List 37. gosp dar 9 Tečaj XXI « brtnišk in naro C ^ji^J» 'v* * h**»» # b Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr Četrt leta 90 kr poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 16. septembra 1863. Gospodarske stvari. pri njih kuga razširila in razsajati začela. Unstran Kolpe namrec so Delnice, Mrkopalj, Lokve jako velike Gospodarske skušnje. sela, ki imajo goved na tisoče. Vse njihovo imenje in * premoženje obstojí, bi rekel, le v blagu (goveđih). Kaj Crnu mavec ali gips? Dosti je gospodarjev, bi bilo, za Boga svetega! ako se kuga po teh vélikih ~ ~ — » - - » * o r -— — .) o r ~ — j ~ • 7 , «« ki od mavca ne vejo druzega, kakor da se deteljša ž selih razpase? gipsaj o^ Al mavec ali gips je še za v/ v*vi/vijow JU QC/J.J.Í.J. x CVZj jJCVO^ i Oj , ua KJ J. Iju U. J C V OUU l đi JV U jJ ik- kaj druzega. metni bili, da bi vale od začetka na znanje da bi Ijudje povsod tako pa- njim Prašajmo le Svicarje, pa nam bojo^povedali, da jim je dali JL X CAOCiJ Hl KJ v l^Ctl J y %A> 1J a 111 kj v/J w vv t vuuxi y J aah J ^ U CU 1 y J\ a i\ U 1 111 11 VJ XV d na gnoj i zlatega denarja vreden. Svicarji ga po gnoj- živini svoji zapazi] o, kakor hitro kako znam nje bolezni na • • •• "I ##1 I • y 1 vi l niščih sipljejo in tako varujejo, da amonijak da jih ne bi se žalostna ? to je, smrad, kije skušnja, kakor naše Pirčane, izučila, da je bolje od bistvo gnoja, ne izpuhti iž njega. Gnojnišča začetka nekoliko sumljivih goved odločenih držati I • • • V* 1 1 • ! • 1 V 1 . 1 1 w . 1 • 1 • napravljajo Svicarji večidel na severni strani y pod senc- , naj bo to delo še tako težavno in zoperno, da je tudi bolje sumljive goveda precej ubiti, kakor jih potem trikrat ali natimi đrevesi, da gnoj tako naglo ne segnjije in strohní in ogelnokisli amonijak iž njega ne izpuhti; zato pa petkrat toliko izgubiti. Kadar se enkrat kuga po selu posipljejo gnoj že tudi v hlevih pogostoma z mavcem, razpase, ne pomaga nič več vpitje: „oj moja liska! oj pa ga potem na kup nakidajo , tako, da napravijo eno moja ruska!" potlej ne pomaga ne jok ne stok; iz hleva lego gnoja, na-nj pa eno mavca in tako zaporedoma lega na monšče za lego do vrha gnojnega kupa. hlevih potresati, pravi Svicar ? Gnoj da z mavcem ze v Je kaj koristno gré ali se pelje govedo za govedom. Da se je pri Pirčah tako godilo, so si največ krivi Pirčanje kar Je za opravilo , po kterem se zrak čisti v hlevih, živino posebno zato dobro , da zdrava ostane. Skušnje gipsanega ali negipsanega gnoja so natanko pokazale, kaj gipsani gnoj^zdá memo negipsanega. Pa tudi gnojnico potresajo Svicarji prav pogostoma z gipsom, ki varuje, da se smrad (amonijak) iz lužnice ne izkadi. sami, ker niso vedili ne verovali, kolika pošast da je kuga, ako se v klici ne zatare; vendar moramo tudi pritrditi, da se ne bi v Pirčah kuga nikdar tako vgnje-zdila, da se niso oni kužni ovni, od kterih se ni vedilo, da so taki, z drugo živino skupaj pasli, kajti pri Pirčah sta samo dva gospodarja, ki nimata še kuge v svojih ) scav- ^^^ÊÊÊ^^m VB? hlevih, in ravno ta dva sta imela ko so kužni ovni z drugo živino na paši bili svojo živino one dni domá Tudi y V Je Pirčane to motilo, da je od za- Umni gnoj ^napravljajo iz plevéla, pesnega perja nice itd. Ce se Svicar s tako napravo gnoja nekako hlevih zaprto. baha, ima prav, zakaj tak gnoj je mastan in tečen, tako četka dvoje bolnih goved prebolelo; al to menda ni bila da tako napravljenega gnoja je več vreden prava kuga, ampak kaka druga bolezen, ker skušnja en voz kakor našega navadnega voz. Neki vinogradnik v Montreau-u je ponosno kazal na kup tako napravljenega pet preboli. gnoja, rekši: „Evo! to je moja zlata ruda!" Gospodarji! kar je sol za živino, je gips za gnoj uči, da izmed 100 zares kužnih živinčet jih izprva komaj Gips pa je dober kup; z enim centom izhajate dolgo; imejte Natoroznanske stvari. ga tedaj zmiraj pri hiši, da potresate gnoj vtrinkih. goveji kugi na dalje. Iz Kostela od Fare v Koeevji sept. Pisal sem „Novicam" danes osem dni, kako se je kuga v našo kostelsko faro zavlekla. Takrat nam je bila še le sedem goved pobrala, a zdaj jih je že 17 globoko v Spisal O grin c Viljem. Vtrinki so toge, vzgane trupla. Nekteri izgoré, ko leté na zemljo, nekteri pa padejo na tla, kamor jih vleče peza Kepler. ') Neko res čudno novico přinesli so nam letos čas-zemljo zakopanih. To je gotovo hud udarec za malo, niki. Ker pa ravno hočem govoriti o vtrinkih in enacih ubožno selo Pirče, ktero šteje le kakih 40 govejih Unstran Kolpe pri naših hrvaških sosedih ni bilo, potem ko so ona dva kužna vola zakopali, in hleve se bode marsikdo spomnil, da je bral repov prikaznih, menda o velicem kamnu, ki je pádel na otok Jamaiko, o kterem je tudi „Naprej" precej veliko naznanil. Al takošen kakor je treba, osnažili, dolgo nič več že smo mislili, da se ne bode več dalje širila glasa od kuge ; kamen ni Še nikoli padel na zemljo XXMH1V11 ui ou umvii ^auv/i aui zjkjxjliijvj y p£L luui 11^ uvut» ^ tudi nisem zarad njega přijel za peró, temuč zarad tudi ne bode kar se naenkrat spet pokazala. Včeraj so ubili na Brodu eno kravo, in danes je slišati, da jih je iznova zopet pet obolelo in to ne vse v enem , ampak v treh selih. Zares pomilovanja vredni so Kostelci ali še bolj pomi- vtrinkov _ . - > ki sem jih vidil na sv. Lavrenca dan, 8. do lovanja vredni bi bili naši hrvaški sosedje, ako bi se ') Stellae cadentes sunt materia viscida inflammata. Earum ali-quae inter cadendum absumuntur , aliquae vero in terram cadunt, pondéré suo tractae. Kepler Epitome Astronomiaa Copernikanae. Tom. I. p. 80. 396 12. avgusta meseca. teh štirih dneh jih pada obilo, kaj ni prostora zadosti razun na - , - ' vec kakor druge dní, in kakor prej , tako sem tudi letos opazoval jih jaz v Novomestu, gosp. Jože Smrekar pa v Ljubljani. kamen ravno na pasti?" mlj mlj 9 kaj mora > malo truplo v dalj nem svetu Ugledala sva jih: v Ljubljani 8. avgusta od 9. u. 21 m. 9. 10. 11. 12. v n 9. u. 37 m. ? 