh gospodov Red A, ★ Jutri se igra za red Sreda Klabundova japonska drama »Praznik cvetočih češenj« v Debevčevl režiji Dramo v jedrnatem japonskem slogu preveva globoka etika in učinkovita dramatika. Odlikuje se po mojstrskem jeziku ln izredno lepih kreacijah sodelujočih. Drama je visoka pesem samo požrtvovalnosti do domovine in do bliz njega OPEKA Začetek ob 20. url Torek, 5 marca: Zdaj vam eno zaigram; opereta. Znižane cene od 36 Din navzdol izven Sreda. 6. marca: Netopir. Red B. Četrtek, 7. marca: Mlgnon. Gostuje gdč. Krika Druzovič iz Zagreba. Red Cetr tek. ★ Opereta »Netopir« se ponovi jutri za red B. Johann Straussova genijalna muzika nosi s svojo melodiko, zanese-nostjo ln prekipevajočim veseljem zanimiv libreto SOKOL Sokolska Župa Kranj priredi, kakor že prejšnja leta. letos prosvetni dan dne 17 t. m. v Kranju Dopoldne bo zbor prosve-tarjev, popoldne ps skupni koncert, ki ga bo oddajala spet ljubljanska radiopostaja Mladinski odsek Sokola I., Ljubljana, Tabor, bo Imel v nedeljo ob 16. v velik4 dvorani Tabora Čajaoko ca moško in žensko deco. Deos je pripravila za to popoldne sama zelo lep ln zabaven spored Vabimo starše in prijatelje nafie dece. da si rezervirajo to popoldne za našo mladino lz prijaznosti bo našim malčkom zapel nekaj peso^ priznani kvartet »fantje na vasic Na sporedu je več telovadnih ln pevskih točk. Šaljivi nastopi *n godna. — Po čajank! ae bo vršila tombola. Brez vstop I nine. "tev. *3 »SLOVENSKI NA ROD«, dne 5. Stran 8. ELITNI KINO MATICA TELEFON 22-14 Jutri velika velefUma Casanova XX MAX BAER. slavni ftampijon veka borbi za ljubezen lepe žene Sodelujejo: Myrna Hoy Jack Dempsey Priiro Rezervirajte vstopnice! DNEVNE VESTI — se o akciji proti monopolizaciji šolskih knjig. Poročali smo o akciji, ki jo vodijo mnoge gospodarske, socialne In kulturne organizacije, da preprečijo nameravano monopolizacijo Šolskih knjig. Pri tej akciji je zlasti aktivno sodelovala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, k! je poslala v Beograd svojega zastopnika zborničnega svetnika g. I. Ba-hovca, ki je zastopal tudi Združenje trgovcev v Ljubljani. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je odlično sodelovala že tedaj, ko so se tukajšnji gospodarski krogi borili proti monopolu šolskih zvezkov. Tudri tedaj jo je v Beogradu zastopal zbornični 6vetnik g. L Bahovec. Prav poseb-no razumevanje za težnje zastopnikov organizacij, ki so posredovale v ministrstvih, da se nameravana monopolizacija šolskih knjig ne izvede, je pokazal finančni minister g. dr. Stojadinovič, ki je deputaciji s poudarkom izjavil, da je odločno proti ekskluzivnemu etatizmu v vsakem pogledu in zato torej glede šolskih knjig se prav posebej. Deputaciji je prosvetni minister g. S. Cirič obrazložil, da ni bilo z nameravano monopolizacijo mišljeno kako zapostavljanje slovenskega jezika in da se je tako namero moglo posneti le iz neprimerne stilizacije razpisa za šolske knjige. Zastopniki organizacij so se že v nedeljo vrnili iz Beograda, V Zagrebu pripravljajo sedaj veliko anketo, ki se bo vršila dne 16. t. m. — V sporu med UJMO (Udruženjem jgsl. glasbenikov) in Autor-Centralo je izreklo apelacijsko sodišče dne 22. decembra 1934 razeodibo, da se razveljavi prvotni pravdorek zagrebške trgovsko-indu-strijske zbornice. Kakor znano, je prva instanca ugodila zahtevi UJME in razveljavila pogodbo med UJMO in Autor-Centralo, katero je bila prevzela Centralna zadruga jugoslovenskih autorjev. Sedaj je dmiga instanca osvojila stališče Autor-Centrale in vzpostavila dogovor v polno moč, tako da zastopa Centralna zadruga tudi UJMO odnosno njene člane pr! pobiranju tantijem, ako ostane pri pravdoreku druge instance. Tako je z razsodbo apela-cijskega sodišča rešen spor v korist Au-tor-Centrali odnosno Centralni zadrugi jugoslovenskih autorjev. — Koča pri Triglavskih jezerih stoji lt>83 metrov visoko v pravljičnem »Zlatorogo vem kraljestvu«. Ta koča je za Stanl-čevim domom druga najvažnejša postojanka v Triglavskem pogorju. Lična solidna zgradba se lepo prilega dlvjeroman-tičnemu okolišu. Izvežbanim smučarjem je ta kraj zelo primeren za daljše bivanje. Pristop iz koče pod Bogatinom čez lepo Komno in mimo Bele Skale — tri ure. Koča bo odprta ln oskrbovana za stalno od srede dne 6. t. m. dalje. Na razpolago so toplokurjene sobe ter udobna skupna ležišča. — Hripa v nas i državi. Kakor v LJubljani, se je tudi v drugih mestih naše države pojavila hripa, vendar pa v še večjem obsegu, da so morali zapreti Sole. V Zagrebu je obolelo na srednjih šolah okrog tisoč učencev in učenk. Ker se hripa vedno bolj širi, je mestni fizikat včeraj odredil, naj zapro vse šole. — Tudi v Nišu in v okolici razsaja hripa in tudi tam so zaprli večino ŠOL — Slično poročajo iz Sarajeva, kjer so včeraj zaprli vse šole. