j Posamezna SteviOcaj 1 krono.
OQO POBTNIISA. PAVSA UBA1TA
.riniftnnniiniffli
.TABOR* iihaj* w 4m>, an« »*4rij. ia prmsuflc.T, ib 18. «ri ■ U-uaom uil^um dne Ut rtu. «1«M» 180 K, prilita« »0 E, bttrU.ta. 48 k, mlH 18 E. lu4nM p* (t|mn, Pri itikiriai objiri ]-------------------1
»I>r»v m m tani -TABORA*. ZUUBOB, JviiAm »lic« *t*\r. 4.
Posamezna številka: 1 krono.
UBEDNIŠTIO H nabija r Vui-boro, Jurčiče« ul. it. 4, L nad-■tropje. Talaton intarub. it. 218. UPRAVA >• nahuja a Juritčeri nlioi it. 4, pritličju, ieano. T«U> (on it. 24. SHS poituečekoTai tar čua itar. 11.787.
Ka natočila btaa danaija M n* oiita. — Sakoplai aa M načjt.
Uto: II.
Maribor, sobota 28. maja 1921.
Številka: 118.
Naše obmejne razmere.
Maribor, 27. maja.
»Straža« jo posvetila nedavno na *htt obmejnim krajem daljši članek pod Naslovom »Čudne pravice obmejnih Slovencev«, v katerem zvrača vso kriv-^0 na zopetnem ustajanju nemčurstva na demokrate; Pri njenem načinu političnega boja to ni nič čudnega. Njej ne *>r® nikoli za resnico podprto z dokazi, j^Pak samo za pavšalno obdolžitev četo stranke, ali pa posameznih njenih elanov. Cesto pa zvrne vse one grehe, ki je zagrešila njena lastna stranka na nasprotno stranko. Tako je tudi v tem »lučaju.
»Straža« pravi v navedenem članku, *** ščitijo demokrati razne nemčurje po obmejnih krajih, resncia pa je “fcvao obratna Naši narodni in državni totoU in s tem asimilaciji nemčurjev v *^šem štajerskem obmejnem ozemlju j nihče tako škodoval, kakor ravno Stikalna stranka in njeno časopisje, ®red vsem »Straža« in »Slovenski go-Jh>da.r<‘ P° osvobojenju se je našo j uiejno ljudstvo še dokaj naglo zaved-® novega položaja, deloma ker je uvi-e|o, da je bilo poprej na napačni poti, ib °,aia ®a Tstod strahu, ki ga je imelo red državno avtoriteto, vajeno prej-n^ega avstrijskega režima. Podlaga za . 110 n&daljevanje narodne probuje ila torej dana v polni meri in treba samo na njej graditi dalje. Mo
Jugosloveni v rimskem parlamentu.
TIP Gorica, 26. maja. Milanska ne smatrajo Jugosloveni rezultata volitev ,La Sera* prinaša razgovor svojega do- kot plebiscit za ali proti aneksiji. V Rim pisnika z dr. Vilfanom, ki je izjavil, da gredo z namenom, da zaščitijo narodno bo njegova skupina v zbornici podala eksistenco svojega plemena in da jih izjavo, v kateri bo zahtevala, da se spo- Italijani spoznajo, štuje načelo narodne samoodločbe. Sicer
Trpljenje zadrskih Jugoslovenov.
LDU Split, 26. maja. Iz Zadra po-roČaja, da je bil dne 24. t m. ponoči napaden v ulici Cristo dr. Kožula. Napadalci so bili fašisti, ki so tolkli po njem in ga suvali z nogami. To je samo eno dejstvo. Ako bi se hotelo naštevati vse, kar se dogaja Jugoslovenom v Zadru,
bi se dnevno poročalo o neštetih sluča" jih. Fizično in moralno trpljenje, kate* remu je izpostavljeno naše ljudstvo v Zadru, presega vse meje. Italijani protestirajo za vsako malenkost, dočim je to našemu ljudstvu nemogoče, ker še vedno nimamo v Zadru svojega konzulata.
Važna seja radikalnega kluba.
LDU Beograd, 26. maja. Danes zaupnica ter je verjetno, da bo prekli-dopoldne je imel radikalni klub precej cal svojo demisijo. Razpravljalo se je burno sejo, na kateri je govoril Nikola tudi o agrarni reformi in je bilo sklen-Pašič dve uri ter naglašal, da je glavna jeno, da se muslimanom iz Južne Srbije stvar, da sa Čimprej sprejme ustava, ugodi po možnosti.
Dr. Velizarju Jankoviču je bila izrečena
Iz četrtkove seje ustavnega odseka.
hMh „
i 6Sa pa se je začelo izpodkopavati
to Podlago.
tedaj, ko so bili klerikalci še v ^ a^i. so njihovi listi, ki so bili med ljudstvom skoro edini v znatnejši eri razširjeni, pričeli gonjo proti o-tta svojim'tovarišem v vladi, ki so bili ^staši drugih strank, ter s tem tudi c*ti vladi sami. Vse, tudi kar so sami Mt 80 Grabili, se -le to (tolo izra-ka]1 •I)ro^ vtodi. Ko so pa sedaj kleri-Pr °ftoli izven vlade, so to gonjo
*	vtodi še bolj poostrili in ljudje, ki jfa-l-? nhhove časopise in ki no znajo j)07 0yati vlade od državo, so so ved-proste napram vladi in 'dr/„U* to 8 tem je avtoriteta vlade in dalgVe v njtoovih očeh vedno bolj po-**n ' Prepojeni z duhom »Straže« in
LDU Beograd, 26. maja. Sčjo ustavn. odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič ob 16.30 uri. Nadaljevala se je razprava o členu 59, ki govori o pravici razpustitve skupščine v času kraljeve odsotnosti. Razpravljalo se je o predlogu posl. Kostiča in tov., po katerem vlada v odsotnosti vladarja ni pooblaščena razpustiti skupščine, podeljevati čine častnikom in izdajati amnestije. Minister za konstituanto dr. Trifkovič, je' izjavil v imenu vlade, da se vlada strinja s predlogom, v kolikor se tiče razpusta narodne skupščine. Poslanca Demetrovič in Lazič sta se izrekla proti predlogu, ki sta ga zagovarjala Gjonovič in Vujičič. Predlog je bil z vladnim pritrdilom sprejet samo v tem obsegu, da se narodna skupščina ne sme razpustiti, dokler nadomešča vlada kralja. Nato se je razpravljalo o 4. poglavju ustave, ki govori o namest-
Vajaf ns^c^a gospodarja« so pričeli iz iigte 1 pljQti državi nekako pasivno re-l>rot}10° se s tem nagibati vedno bolj tora .s Uai0(toi in državni mlačnosti. S Je anova obudilo nemčuretvo k življ0njlt
ništvu. V razpravi je bil predlog poslanca Kostiča glede izpopolnitve Člena 62, po kateri moreta, dokler ni imenovan tretji namestnik, ostala dva namestnika vršiti vladarske posle do prvega sklicanja narodne skupščine, ki voli tretjega namestnika. Temu predlogu sta nasoro-tovala poslanca dr. Laza Markovič in Vujičič. Predlog je bil nato odklonjen. Zatem se je razpravljalo o predlogu posl. Vojislava Laziča in tov., naj se v člen 68 namesto prvega odstavka vstavi nastopno besedilo: Kraljevi namestniki prejemajo v času izvrševanja svojih dolžnosti za ves čas mladoletnosti prestolonaslednika iz kraljeve civilne liste toliko, kolikor določi narodna skupščina pri izvolitvi. Predlog je bil odklonjen. _ Seja se je zaključila ob 14.45 uri. Prihodnja seja se naznani pismeno.
Dementl o regentovi zaroki.
LDU Beograd, 26. maja. Naše poslaništvo v Parizu dementira vse no-vinske vestj, da je potovanje regenta prestolonaslednika Aleksandra v zvezi z zaroko angleške princesinje Mary.