9. u. 14 I 9. u. 23 m. 9. u. 25 m. 3 2? Že do sedaj smo vidili, da so mnenja razne, da nobeno ni pravo v vseh obzirih, toraj hoćemo se nektere pretresati. Morda so tr ink met 10. u. 4 m. i 19 nj enih 1 ? To mnenj ne melj skih more ob velj ati ker 9. u. 40 m. 10. u. 9 m. 5 7 J v ^ * ^ ^ A v x • JL v j v J-IV^ lHUi U UU Trljati j XXV. gledé samo na Evropo poznamo vse ognjene žrela M • i • h r\r\ - • v • i • Ti^ i w i • vtrinki 100 m vec milj daleč od žrel padaj ? na v Novomestu mljo; znano pa je, da čez 10 milj daleč od žrela ne 8. avgusta od 8. u. 29 m 9. 10. 11. 7> 7) » 8. u. 45 m 8. u. 30 ni 9. u. 47 m CJ iz m Iz tega se vidi, pade nikoli nobena izmet Kaj pa morda se v neralnih (kamnenih) pr v njem? Vendar temu mnenju rečemo to nasproti da jih je največ padlo 10. avgusta, mogoče je, da se nahajajo kamneni drobci v ozračji, in 10. u. 15 m. 7 9. u. 58 m. 6 9. u. 25 m.|9 9. u. 52 m.!2 SO d toplj kar jemlje v misel tudi astronomični Časnik „Wochen- da na mlj padajo; vendar nikoli ne morejo tako ve- schrift". To število pa bi bilo narastlo 3 do 4krat veče liki biti, kakor je navadno vtrinek, za kterega bi mo za toliko časa, ako bi bila zapisavala vse tudi menj rali drobci leči v celem nezmirnem ozračji, in to ni svi tle vtrinke, in te po celem nebu; to pa je število svitlejih vtrinkov v V. mogoce Vtrinkov posameznih pa ne bodem našteval bi to tudi bilo bravcem! ? čemu lekt Dalj pravijo celó nekteri, da so vtrinki Vendar pa hočem tanjše kaj o njih povedati, „u vuumm-, ua, »e u usianuve v iiasei mislim, da vsakdo na kakoršnokoli vprašanje dobo od- tudi to: vtrinki da so kozmične trupla Gosp in ne trupla (?) golj gorece prikazni, A. Kesselmeyer pravi v svojem spisu m o vtrinkih", da se ti ustanové v našem ozračji y to je > Potlej iz dalj govor Kr kralj Naj starej i zaznamki segajo do leta 644 pred nega prostora svetá, ker po daljnem potu prej ugasnejo • v • • I J 1 • . • 1 « je j^HHHHHHm|HIHHHIII|H| Tula Hostilija. Leté zaznamke nahajamo v ki m se razrusijo, kot emljo přidej trnj aki pa so do II. mesenske vojske, do III. rimskega zemeljske trupla. Njegovi izreki oporekajo natanjčnemu tajski knjigi: „Ma-tuan-lin". Od leta 644 pi Kr do 333. leta po Kr. vtrinkov naštej 16 Kaj pa so mi opazovanju gosp to v 19. stoletji! Schmidt 2 in gosp Heis In (Ko prih.) slili Kitajci, od kod da so, potlej kaj so, tega pa ne vemo. Šolske stvari. Pravo mnenje nahajamo pri Joncih (učencih Ta- leževih 2) iz Mileta, ki je bil eden izmed v janov a y to je y to: )) modri- da so vtrinki iz prostora svetá" (kosmischen Ursprunges). Anaksagora Klacomenčan3) tako-le govori o njih: „Niže kot luno, vendar pa med njo in med zemljo realkah po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem ili Goriškem. Opomin tištim našim bravcem namenjen. kterim ni tekajo druge temne trupla". Tanjše je še izrekel svoje mnenje Dio g en Apolon can4): „da tekajo z vidnimi zvezdami tudi nevidne (to je, temne) trupla (imenuje jih „kamnja" Steinmassen). Pa te nevidne včasih padej o na zemljo in vgasnejo znana osnova naših realk: Realke so ali samostojne ali nesamostojne; samostojne so ali više s redi ali niže s 3 razredi; nesamostojne, ^ ^ 6i.c*v-nico sklenjene, z dvema ali tudi tremi razredi. Samo- y to je z raz-glav- stojne više realke okoli nas so: v Gradcu, Celovcu in Gorici; samostojna nižja realka je: v Ljubljani; Be- Pli ni5) v svoji knjigi tacih prikaznih. • V nic posebnega ne pravi o y Slavni Kepler (1571—1630) zameta opazovanje m X. X f # ÏT V y Ul. JUJL UV J A. a 1 f ^ A VVAAV^ preiskave o vtrinkih itd. iz astronomije; pravi vtrnjaki bile dotične naznanila od vseh. (Meteor) da so iz hlapov (Ausdunstungen) naše zemlje, ki se vrinejo v tenki in visoki zemeljski zrak. — Natančneje pa to-le pravi: vžgane trupla. Nekteri izgoré, ko nesamostojne realke so: v Celji, Mariboru ljaku in Trstu. Rade bi „Novice" o vseh imenovanih realkah kaj povedale, al ni se jim vsrečilo, da bi bile dosihmal do- Jako bi nam ustregle „Vtrinki so toge, leté na zemljo, nekteri pa padejo na tlá, kamor jih vleče učilnice iz vseh slovenskih krajev, ako bi blagovolile v prihodnje pošiljati nam svoje končne naznanila. Za letos sledi razgovor o naslednjih: Štatistični spregled. peza Tudi se zdi y nekteri da so iz goste snove, ktera se nahaja v tenkem, visocem zraku y in s silnih višin v ravnočrtnem potu padajo skozi zrak". 6) Pozneje pa so mislili nekteri, da padajo vtrinki z lune; namreč z luninih ognjenih žrel; da pa to ne ---------------J. • ---- ----1 i—---0 iuni" Realka o o >o učencev i i o o m o s © s > o Cw -S S S rX > more tako biti, to sem dokazal, ko sem pisal 27. Pa naj bo že, da morejo pasti kamni z lune samostojna visa y S vet kraje (Weltgegend) boni pisal za naprej v slovenskih v Gradcu samostojna viaa v Celovcu 1823 imenih , tako namreč namesti : N(ord) : S(ever) ; namesti W(est) : samostojna visa Z(ahod); nam. S(iid): J(ug); nam. O (st) : V(zhod) itd. 2 3 4; Živel je sredi 7. stoletja pr. Kr. Pis. ) Živel je od leta 500 do 428 pr. Kr. Živel je v 5. stoletji pr. Kr. 5) Historiae Naturalis 1. II. c. 58. Gelenius 1602. v Gorici samostojna niža v Ljubljani 15 51 338 10 5 198 7 14 nesamost. niža v 6 Stellae cadentes itd, kakor prej.....Nec est dissimile vero, ex materia foeculenta ; in ipsam auram Celji i 9 i 3 99 532'10 Vpisni- na kr. 376 i 256 •i 231 i 162 87 1031 2 70 i 3 (1775 4 3 3 2 1240 4 4 191 105 99 quasdam conglobatas esse Več je brati v Littrovovi astronomii 567—570 III. 47. aetheream immista : exque aetlieris regione , tractu rectilineo, per Več tem bere » Heisovi Wochenschrift fur Astronomie, aërem trajicere. Kepler Ibidem. Meteorologie etc. 1862, Nr. 14, str. 105 111 Pis. 297 I. 0 viši realki v Gradcu. Letopisnik naznanja imena le tistih učencev, ki so se izvrstno učili, ter vse le štatistično razređuje po r x u vil uvil. , T^v^ ---^ narodnosti (glej v spregledu), po veri (bilo je 353 katoličanov, 20 protestantov in 3 razkolniki) ; po rojst- nem kraji (bili so učenci iz 16 avstrijanskih ro- novin, vrh tega iz Nemčije 10, iz Italije 5 in iz j ponapredku, iz cesar posnamemo Crno-toliko gore da 43 učencev ni dobro zvršilo razreda, v kterem so bili. 2 Stipendije so vživali trije učenci, koliko pa, letopisnik ne pové; pripoveduje nam pa, da je društvo osnovano za uboge in vredne realne in tehnične učence preskrbelo jih 143 