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo stalno, nekoliko hladnejše vreme. Včeraj je snežilo v Ljubljani, Mariboru, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znaSala v Rogaški Slatini ln Splita 10. v Skoplja 8, v Ljubljani 6.4, v Zagrebu in Mariboru 8, v Beogradu in Sarajevu 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.3, temperatura je znašala —3.8. Po laredno lepih toplih dneh nas je včeraj zopet presenetila zima. Popoldne je nenadoma pritisnil sever ln začelo je narahlo snežiti, ponoči je pa živo srebro »drknilo pod ničlo. — Uboj pel Ptuju. V PuhljG pri Ptuju se ;e v nedeljo žalostno končala pustna zabava. V pijanosti se je več fantov sprlo, 24-letni Franc Janiekovič je pa med prepirom potegnil nož in zabodel »Ivana Horvata v vrat. Prerez al mu je žilo in je Horvat kmalu nato zaradi izkrvarttve umrl. Zločinec je po dejanju zbežal. Iz LJubljane —lj Mestno poglavarstvo izjavlja, da tiskovine, ki so se ivoječasno razdeljevale med stanovanjske najemnike, niso bile uradne tiskovine mestnega poglavarstva, nego je bila vsa zadeva zasebna stvar društva hišnih najemnikov. ■—lj češkoslovaški slavnostni koncert, ki bo v petek 8. t. m. v veliki unionski dvorani ima na sporedu velika simfonijska dela skladateljev Smetane, Gotovca, Ja-načka in Dvoraka. Slavnostni govor bo imel dr. Bgon Stare, predsednik JCL. Orkester bo igral tudi himne. Za petkov koncert 10 vstopnice na razpolago v knjigarni Glasbene Matice. —lj Predavanje v društvu »Pravnik«. Jutri ima društvo »Pravnik« točno ob 18. v justlčni palači, dvorana Štev. 79. predavanje g. univ. prof. luT. et dr. h. c Metoda Dolenca o temi »V pričakovanju zopetne novel isaci je kazenskega poz topnika«. Vabijo se vsi člani in prijatelji društva, da se tega zanimivega predavanja v čim več-tem številu udeleže. —lj »Dvorec na jugu« je znana opereta, v kateri nastopa priljubljeni komik Pavel Kt-inj* in Liane Haid. Glavno vlogo igra Viktor de Kowa. Film se bo predvajal ua programu ZKD že v petek. Vstopn.na 3.50, 4.SO, 6.50 in 6.50. —lj Društvo »Soča« naznanja, da bo v soboto predaval v salonu »Pri levu« ob pol 21. g. dr. Raženi Joahim o T. G. Masarv-ku. »Soča« hoče proslaviti tega dne 85. rojstni dan velikega slovanskega politika in učenjaka ter prezidenta bratske češkoslovaške republike. Vsi naši predvojni politični boji so združeni s tem imenom in posebno pa je tudi njegova velika zasluga, da smo tudi mi dosegli našo narodno državo. Zato je naša dolžnost, da primerno počastimo velikega sina bratskega slovanskega naroda Vljudno vabimo vse tovariše in prijatelje društva »Soča«. Vstop prost Predavateljski odsek SLANIKOV VEČER jutri na pepelnico v restavraciji hotela »METROPOL« Ribe ~ Boock pivo —lj Alpinsko predavanje bo imel v dvorani Delavske zbornice v četrtek pod okriljem Mladinske zveze JSZ g. Ivan Bu-čer, in sicer o »Obrazih gora«. Začetek točno ob 8. zvečer. —lj Dolžnost vsakega Slovenca je, da poeeti v ponedeljek 11. L m. zvečer v veliki unionski dvorani koncert v proslavo 501etnice Družbe sv. Cirila in Metoda. — Koncert priredi Glasbena Matica ljubljanska; ves dohodek je namenjen družbi. Zato segajte pridno po sedežih :n stojiščih, ki se od srede dalje prodajajo v knjigarni Glasbene Matice. —lj »Dežela smehljaja« z go. Gjungjen-čevo in z g Gostlčem ? glavnih vlogah bodo peli v operi za bolniški fond Združenja gledaliških igralcev 9. t. m. v soboto. Vstopnice se dobe v predprodaji. —lj Novoustanovljena ljubljanska filharmonija bo imela svoj prvi koncert 28. L m. Dirigiral bo slavni Rhene Baton. —lj T. k. Skala poroča, da nocoj ni predavanja v alpinistični šoli, pač pa bo jutri predaval g. inž. Avčln o opremi I Senzacijonalne produkcije TELEPATA TASAKANA gostuje vsak večer v * „0 D E O N" BARU —lj K članku »Nezaposlenost lahko odpravimo«, ki smo ga objavili v včerajšnji številki »Slovenskega Naroda«. pripominjamo, da so Izvajanja o finančni organizaciji javnih del črpana tz referata občinskega svetnika g. nž. Pavlina na seji Županske zveze dne 24. oktobra 1. 1934. —lj čudne pojme o snagi imajo v neki hiši v Rožni dolini na križišču Ceste V. in X. Hiša ima sicer kanalizacijo, a kanalska cev bruha umazano tekočino naravnost na cesto. Voda se razteka poleti in pozinr vedno po cesti, da je cesta vedno blatna, vsa okolica pa »nežno« parfumirana. V bližini je kanal ter bi se ta nedostatek lahko odpravil, nakar vljudno opozarjamo gospodarja. Tudi občina bi ne smela dopuščati takšnih nedostatkov, če ee že posamezniki ne brigajo za takšne »malenkosti«. — Rožnodolinčani. —lj šentjakobsko pevsko društvo v Ljubljani obvešča svoje članstvo, de bo v soboto ob 20. v salonu gostilne Marenče na Dolenjski cesti 111. redni oben; zbor z običajnim dnevnim redom. —lj Malo zimskega veselja nam je prinesel pust, vendar pa mnogo manj kakor pričakovali včeraj, ko je začelo snežiti, prijatelji večne zime. Pričakovali so celo, de bo zopet zapadlo snega za pošteno smuko. Po vremenskem reku ima sicer sušeč zavit rep in nam še lahko marsikaj zagode, vendar si ne moremo obetati kdove kaj snega, ki si ga tudi več mnogi ne želimo. —lj Kuharski tečaj. Gospodinje in gospodinjske pomočnice se vljudno vabijo za 7. in 10. marec ob pol 15. popoldne v kavarno »Leon«, vhod z Miklošičeve ceste, poleg Delavske zbornice. Na sporedu bo 7. marca najhitrejše pripravljanje tort in biskvitov bree uporabe kurjave ln prirejanje likerjev, 10. marca pa pripravljanje poljskih in ruskih krofov s čajem. Za režijske stroške se pobira 15 Din od osebe. —lj Umri je v 82. letu starosti g. Gustav del C o 11, okrajni glavar v pokoju, znan zlasti starejšim Ljubljančanom po svoji prijaznosti in lojalnosti. Pogreb bo v četrtek ob 2. popoldne iz Strossmaverjeve ulice štev 3 na pokopališče pri Sv. Križu. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! —lj Umrli so v Ljubljani od 22. do 28. februarja: štor Ivan, 55 let, preglednik fin. kontrole, Ulica na grad 2-1. Kmet Ma-rija. vdova Bergant roj. Kreutzer, 66 let, posestnica, Goeposvetska cesta 8. Baucon Helena roj. Pikec, 78 let, zaeebnica. Sokolska ulica 18. Pietotnik Alojzija, 32 let, žena delavca, Vidovdanska cesta 9. Mare-ga Ana roj. Lisjak. 67 let, sasebntca. Za-Lokarjeva ulica 8-1. Cucek Frančiška roj. Žužek, 72 let, vdova sodnega pristava. Sv. Florij-ana ulica 21 Velkavrh Elizabeta roj. Jenko. 