Zaprisega novega vojnega ministra.
LDU Beograd, 26. maja. Danes ob 10, uri dopoldne je ministrski predsednik zaprisegel novega vojnega ministra generala Hadžiča.
Tak
ti0 jj..0 ®° Podkopali narodno in državah ** klerikalci pri sicer naših lju-a , večji je bil upi iv njihove go-jitfc. sroti vtodi pri .zagrizenih nemčur-S° ^ politično še neopre-iirj^.1’ k®r so poprej po svetovnem na-Se^u.prtoadali naprednim strankam, ka,lCQ 3 ntoo še mogli priklopiti klerikih je ’ n.aPrednjakom pa tudi ne, kor ftoioda^?r^.a. n^toova jugoslovonska v,0* ‘.* 80 E°kaj časa tako poli-to u, Iftotoani. Ko so pa uvideli, -uk03ify,.e ,a^zem odločon nasprotnik 3> strani ,Vlade in Preko nje v svo-vltovo ifr.^U,rs. m' sauguinizmu tudi v^etovp0 norate’ ,so no »lede na svojo toliki j l^an.to Postali njegovi po-
v ^iki ; Pes v^tožjo’ rn -^ ’ da Ped njegovo zaščito
rn-i.nV	«j^*tvvo	zaseno
J50 nikoli žej0i?r~ti državi, katero si ie nebroj zagri-
Postalo klerikainaS^ °bm?jnih
VJho zajedli tud?^	in so danes
ndi županska mesta,
Minister Pucelj v Skoplju.
LDU Skoplje, 26. maja. V ponde-ljek se je mudil tukaj minister za kmetijstvo, Pucelj, ki je posetil skopljansko posadko in se prisrčno razgovarj.il s častniki in vojaki. Zatem je posetil kmetijsko šolo in državni sadovnjak. Minister je v torek odpotoval v Beograd.
Odmevi krvavega splitskega športa.
LDU Split, 2. maja. Pisanje zagrebškega športnega lista in nekaterih novin o nogometni tekmi med „Gra-djanskim* in Hajdukom* je izzvalo tukaj veliko nezadovoljnost. Mestni župan dr. Tartaglia je poslal radi tega zagrebškemu županu Heinzlu nastopno brzojavko: Citam v zagrebških novinah in izredni izdaji »Športnega lista" popolnoma izmišljena in lažnjiva poročila o obnašanju občinstva in ogorčenju »Hajduka* napram Zagrebčanom -med in po tekmi.Vas, kot načelnika brst. Zagreba zagotavljam, da v vseh poročilih ni niti trohice resnice in Vas prosim, da v javnosti popravite poizkus, da se tako sramoti naše mesto in da se športni nevspeh
♦
izrablja v politične namene ter vštvarja antagonizem med Splitom in Zagrebom, ki mu je bilo meščanstvo Splita vedno naklonjeno z odkrito in vdano ljubavjo*. Podobna brzojavka je bila odposlana tudi športnemu savezu Jugoslavije.
Poljski zunanji minister odstopil, i
DKU Varšava, 25. maja. (Poljska tel. agentura.) Prezident je sprejel demisijo ministra za zunanje zadeve kneza Sapieha in poveril državnega podtajnika Debekra z vodstvom poslov zunanjega ministrstva.
Prometne šole.
LDU Beograd, 26. maia. Ministrstvo za promet osnuje pri vseh pokrajinskih železniških ravnateljstvih prometne šole.
v dokaz nam služi ne glede na druge kraje že St. Lenart v Slov. goricah sam; Takih primerov pa bi lahko navedli še nešteto.	«	..
Iz tega je menda dovolj jasno razvidno, kdo je kriv, da se v naših obmejnih krajih zopet dviga nemčurstvo. »Straža«, »Slovenski gospodar« in klerikalna stranka so tu zagrešili narodni in državni zločin, katerega jim ne more nihče in nikoli odpustiti. To je resnica in nič drugega.
Nova rimska zbornica.
Ko govorimo o novi rimski zbornid je treba predvsem povdariti, da Giolitti-jeva vlada z razpustom stare zbornice in z razpisom novih volitev ni dosegla onega, kar je nameravala. Giolitti je razpustil staro zbornico zato, ker s tako heterogenimi elementi, kakor so se nahajali v njej, ni bilo mogoče vspešno delati. Vlada, ni imela za seboj nikoli trdne večine in je bilo odvisno vse njeno delo edinole od trenutnega razpoloženja nek?Jerih strank in posameznih poslancev. Opozicija je bila zelo močna vendar pa tako neenotna, da bi v slučaju krize nikakor ne bila mogla sestaviti vlado iz svoje srede. Pri razpustu te nezdrave zbornice je računala Giolittijeva. vlada pred vsem s tem, da bodo, ako se razpišejo pove volitve, osobito socija-listi mnogo izgubili. Do teh računskih zaključkov jo je privedel v prvi vrsti razpor med delavstvom, katerega je povzročila skupina radikalcev, komunistov* v drugi pa fašistovski teror, kateri bo preprečil socijalistom izvrševanje volilne dolžnosti. In ravno radi tega, ker je vlada računala na pomoč fašistov, jim je osobito zadnje dni pred volitvami
pustila popolnoma proste roke.
Vlak Pečuh—Osijek—Beograd.
LDU Beograd, 26. maja. S ]. junijem prične obratovati vlak Pečuh— Osijek—Beograd, ki bo vozil predvsem živila za Beograd.
Socljalna vprašanja Crne gore.
LDU Beograd, 26. maja. V soboto bo imel minister za socijalno politiko posvetovanje s poslanci in Crne gore radi podeljevanja podpor invalidom in prehrane Crne gore.
Zamenjava valute v Zadru.
LDU Split, 26. maja. V italijanskih krogih v Zadru se zatrjuje, da se bo Čez 10 dni izvršila zamenjava avstrijskih novčanic do zneska 3000 kron na osebo. 33 odst se bo zamenjalo z italijanskimi lirami v polni vrednosti, ostlo p« s 25 odst.
Vse to pa se ' ni zgodilo. Socfjalisti niso izšli Iz volitev nič šibkejši nego so bili poprej. Število komunističnih odpadnikov se je reduciralo na minimum, pa še ta minimum bo po svojih zastopnikih v zbornici gotovo podpiral socijaliste. Fašistovski teror pa tudi ni nič pomagal in fašisti sami so izšli iz volilne borbe tako šibki, da jih vlada ne more resno upoštevati. Posledica tega je, da ni Giolittijeva vlada danes po novih volitvah prav nič na boljšem, .kakfDr je. bila poprej in je njeno stališče istotako skrajno omajano. Kljub temu pa Giolitti Še ne namerava odstopiti, ampak se skuša rešiti iz zagate na ta način, da se dobrika socijalistom.
Pritegnil bi jih rad k sodelovanju v vladi. Za slučaj, da bi socijalisti to ponudbo sprejeli, jih hoče nagraditi z raznimi socijalnimi reformami ter z — q-strim nastopom proti tošistom. Da misli pri tem resno, to je deloma že pokazal s tem, da je izdal tajne odredbe proti fašistom, ki so novi veter takoj začutili ter postali njegovi strastni nasprotniki.
Giolitti se trudi, toda vspeha najbrže ne bo imel. Ko se sestane zbornica pod starostnim predsednikom Squittijem, ba zahteval najprej zaupnico, kakor vse kaže, je pa ne bo dobil. S tem računajo tudi v odločilnih političnih krogih tet pripravljajo tla novi grupaciji, kateri na/
predsedoval kot ministrski predsednik
De Nicola, k! vživa pri aodjallstih mnogo zaupanja in kateremu bi se gotovo mnogo preje posrečilo pridobiti socija-Bste za skupno delo. Vendar pa so to le kombinacije in v koliko se bodo vresni-čile, bodo pokazale komaj prve seje.