s potřebními šolskimi rečmi. društvo ima že 4031 gold, istine (kapitala) in 336 gold. gotovega dnarja. Ud tega društva je, kdor na leto plača gold. 10 kr.; društvo šteje 158 udov in temeljiteljev. ) To Vrh udovskih doneskov sta v spomin 501etnico štajar-skega Janežišča (Joaneum) podarila visokorod. grofinja Ana Meranska in njen sin Franc vsak po 1000 gld. Pa tudi od druzih strani je došlo mnogo podpore. Pač hvale vredno društvo, kakoršino bi bilo tudi za Ljub- ljano jako koristno! Učnine na graški realki do sedaj ni bilo; ali štajarski deželni zbor je v 20. seji 1863 sklenil, da ima učenec nižje realke, kteri ne skaže HXX.J^ xuu^v, xx.vw uv svoje ------— dobrega napredka, odsihmal učnine plačevati 8 gold, na revščine m leto, učenec više realke pa 12 gold. 4. Je letopisnik ne naznanja, pove pa • V ucenec, ki se vnovič zapise ) nine, in 40 kr. za crnilo , ki ga cio Diva v plača ki dobiva da vsaki gold. 10 kr. vpis- ? šoli. Opomin. Zunaj nemščine, ktere se je, se vé da. učil V/ UULlllUi i. A 1/H1CVJ OVj J ? vsak učenec, so se v treh razredih po 3 ure na teden učili Še trije jeziki: slovenščina, francosčina in laščina; zraven nemščine se mora vsak učenec še enega izmed imenovanih učiti; kterega, je na voljo dano starišem. Slovenščino je učil v Janežiščini bukvarnici. Tom. Janežič pisar IL O viši realki v Celovcu. . Vrh štipendij je od druzih strani došlo. učencem še 400 gold, podpore Je program ne naznanja celovško realko so bile sklenjene: ucence nedelj ska šola za obrtnijske in rokodelske kterih je 130 naš te tih; delavničnašola, v kteri se je 57 realkinih učencev djansko učilo razvrstnih obrtnij ; o tej djanski učilnici vvodni spis sporočuje c)kupčij ska šola za kupčijske učence ? kterih bilo 81. iu; O viši realki v Gorici. Slovenščina se je v maternem jeziku v treh niž jih V • 1 O J "1 I 1 • v razredih učila po 3 ure na teden, v treh viših pa po dve uri. Letopisnik dalje naznanja o storjenem predlogu 7 7 V da bi se ustanovil še poseben laško-slovenski razred kterem bi se Lahi učili slovenščine, in Slovenci laščine. V m razredu se je v laškem in slovenskem jeziku učila kmetijska kemija, sadjo- in čbeloreja. Deželni zbor goriški je 23. marca 1863 mestnemu župa-nijstvu 15.000 gold, iz deželnega zaklada zagotovil za razširjanje realkinega poslopja, sklenil ustanoviti posebno kmetijsko šolo in njenemu učeniku odločil 1200 gold, plácej, njegovemu pomoćniku pa 600 gold. — Slava ta-cemu deželnemu zboru , ki zdatno pomaga kmetijstvu ! Pisava imen je pravi galimatias ali prava me-šanca iz laščine, slovenščine viši omiki v m nemščine. goriško realko ste bile sklenjene: večerná kupčijska sola, za ktero skrbi kup-čijska zbornica; o nji vodstvo toži, da se je je malo učencev vdeleževalo, toraj vodja trgovcem v spomin 1 1*V - - - - - - - --- klice ga je 95 obrtnijske postave od 1. maja 1860. nedelj s ka šola za obrtnijsko risanje, ki se učilo 80 učencev. nizji realki v Ljubljani. IV. Vsi Slovani. Po imenih Pač čudno soditi, jih Ako pač ne more toliko biti se prav spommjamo iz svoje mladosti sèm, je precej štipendij, ki niso odiočene kaki posebni učilnici, odkod tedaj to, da se našim ubožnim lcem ne delé? Tudi druge pomoči jim je sila malo došlo. Da bi tukajšnje pomoćno obrtnijsko društvo tudi letos ne bilo podarilo 50 gold, ubozim učencem za šolske potrebe, bi celó nobene ne bilo Od kod to, ko je vendar znano, da so Ljubljančanje ubozim jako dada je veliko ker ni znano ežljivi? Menda od tod ubozih učencev na realki. „Novicam" pa je znano so že pridneg enekrat učenca, ki telj je ni 7 ■■■■■■■■^■■■■■Jda sami učnino plačali za kacega mogel, in marsikaj bukev in papirja razdelili med uboge. Da bi se pač vprihodnje kaj več dobrotnikov našlo! Ali bi se ne dalo osnovati društvo, graškemu enako? Polovica učnine (620 gold.) in vsa vpisnina m (191 gold. 10 kr.); skupaj toraj 811 gold. 10 kr dorastlo realkinemu zavodu. Slovenski učenci so se je slovenskem jeziku. nauka učili v ljubljansko realko je bila sklenjena nedeljska šola za rokodelske učence, v kteri se je učilo ri- in računstva 41, zemljopisja 41 sanja 133, nemscme fizike 19, kemije 19 m ampak Letopisnik ne razređuje učencev po narodnosti, je toraj vseh skup 285 učencev. zemlj omérstva 32 ucence v ) 7 bilo luteranjc m juuuv 1 so učenci iz 11 kronovin, iz Italij po veri (bilo je katoličanov 218, razkolnik m judo po oj s tne m kraj (bili Realkinemu programu na čelu stoji: „Slovenska T~" " i- Anton Lésar in iz Nemčije) 7 slovnica v spregledih", sestavil o kteri so „Novice" že govorile. 7 m po předku (57 učencev ni dobro zvršilo razreda). Letopisnik jih ne naznanja; pripoveduje nam pa, da je mestno županijstvo 17 učencev preskrbelo z bukvami in druzimi šolskimi potrebščinami ; vrh tega je še 42 gld. 80 kr. pomoči došlo iz neke „besede" ubozim učencem. leta Pisava imen je veliko pravilniša kakor je prej šnje bila. Upamo, da bo prihodnje leto opustil še te ne- důslednosti, ki se letos nahajajo v njem V. nizji reaUci v Celji. Vrh tega iz letop v se to-le ziku posnamemo Ona nima svojega lastnega programa; ker je nesa mostojna, so tudi njene naznanila sklenjene z glavnič spis Solskim naznanilom je predstavljen v laškem je „Dei radicali organici e della loro impor nimi. Vrh tega, kar kaže spregled > 12 zvemo, da je v nji vpelj an g. Lésarjev katekizem spisal tanza teoretico-pratica", Vsled ukaza vis septembra 1862 št. 9119 se Nikol. Tesari državnega ministerstva od kršanski nauk v raz- rega so toraj rabile vse tri kranjske gimnazije ljanska in celjska realka. Za trdno se zanašamo prihodnje leto vpelj ej o po vseh dotičnih učilnicah. 7 še to kte-ljub- da ga redu učil v oběh maternih jezikih , namreč slovenski in laški. 