51 let. žena mesarskega mojstra in posestnika. Dolinska »teža 6 Bonač Franc, 50 let, vojni k u rat, Pred škofijo 8. — V ljubljanski bolnici so umrli: Carman Albina, 27 let, žena delavce, SL Vid nad LJubljano 72. šubic Franc, 80 let. strojnik v pokoju, Stotice 130. Mrak Marjan. 3 mesece, sin kajžareve hčere, Lipičeva ulica 2. ćebulj Barbara, 52 let, vdova, Šenčur pri Kranju. Remic Neža, 54 let, poljska dninarica. Obrije 8, občina Polje, šink Stanislav, 2 leti. sin delavca, spitalič 5, obč. Motnik. Jng Katarina, 54 let, žena desetarja drž. žel., Hrušica 59, obč. Jesenice. špacapan Jožef, 36 let, mizarski pomočnik. Nožice 24, obč. Homec. Rdel Pavla. 14 let, sasebnica. Sp. Kašelj 45. Friškovec Ivan, «0 let Grajska nI. 1, delavec. Hirsch Ivan, 73 let, železničar, Maistrova ulica 10. Pri apnenjn v možganih in srca dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove vode« iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Priznani učenjaki na klinikah za notranje bolezni so dosegli celo pri polstran-sko ohromelih s »Franz Josefovo vodo« najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Maribora — Vojaški razglas. Naborniki obvezniki, rojeni leta 1908—1915, ki stanujejo v Mariboru, niso pa sem pristojni, ki pa se hočejo udeležiti nabora v Mariboru, se pozivajo, da se zglase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, desno, soba št. 4, med uradnim časom: r. 1. 1908 in 1909 4. in« 5. marca, r. L 1910 in 1911 6. in 7. marca, r. 1. 1912 in 1913 8. in 9. marca, r. L 1914 in 1915 11. in 12. marca, S seboj naj prinesejo krstni in domovinski Ust ali potrdilo o začasni nesposobnosti ter kolek za 5 in 20 Din za prošnjo, da se od pristojnih vojaških okrožij priskrbi dovoljenje. Naborni obvezniki, ki stanujejo v Mariboru in so pristojni v najbližje okoliške občine, naj teh prošenj ne vlagajo, ker se morajo udeležiti nabora s pristojnimi občinami, za katere bo rekrutna komisija poslovala tudi v Mariboru. — Za spomenik kralju mučeniku. Uradniki in nameščenci mestne občine v Mariboru so prispevali za spomenik pokojnemu kralju Aleksandru L 10.000 Din. — Napad s papriko in soljo. V nedeljo zvečer je bil 14-letni dijak Stanko Ledi-nek napaden na zelo nenavaden način. Ko se je okrog 20. vračal preko dravske brvi v Studence, ga je sredi brvi napadel neznanec in mu vrgel v oči paprike ter sol. Hip nato je napadalec dečku iztrgal denarnico s 6 Din in izginil v noč. — Največ tujcev z Dunaja. Na tukajšnjem zglaševalnem uradu je bilo februarja prijavljenih 1418 oseb. Izmed 445 tujcev je v Maribor prispelo največ ljudi z Dunaja, in sicer 64, iz Gradca 21, ostalih 360 pa iz drugih inozemskih mest. _ Mizarski risarski tečaj. Mizarji, ki so se priglasili za risarski tečaj, se naj sestanejo v sredo 6. marca t. 1. v restavraciji Gračner na Koroški cesti ot> 20. uri zvečer. S seboj nsj prinesejo priprave za risarski tečaj. _ Ker so tisočake ponarejali. Včeraj dopoldne so se zaradi ponarejanja tisočakov zagovarjali pred sodniki malega senata 45-1 etni viničar Anton Kokot, 35-letni mlinar Anton Orgolič in družina Kurnikova iz Jarenine, ki je pomagala pri delu Zanimivo je, da so bili vsi ti obtoženci — sedem po Številu — lani maja obsojeni zaradi ponarejanja stotakov. Na razpravi se je izkazalo, da sta jih k ponarejanju denarja zapeljala zloglasna falzi-fikatorja brata Lajna. Kljub temu, da so tisočaki zelo slabo lzgotovljeni, so bili vsi obsojeni na večje denarne zneske oziroma na odgovarjajočo zaporno kazen. Vodja te pon are je v al sk e družbe, Anton Kokot, Je bil za ponarejanje stotakov to tisočakov obsojen na 1 leto in 10 mesecev strogega zapora. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 5 marca? ob 15. >Janko to Metka«. Otroška predstava. Znižane cene. Sreda. 6. marca: ob 20. »Veseli kmetic«. Red A. Iz Trbovelj _ Znižanje vozne tarife na železnici je sprejelo tUdI tukajšnje prebivalstvo z velikim zadovoljstvom. Ker v Zasavju nimamo avtobusnln prog. ki bi konkurirale železnici, je bila železniška tarifa zlasti med zasavskimi železniškimi postajami doslej precej visoka. Z novo tarifno uredbo so se cene voznih listkov tudi v naših krajih znatno znižale. Doslej je znašala cena voznega listka m. razreda v Ljubljano in nazaj 51 Din, odslej pa bo samo 38 Din. Tudi vožnja v Celje, odnosno v Laško se je znižala za okroglo 10 Din. To pomeni znatno olajšanje za vse prebivalstvo. _ Odhod nestajenaceinllna Preteklo soboto nas je zapustil postajenadelnik g. čemač, ki je odšel na novo službeno mesto k direkciji v Ljubljano. Tukajšnji železničarji so priredili odhajajočemu šefu prisrčno odhodnico. Vsi prostori restavracije Kokalj so bin natrpani železničarjev in prijateljev odhajajočega. V imenu Nar. zal. glasbenega društva >81oge« se je g. Cernaču v izbranih besedah zahvalil g. Koželj, ki je poudarjal, da se je treba pred vsem zahvaliti njegovi požrtvovalnosti in vztrajnosti, da je bila ustanovljena zalezničarska godba na pihala, zeles-ničarski salonski orkester ln če Je »Sloga« vsestransko napredovala. G. čeroač je bil vzor predsednika, zato bo »Sloga« le težko našla enako delavnega naslednika. — V imenu Udruženja narodnih železničarjev se je od f. Oernaca poslovil predsednik g. Paternost, v imenu uslužbencev g. Izlaker, za Sokola pa g. Pleskovič, ki je naglasa! da je g. Cernač vedno vneto podpiral sokolsko idejo. — Vsem se Je gin jen zahvalil g Cernač, podertavajoc dejstvo, da se bo TrboveJjčanov vedno rad spominjal saj