Mi Jugosloveni bomo gledali sedaj na rimsko zbornico z mnogo večjim interesom, kakor kdaj prej, ker bo v njej sedelo tudi pet zastopnikov našega zasužnjenega naroda v Primorju.
Notranja in zunanja
politika.
* Predsednik konstituante odstopi? iz Beograda nam poročajo, da tamošnji politični krogi razmotrivajo o možnosti odstopa predsednika konstituante drja Ribara, ki je na sobotni seji došel nasprotje s poslancem Pečičem in na to tudi z drugimk poslanci.
* Nastop novega vojnega mini stra. Novoimenovani vojni minister general Hadžič, poslej poveljnik savske divizijske oblasti v Zagrebu, je izročil svoje posle nasledniku, nato se pa takoj odpeljal v Beograd in prevzel vodstvo vojnega ministrstva. Ena prvih in najvažnejših nalog vojnega ministra bo, da zniža proračun vojnega ministrstva, ker finančni minister Kumanudi ne mora sprejeti v državni proračun pretirano visoke postavke za vojsko in mornarico, ki iznaša dve in pol milijarde dinarjev.
* Vzroki ostavke prometnega ministra. Prometni minister Velizar Jankovič je navedel kot vzrok svojega odstopa, da ban dr. Tomljenovič ni Izda! podrejenim organom naredbe o napisih v cirilici in latinici na vseh postajah Hrvatske in Slavonije. Kakor pa poročajo z druge strani, je prav vzrok ostavke Velizar ja Jankoviča interpelacija zemljoradnika Risto Djokiča, v kateri očita prometnemu ministru zlo rabo raznega voznega materijala, osobito zlorabo salonskega voza povodom ministrovega službenega potovanja v Dalmacijo.
* Radič — jubilant. Radičev list aDom* je zabrenkal na pesniške žice slavo petdesetletnice Stjepana Radiča, ki je po mnenju lastnega lista .največji Človek, kar jih je kedaj rodila hrvatska mati*. Kaj je nasproti njemu na pr. Strossmajer in drugi veliki Hrvati ?... No, lastna hvala, cena mala !
* Nemški zunanji minister. Zadnjič imo objavili vesi o imenovanju nemškega zunanjega ministra. Dr. Rosen je priznan diplomatski strokovnjak v orijen
BOŽ. BORKO:
Pri Rusih v Strnišču.
(Konec). 11
'Wj*
v Pri ruski Koloniji v Strnišcu sem slišal pritožbe, da jih Slovenci srečujejo z neko indiferentnostjo, morda celo mržnjo. Niti pri okoliškem izobražen-stvu niti pri Paših oblastvih ne najdejo prijaznega sprejema. Zatekli so se bili na naša svobodna tla z zavestjo, da ne iščejo strehe pri tujcu, marveč pri bratu. Zato jih boli, če morejo videti, da je ta brat ravnodušen nasproti njihovi nesreči.
Z dr. L. sva jih skušala prepričati, da v naših vrstah ni mržnje do ruskega naroda. Naši kmetski fantje in možje, ki so se vrnili iz Rusije, so prinesli najboljše vtise, da niti ne govorim o inteligenci. Razgovar jal sem se z mnogimi bivšimi ujetniki, tudi s takimi, katerim ni mogoče pripisati .slovanskega čustvovanja, a vsak je iniel nekoliko laskavih besed o Rusih. Tudi ruski u-i 80 ,zlyeIi v naših krajih, so zapu iU v sP£osne*n jako dober vtis.
•	V, naših kl-ajih so pač še ljudje, ki niso popolnoma ozdravljeni od vpliva germanizacij m ki ne čutijo nacionalno. Ti ne razumejo Jugoslovanova ka ko bi naj r^timeli SJovnnstvol paK„ treba pomisliti; da žiVlmO vMarcdai* razmerah* ko uplivaio na liudsko »i-
talni politiki. Prvotno je bil profesor orijentalskih jezikov, nato konzul v raznih mestih Palestine in Arabije. Sodeloval je pri raznih konferencah za ureditev političnih odnošajev v severo-afriških in zapadnoazijskih državah Francoski listi pišejo o njegovem imenovanju z velikim nezaupanjem, ker je o njem znano, da je v Orijentu podpiral protifrancosko politiko. Dr. Rosen dela že od začetke svoje diplomatske karijere na zbližanje med Nemčijo in Anglijo.
* Madžari ne mirujejo. Po poročilih čeških' listov so začeli Madžari koncentrirati svoje čete na slovaških mejah. Na 16. maja je bil določen vpad na ozemlje češkoslovaške republike po poljskem vzorcu. V ta namen so preoblekli vojake v civilne obleke in se pripravljali, da vkorakajo v Košiče. Obmejne vojaške oblasti so pa pravočasno izvedele za to madžarsko avanturo in jo onemogočile. Listi zahtevajo, da nai vlada ojači obmejne posadke in pomnoži straže na mejah.
* Krivce prevrata in poloma na frontah iščejo Madžari. V zadnji seji Narodno skupščine je stavil posl. Cset-ler predlog, naj hi se pozvali na odgovornost vsi. ki so zakrivili polom stare monarhije. Poslanec je dokazoval, da je v pogodbi o premirju, katero je sklenil general Weber z italijanskim vr hovnim poveljnikom generalom Bia-zom bila izrecno zajamčena teritofijal-na nedotakljivost Ogrske. Madžarski parlament naj zahteva vse tozadevne dokumente in odredi kaznovanje krivcev, ki so s svojimi revolucijonarnimi akcijami preobrnili razvoj dogodkov v drugo smer. — Oe madžarski parlament nima drugega opravka, kakor brskati po raznih dokumentih in ugibati, zakaj se je zgodilo tako in čemu ne drugače, tedaj bi bilo primerno, da bi ga delavni finančni minister Hegeduš čimprej poslal na počitnice, da bo manj stroškov za dnevnice.
c Razsodba v procesu Tisza. V znanem polit, procesu proti morilcem grofa Tisza je te dni višje honvedsko sodišče v Budimpešti razglasilo končno-veljavno razsodbo. Glede Štefana Do-bosa, kateri je bil od prvega sodišča obsojen na smrt in jo pred par meseci umrl v zaporu, je višje sodišče obsodbo razveljavilo in odkazalo zadevo civilni sodniji. Obsodba sodišča I. ipstance proti Tiborju Sztankoiveckemu je bila izpremenjena in sicer je bil obtoženec obsojen v 171etno ječo.
* Panlslamski kongres v Angori. Angorska vlada je dala inidjativo za sklicanje velikega kongresa muslimanov, ki bi imel namen, da ujedinives islam
ski svet na enotni politični bazi, katere podlaga bi bil komunizem. Za kongres vlada veliko zanimanje. Udeleže se ga delegati iz Alžira in Indije.
*	Nemiri v Egiptu se nadaljujejo. V Aleksandriji je prišlo do ponovnih bojev med Evropejci in domačini. Na več mestih se jo vnel požar. Več hiš je zgorelo do tal. Uradni podatki naštevajo, da je bilo pri teh nemirih usmrčenih 36 domačinov in 12 Evropejcev, 191 o-seb pa ranjenih. Povod nemirom so dali spori med Grki in domačini, ki imajo že staro nacionalno-versko ozadje.
Zanimivosti.
šljerije in razpoloženje razne vojne psi hoze. Saj med nami samimi ni pravega zaupanja; zaradi različnih strankarskih programov smo hudo skregani med seboj in se mrzimo, kadar bi se bili morali najbolj ljubiti. Vse ozračje je nasičeno z neko soparo, ki nam vzbuja razdraženo nezadovoljstvo, jezo, sovraštvo in druge strasti, četudi ni nobenih resničnih vzrokov. To je povod, da ruski begunci ne najdejo tistega, kar bi bili morali najti v hiši svojega brata. Tudi njih se presoja s partizan skega stališča; smatra se jih za zastopnike ruske buržoazije, carizma in reakcije, to pa zato, ker so pri nas razdeljene ruske simpatije med Lenjina, Kerjenskega. Miljukova in druge. Pri vsem tem je na eni strani spoznanje, da je ruski problem samo del svetovnega problema in ruska kriza posledica svetovne krize, na drugi strani pa nepoznavanje ruskega narodnega značaja, ruske psihologije in zgodovine.