298 zadevah matice slovenske. Pravila (statute) „matice slovenske" so gotove. Radi verjamemo, da se je nekterim gospodom delo to dosti dolgočasno zdelo; al ni moglo biti drugače, Povabilo. * Našel sem med nekimi rokopisi slovensko veselo 1845. leta igro „Lahko ver ni", ktero ako gre v verzih sostavil moj rajnki je v delih v se oče Bernard Tomšič stvar skozi več rok in je bilo treba preskrbeti si pravil učitelj v Vinici na Dolenskem, prav marljiv slovensk in druzih matic. Brž ko ne pa bojo drugi domoljubi imeli nemšk pisatelj. Komu ni dopadei njegov izvrstni „Rut" še kaj prenarediti o pravilih, zato je v to osnovo vzet v Danici, „Boj bri Vudački" v Prijatlu itd.? Skoda bi 7 po kterem občni zbor more premeniti pravila. Naj tedaj zdaj te, kakoršne so, veljajo za take, da se pred-ložijo si. vladi v potrjenje. Po pravilih ima biti 40 od- bornikov, ki stanujejo v deželah slovenskih; zato mi- __________________7--------- r----- —-------- slimo tudi, da ravno tudi 40 gospodov iz teh dežel naj gala po mojih mislih do 7 tiskanih pól, in čez 50 nov. toraj bila, da se njegovo imé tako hitro pozabi. Da ta mična, kratkočasna igra ne ostane v tamo ti, sklenil sem v posebni knjižici jo obelodaniti, ako toliko naročnikov dobim, da se tisk plača. Knjiga bode obse- podpiše prošnjo za dovoljenje „matice slovenske" kot kraje, gotovo ne bode veljala. Naj bi mi toraj radi pri- začasni osnovni odbor. V ta namen se bo, brž ko bojo tekli na pomoč vsi rodoljubi slovenski in mi blagovoljno prepisi pravil gotovi, na vse dotične kraje peljal en iztis prošnjega pisma s priloženo pólo y na ktero spodje naj bi go- y ki stopijo v kolo osnovnega odbora, podpisali svoje ime. Ko pridejo vse pôle s podpisi nazaj ročijo potem brž si. vladi. y se lz- naročnikov nabirali, ter mi jih vsaj do konca oktobra poslali poste restante v Zagreb. Denar se takrat dá, ko knjiga iziđe. Na 12. iztisov, dobi se eden gratis. Rajnki B. T. naredil je več enacih iger, ktere so po njegovi smrti prišle v nepoznate mi roke. Ako jih Pri tej priliki radostni naznanjamo, da res prav dobim, vse bodem prav rad izdal. Tako mislim tudi v zive so i KJ zelje , ua UJI ili XX LKJ t vLLOIYlll IU XX J. YC* U ž njo poškropite, in iščite deklice. Ve ženske bi pa skih časnikih se popisuje zgodba pri razdeljenji šolskih se Na Reki 12. sept. * vseh slovenskih in hrvat- molile" daril 27. avgusta na gimnazii reški. prej« *---x —u------- „Novice" in „Na- šli so z lučio dekle iskat. Prej" sta to rec svojim bravcem celó kratko opisala, Midva z dedom sva šla domu. Jaz bi bil sicer rad povedala sta le zgolj factum. Nemški časniki so to celó še počakal, da bi bil vsaj vidil, ali bodo Katro pripe- nedolžno prigodbo opisali tak crno, da bi člověk rekel: ljali domů, ali kaj-li, in kaj bo povedala, da je vidila na Rekonaj brž pridejo vsi vojaci, ki so na Laškem, in slišala pri Rupah. Al ded niso bili moje misli. „^ *x** bale greva domů. Jutri boš pa dremal in ne boš mogel pisati tako, kakor sem jo sam vidil in čul. Le punt se je vnel! Naj mi bo tedaj dopuščeno, to rec po- 27. av- vstati, kadar te bodo mati klicali. Ako je Božja volj Katro bodo zastran tebe že dobili, Če ti spiš ali čuješ In nič ni izdalo, če sem rekel dedu dremlje, domu sem moral iti ž njimi u 7 7 da se mi ne Spati nisem mogel. Cez dve uri sem slišal 7 da gredo sosedje memo naše hiše nazaj. Naglo sem bil pri oknu 7 bilo tako nisem vedil tačas, ali so je primrznjeno. Odpreti se ni dalo ? m dobili ali ne. gusta so imeli dijaci više gimnazije slovesno peto hrvatsko mašo, ktero je pel visokocastiti gosp. profesor F. Morasi; pri maši je pevsko gimnazijsko društvo pod vodstvom gospod učitelja Kornela v lepem redu krasno prepevalo celo mašo v hrvaškem jeziku, ravno tako tudi zahvalno pesem: „Tebe Boga hvalimo". Po maši podajo se vsi gosp. profesorji s šolsko mladino v gimnazijsko poslopje, da bi tam odměřili vsacemu poleg V vsacem kotu, kjer je bilo kaj bolj temno, se mi je, da vidim črnega psa, kako name reži. ko ie dnevu zazvonilo, zatisnil sem bil oči, in sem spal zdelo Še ; 7 da je stalo že visoko solnee na nebu. Zbudivši se prašam mater precej , sosedova Katra. „Davi so mrtvo přinesli' je-li v ze prišla i so mi. Kar sem potlej vidil in zvedil 7 bilo Je odgovorili to-le : veka Ker je bil sneg zmrzel, da je držal vsacega člo- zasluženja. V lepem redu pridejo dijaci do dvorane, v kteri je bila slika cesarjeva s črno-žolto in belo-rudečo zastavo, miza s tapetom pokrita in nekoliko sedežev za gospodo. Zdaj pride svetli gosp. B. Smaič , véliki župan, z gospodo ; bil je tedaj čas, da bi se sèm ter tjè po mostovžu razkropljeni dijaci v dvorano podali. Ko pa vidijo, aa v dvorani ni ne slike njihovega me-cenata Strosmajerja in ne národně zastave, ktero so od leta 1860 pri vsaki svečanosti imeli, so začeli na sledili so sosedje, iskajoči Katre, njene stopinje vprašati za to oboje, dokler jim ravnatelj dovoli tako dolgo, dokler so se zamazani čevlji poznali po si prinesó národno zastavo ïz svoie čitavnice TTT* v 1 • • I ti • j i • i 1 # t y ^ JL t/ glas sliko snegu Ko so se pa čevlji odrgnili, tudi sledů niso vec puščali; snežena skorja pa se ni vdirala. Přišedši do ne naj dej o Katre nikjer. Iščejo je dve uri, po poti sèm in tjè, al nikjer je ne najdejo, Rup ,1 Rupah morali so iti da se jim je domá skrila. domů, mraz jih je pri in moral in ker so měnili Strosmajerevo jim pa sam iz svoje pisarnice dá v dvo- Ko pride dijak s sliko Strosmajerevo, drugi pa rano. malo za tem z národno zastavo, so obadva s slavaklici sprejeli in se za njimi mirno v dvorano podali. Peli so 7 potem najprej carevsko „Bože živi" 7 in za njo druge Se le jlrugo jutro jo najdejo dober streljaj deleč od Rup. Cepela je na tleh na pol, pred njo je bil narodne pesmi, marveč v četverospevih, da se je vse kadilo. Po petji razdelile so se šolske darila, in dijaki so se mirno razšli vsaki v svoj zavičaj To Je vse od kolček zasajen, in skoz močni njen predprt globoko v sl0Vca do slovca, kar se je pri tej priložnosti zgodilo. trdi sneg Oči so stale venkaj , lice je bilo bledo 7 kakor sneg pred njo, in v telesu ni bilo duše več. 7 Vse, kar se o tem več tina mm _ni \mm tri k-Cli OC KJ l/OlJ-l ÏCU gOVOri , I KjLl±a> ÍCKCt , J iilUJiOlU- ki so jo raztrobili med svet nemški časnikarji in Je crna laž Je izmišlo- 7 jo umorili Praznoverni kmečki Ijudje so djali: „Strahovi so protivniki hrvatske narodnosti. Da bi bili pri tej pri- J KJ LXXXJ.UX XIX • to J6 res; Zet KAK; XX CL X j KJ KJ Y CLX X y |JWJULUVj>A XVC4IIX XV/JUUOtl VXXJ CX^X XV CL IV. \J UUXXX VJ XXO UX CLKjX J KJ JULU1XIU1 CM V Ullj Lfi Y \ hoditi". Umniši možje pa, duhovni pastir, zdravnik bili bolj razsajali. Da bi pa tudi brez tega lahko bilo in drugi, o kterih pravijo, da znajo več ko hruške peč', je gotovo, ako bi ne bilo one spodtike; saj mladež denar, Bog obvari, ponoći kam ložnosti dijaci kako demonštracijo nameravali, bi gotovo razkladali so to rec tako-le: Hotla šla memo Rup v se se je izkazati in je malo dalje. Zasaj evala je kolček in ga je po nerodnosti skozi svoj predprt zasadila. potem pripeta ni mogla vstati, mislila je da drži Ko jo vrag reske gimnazije je res v vsakem obziru izgledna in Kar se tiče razprtja nekterih dijakov, kakor mirna. pravijo „.1.