je preživel med njimi toliko lepih to prijetnih trenutkov, kakor malokje prej — Ob odhodu g. Šefa ln njegove soproge se je ponovno zbralo na peronu postaje veliko število železničarjev ta njegovih prijateljev ta je godba »Sloge« zaigrala v slovo nekaj lepih skladb. Skrb za živila v Ljubljani Uradne preiskave živil m ugotovile, da jedo Ljubljančani razmeroma dobro blago LJubljane, 5. marca Ljubljančani jemo po zaslugi nadzornih oblasti vedno zdrava in higiensko neoporečna živila. Tržno nadzorstvo je tudi lani skupno s higienskim zavodom večkrat odredilo komisijski ogled vseh živil tudi pb trgovinah, po gostilnah, ljudskih kuhinjah, pekarnah, slaščičarnah in sličnih lokalih. V pogledu dobave vedno zdravih živil ima posebne zasluge tudi tržni odbor mestnega sveta z načelnikom g. Josipom Turkom na čelu. V teku leta je bilo pregledanih v mestu 828 vzorcev mleka, izmed katerih je bilo kvalificiranih 671 primerno, 157 je bilo neprimernih, 12 pa jih je bilo mešanih z vodo in 10 posnetih Kisle smetane je bilo vzetih 42 vzorcev. Izmed teh je bilo 37 vzorcev primernih, le 5 pa neprimernih, d očim jih je 5 imelo premalo maščobe. Moke je bilo odvzetih 18 vzorcev, izmed katerih je bilo 17 primernih, i neprimeren, i vzorec pa je bil mešan s koruzno moko. Slaščic je bilo vzetih 41 vzorcev in so vsi popolnoma odgovarjali glede kakovosti in pristnosti blaga. Preizkušenih je bilo tudi 15 vzorcev salam, izmed katerih je bilo 14 vzorcev primernih, le i neprimeren in mešan z moko. Izmed drugih mesnih izdelkov so bili preizkušeni 4 vzorci, od katerih so bili vsi 4 primerni. Surove kave je bilo odvzetih 55 vzorcev, med njimi je bil 46 primernih, 9 neprimernih, 9 pa je bilo barvanin. Ječmenove kave je bilo pregledane 9 vzorcev in so bili vsi dobri. Prav tako čaj. Nadalje je bilo pregledanih po več vzorcev: riža, olja. pekmeza, kisle vode, sirčkov, ma-linovca, kavinih primesi, sladke smetane, raznih grenčic itd. in so bili vsi vzorci popolnoma odgovarjajoči. Prav tako je bilo pri vinu, kavarniških pijačah, medu in raznih k on sen-ah. Sladoleda, ki ga prodajajo v poletju, je bilo pregledanih 17 vzorcev; med njimi je bilo 12 primernih, 5 neprimernih, 5 pa je bilo tudi pokvarjenih. Limonade je bilo pregledanih 8 vzorcev; med njimi je bilo nekaj neprimernih, v 5 primerih pa je našla komisija umetni eter. V procentih je bilo najdenih 84.71% primernih živil, ki jih uživajo Ljubljančani. Skupno je bilo odvzetih vzorcev hranil 1437, pregledanih od tržnega nadzorstva 1334, potom funkcionarjev mestne klavnice pa 103. Primernih vzorcev je bilo 1330, neprimernih pa 204. Tržno nadzorstvo in Higienski zavod sta pregledala tudi otroške igračke in pa kozmetična sredstva, ki so domala v vseh primerih odgovarjala zdravstveno hI**«** skim predpisom. Lep večer jeseniških smučarjev Priznanje smučarjem, ki so častno zastopali našo državo pri mednarodnih smučarskih tekmah doma in v tujini Jesenice, 4. marca. Gorenjski zimskosportni podsavez je v petek zvečer priredil v Kazini pozdravni večer tekmovalcem Smole ju Franu (Bratstvo), Pračku Cirilu in Haimu Hubertu (TK Skala), Jakopiču Albinu (SK Dovje-Mojstrana) in Novšaku Viktorju (SK Bohinj), ki so z lepimi uspehi zastopali našo državo pri tekmah za slovansko smuško prvenstvo na Pokljuki, pri tekmah Fise v Tatrah in mednarodnih smuških tekmah v Milrrenu v Švici. V Kazini se je zbralo ta večer zelo lepo število smučarjev in prijateljev sporta z Jesenic in okolice, ki so docela napolnili prostorno dvorano. Navzoči so bili vsi zgoraj navedeni tekmovalci, predsednik GZSP in predsednik mestne občine pharm. Jože žabkar ter zastopniki »Skale«, »Bratstva«, »Gorenjca«, »Enakosti«, Sok. župe Kranj, SK Dovje-Mojstrana. Save, NSZ, DNKID in Obrtniško društvo z Jesenic in okolice. Skratka, bili so navzoči vsi prijatelji in predstavniki društev in organizacij, ki jim je razmah zimskega sporta res pri srcu. Večer je otvoril tajnik GZSP g. Jože dnkovic, ki je iskreno pozdravil vse navzoče, zlasti pa tovariše Smoleja, Pračka, Helma, Jakopiča in Novšaka, ki so častno zastopali našo državo pri težkih mednarodnih smuških tekmah. Godba je zaigrala koračnico, moški zbor pevskega društva »Sava« pa je z zanosom zapel »Iz bratskog zagrljaja«. Zelo lep nagovor Je imel na tekmovalce predsednik »Bratstva« g. Lojze Božič, ki je naglasil, da so njihovi uspehi sad večletnega vztrajnega dela. izrazil Je trdno prepričanje, da bodo naši fantje v bodoče bolj častno zastopali Jugoslavijo na tujih tleh. V imenu narodnega delav- Zvočni kino Dvor | Tel 27-80 Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri največja senzacija Kitajsko bodalo Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz Poljčan _ Za knjižnico. Knjižničarka tukajšnjega Sokola je za izpopolnitev knjižnice priredila nabiralno zbirko. Za lepe darovane knjige se Sokol vsem najlepše zahvaljuje, obenem pa prosi še ostale, ki bi Imeli kakšno knjigo odveč, da Jo poklonijo tukajšnji knjižnici. Knjižnica je odprta vsako soboto od 7. dalje ter si je zadnji Čas s sicer skromnimi sredstvi nabavila nekaj prav lepih knjig, kar je zasluga vestne in agilne knjižničarke gdč. Anice Krasovic. — »Tihotapce« so igrali v nedeljo v Studenicah pri Poljčan ah tamošnji fantje in dekleta. Vsi igralci so se kar najbolj potrudili. Vodstvo igra Je bilo v rokah g. Stefancioze. Obisk je bil prav lep. Iz Celja —c Gostovanje znane plesne umetnice Katje Delakove v celjskem gledališču Je odpovedano, ker predprodaja ni uspela. —e UmrU Je 1. t, m. pri Sv. Antonu na Pohorju