Okrog Jakih in enpkih vprašanj so se sukali naši razgovori. Zapustili smo skromno stanovanje simpatičnega g. polkovnika in se udeležili ob 8. uri zvečer predstave, katero so priredili kadeti v neki baraki, ki jim služi kot gledališče. Skromen je ta Tnlijin hram, kakor 'je skromno vse. kar jih obdaja v tem jjzilmOcler je zbit iz prostih desk,. kulis nimajo, zastor prikazuje rusko mesto z množico cerkev- katerih bizantinski
Vpliv godbe. Prav poseben je upliv godbe na človeka, vendar pa ni na vsakega enak. Beli se že po značaju godbe samem, ako je vesela, deluje veselo, ako je žalostna, deluje žalostno itd. v vseh niansah od najvišje do najnižje stopnje. Poleg tega deluje tudi ona in ista godba na različne poslušalce različno in sicer igra tu odločnejšo ulogo značaj poedinih poslušalcev in razpoloženje, v katerem se poedini poslušalec tisti čas nahaja. Tako deluje n. pr. vesela godba na dobro razpoloženega sanguinisti enega optimista dvigajoče, ga spaja in dela veselega, nogo mu začnejo kar same siliti na ples. Nasprotno deluje čisto vesela godba na melanholika temnih in žalostnih misli, ga potisne v še večjo o-tožnost in mu privabi često solze v oči. Sploh, po vplivu godbe, ki gh ima na posameznega človeka bi se dalo kaj lahko določiti ne samo njegov značaj, nego tudi njegovo duševno razpoloženje. Kakor upliva godba globoko na ljudi, tako pa deluje tudi na živali. Splošno je znano n. pr., da prične večina psov lajati,ko zasliši godbo. So pa tudi psi, ki ljubijo godbo. Tako sem n. pr. pozna" psa, ki je_ pri sviranju violine sede prav pred igralca ter ga mirno posluša' z dvignjenimi ušesi. Zanimivo pa je, da n. pr. na mačke godba navadno ne de luje in se zanjo sploh ne zmenijo in spe mirno dalje, kakor da bi bilo vse mirno. Te dni so v pariškem eoologič J16?1 lja,'ku napravili posebne poizkuse, kako deluje godba na zveri. Najprej so Poizkušali 55 divjo godbo onih ljudstev, ki žive tam, kjer je domovina posamez nih zveri, z mislijo, da bo ta godba spomnila zveri njihove divje svobodne domovine. Učinek je bil naravnost strasen. Levi so so vznemirili ter pričeli skakati kakor besni, povodni konji so se vrgli v svoje močnare in se niso pokazali dokler ni godba prestala. Potem na^so poizkusili kako bo učinkovala naša ubrana vesela godba. 'Levi so pri celi kazati vse znake veselosti, dočim na so leopardi dobili živčne napade. Z isto godbo so preizkusili učinek tudi na opico ter dognali, da opice silno ljubijo godbo m to ne oziraje so na to, ali je vesela ali žalostna. Gotovo pa je, da tudi na poedine živali ene pasme godba ne deluje enako.
na
Gornje
Ljudska knjižnica
Narodni dom, I. nadstr.
posluje ob nedeljah od 7210.-—%11. ure od 7919.—Va2U. ure
in ob, četrtkih
slog živo spominja na prVo dobo ruske zgodovine, ko je kultura Bizanta stopi-v neločljivo zakonsko zvezo z ml a-dim, življenjapolnim ruskim narodom... Na predstavi sami ni bilo nič posebnega. Bila je običajna dijaška parodija, čije vprizoritev ne zahteva nič več, kakor srednje izvežbane glasove. V baraki so so zbrali skoraj vsi: dame, častniki in gojenci. Za nje pomeni ta oder in duh prireditve tisto, kar za nas največje narodne slavnsti. Malo so rešili, ze'.o malo; a prinesli so s seboj zaklad, katerega jim ne more vzeti noben prevrat na sYytu: lepi, vsvišeni, bogati ruski jezik. Turgenjev je obupal nad vsem, kar mu je mogla nuditi Rusija, samo moč in veličina ruskega jezika ga je\ vrnila k ljubezni in delu za ruski narod. Stoječ med sami mi ruskimi pregnanci in zroč ž njimi na primitivni odor, s katerega se je oglašal čar rusko pesmi in odmev ruskega študentskega življenja, sem se spomnil, kako malo je včasih treba, da človek najde svojo domovino. Tudi oni so jo našli... ali kako kratka je vselej ta iluzija!
Po prireditvi smo šli v Kavarno taborišča, kjer so bili prostori prirejeni za prosto zabavo. Gojenci kadotne šole so sestavili cel orkester, ki svira že precej dobro, dasiravno jo šo nodavno dobil vso potrebne instrumente. Moja, tovariša sta me medtem zapustila, tako j&em ostal sam mod Rusi, Tudi tukaj jo
Dnevna kronika.
Krvavo Telovo.
Avtomobllna nesreča v Svečini, r-
Roparski umor v Pekrah.
Včerajšnji praznik jo bil lep in solu čnojasen dan. Narava je kar vabila v, svojo naročje. Mariborčani so šli deloma na veliko vesolico v vojni realki, deloma pa v okolico na krajše in daljšo izlete. Med temi izletniki je bil tudi šofer razmejitvene komisije Miki. Lahko je bilo njemu: drugi so šli pešice P® cestah in potih, šofer je pa vzel men} nič tebi nič avto in sfrčal ž njim po beli cesti proti Gornji Sv. Kungoti. Tu ga 30 čakal tovariš šofer Puch in družba veselih izletnikov. Na avto je sodlo 1° seb in veseleč se tega nenavadnega izleta, ki si ga v naših razmerah ne m«1’0 privoščiti vsak smrtnik, so zdirjali proti Svečini. Tu so se ustavili v neki gostilni in začeli veseljačiti, kakor je z0 stara, navada nedeljskih izletnikov. -J Bilo je ob 9. uri zvečer, ko so v precej rožnatem razpoloženju sedli na avto Uj se peljali proti Mariboru. Ker je bilo w temno, tako v naravi kakor v šoferjev* glavi, ni nikdo pomislil na nevarnost, ki preti avtomobilu na mostu, kateri vodi preko precej globokega potočna ga jarka v bližini Svečine. Avto 3°,v.0‘ zil s precejšnjo brzino, zadel ob masVn. se v trenutku zvalil v potok, globok kih 5 metrov. Nudila se je slika, ki J0) hipu iztreznila vse prisotne: finalen, paznik Klasine je obležal mitev, Maks Trinkaus iz — .	,
Kungote težko ranjen, ostali pa P06^' dovani na rokah in nogah. Ko je s0 ';i Miki, ki je bil samo lahko poškodovan, uvidel dalekosežne posledice svpjc vanture, je zapustil mesto desrece ^ pobegnil. Bržkone je krenil čez blP®.P državno mejo v Avstrijo. TežkoranF nega Trinkausa je rešilni oddelek^!11. vil v bolnico. Ko je razmejitvena sija izvedela o tej nezgodi, je takoj P . slala na lice mesta nekega majorja. . je zadevo preiskal. Avtomobil 10Z1 .. danes dopoldne v potoku.	v
V nocojšnji noči se je izvršil »a leposestvu inž. Reiserja v Pekrah vraten roparski umor. Morilec s0.A prikradel ponoči v spalnico oskroj Bogomirja Kolenca in ga v njegovU' stelji umoril. Na to je oropal PrlD 13.000 K denarja. Oskrbnika so II0 zjutraj mrtvega v ki-vavi postelji-*^vlJ časno je izginil na istem veleposes . uslužbeni delovodja Jožef Kren-verjetnostjo se sklepa, da je ta ro£f,i> umor izvršil Kren, ki je dobro ved« . vsaki kot v hiši osobito v oskrben. , spalnici. Orožništvo zasleduje.P°. ga Krena. Upati jc, da mu pridejo sled.