^ \J V lV^tž XJU „ dJJJ. 1 V; ^ I <4 O a 1 U j KV UV^ j\ res ponoći 27. avg. zgodilo, da so 4 vlovili in zaprli Novice" in Naprej a preglasnih, to se je 7 nazaj Ker se je prav dobro sledila le si ca iz drugi pa so se razkropili. Al zavoljo tega vendar druge Rup in zopet v Rupe, morda je ravno v tem strahu vi- nobene kazni niso přejeli, ker niso dělali nobene dědila v se UliC» og lôSjâkâ y ig^iv/u^ga ±£J J Ci XXX o ^xull XXJ X y XXX tu ju luv/uoiiauiju y CLXXXjJCLX^ ov ovj» y v^ov^XXXX y uw j axjlx jv j^iawvi prazne vere polno dušo tako prestrašilo, da je omedleía. šolskega počitka. In če je našim Italijomanom dopuščeno uvlj^rv^, 1x1u1uu ju t tvill uw1wuu. » jjj-kjvy j. v-j u ** , v^v^^v»* ^ ~ ~ " — ~ lezočega iz jame proti nji, in to je monštracije, ampak so se veselili, da jim je přišel Čas Potem je zmrznila. Tako je potrdil tudi zdravnik, ki jo narazen deval ali po anatomiško preiskaval. Zdravnik cele noči bugariti po mestu in prepevati pesmi vsake baže, zakaj ne bi bilo dovoljeno dijaku kako národno 300 zakrožiti ob času šolskih praznikov ? napredku reške gimnazije ne morem druzega reči, kakor da je bil razlikoval 8., 5. in jemu času tudi služila, in se v službi ostarelemu možu vsestrano dober. Posebno pa se je razred. razredu je bilo ucencev in jih odvzeti ne more, storila prava slovenska stolica z ena-kim plačilom, kakor so plaćane vse druge javne vseu-ČilišČne stolice in podala možu imajočemu znanosti se- bilo tako izvrstnih, da učitelji nismo mogli skoro danjim terjatvam slovanskega jezikoslovja primerne. Vsi so jih morali pravniki, zdravniki, učitelji in duhovniki, ki želijo na je----- razsoditi, kteri je boljši od druzega, zato pri šolskih darilih po alfabetiškem redu klicati. Maturo Slovenskem služiti, bi morali slovensko jezikoslovje je delalo vseh m so se vsi dobro obnašali, tako, privatist, pa tudi na tem izpitu vse tri semestre slušati in vsaj do tega časa oštro ne da je viši šolski ogleda samo formalno skušnjo iz slovenskega jezika polagati, gospod dr. Rački jih mogel očitno pohvaliti. Letnega dokler ne bodo iz svojih si za djansko življenje izvo- sporočila tukajšna gimnazija že dve leti pogreša, tudi deklamacij to leto ni bilo pri zaključju šolskega leta. ljenih predmetov v slovenskem jeziku skušinj polagali. Ko To vse neugodno bode v oči vse 9 kteri bister um mla- pa se pokazalo y da ne saino iz Slovenskega na denčev in pa učenost gospodo v učiteljev poznajo I rm I 1 lT\ r* «L 1\/Tnl a rl /\v\in/\tf rl a Vi-ittn Štajarskem, temuč tudi iz Kranjskega, Koroškega ? Pri- morskega prihaja na vseučilišče izdatno število Slovencev, Iz Istre 10. sept. + Malo dopisov dobivate od tod, bi se imeli vsaj nekteri predmeti na vsaki fakulteti učiti tudi v slovenskem jeziku, kakor je to pred vec WÎ TTTinlínyiA n^^ncL^',' TakO ™ Novice". Al ni se čuditi temu, ker ne more se drage mnogega pričakovati iz povse suhih krajev. Vajene ste leti že bilo vpeljano v pravoslovji. Slo- žalostink. Al danes vam morem venci na Štajarskem želimo, da se naš slovenski jezik prejemati od nas vendar veselo novico navesti. Znano je, da je v Kopru drugi deželni jezik, tudi na vseučilišču v čast sjpravi talijanska gimnazija, pri kteri se tudi nemški jezik dobro • f • i /A 1 y y • • • 1 • 1 TI 11 y y goji m zas topa. dasiravno slovenščini ni bilo ne duha ne sluha ? in mislimo, da sedanje polno vseučilišče deželno nikakor istrskih prebivavcev slavenska. Vse mrzelo in deloma še mrzi na nas. Neznam, zakaj smo polno y je većina dokle? se drugemu deželnemu jeziku slovenskemu, v lastni deželi ne zgodi pravica y jeziku y kteri Ie celó na Dunaji po našem slavném rojaku Miklošiču v Je .. ... . ... - Talijanom trn v peti? Mislim, da nas ne poznajo, ker časti. Vi naši poslanci pa skrbite > da se nase drugače bi nas gotovo ne prezirali. Največ so pa temu izpolnijo! krivi neki sejalci — pisani sebičnjaki želje ki sejejo med Iz Planine sept. Naj po dokončanem šolskem nas hudobno seme razdora. Letos, hvala Bogu, se je letu spregovorim besedico o ljudskih šolah planinskega obrnila stvar na bolje. Učil se je tudi na tukajšni gim- kantona. V farni šoli planinski, za ktero prečastiti J^t^AA W f AiA ^ -K X. JoT JL Mí X X JU XX ^ M X. j JH C« JUV UVJJ. V L ^/^LVO Ui L X. nazii slovenski jezik ko sloboden predmet po 6 ur na naš farnik gosp. Potočnik očetovsko skrbé, je bila 27. teden. Učenci so bili razdeljeni na dvoje: rojeni Slo- dan avgusta-preskušnja. Mnogo poslušavcev se je sešlo, venci so se učili hrvatski, a rojeni Talijani slovenski. Spraševalo se je najprvo v kršanskem nauku. Vidili Slovenci so napredovali prav dobro. To je očitno zna- smo, da se gosp. katehet Stare ni brez vspeha trudil : menje, da istrskim sinovom ni treba druga, kakor pre-buditi se iz mrtvila ter pile v roko, in popiliti škrbine, ki jih je požrešna rija zadala zdravi kovini. Talijanom ucenci m učenke so tako izvrstno v gladki slovenščini odgovarjali, da je bilo veselje poslušati. Pokazali so tudi šolarji, da so z veseljem na besedo marljivega svo- je šio nekoliko težje; al hvale vredna je njih ljubezen jega učitelja gosp. Matevža Tomca med letom pazivši do našega jezika, dan čedalje bolj zgublja zginilo. Ucencev e, preziranje se med nami vsak > tako se lepo brati, pisati in računiti vadili. Prečastiti > . . . g°3P- da bo sčasoma vse to dekan Anžlovar in gosp. okraj ni predstojnik Arko sta se je oglasilo v početku leta blizo 60; očitno g. kateheta, učitelja pa tudi učence pohvalila. Po pod- nekoliko jih je izstopilo rekši: „zavolj slobodnega dokončanem spraševanji so šolarji tudi zapeli, predmeta ne smemo zaostati v obligatnih". Da je stvar učevanji petja se je gospod Tomec res mojstra skazal tako lepo napredovala, gré največa hvala ravnatelju tu- veselje je bilo slišati mlade pevce. Slišali smo še kajšne gimnazije gosp. Ivanu Lozaru. On je nagovarjal koncu šaljiv govor, ki ga je tukajšni pekovski pomoćnik in budil učence k slovenščini, kakor nagovarja skrben kaj dobro sestavil in eden najpridniših šolarjev tako Tak ega ravnatelja bi želei lepo govoril, da bi se ne bili od otroka nadjali tako oce svoje sme delu. vsem slovenskim gimnazijam, ker je pošten in pravičen lepega izreka in tako gladke slovenščine. Ko so Pri gosp. okrajni predstojnik najpridnejšim učencem in učenkám y vsakemu narodu, držeč se gesla: vsakemu svoje srcu mi je samo ena želja: da bi skoro se tu vpeljal šolske darila razdelili, smo zapustili šolo polni radosti jezikvkakor olbigaten predmet. Delajmo in upajmo! da smo bili v ucilnici, v kteri so se otroci na pravi mnogo naš Iz Stajarskega 1. kimovca. s Gradcu se z zdraviloslovjem (medicinsko fakulteto) dopolnilo bode, kakor je znano, prihodnje šolsko leto 1 • 1 • m Vseučilišče v slovenski podlagi podučevali in v krátkém času sicer kakor se je na deželnem zboru reklo ? iz političnih vzrokov". Ne spuščaje se v pretresovanje vzrokov so dali početek vseučilišču, vprasamo y kaj ? imamo ki Slovenci, ki bivamo na Štajarskem, in če se ne motim, tudi priplačevamo vseučilišču, od graškega polnega vse- koristnega naučili. Končno naj omenim še tega, da so gospod farnik letos prvikrat razredbo ucencev in učenk slovenski natisniti dali, kar nam je bilo vsem prav všeč. pondeljek 31. dan avgusta smo imeli preskušnjo v Cerknici in v L o gat eu. Preskušnjo v Logatcu so farniki iz Borovnice, Zaplane in Rovt, gosp. dekan učilišča pravico pričakovati in kaj od njega želimo? Cesar Franc je leta 1804 stolico posadil na takratno šanje učitelja, ucencev in učenk skozi in skozi hvale - in kanonik Pecar iz Vrhnike in g. okrajni predstojnik Arko s svojo pričujočnostjo počastili. Tudi tù je obna- v^ v^vvi x v ,7 v a wvaxv^v/ uvvvjla u tv l/^va^a. tvuilv kj uijj. j w v.v v X v w aj tv J 14vvuvv y jl vi vv XJL a* v iav/ja XXX u a4, \S gradsko vseučilišče tudi za slovenski jezik, kterega prvi vredno. Učitelj se je prav izurjenega pokazal; v se formalno tudi učitelj je bil Primic. Ta stolica je zdaj ; nili, Slovencem se je ravnopravnost priznala, slovensko > X 111U1V« 1W OUV/H.UC4Í J U OU 1KJL JLLIC4) J. JL JL V/ t» 11 VA -L P^J \XCAi OlJ OU Cl V 1 X VA JL J. \J UVillt - T V^UXJOlJAAUA j U žali Bože ! samo formalno. Casi so se spreme- vsak razred v svoji sobi, vsak razred ima svojega ka- da so se prav pridno učili. šolarji Cerknici Je teheta in učitelja. prvem razredu podučujeta gosp V/ • . 1 • T\ 1 "T \s • 1 jezikoslovje na podlagi staroslovenskega in vseh ostalih katehet Peterlin in g. učitelj Papier. Način, po kterem slovanskih narečij tirja toliko, ce ne vec, kterákoli druga vednost: tedaj se vé da učitelj študij kakor gosp. Peterlin kršanski nauk v r uci vseuči- nam je jako všeč ki hoče in more svoji nalogi in poslušavcem za-dostiti, noce in ne more zadovoljen biti z diurnistično plaćo od 300 gld. in si še indi kje kruheca služiti. Želimo tedaj Slovenci, da bi se poleg sedanje, * ki je svo- Ali je tako blizo Dunaj a res potrebno vseučilišče, ne vemo; toliko pa vemo, da leta 1848 je rajnki c. kr. deželni glavár krajnski dr. UlepiČ, takrat poslanec v državnem zboru, se z veljavnimi vzroki potegoval za napravo vseuciliača v Ljubljani. Vred. 301 odgovarjali so učenci, sosebno pa učenke, tako gladko v petji izuriti. In kmali dobimo povsod izvrstne pevce in zgovorno, da so se poslušavci čudili. Mladému učitelju gosp. Paplerju se je pa na obrazu bralo, da je in pevke in tudi cerkveno petje se bo po tej poti tciju jLčtpicxju »u je pa. na uuia^u uiaiu, ua na stopnjo spravilo, kakor je že zdavnej zaželjeno. njegovo najveće veselje v šoli med svojimi učenci bi- Saj so naš neutrudljivi moj ster pokojni gosp. Ribar in vati ? učenci pa so mu iz srca vdáni; následek take drugi domoljubi toliko lepih pesem zložili lepe vzájemnosti rila je razdelil gosp se ve y da je dobra šola. Šolske da- vsaki priložnosti primerno pesem da imamo okrajni adjunkt Resman, znam ro- ki je v lepem slovenskem govoru učencem ve- Ker pa že o petji pišemo, nas srce žene sle- doljUb, Hl J V iUjJUJLU SJJLVJ V VUOiV^Ul Y i liko ceno tega razložil, kar so se učili. drugem razredu duhovnik Kmetic V f UC1 kršanski nauk, branje y pisanje, računstvo itd. pa gosp. učitelj Krašovec. Lepo dečemu vabilu: Iz „Novic" nam je znano, da je na Notranjskem več pevskih društev. Gospodje učitelji so ravno šolsko leto dokončali; ali bi ne bilo pevcem in prijatlom petja ustreženo, ako bi se pevci iz Notranjskega v Postojni sešli, da se pobratijo? Naj bi si vsako pevsko društvo placilo je bilo danes neutrudljivemu delavcu na polji kršanskega nauka, gosp. Kmetiču, ker odgovarjali so ---------r-----. vprašani dečki in deklice s čvrsto slovensko besedo nekoliko čveterospevov zbralo, da jih poje, in bi prav dobro. Da tudi bolj stari učitelj gosp. Krašovec vrh tega se še pesmi Jzvolile, ktere bi vse pevske društva v zboru pele. Želimo pa posebno, da bi se te sneli iz odgovorov v čisti slovenšćini; pa tudi lepo po- veselice tudi g. pevci ljubljanske in tržaške čitavnice Je popolnoma kos terjatvam današnjega casa, smo po- jejo mladi pevci in pevke; to je zopet zlo razveselilo in dijaki udeležili, in tako pripomogli k tej veselici. gosp. dekana, ki so izvrstni umetnik v petji. H koncu Prosimo, da bi gospodje pevovodji tukajšnemu pevo-je deklamovala deklica povestico : Oče in sinek", ki jo vodju gosp. učitelju Tomcu svoje misli o tem razodeli. Ko se bo zvedilo, ktere pesmi si bo to ali uno pevsko je zložil g. Franc Kraner v „iwvi^n ~, —., ^^ ^ ^voau je govorila druga deklica nalašč za ta dan od osmošolca društvo odločilo, se bodanskupščine naznanil po __CU__1 ~ J____-i«__1 * ~ - — i « /v, /-V /-ki ní A r* l/\V\/\ A ATTinn U ^ v „Novicah" leta 1846. Potem Strleta sestavljeni govor. Obe