v starosti 78 let ga. Katarina Mravljakova, vdova po dolgoletnem županu m posestniku Francu Mravljaku, mati uglednih javnih delavcev gimnazijskega direktorja g. Franca Mravljaka v Celju ter banovtnskega svetnika in veleposestnika g. Petra Mravljaka v Vuhredu. Pokojnici, ki Je bila vzor slovenske žene m skrbne matere, bodi ohranjen časten spomin, svojcem nase iskreno sožalje! _c v celjski bolnici je umrl v ponedeljek 22-letni trgovski pomočnik Mihael Vizo više k iz Gotovelj pri Žalcu. —c Nesreča pri delu. V petek se je ponesrečil 46-letni žagar Ivan Sentočnik iz Zlateč pri Vojniku. Pri delu ga je zgrabila cirkularka in mu razmesarila desno roko v komolcu Sentočnik se zdravi v celjski bolnici. —c Masarvkova proslava v Celju. Ju-goslovenako-češkoslovaška liga v Celju no priredila ob 85-letnici predsednika T. G. Mssarvka v nedeljo 10. t m ob 10.80 svečano proslavo v veliki dvorani Narodnega doma. —C Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse rezervne oficirje ne predavanje, ki bo v soboto ob 18.30 na istem mestu kakor zadnjič. Udeleženci naj pridejo nekoliko prej. da bo mogoč točen začetek. Udeležba obv« stva je tekmovalce pozdravil g. Ivan Mar-kovič, ki je naglasil, da je ponosen, ker je večina naših smuških prvakov iz delavskih vrst. V imenu »Skale.-, jih je pozdravil predsednik g. Miha čop, v imenu DNKID g. Božič Jože st., v imenu Sokolske župe Kranj g. Humer Lovro, za pevsko društvo >Sava« g. Smolej Janko. Zelo lep nagovor je imel predsednik občine g. Žabkar, ki je omenjal med drugim, da naši kraji ne sprejemajo svojih tekmovalcev tako bučno, kakor jih drugi narodi v svojih velikih mestih. Naši tekmovalci se pozivu svojih nadrejenih organizacij odzovejo tiho — se bolj tiho pa se vračajo in ko pridejo domov, se takoj preoblečejo in hajd na delo v tovarno. Naše športne organizacije nimajo sredstev, da bi pošiljale svoje reprezentante na večmesečne smuške tečaje, oprema naših tekmovalcev še ni taka, kakor jo imajo tekmovalci drugih bogatih narodov. Zato bo skrbel, kar je v danih razmerah mogoče, da bo občina podpirala športne organizacije. Govor, g. predsednika je bil sprejet z živahnim odobravanjem, nakar je tekmovalcem čestitala gdč. M in ca Rabiceva za SK Mojstrano, ki je omenjala, i kakšnim zanimanjem je sledila poročilom o tekmah, ko jih je radio prenašal v svet. V imenu tekmovalcev se je vsem prisrčno zahvalil jugoslovenski prvak v teku France Smolej, ki je med drugim omenjal, da bodo v bodoče skušali doseči še lepfte uspehe. Govor simpatičnega prvaka so v#d. nagradili z iskrenimi ovacijami. Med sviranjem dveh godb in prepevanjem zbora »Save« je le prehitro minil lepi večer v znamenju tovarištva vseh navzočih. —c O spolnih boh-zauh bo predaval jutri ob 20. v prostorih »Soče« v Narodnem domu g. dr. Marjan Bregant, zdravnik v celjski javni bolnici. K temu važnemu in zanimivemu predavanju so vabljeni »Sočan!« m prijatelji Predavanje g. inž. Kome la, ki je zadnjo sredo zaradi nepredvidenih zaprek odpadlo, bo v teku tega meseca. —c Mestni svet je na svoji seji dne 31. januarja sklenil, da se iz higienskih ozirov prepove uporaba mestnih ulic za ambulantno prodajo sladoleda, peciva in slaščic Zoper ta sklep imajo po 8 143 zakona o mestnih občinah pravico pritožbe člani mestne občine, ki smatrajo, da nasprotuje odločba veljavnim zakonom in zakonskim nalogom oblasti, v roku 15 dni na kr. bansko upravo v Ljubljani. Rok začne teči po preteku 5 dni po dnevu objave razglasa na uradni deski, t. j. od 6. t. m. dalje. Pritožbe je treba vlagati na mestnem poglavarstvu. Iz škofje Loke — De tom o r. Pretekli teden so prišle oblasti na sled zločinu 19 let stare mladenke, doma iz Ornega vrha v Polhov grajtskih Dolomitih. Dekle je imelo ljubavno razmerje z nekim domačinom, ki pa ni ostalo brez posledic. Cim je bil otrok rojen, ie Je mlada mati, najbrž zaradi to ga, ker §e njen fant ni več ogreval zanjo, odloČila, da prikrije plod ljubezni. Det« je izdavila s trakom od čevlja in ga nat< skrila v skrinjo, da ga ob pripravnem trenutku spravi is hiše in pokoplje. Do mačini, ki jim položaj P.-Jeve ni bil neznan, so sami razkrili tajno mladega de kleta, S silo so odprli skrinjo In dobili v njej dete, seveda mrtvo. Orožniki iz Pol ho ve ga gradca so detomorilko odvedli na Vrhniko, kjer JI bo sojeno. mmm Strojno-mlzarskl tečaj. V prostorih ugledne Peterneljeve obrtniške hiae Js bil saključen v nedeljo strojmo-mlaarskl tečaj, ki ga je priredilo obrtniško združenje iz škofje Loke s pomočjo banske uprave. — Tečaj je vodil g. L Kregar in je kar naj lepše uspel Tečajniki to se strokovne usposobili za delo na najrazličnejših mo demlh strojih, ki jih ima Peterneljsva mizarska delavnica. Tečaj Je trajal ve« februar ter j« bik) delo teoretično tn praktično. Predavanja so obiskovali mojstri in pomočniki is Škofje Loke ln neposredni« okolice. — Izredna skupščina »reškega pododbo ra JN8 ca škofjeloško območje bo v četr tek 7 t. m ob 8- v gostilni pri Prajerc na Spodnjem trsu. Dnevni red: Poroči I< predsednika, volitev sreskegs volilnem odbora za kandidatno listo predsednik p vlade g. Bogoljuba Je vtiča ta rasmotrlva nje o kandidaturah. Dostop k skupščin imajo vsi predstavnik! občinskih on?