—	Smrtna kosa. V četrtek 26. ^ ie posegla smrt nenadoma	v
ljubeča se zakonca ter Ju za ve. c0|(ol-družila. Naš neumorni voditelj ” skega naraščaja, učitelj Ivan ^°vlwjikO ie izgubil svojo soprogo učiteljico J j, in ž njo obenem novo/ojenčka- * drage pokojnice se bo vršil v * g v 28. t. m. ob 15. uri iz hiše Wildenrainerjevi 'ulici. G. Lovr naše iskreno sožalje.
. nrišU s°
bila dvorana natlačeno poln8’ l 0ifjiiijft najodličnejši zastopniki ruske.1) jrorgj'
med njimi gg. generala BiPrldiand0flj kov in D. J. Rikovskij, prvi konj bjVfi krimskega kad. korpusa, drug komandant donskega kad. kori . ^S9
rn.vimlrsir rlncnoli riislci "VrO,l _ j*
1 jo ravnokar dospeli m»iy •-*, n0yeu ter več višjih častnikov. Bospouu f ni k general Rinski j - Korsnko ^ Ja'
zelo prijazno sprejel in odvoac ,^of mam, kjer sem našel vec izza
skega koncerta znanih L11'1, i-olfl0-li
h
vic, ter bil pogoščen s čajenr in. ],ii tm™	lepih naciT..; ’
i les je nudil par	■‘j,. Mesi-:
slik. Krasni so zlasti kavkas	fllJj o
tem oziru smo mi zapadm	f
hranili malo izvirnosti.	*
večinoma tujega izvora m n	pfl
sebi, kar ima ples v Rusiji- r cionalnoga čustva. Pie«	hr0^5
Ples je slika, il^tracija c1	pfos i*ri
nenj in strasti, ^/.l^ffiezensko rS ža z dovršeno plastiko ljub	narOa0
maneo. Plesalec (v kavkas noši) in plesalka očitu jeta ^ ] Pbije3iofit' njah in gibljajih začetek zafj jjub®
-	- godba igra v molu. ^J
S"*
zon
Tudi godba igra v molm silnejso kretnje so hitrejše,
Približujeta so in zopet odda . zaf.adi . iztrga jatagan iz pa-su	Oa3	-
To pomeni: vse ji zr - ±„ann i» rj zopet oddalji. Vzame jata?^ ^ v. D(,rastnih kretnjah igra z nJ ^^10 eno mu je, naj pogine, ce £&
— Svoji k svojim. V Mariboru ima-®o dve slovenski slaščičarni, kljub te-Jiu pa se le prečesto dogaja, da naročajo razno narodne korporacije za narod-ne in druge take prireditve slaščice pri Omskih slaščičarjih. Isto zagrešujejo seveda tudi naše narodne kavarne. Bil w skrajni čas, da bi pričeli izvajati geslo »Svoji k svojim« ter prenehali podpirati nam sovražne tujce.
, — Veselica v vojni realki. Veselica, *atero je priredil naš vrli_ častniški Bbor v korist, preostalih v vojni padlih jetnikov v četrtek v vojni realki, jo bila v vsakem oziru ena najlepših, kar jih je vršilo v Mariboru po osvobo-3enju. Na sporedu so bile razne točke, ‘a'co nastop Sokolov, gojencev, pevske-društva »Drava«, nogometa, naše vojaško godbe, ruske godbe iz Strmšča, licitacije, p leg itd. Občinstva je bilo 'ye-“*o, razpoloženje izborno. Želoti bi bilo, M naš vrli častniški zbor priredil še vw.takih veselic.'
— Sprejemni dnevi pri predsedniku flCželue vlade. Vsled preobilice poslov sprejema predsednik deželno vlado pri-
»o stranke o.'slej samo dvakrat na ei.eu, in sicer v pondeljek in v sredo, Pa pd 10. do 13. ure. tako da je omeje: J? število sprejemnih dni, ne pa tudi T?i5c za sprejemanje določenih tedenskih ur.
j. — Regent Aleksander v Franciji.
^egent Aleksander je dospel v Francijo '' najstrožjem inkognitu, katerega bo ohranil ves čas svojega bivanja v Franci in Angliji. Njegovo spremstvo ga I* pred italijansko mejo zapustilo in je °apotoval popolnoma sam. j /— Dečji dan v Mariboru se bo vršil ,°t po vsej državi dne 5. junija. Izvrši-
JPrograma, nabiranje prispevkov in podajanje znakov je poverjena Držav-Ir1 krajevni zaščiti decc in mladine v riboru v vsem njenom območju t. j. -niosto, občine Krčevina - Lei-v. rsberg, Studenci, Pobrežje, Tezno in _aayanje. Dohodki te zbirke so name-sv«"1 nbožni deci tel občin. Država po-Wa -v zadnjem času zanemarjeni in *ozm mladini veliko pažnjo ter je od t :an°vitve tukajšne krajevne zaščite w Y osmih mesecih razdelila podpor v K, v blagu 203 pare čev-»■> ki * p*ro,v nogavic, ‘208 m volnene-aiinr. -ga’ }z^a^erih se je izdelalo sult-SSi^-Pla^ P0.lGS tega redno rabin ni«- •	s^°	in dekliško zavetišče
da L fu.Je.ustavljeno osobjo. Upa se, ložitV • ,3?Q1 s^°ji ne bodo branili po-ttiairn,m obolufi za ubožno deco in po-žu Vi marsikateremu malemu reve-se ’	110 k° trpel lakoto, mraza ali, da
^j^J&nemari in izgubi že v zgodnji
Automobilna zveza Maribor - Št. ^7?art - Gornja Radgona. Z ozirom na slftri0	kritiko	te zveze smo prejeli
aefc?6. ^Jasnilo: Zvezo je ustanovilo javnih korporacij ih privatnih «esjj5e?^ ustanovitve do podelitve kon-
vufj * ,Za nakup dragih omnibusov, ker V8em obljubam vlade šo vedno ^ . 3ka potrebna sigurnost. Radi tega Ulj ® Promet vzpostavil z razpoložljivi-. dalarj	j.	z	vozom, katorega je
^ci-. n .na razpolago neka korpo-,,a' ni bila vožnja v tem vozu pr-
je h e -n izvodbe pa je dolga pot. Doslej iilinwba Pokazala dokaj dobre volje, log-j? temu pa se dqslej še ni mogla od-
daiii/1 to se zopet bližata in zopet od-Dot' -	™m(!	jatagan	med	zobe,
?°Hen?“zo svojo strast in nesrečno hro-y0v ;' -Tako je plos poln izvirnih moti 3° /le dokazuje tisto enoličnosti, ki ^PsIfi-iT de®®dentni plesi zapadno ev-JPle« vf Qarodov. ' Simboličen je tudi ^Wnf>V‘Jac^n^a z molitvijo. Plesalci potov iv, v krogu na tla in pojejo moli-skočiin pozdrav gori Kazbek, na to pa «etv0rtna noge 'n urno 86 razvijo na llega :^° opominjajoči ples, poln strast-življenja. Tukaj ni ples ianji .aruzabne zabave, temveč je zu-^stev nacionalne dušo, pesniških Bam0 umetniške intuicije. No zahteva Sprotnostnemanja’ temveč izvirnost in
Pozno v noč, ko smo so razšli. t*ar Vt.„,.n°č sem sklenil, da napišem F^Rien«10 0 ,nj^. O njih, ki iščejo iz-
ujm, js.1 ISCBJU u,-i °dni *P—domovino na naši svo-3e žalfi*1'	ki se zavedajo,	ka-
vi^ tujo . %r se/ morajo skloniti ki ži^ c®tndi bratsko streho. O °stanek t t na,mi ?u Mku nas ka-drohnp	-l -10 Propadel	—
h»uša obranitfafPia A^ Planetov, ki še popadejo in 1,	z.lv,3eiW da	ne
'Al; .Ali jih bos f°P0t ePkl'ut oplodijo ^'^b boš kednf6 &pr.CjftIn- matu škaf ClXaJa MoskvS;)nP0zdra':i,a- bjeloka-u_-Uo Vudis, Rus«ia?