govornici ste z lepo „Novicah' slovensko besedo tako ginljivo in navdušenega srca go- vorile, da so vsem nazočim solze v očéh igrale. Přejeli Iz Criioinlja 10. sept. G. Mislili boste jugu trdo > da v spimo y dasiravno nimamo še čitavnic, vendar m se tudi so najpridniši šolske dařila iz rok g. adjunktaResmana. pridno čitamo slovenske časnike in knjige, Nas je pa to posebno razveselilo , da se gosp. duhovni včasi v domači besedi radujemo. Se ve da imamo, kakor quisotov, ki in učitelji tako vrlo trudijo, da narodu pobožne in materi Slavi prave sine odgojujejo. povsod Z veseljem tudi ,,No- tudi tù dosti nasprotnikov in don se pošteni narodni reči ustavljajo in v vsaki nedolžni vicam" naznanjam, da se bo letos še nova šola v Cerk- stvarci demonštracijo vidijo. Â1 to nas ne moti v pra- da se ustanovi nici zidala, ker so sedanje nje sobe pretesne vični naši reči. Spoznaje živo potrebo .dići ; X\Ui OKJ ûvuaii I UJ Ky O v k/J^/ JL t^OUV^« î ivjlix aawwi x. ^ tu x jl caj \j /ji v \j Jk/ V/ Il \j km \J y ua O^ý UOtCiUU V X Begnjah je bila preskušnja 1. dan septembra, matica slovenska, smo zložili tudi tù nekoliko darov Mladi gosp. učitelj Zarnik se je prvo leto svojega te- za-njo, ktere je vrli slovenski rodoljub gospod M. ča- škega delà prav z veseljem poprijel. Lepo so odgovar- stitemu vredništvu gotovo že izročil. *) jali učenci in učenke, toraj so tudi tù gosp. dekan v • UC1- Zdaj pa še nekaj. Nedavnej je iz tukajšnjega zapora pobegnil tisti telja in šolarje pohvalili, posebno pridne pa z lepimi glasoviti klatež K., ki se je več časa po Nemčii, Svajci, šolskimi darili obdarili. Turčii in več drugih^ deželah pod mnogimi izmišljenimi kakor grof Swainic itd. klatil, pa veliko ime- Zadnja preskušnja je bila na Uncu 2. dan t. m. imeni y Sešla se je od blizo in dalec velika množica poslu- nitnih ljudi opeharil, mlado hčer nekega trgovca sabo savcev gosp. vodja glavne šole v Postojni in nje uči- vzel, pa lansko leto bil v Carigradu zasačen. Bil je zdaj telji, duhovni gospodje iz Planine itd. Gospod farnik že več mescev v preiskavi pri tukajšnji c. k. sodnii, pa Brence so znan iskren prijatel šole. Spraševali so v jo je nenadoma popihnil iz zapora; govori se, da brž kršanskem nauku, otroci pa odgovarjali prav izvrstno. ko ne je zviti človek še trém drugim hudodelnikom po- magal, da sta dva 14 dni poprej pobegnila, eden pa isto Gosp. učitelj Juvanc se je zlo praktičnega skazal. Be-rejo mu učenci in učenke kaj gladko, računijo ko od- noc ž njim vred y od nobenega ni duha ne sluha y mi- raseni, tudi prav lepo pišejo. Sosebne hvale vredno pa slijo, da jo je K. zopet proti Turčii pobrisal. Cudijo se da se na Uncu dečki in deklice v sadjoreji pod- učujejo. Znano je yy Novicam" že dolgo ljudjé, da take hudobneže zapirajo za delj časa v slabe y da so častiti zaporniee; al kdor vé, da pobegnejo prekanjeni hudo- gosp. Brence v tem vrlo izveden in marljiv delavec. delniki iz ljubljanskega grada ali druzih trdnjav, se ne Sadjoreja seje že mnogokrat v „Novicah" priporočevala ; bo čudil, ako jo kdo popiha iz črnomeljske ječe ponavljamo toraj danes : poprimite se učitelji te koristne ki deželi obilo koristi donaša. Gosp. àekan so bili reči poslednji seji odbora tù zlo zlo zadovoljni z vsem in so v daljšem govoru tudi vprihodnje dozdanjo pridnost učencem priporočali. Gospod okrajni predstojnik Arko so razdelili prav pri- reči tudi to sklenjeno bilo, da merne m lepe šolske darila, tudi enemu večih ucencev y ki se je sosebno pridnega v sadjoreji skazal. Tudi tù smo lepo petje slišali in se na svoje ušesa prepričali, da so se vsi učitelji v našem kantonu prav pridno pod-učevanja v petji poprijeli. Po dokončani preskušnji so se poslušavci na vrtek podali, ogledovat lepih drevesec, ki so jih šolarji vsejali in čepili. Prav zadovoljni smo bili z vsem. Iz Ljubljane. je razun mnogih drugih vprihodnje trije zdravniki (sekundarji) stanuj ej o v bolnišnici, kakor je to povsod navada in je popred tudi v Ljubljani bila; s tem se zadostuje vsakdanji potrebi, prihranijo pa se da so zdravniki zmiraj pri rokah deželi tudi stroški, ki so se zdravnikom dajali za stanovanje. Najvećim potřebám v bolnišnici se bo z novim zidanjem pomoglo; tudi v norjšnici se bo storilo O tUl IlU 2 kar J G JLU\J\J 2 UVUl Y \J\J £/JL V^UUJL premalo je še to, ker ravno zdaj je že kakih moc da se dobi več prostora; vse norcev napovedanih, da bi jih radi dali v bolnišnico , pa ni pro- Zdaj pa o petji še to-le: Temelj k petji je zdaj v stora, in tudi na Dunaji, ^lauuu xA* da bi jih tje peljali. Ravnokar smo slišali, da gosp Ipsu Gradcu in Trstu ga ni planinskem kantonu položen; slišali smo y da je med y malimi pevci veliko lepih glasov ; priporočamo toraj vam gosp. učiteljem dečke in deklice, ki imajo lepe glasove, da, ko stopijo iz šole in domá ostanejo, jih v petji marljivo podučujete; naj pomaga v tem vsak, ki ume petje, Zalohar neKdanji posestnik gostivnice pri mokarji ki je te dni umri, je norišnici zapustil 5000 gld. Dobro! V poslednji seji mestnega zbora je bilo na predlog županov sklenjeno, Njih veličanstvo cesarja prositi, naj zlasti dijaki viših šol, ki imajo priložnost, se v mestih * Glej današnji sestavek o „maticí". 302 cesarska fabrik bi se dala v Ljublj in tabak, ker delavcev je brez delà dosti tukaj fabriko je prostora dovelj v nekdanji cukrarnici mo dk začeti ali ne, kar je pri poslancih državnih in deželnih za voda Je blizo tedaj postavno, ako se kdo zasači prav prav pri kakem hudodelstvu ali prestopku. Nič se še prav ne vé, o čem ? njeno naj se puncir anj / puowxa iiAsvtšij v jav^Avv^cvAjjA vuua I1UUUUC1ÛIVU cUl jJJL CSlUjJI^U. INiU btî tetî kurjava (šota) dober kup. Dalje je bilo skle- se je pregrešil; „Gerichtshalle" piše da bolj red za gase nj ognja naredi tudi se govori da vredi, in gosp. Nušaku mestna opekarni (ceglenica) z dotičnim zemljiščem proti temu prodá ? napravi ondi konj kónj. Vesela da (štalo) za najmanj 300 vojaških je Rogavski ud skrivne poljske narodne vlade. Razprava v državnem zboru (ki pa bode morebiti skrivna) bo še le razodela, kaj hrupa. je pravo na tej prigodbi, ki delà veliko Veljava starih kraj cer jev in