«nI zeeij ter drugI agflni dtssl. JNB. Stran 4. *8LOVBN8K) NAROD«, dne S. marca 19» •tev. *l Georglj Silin: 8 Počasna smrt Roman. Vasilij Petrovič je dolgo gledal v drobnogled, kjer je kazal reflektor gnezdo bakterij. Sila teh majčkenih ne-stvorov je ostala tudi po njihovem odkritju enako močna in nepremagljiva Vasilij Petrovič je končno vzdihnil in odšel od drobnogleda. Od tistega časa se batjuška nikoli več ni približal drobnogledu, pač je pa začel z vso vnemo proučevati zgodovino gobavosti. Preči tal je vso literaturo o nji, kolikor je je bilo v naselbini, iz-praše val je bolnike in medicince, sam je na svojo pest opazoval bolnike in veroval, da je sredstvo proti gobavosti čisto preprosto in da ga imajo ljudje takorekoč pred nosom. V njem se je razvilo celo posebno prepričanje, da tega sredstva ne bodo odkrili niti zdravniki, niti učenjaki, temveč gobavci sami, in sicer slučajno. Protasovu se je zdelo, da je gobavost prav za prav bolezen, ki o nji ni vredno govoriti, vsekakor pa da je ta bolezen manj nevarna od jetike in sifilisa. Da tako dolgo ne morejo odkriti sredstva proti gobavosti, to si je razlagal Protasov kaj enostavno. Gobavca so vedno bolj redki, oni počasi izumirajo, degenerirajo — komu neki bi se potem takem zahotelo iskati sredstvo proti gobavosti? Će bi gobavci češče vznemirjali ljudi, živeče daleč proč od njih, bi se človeška družba že bolj zavzela za zatiranje tega biča človeštva. Tvorov gobavosti Protasov sam na sebi ni spoznal. Bolezen je šla pri njem mirno svojo pot. Kazala 3e je v obliki jamic, ki so bile skazile njegov obraz in ga napravile podobnega levjemu. Toda te jamice niso Protasova posebno vznemirjale. Proučevanje gobavosti se je lotil z vso odločnostjo. Z nekakšno nemo strastjo se je ukvarjal s tajnimi, samo njemu znanimi opazovanji bolnikov in bil je trdno prepričan, da so njegova opazovanja ogromnega pomena za znanost. Posebno se je zanimal za dva bolnika, ki sta bila pred petnajstimi leti zapustila naselbino gobavcev, ker sta se bila popolnoma izlečila. Kako je bilo to mogoče? Saj so jo vendar lečili z istimi sredstvi, kakor vse druge. Zakaj sta se izlečila baš ta dva? Protasov si je na vse nač;ne prizadeval najti odgovor na to vprašanje, toda zaman. Stari prebivalci naselbine niso ničesar vedeli, dokumenti ozdravljenih, spravljeni v aktih naselbine, so pa govorili eamo o toploti, o bolezni in zdravilih, ki sta jih dobivala bolnika skratka obsegali so samo to, kar se Protasovu ni zdelo važno. Protasova je zanimalo mnogo vprašanj v zvezi z življenjem gobavcev, ki sta se bila izlečila. Pri svojem proučevanju je šel tako daleč, da je poskusil ugotoviti, koliko korakov sta gobavca storila na dan, kolikokrat sta dihnila v minuti, koliko vode sta porabila vsak dan, kdaj in kolikokrat sta na dan jedla, kako sfa reagirala na bolečine, kakšno je bilo njuno moralno stanje itd. Vse to duhomorno delo je opravljal Protasov samo za svojo zabavo, kakor je sam trdil. Predmet njegovega opazovanja so bili po vrsti vsi gobavci brez izjeme. O vsakem izmed njih je vedel več, kakor dotični sam o sebi in tudi več, nego je vedel doktor Turkejev. V posebnem zvezka je Protasov vse sproti beležil. Tako je zapisoval: Fjokluša... Deset dni je neprestano ležala, potem je pa odšla na stopnice in sedela dve uri na ki opici. Njen obraz je izražal njeno dobrodušnost. Dejala mi je, da se ji obrača bolezen na bolje. Je boršč z mesom, začela je jesti repo in pravi, da se ji je po repi zjasnilo v glavi Sanj nima nobenih. Razmišlja o tem in onem. Bolezen jo teži. Pričakuje hčerko, toda hčerke ni od nikoder. Tarna, da ji je dolgčas. Rada bi hodila, pa se takoj utrudi. Vode popije na dan po tri do štiri steklenice. Veseli se solnca. Želel je, da bi bil priča ozdravljenja vsaj enega bolnika, toda vseh dvanajst let, kar je bil v naselbini gobavcev, se je izlečil samo Kartašev, a tega Protasov sploh ni smatral za izlečenegu. Poleg tega je bil Kartašev nekaj časa izven območja Protasovega opazovanja. Ta vrzel v Protasovem delu je bila nedvomno pogreška. Protasov je zameril to sebi in je še z večjo vnemo nadaljeval svoje proučevanje, gloLoko prepričan o pravilnosti in neobhodno«ti svojega dela. Oez dan je na dolgo in široko izpraševal bolnike, ponoči je pa zbiral svoja opazovanja in pisal. Zapisano je skrbno skrival pred vsemi, posebno pa pred zdravnikom. Kravcov je bil edini, kateremu je Protasov čital odstavke iz svojih »spisov« in ki ga je vedno poslušal s potrpežljivo dobrodušnostjo. Sestajala sta se vedno ponoči, ko je vsa naselbina že davno spala. — Da, Hansenove bakterije, — je začenjal navadno Protasov. — To so ti zagonetne paličice... Tako majčkene so, pa so vendar požrle že mnogo, pa še kakšnih ljudi. Mogočni faraoni, žene kraljev — nihče se ni mogel rešiti pred njimi, nihče! In pripovedoval je vse, kar je vedel o gobavosti najstrahotnejšega, najbolj presenetljivega. Gobavost je naziva! peklo, ki ga je vrglo podzemlje na svet. Kadar se je začelo govoriti o gobavosti, je kazalo, kakor da je V zločince. Kje ima svoj začetek? Na bregovih Nil*, Evfrata, Tigra, Inda, Ganga? Na Kitajskem? V Ameriki? Nastala je povsod in nikjer. V zmagovitem pohodu je šla po vsem svetu in vsem narodom je zapustila svojo sled — mračno, skrivnostno sled- Caraat... Tako so nazivali gobavost stari Žid je, ki jih je vodil Mojzes iz Egipta v Palestino. In takrat je Mojzes nekje v Arabski pustinji prvič odkril gobavost. »Strah in izkuš-njava vsega zla«. Celo on — ta mogočni titan misli — je zadrhtel pred silo gobavosti. »Če se pri kom pojavi na koži oteklina, lišaj ali lisa in se mu napravijo na koži tvori, je treba tistega Človeka privesti k svečeniku ali enemu izmed njegovih sinov — k svečenikom in svečeniki, ko ga pregledajo, ga morajo proglasiti za nečistega in ga zapo- ?iorad v / O ^jSamorad je izdelati