vovrstna, tega se je zavedala tudi družba sama. Da se je vozilo ž njim par dni bres gumija, pa jo bilo krivo to, da ni bilo kljub vsemu iskanju, mogoče najti drug voz; vse to pa je poslabšala še slaba cesta in dolgotrajno deževje. Družbi pa kljub vsemu hi manjkalo dobre volje in sedaj je otvorila zvezo z novim, brezhibnim vozom, tako da pridejo potniki brez incidentov na za-željeno mesto, ko pa dobi družba koncesijo, bo kupila omnibus, ki bo gotovo ustrezal vsem potrebam.
— Klerikalna lumparija v Vosku. Prejeli smo sledeči popravek: Z ozirom na naš članek od dne 13. maja 1921 Dod zaglavjem: ..Klerikalna lumparija v Vosku pri Sv. Marjeti ob Pesnici* — Vas prosim, da priobčite v smislu § 19 tiskovnega zakona v .Taboru* sledeče:
1.	Ni res, da bi se bil jaz odstranil od kosila z izgovorom, da grem po vino. Res je, da med obedom v obče niti za trenotek nisem zapustil obednice. 2. Isto-tako ni res, d* bi bil jaz odšel od obeda v volilni lokal ter zaprl vrata za seboj, marveč resnica je, da med tem časom nisem bil v volilni sobi ter se tudi nisem vanjo zaprl. 3. Neresnica je tudi, da bi bilo izginilo iz samostojne skrinjice nad polovico krogljic. Vosek-Smarjeta ob Pesnici 24, maja 1921. Ivan Cep, gerent.
— Izpiti za ženska ročna dela in za otroške vrtnarice se vrše na drž. moškem učiteljišču v Mariboru dne 2., 3. in 4. junija t. 1.
— Državnim In zasebnim nameščencem. Med državnimi in zasebnimi nameščenci v Mariboru se je pričel po-kret za vstanovitev zelo potrebnega »Podpornega društva državnih in zasebnih nameščencev v slučaju smrti*, ki bode dajalo članom, oziroma njihovim preostalim podporo v slučaju smrti. V ta namen se vfši V torek 31. t. m. ob 19. uri v dvorani restavracije »Maribor* ustanovno zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1. predlaganje pravil; 2. odgovarjanje na vprašanja in 3. volitev pripravljalnega odbora. Pozivamo tdre^ vse državne in privatne nameščence, da se tega zborovanja polnoštevilno udeleže.
— Orožništvo bodo zopet ojačili Vojaki, ki sedaj službujejo v kadru, bodo rekrutovani in izbrani za orožniške čete, kjer bodo odslužili preostali rok. Vav ta nafiin bo pritegnjenih k orožništvu 2000 mož.
—- O paši po gozdovih. Interesenti in nekateri listi so sklep ministrstva za sume in rude^ z dne 14. t. m. razumeli tako, da je paša dovoljena tudi v mladih gozdih. Tako razumevanje jo popolno ma napačno. Paša jo, ako se prej na znani lastniku gozda in plača pristojbina, dovoljena samo v onih gozdih, o katerih so gozdni strokovnjaki dognali, da so toliko zarasli, da jim živina ne more škodovati. Živina se v nezarasle gozdove ne sme goniti, ker bi napravila veliko škode in bi bilo mnogo gozdov uničenih.
— Izplačevanje 20%nlh državnih bonov. Iz kroga tukajšnjih bank nam poročajo, da banke še do danes nimajo nobenega oficijelnega naročila glede izmenjave 20%nih državnih bonov, vsled česar naj občinstvo počaka, dokler ne izide v dnevnikih oficijelen poziv za predložitev oziroma za izmenjavo omenjenih bonov.
— General Wrangel se bo naselil s svojim štabom v Srijemskih Karlovcih. Okrog 5000 Wranglovih vojakov bo zaposlenih pri gradnji železniške proge Beograd—Djevdjelija.
—	V slnžbi ponesrečila. V sredo zjutraj je v vodovodni napravi Južne 'železnice v Mariboru uslužbeuemu 31 let staremu strojniku Josipu Rechbcrger-ju, stanujočemu v Krčevini štev. 203. zdrobil stroj levo roko. Na mesto nesreče je bila pozvana rešilna postaja, ki je nesrečnežu podelila prvo pomoč ter ga t ^ PreP©ljala v domačo oskrbo. — Istega dne popoldan je zdrobil stroj desno^ roko oO letnemu strojarskemu pomočniku Alojziju Werterju, uslužbeue-mu.v tovarni lierg. Rešilna postaja je .tudi njemu podelila prvo pomoč ter ga prepeljala v javno bolnico.
Mala nezgoda. V sredo okrog poldneva je padla Josipu Markunu, strojevodji .Južne zeleznice z okna neko hiše v severnem delu Glavnega trga, na glavo cvetljcna vaza ler mu prizadela manjše poškodbe ter pokvarila klobuk. Markun je odSel sam na rešilno postajo, kjer so mu rane obvezali. Pregovor, da pride vse dobro od zgoraj, torej ni resničen, v.čusili prido lahko tudi slabo.
Tatvine in prevare. Neža Vezov-nik, prodajalka v trafiki Bele je prijavila, da ji je 24. maja 1.1. nekdo vkradel v mlekarni v Gosposki ulici št. 34 črno ročno torbico, v času, ko je ona samo za trenutek zapustila trgovino. V torbici so je nahajala denarnica z zneskom 1862 K. V mlekarni se je tedaj nahajalo več njej neznanih oseb. Marija Faleš natakarica v gostilni Schein na Vodnikovem trgu je prijavila policiji, da je. prišel k njej neki Franc Šprah, oblečen v obleki fin. stražnika in ji pod pretvezo, da rabi nujno denar v službene svrhe. iz-mamil K r400 in brez sledu izginil. — Sobarica Mlinarič v gostilni Franca Zokalija je prijavila, da je prišel, dne 25. majnika v gostilno neki Milan Perčič,baje trgovec iz Zagreba, velike in močne postave; gostih sivih las z angleško pristriženimi brkami; imel je pana-ma klobuk in siv gumijev plašč, ter prosil za prenočišče. Ko g& je dobil, je naročil, naj ga drugi dan ob 3. uri zjutraj zbudi. Ko ga je pa sobarica prišla ob 3 url zjutraj zbudit, je našla sobo prazno in opazila, da sta s Perčičem iz-gjnili tudi 2 volneni odeji, vredni 3000 K. — Ivan Lebič, 19 let star je svoji ma teri, stanujoči v Krčevini 24. t. m. v-kradel zlato damsko uro vredno 1000 K. Mati ga je prijavila policiji, ki ga je kmalu izsledila in spravila na varno, kjer bo dobil plačilo za prezgodaj pričeto tatovsko obrt.	r
— Nedovoljen povratek'. V noči od 25. na 26. maja je policija aretirala radi vlačuganja in tatvine predkaznovano in izgnano Ano Mejovšek, ki je nepoboljšljiva grešnica. Mejovšek je pristojna v Tatenberg pri Bistrici, kamor se jo bo po prestani kazni zopet odposlalo.