polkraj V/ Vy JL J V/ ? \ ^JLJLLi^J V/ JLiMjs/XU J) je ta, da se zdaj tiska v državni ministerském sklepu podaljšana icdri h Ir mi m» nrn mn a o I i lni rl n r\d ____ « ^ „ ___~ « ______1__1____*__ _____ tiskarnici veliko slovenskih knjig za male ali „ljudske sole. Slomšekovega po sedanjih splošnih pravilih poprav cerje v (ki imajo napis „1 Kreuzer 1851") je po novem konca tega do lj enega Ponovi 1 z a so „Novice" že govorile d elj s k gotovih je že a 7 o kterem mesca; vse cesarske kase in gosposke jih jemljejo do tega časa še kot denar; pozneie pa le no vrednosti HHHHBH^lH^IHHHiM^^I p • ta prav domače spisana knjiga kratko zgodovin liške cerkve, nauk v vseh razdelkih kmetijstva kupra. po Naj se tedaj vsak podviza s preklicanimi kraj- Obsega carji, da pozneje ne pride v škodo. — Papirnate de- 7 kato zem ljopis cesarstva avstrij anskeg '7 nauk o lep obnaši in o Ijubezni do domovine in cesarja. Vidi se iz tega, kako dobro došla bo ta knjiga nedeljskim šolam slovenskim, škofa Mojzesa prišli se zahvalit cesarju *za darovanih setice stareje, ki so veči od sedanjih, pa veljajo še zmiraj kakor pred, in ni res, da so že preklicane. 10. dne t. m. je Nj. veličanstvo cesar sprejel poslance „matice slovenske" , ki so iz Slovakije pod vodstvom Zgodbe nove zaveze" po Susterji poslovenj ljudskim šolam namenjene in so že 1000 gold. 10. t. m. je prišlo poslanstvo (deputacija) Tudi gospod dr. Miklošič se kani lotiti vrne s popotovanja) slovenskega beril dotiskane na Dunaji, iz Ceskega na Dunaj, ki bode prosilo Njih veličanstvo za gimnazij al pravlj r azr samo ^iavijciij oamv da opravil pregledati Rokopis je že z d ga ni tegnil ko se VIII. pri cesarja, naj se dovoli knezu Rudolfu Taxis-u zopet predsedniku biti kmetijski poddružnici maloboleslavski, kar od tistihmal ni več, kar je bil v zápor obsojen. bog mnogoterih drugih Na Dunaji se nabira družba, ki se bode na parobrodu Tiskarna pravda zoper vrednika „Novic (barki) peljala okoli celega sveta; odrinila bo za- sušca stran dopisa „ ne pride sklep c. k. više sodnije iz Dunaj prihodnjega leta iz Trsta in se vrnila v Trst zopet iz savinske doline" je odložena, dokler listopada meseca; storila bo blizo (Pobérki iz različnih Časnikov in brosúr.) Kako milj po morji, blizo 200 dni bo bivala na morji, 50 dni pa na kopnem (suhem). Koliko se bo plaćalo za to potovanje, se zvé brez pomislika, ali se^ pred svetom oskruni pošteno ime pri kreditnici za kupčijo in obrtnijstvo na Dunaji (Cre-človeka ali ne, pobirajo nekteri dopisniki nemških čas- ditanstalt). Hajd po svetu, komur se ljubi in mu je nikov novice, vidi se žalibog ! zopet v dopisu ljublj listu 205. bralo se je to-le skem v „Tagespošti moŠnjica polna. Res Je 7 da stroški za veliko raz- 77 dne t. m. si je v Podp nek zakonsk mož svoje s tavo, ki ima biti leta 1866 na Dunaji, so cenjeni na vljenje končal prav čudno. Pridši domů tisti dan pri zeni oji člověka, ki ga je sumil ze več časa 7 ij de da milijone gold. Rumunci se na erdeljskem zboru nic kaj ne obnašaj o po volji državnega minister- mu draži domači mir. Ne žal besede ne reče nezvesti svoji zeni, žalostno pogine o nepoštenj pa gré s hiše ter se vrže v apnènco a stva; priča tega je to, da so Ogri ž njimi veliko zado-dovoljniši kakor z nemškimi Saksonci. — Sila veliko govoríc je bilo poslednji teden o neki francozko- žene 7 Da je vse grda laž bila, kar je pisal prusko-rusovski zvezi, kteri je oče bil strah pred zvé dopisnik kmali drugi dan in v frankobrodsko zvezo nemških vladarjev. Ker pa Napoleon vidi, da namesti zveze je zdaj še veči razdor na tako-le: „Poz listu 207. prekliče „romantnično neje sem zvedil, da oni mož, ki se je končal v apnenci ni bil zdrave pameti, in da žena njegova je znana po- ž njim pa tudrizmišljena francozko-prusko-ruska zvezá lanski. Mnogi dunajski časnikarji dolžijo ? Nemškem, je zginul tudi strah pred frankobrodsko zvezo Štena ženska Ce si že mora kdo krajcerjev služiti kakor z dopisovanjem v časnike, naj pozvedá resnico saj o ministra sneg 7 takih rečéh, v kterih gré za poštenje svojega bližnjega unanjih oprav grofa Rechberga, da se v Fran- carevič Novičar iz domaćih in ptujih dežel. 10. dnè t. m. je na poti v Krim véliki knez rusovski Konštantin přišel s svojo rodo vino na Dunaj, kjer je bil z veliko častjo sprejet; Njih veličanstvo sam mu je šel na krasno okinčani kolodvor naprot in ga je spremil na svoj dom, kjer je knez ostal prenočil drugi dan ostal. 11. t. m. je carevič zapustil Dunaj ; ga spremili na železnico, kjer je bil odhod zopet kobrodu ni prav obnašah Pač malo pozná Pruse, kdor misli, da bode kadaj zadovoljna pruska vlada, dokler ne nosi zvonca v Nemcíi. — Rusko ministerstvo je že razposlalo odgovore vladi avstrijanski, francozki in angležki o zadevah poljskih. Časnik vládni „Jour, de St. Petersbourg" skličuje vse za lahkomiselno ali hu-dobno laž, kar se kramljá ô novih uredbah ruske vlade zastran poljskih in nemških zadev; na Polj- skem pravi vladni časnik mora pred vsem punt m še prav slovesen Čedalje več se govori, da Njih veli potihniti ; Nemec pa se nima bati Rusa, kakor se tudi Rus ne boji Nemca. zmiraj. Hud boj je na Polj skem še Čanstvo cesar gré na Ogersko (nekteri pravijo, da že Listnica vredništva. Dobrotnik ljubljanski nam je izročil 18. dné tega mesca) in da prihod ta V Budo-Pešt, 10 gold, za ubogo pogorelsko vdovo v spodnji h Laj šah, ktere smo kterega prvi vzrok so letošnje nadloge te dežele, utegne poslali gosp. fajmoštru Selškemu. ob enem biti tudi pot, da se Ogri porazumejo s kraljem D z na Dunaj se začne 15 Vzrok tega nepričakovanega hitrega začetka je, svojim t. m. daje c. k. deželna sodnija v Levovu d* . ^^ ^ slanca viteza Rogavskega (Poljaka) zapreti dala in da zdaj ministerstvo pravosodja od državnega zbora brž izvediti hoče, ali se more sodniška preiskava zoper njega Kursi na Dunaji 15. septembra. 5 % metaliki 77 fl. 00 kr. Narodno posojilo 82 fl. 90 kr. Ažijo srebra 11 fl. 25 kr Cekini 5 fl. 34 kr. Loterijne srećke: V Trstu 12. septembra 1863 : II 29. 55. 74. 26 Prihodnje sreckanje v Trstu bo 10. oktobra 1863 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Bláznit v Ljubljani.