z. olivnim, oljem- diti proč od ljudi« Teko se je glasil Mojzesov zakon. Marsikaj se je izpremenilo in utonilo v večnosti v zgodovini tisočletij: narodi, celine... V zemljo so se odirala nekdaj mogočna mesta, usihale so reke, morja so se izgubljala v oceane, nekdaj mogočne države so zapadle pozabi, toda caraat je vse In vsakogar preživela, pot jo je vodila od jutranje zarje človeške zavesti do naših dni in ostala je nepremagljiva. Spremljala je armade Daria, Histaspa, Xerxa in Pompe ja, spremljala je na neskončnih potih trume križarjev, Visigotov, Suevov, Anglov, Saksov, horde Hunov in Vandalov. Močne armade so bile poražene in uničene, toda caraat živi dalje. Zakaj se je ponesrečil ,J£xplorer" vzrok ponesrečenega lanskega poleta America* nov v Amerioani nimajo sreče z zrakoplovstvom. Pođ mučnim vtisom katastrofe zrakoplova >Maeon« je obledelo poročilo ameriškega zemljepisnega društva o vzrokih katastrofe strato-sfemega balona >ExpTorerc. Ta balon, največji izmed dosedanjih, se je dvignil lani 28. julija v južni Dakoti, dosegel je rekordno višino 18-900 m, potem je pa začel naglo padati, toda po devetih urah poleta je dobrih 500 km dalje, v Nebraski, nenadoma poldrugi kilometer visoko, eksplodiral. Stratoeferni letalci, častniki ameriškega letalskega zbora so se v zadnjem trenutku rešili s padalom Balon je bil zanimivo zavarovan. Nobena ameriška zavarovalnica ni hotela sama prevzeti rizika in zato qs je moralo ameriško Zemljepisno društvo obrniti na Ljudsko zavarovalnico v Londonu, kjer je bilo zavarovanje razdeljeno. Glasilo se je na deset različnih nezgod, in sicer pred poletom, med poletom, med spuščanjem na tla in še med prevozom instrumentov in posadke na varno. Balon je bil zavarovan v našem denarju za dobrih 7,000.000 in zavarovalnina je bila v ce~ loti izplačana. To je na drugi strani nalagalo Zemljepisnemu društvu moralno dolžnost, da po svojih najboljših močeh preišče, ali se je balon ponesrečil slučajno ali po krivdi posadke. Preiskava je bila deloma olajšana s tem, da se je posrečilo rešiti del avtomatičnih beležk in tudi fotografije, ki jih je delal znanstvenih v balonu vsake tri minute. Ko je balon eksplodiral, se je razbila gondola in tudi fotografski aparat, tako da so vsi mislili, da so fotografije uničene. Toda strokovnjakom se je posrečilo dobiti iz najdenega filma 163 dokaj jasnih siik izmed 200 eksponiranih. Iz te serije so spoznali, kako visoko je bil takrat balon, in kako je letel, potem so pa primerjali te podatke s pripovedovanjem posadke. Tako je prišla preiskovalna komisija do končnega zaključka, da nobenega člana posadke ne zadene niti najmanjša krivda. Balon se sploh ni popolnoma razpel in tu je treba iskati vzrok katastrofo. Blago je bilo zloženo tako, da so bile gube obrnjene na znotraj in računali so s tem, da se bo spodnji del balona polagoma napenjal tako, kakor se bo balon dvigal in kakor bo naraščal pritisk plina Da bi se gube lahko ločile druga od druge, so jih posuli s posebnim praškom. Vendar so se pa nekatere zlepile pod pritiskom plina t?*da se balon ni pravočasno raz- pel. Pod soodnjim prečnim pasom, ki je držal gondolo, so nastale gube, ki so pričale o naraščajoči nepravilni napetosti v balonu samem Nekatera mesta so bila naenkrat izpostavljena silnemu zračnemu pritisku in končno je balon spodaj počil Kljub temu pa balon ni takoj strmoglavil na tla, kajti vodik, s katerim je bil napolnjen, je mnogo lažji od zraka in tako se je držal v zgornjem nepoškodovanem delu oboda ter ga nesel naprej, dočim je v spodnji del polagoma prodiral zrak in zato je balon padal in bi bil polagoma dosegel zemljo, da ni v višini 1500 m eksplodirala kisiko*vodikova zmes, ki je bila nastala ta čas v balonu baš v takem odstotnem razmerju, v katerem je najbolj eksplozivna. Za ekspedicijo je potrebna iskra, ki vžge; ta iskra pa ni prišla iz gondole, temveč je nastala od drgnjenja raztrganih delov kavču-gastega oboda Za eksplozijo torej ni nihče odgovoren. Čudno je pa, da je nastala tako nizko. Posadka je ohranila mirno kri. čc prav je videla, kako vihrajo okrog gondole krpe raztrganega spodnjega dela gondole, je ostala v gondoli, zavijala hitro instrumente, da bi jih rešila in šele ko se je ves balon nenadoma vnel in eksplodiral, je zapustila gondolo v zadnjem trenutku. Zato so bil vsi člani posadke odlikovani. Poročilo preiskovalne komisije se zaključuje takole' »Odbor društva obžaluje to nesrečo, je pa prepričan, da je bilo sreč, ki bi bile nastale prej ali slej. S tem da se je zgodilo to, zdaj smo dobili pobudo za proučevanje, po katerem bodo šele poleti v stratosfero varen pripomoček modernega človekac Jarovizacija v Rusiji V Sovjetski Rusiji posvečajo veliko pozornost praktičnim stranem botaničnih in zooloških znanstvenih raziskovanj. Vse kaže, da se bodo nekatera dognanja res obnesla in prinesla človeštvu mnogo koristi Tu je treba v prvi vrsti omeniti tako zvano jaro-vizacijo Ta izraz je bil že sprejet v druge mednarodne jezike, čeprav rabijo ^olo nekateri ruski raziskovalci latiniziran izraz »vemalisation«. Ja-rovizacija je delo ruskega učenjaka T. D. Lvsenka s poskusne stanice v Odesi, ki že izdaja »Bulletin jarovi-zacijo<. Pod jarovizacijo se razume pospešitev razvoja poljedelskih rastlin. Posledica je, da ozimina, ki jo je treba sejati sicer jeseni, dozori že v prvem letu. Žito lahko posejemo spomladi in še istega leta dozori. Jarovi-na dozori po jarovizaciji mnogo preje, nego brez nje, kar je velikega pomena za severne kraje, kjer je poletje zelo kratko. Metoda