— Izgubljeno in najdeno. Anton Lorber, stanujoč v Plinarski ulici št. 1. je izgubil 21. maja t. 1. rujavo papirna to denarnico z vsebino 80 K. Pošten najditelj naj jo blagoizvoli oddati pri policiji. — Alojzij Hlade, posestnik pH Sv. Križu pri Mariboru je izgubil 25. maja Hf 1., vračajoč ee iz Maribora domov svoj krstni list, ženitovanjsko pogodbo in prodajno pogodbo hiše v Čreš-njevcih pri Sv. Križu, ter 2929 K denarja. Pošten najditelj se prosi,, da navedene predmete proti primerni'nagradi izroči tukajšnji policiji.
— Izgubljena je bila na veseličnem prostoru v vojni realki črna usnjata torbica z denarnico in ključi. Pošten najditelj naj jo izroči v uredništvu našega lista.
— Aretiran tihotapec v Beogradu. V Beogradu so aretirali Mihajla Stano jewskega, trgovca iz Poljske, ki le tihotapil s saharinom. Pri njem so našli 20 kg saharina iz Češkoslovaške. Mestna uprava mu je blago konfiscirala in kaznovala njega s 15 dnevnim zaporom in globo. Aretiranec se je s kaznijo zadovoljil.
— Kneippova stoletnica. Dne 18. t. m. je poteklo sto let, kar se je rodil znameniti borilec za zdravljenje z vodo in zrakom, župnik Kneipp.
— Pokolj v Aleksandriji. V Aleksandriji so napadli domačini Evropejce, pri čemer je bilo 5 Evropejcev mrtvih in 72 ranjenih.
Jugoslovenska Matica.
Mariborska podružnica Jugoslo-venske Matice. Prihodnjo nedeljo dne 29. t. m. se vr5i v Ljubljani prvi pokrajinski zbor in ustanovitev pokrajinskega odbora. V prvem letu svojega obstanka, ko centralizacija še ni bila izpeljana in se je naša podruZnica razvijala bolj avtonomno, je dosegla sledeči razvoj: Najvišja članska številka je 2111. Resničnih članov je 1923, ker se iih je 188 preselilo, umrlo ali izstopilo. Moških je 1505, ženskih 418. Po poklicih se dele približno takole: duhovnikov je 35, častnikov in vojakov 236, državnih uradnikov 486, obrtnikov 119, redarjev 191, finančnih stražnikov %\, orožnikov 9, zemljiških posestnikov 32, delavca 2, profesorjev 39, učiteljev 198, trgovcev 86, zasebnih uradnikov, odvetnikov, notarjev, zdravnikov in njihovih pisaren 100, železničarjev 194, zasebnikov in različnih drugih 138, dijakov 12, društev 5. Jako močno so torej zastopani naši redarji in tudi učiteljstvo je vpisano polnoštevilno. Zelo se odlikujejo državni uradniki in častniki. Med trgovci in obrtniki se nam je po-posrečila še-le v zadnjih časih dobiti večje število članov. Med nižje sloje še nismo mogli prodreti in skrb Matice bo morala biti, da v bodočem ča*u seže med delavstvo in med kmečko prebivalstvo na deželi. Svoj cilj bo do-
seglo še-le, ako ogreje za svoje ideal celotni narod. Nekatera poverjeništva v Mariboru delujejo zelo marljivo in olajšujejo neizmerno delo pisarni. Tako n. pr. fin. urad (poverjenik g. Volčič), davčni urad (poverjenik g. Černe) okrajno dav. oblastvo (g. Ahtig), glavna pošta (g. Gorup), kolodvorska polta (g. Homec), okrajno glavarstvo (g. Zemljič), polic, komisarjat (g. Zemljič), kaznilnica (g. Jakac), glav. kolodvor (gg. Gajšek in Milost), vam. straža (g. Kralji Pri nekaterih oddelkih se še ni posrečilo dobiti dobrih poverjenikov in je pobiranje članarine radi tega otežkočenp. Zlasti imamo težave s sodnijo. Sedaj je prevzela poverjeništvo gdč. Vrtič in iz-vršuje delo z veliko vnemo. Od začetka smo se trudili pridobiti tal na deželi in imamo že nekaj vspehov, dasiravno bi bili lahko veliko večji. Doslej stoji' mo na deželi na sledečih točkah: Pragersko 5, Ruše 7, Slivnica 7, Hoče 10, Kaplja 2, Sv. Trojica 9, Sv. Duh-Fala 7, Rače-Fram-Orehova vas 11, Sv. Jurij ob Pesnici 23, Sv. Marjeta 6, Pobrežje 12, Krčevina 17, Zavrče 15, Limbuš 21,1 Poljčane 7, Slov. Bistrica 62, Studenci 14, Radvanje 15, Marija Snežna 3, S«. Anton 7, Lajtersberg 6, Sv. Peter 11, Karlovac 3, Slavonija 2, Bosna 1. Po poklicih se dele: Učiteljstva 112, drl.’ urad. 23, trgovcev 14, posestnikov 32, društev 2, železničarjev 14, zasebnikov 23, fin. stražnikov 11, obrtnikov 18, žandarjev 11, tovarnar 1, prof. 3, duhovnikov 8, zasebnih uradnikov 10, različnih 1: Na deželi imamo torej pred vsem učiteljstvo, nekaj železničarjev in nekoliko drž. uradnikov, poštarjev itcT Kmetov nimamo še skoraj nit -i-. Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani. Jugoslovanska Ma-tfca ima danes v Sloveniji 50 prav vestno in marljivo delujočih podružnic, a v pripravi za ustanovitev je pa 27 podružnic. Vodstvo teh podružnic je bilo dosedaj poverjeno glavni podružnici Ju-goslovenske Matice v Ljubljani. Glasom pravil pa nastopi po ustanovitvi več podružnic v eni pokrajini na čelo teih podružnicam pokrajinski odbor. ŽatO likvidira v nedeljo dne 29. maja svoje poslovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov pokrajinskega odbora ter stopi na njeno mesto pokrajinski odbor, sestavljen iz zaupnikov cele Slovenije. Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matic« za Slovenijo sestoji iz dveh delov: 1. Zaupno zborovanje delegatov ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Pristop imajo samo oni odposlanci,! ki se izkažejo z izkaznico glavne podružnice. Obravnavalo se bo: Poročilo o podrobnem delovanju Jugoslovenske Matice in o njeni organizaciji; razgovor o sestavi in izvolitvi novega odbora.
Javno zborovanje Jugoslovenske Matice se vrši v veliki dvorani Mestnega doma ob‘14. uri s sledečim dnevriim redom: a) Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vladimirju Ravniharju, b) Poročilo tajnika in poročilo blagajnika glavne podružnice o dosedanjem delovanju, c) Volitev pokrajinskega odbora za Slovenijo. 4. Predlogi in ria* sveti.
P. n. delegatom za pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, ki se vrši v nedeljo dne 29. mija ob 10. url dopoldne v Mestnem domu.
Onim gg. delegatom, ki potujejo v Ljubljano na pokrajinski zbor, naznanjamo, da je dovolila južna železnica 50odstotm popust normalnih voznih listov III. in
II.	razreda osebnih vlakov od vseh postaj do Ljubljane in nazaj in to na ta način, da velja navadna enosmerna vožna kfcrta za vožnjo do Ljubljane in nazaj do vstopne postaje. Delegati se morajo izkazati pri blagajni in v vlaku z izkaznico Jugoslovenske Matice v Ljubljani, katera je bila odposlane vsem podružnicam z okrožnico št, 8.
Naši delegati za pokrajinski zbor
\rU?^^ iVens^e ^a^ce v Mariboru.
Naši delegati gredo v Ljubljano deloma v soboto zvečer, deloma v nedeljo zjutraj z ranim vlakom. Danes zveče* un J® ostanek mariborskih dele-
vora radi	Mat‘Ce	V	Svrho.dogo-
? ii J P0tncsa nast°panja. Kdor bi
stannv^ -am 2eleI iraeti zagotovljene stanovanje, naj sporoči tajništvu Matice.
isu, ki odidejo v nedeljo zjutraj, naj
gredo s kolodvora naravnost k *boro<-
vaniu v Mestni dom.