jc zelo enostavna. Seme se položi v vodo, kjer pa ne sme ostati tako dolgo, da bi se popolnoma napilo vode. Kliti mora polagoma. Klitje 6e zadrži še s tem, da se položi seme na liadno, kjer znaša temperatura blizu ničle in kjer ostane 15—60 dni. Seme nekaterih rastlin je treba položiti na toplo (25—30 stopinj C). Lani so za-sejaH z jaroviziranim žitom v Rusiji 1,000 000 ha nolja in po pretežni večini se je jarovizacija posrečila V severnih krajih je dozorel ječmen in oves, kar se še nikoli ni zgodilo. Lvsenko meni, da je glavni zrok uspeha jarovi-zacije pospešitev prehoda iz stadija rasti v stadij cvetenja Posneši se zato, ker gre rast počasi v semenu, ki se ni napilo dovolj vode. Uči naj se. — Mamica, potrebovala bi nekaj denarja. — No, kar reci očetu, pa ti ga bo daL — Ti mu red, jaz se ne upam. — —----, ,~ r-— t---—---i —• • —"~ t — —* -—» J— —T — - -r— z njo preprečenih mnogo drugih ne- I — Kar uči se, saj se hočeš omožiti. Globoko užaloščeni naznanjamo žalostno vest, da je naš predobri, nepozabni, ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod Gustav del okrajni glavar v pokoju dne 5. marca 1935 ob H &• uri zjutraj po kratkem trpljenju v 82. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega blagega pokojnika bo v četrtek, dne 7. marca 1935 ob 2. uri popoldne iz niže žalosti, Strossmaverjeva ulica 3, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. masa zadušnica se bo brala v petek, dne 8. marca t L ob y% 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Petra. Ljubljana, dne 5. marca 1935. Globoko žalujoče rodbine: HERBERT DEL OOTT — DR. TREJVKLEK — OONTE PAVLOVI C Brm poaobttcf ofe*«atS&. mmam mm Jociu« Ujbim DELIKATESNA TRGOVINA MENCINGER vogal Sv. Petra — Resljeva cesta 3 nudi po nizki ceni. prvovrstni bohinjski, vrhniški in tra-pistovski sir, ogrsko salamo, šunko, sardine, fine likerje, vina In žganja Pri večjem odjemu popust. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanj*' znesek 7 Din DEKLICO 18 let staro, sprejmem. — Gostilna Brezinsek. Rogatec. OTROŠKO VZGOJITELJICO* z znanjem nemščine iščem k 5 letni deklici. — Ponudbe na: Po Stan. pretinac 249. Beograd. MALI OGLASI V vseh malih oglasih reljs oessda 60 para, dave* Din 2.— Najmanjši snese■ za man »glas Dm 5.—. davek Dm z.— Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu, lahko tudi v znamkah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti rim"* — Popustov za male oglase ne priznamo IMBS5I Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din VEC VELIKIH MIZ stelaž in pult, železne cevi, različne transmisije ln električni motorji — naprodaj. — Šimenc, Ljubljana, Knafljeva 2 (dvorišče). 895 ŽENITVE Beseda 50 par. davek.2 Din Najmanjši znesek 7 Din ŽENITVE IN POROKE boljših stanov posredujemo naj-vestne je Razpošiljamo Informativne prospekte diskretno proti predplačilu 10 Din v postnih znamkah: REZOR, Zagreb, posta 3. ; 137L NBKNM* 50 par. davek 2 Dtn Najmanjši znesek 7 Din STAVBNE PARCELE naprodaj. — Poizve se: Vižmar-Je it. 21. KUPIM 50 par. davek 2 Dtn Najmanjši znesek 7 Din KLAVIRSKE ZABOJE kupim. — ponudbe pod »Zaboli 894« na upravo »Slovenskega Naroda«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din DVIGNITE PISMO pod »Skupna simpatija 897« v upravi »Slov. Naroda«. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanji^ znesek 7 Din Tvrdka A~ & E. SKABEKNE LJubljana — Javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljubljanske kreditne banke in Ljudske posojilnice. 24/L SADIKE za vrtove in parke, cipi vrtne ograje v posebno lepi kvaliteti, krasne rastline v loncih itd. — nudi najceneje Anton Lap, Kamnik. Zahtevajte cenik! 896 BLAGO NA OBROKE SAMO PRI NAS! Odlični moderni damski in moški stoti, svila in blago za perilo Zadostuje dopisnica pridem na dom s kolekcijo. — Knez, LJubljana, Domobranska it. 15. 899 ZA PUST TO« GOSTILNA MENCINGER Sv. Petra cesta štev. 43 na dvorišču Vino čez ulico; vlsko črno Din 9.-. belo Hvar Din 9.-, velte-linec Din 11.-, salonski cviček Din 11.-. ljutomerski sipon Din 12.-, traminec 1932 Din 14.-, pristni brtnjevec Dtn 30.-, pristna slivovka Din 24.-, fini tropinovec Din 22.-. — Se priporoča T. MENCINGER HALO! HALO! Danes zvečer vsi na maska rado v restavracijo „Frankopanski dvor44, 6ISKA. — Vstop prost. — Maske dobrodošle! — Zabava. — Ples! — Začetek ob 8. uri. — Konec ob 3. zjutraj. — Priporoča se IRMAJt.j SVEŽE DALMATINSKO OLIVNO OLJE Liter Din 16.-. — Viktor Bober, Ljubljana, Sv. Jakoba trg st. 4 893 Kupite novodoele državne SREĆKE beograjske glavne kolekture v — Menjalnici »REICHER & TURK«. 892 GOSTILNA NA VRTAČI vis-a-VLs banske palače. Biei-weisova cesta, danes do 2. ure po polnoči odprta. Dobite izrazita štajerska, dolenjska in vlaka vina ter različne zakuske. Prijazna posebna soba. 898 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, LJubljana, Marijin trg 4 te v. 2, kjer vam jih tudi st rokovnjaško izvrši. 26/L Prima športne suknjiče a Din »8.—. pumpance modne hlače itd. — kupite zelo ugodno pn PRESKERJU, UTBIJA.NA Sv Petra t 14 Prepričajte se DA IMAJO MALI OGLASI V „SLOV. NARODU44 SIGUREN USPEH! PRIDOBITNA PODJETJA trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete. vi-notoče gostilne trafike, mlekarne, drogerije parfumerije. pekarne, mesnice — prodaja in posreduje nakup naglo in uspešno Poslovnica Pavleko-vič. Zagreb. Ilica 144. pritličje, levo 20/L Urejuje Josip Župančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran J — Za upravo m tat del Usta Oton Chnstot - Vsi t Ljubljani