Kultura 'm umetnost.
x Obrt gospe Warrenove. (O priliki današnje reprize. Dodatek k prvemu Članku.) Shaw*gleda torej na Kitty War-ren kot na sad, ki je moral dozoreti na drevesu, čigar korenine dobivajo sok življenja iz humusa, ki ne nudi pravih, zdravih predpogojev za čisto, brezmadežno rast — Kitty Warren je neizogiben iz-vržek človeške dražbe, koje socijalni ustroj temelji na čisto zagrešenih predpogojih, ki jih pa zna družba maskirati srečno s svojo lažimoralo. Po Shawovem prepričanju Kitty Warrenova niti izvržek ni, temveč zdrav, krepek sad, ki je imel pravico se tako razvijati in si poiskati na oni način najboljših pogojev za svojo rast, ki mu je bil kot edini pri roki. Res je, da bi bila mogla Kitty Warreno-va si služiti kruh tudi na .pošten" način, ili ne bi mogla priti do blagostanja, ki edino daje človeku možnost, da živrčisto tvojemu dobremu instinktu in svoji volj po prostosti, čistoči sledeč. Suženjstvo je človeka nevredno iu dajati svojo lepoto drugim na razpolago, da si delajo z njim dober zaslužek, se pravi, ne imeti spo Stovanja do človeka v samem sebi, *se pravi, prostituirati se za druge in za grešiti obenem po Shawu največji socijalni greh — ostati radovoljno \ uboštvu! Da nam predoči svoje glo-iboko prepričanje o lažnjivem ustroju človeške družbe,1ri opravičuje posamezni individij iti tudi pot gospe Warrenove, posebno živo, je postavil v središče dra me čisto gotov tip takšne ženske. On namreč nikakor ne zagovarja onih žensk, ki so same rade» iz nečistega nagnjenja k takemu življenju, se podale na cesto, dasi so imele take zmožnosti in so živele |V takšnih okolščinah, da bi mogle tudi na drug način živeti v blagostanju in I prostosti. Ne — Kitty Warrenovi ni bila nobena druga pot odprta — in to jo na-pram družbi opravičuje, ko si je na ta svoj aačin vstvarila takšne okolščine, da ji m treba propadati v suženjstvu in revščini in da je mogla svoji hčerki V i v i e nuditi tako dobro vzgojo. Vivie je pri Izpitu na univerzi se kosala celo s tretjim najboljšim. V Vivie si je Shaw zelo spretno vstvaril žarišče, s katerega razsvetljuje precejšnjo omrežje na lažimorali zgrajenega socijalnega ustroja današnje družbe. Vivie je eklatanten primer za Shawovo razkritje, da sloni vsa večinoma tako blesteča stavba človeške družbe na gnilih tramovih. Razkrij podzemlje ponosne tovarne, kjer služi svoj vsakdanji kruh onih 600 deklet, ki kar žare zdravja, ko-jih svežost in čistoča je tako poživljajoča, ki se nosijo tako Čedno in ki si morejo ob zadostnem prostem času privoščiti ■brezskrben sprehod v solnčno naravo, in kaj vidiš — ? Njih plača ne zadošča niti, da bi se pošteno hranile in »pokažejo se gnili tramovi, na katerih sloni socijalni ustroj ponosite tovarne — ta dekleta si služijo oni denar, ki jim omogočuje ono lepo življenje s prodajanjem svojega telesa. Stopi v podzemlje cerkve, svetišča, katerega romajo verna srca — in našel boš tam akte, v katerih so kot zakupci zapisani tudi mnogi »grešniki in col narji!*1 In Vivie? Kako je samozavestna in ponosna na svoj način življenja, skozi katero je bodila vednp vzravnana, brez •uženjstva, z jasnim čelom, čisto r« prosto a Čedno oblečena, z znanjem, ki Si ga je pridobila s pridnim študijem in zatorej je mogla hoditi tako življenje, K«r Ji je njena mati pošiljala denar, ki si ga je zaslužila kot kompanjon umazanega podjetja, kot — direktrisa javnih hiš! Ta njena hčerka• Vivie je tako imeniten človek, da bi bili pripravljeni radi nje odpustiti materi vse. Saj zaničevanja vredna itak ni — ali Čisti ljudje ne morejo takšne ženske trpeti v svoji sredi. Pa ne samo to, da ‘o njen poklic izključuje iz vsake po-ene družbe, njena lastna hčerka se mora od nje s studom odvrniti. Tragični konflikt je vstvarjen na ta način, da se je gospa Kitty izneverila svoji praktični naravi takrat, ko je bila toliko sentimentalna, da je spočela in porodila hčerko. Najboljši sad njenega življenja i* PaC Vtvie a ona jc tudi njena .tragična krivda«. Kajti zato, ker v eno fivljenje veruješ, drugo oa živiš — zato te zaničujem! pravi Vivie. in to razmerje med materjo in hčerjo ne podobi komediio do oesniške umetnine,
it!
kajti v sceni z Vivie gospa Kitty ni več samo zgovorni tolmač naziranj pisatelja Shawa, temveč trpi pred nami kot človek t lastno, težko usodo — je pesniška ustvaritev.	Milan	Skrbinšek.
x Koncert »Svobode«. MariborsKo socialistično kulturno društvo »Svoboda« priredi dne 12. junija dopoldne v kazinski dvorani koncert, pri katerem bosta sodelovala pomožni orkester prof. Kubička ter pevski zbor »Svobode«. — Razen, tega bodo na sporedu tudi recitacije. Cene sedežev bodo skrajno minimalne; sedeži v prvih vrstah bodo stali 12 K, v zadnjih vrstah pa samo 8 K, do-čim bodo stala stojišča le 4 K.
x Nov Intendant zagrebškega gledališča. Na mesto odstopivšega dr. Nikole Andriča je bil imenovan intendantom zagrebškega gledališča znani pisatelj grof. Julije Benešič. Novi intendant je mož širokega svetovnega obzorja. Posebno so mu pri srcu Poljaki. Prevedel je več del Wispianskega, Przybyszevskega, Sienkiewicza itd.
x A. Melik: Jugoslavija, Zemljepisni pregled I. del, »Pota in cilji" 5 in 6 zv. 1921. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. 8°. str. 282. Cena mehko vezani knjigi na finem papirju 60 K, broš. na slabšem papirju 42 K. Poštnina mehko vezani knjigi 3,K, broš. 2 K ne priporočeno. — Ako hočemo svojo državo ljubiti in spoštovati, jo moramo najpreje poznati. Spoznanju,«Jugoslavije bo izvrstno služila knjiga, ki je ravno izšla pod zgoraj navedenim naslovom in ki prinaša natančnen opis naše države v geološkem, goropisnem, hidrografskem klimatičnem, narodostnem in gospo darskem pogledu. S posebno vnemo sta izdelani poglavji o prebivalstvu in narodnem gospodarstvu, ki bosta zani mali najširše sloje, zlasti trgovce in in dustrijalce, za katere je poznanji države največje važnosti. Učiteljem in dijakom je pa knjiga neizčrpen pripomoček pri razlagi oziroma učenju domovino znanstva. Pripomniti je še treba, da obravnava pisatelj tudi jugoslovansko ozemlje izven naše države. Knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ulica 6.
x Petnajsta obletnica smrti Henrika Ibsena. V pondeljek 23. t. m. je poteklo 15 let, kar je zatisnil oči veliki Norvežan svetovnoznani dramatik Henrik Ibsen Dasiravno je bil njegov začetek skromen je bil njegov pogreb tako veličasten, ka kor veli častne j šega še skoro ni dožive Igak drug pisatelj. Za njim je žalovala vsa Ncrveška, a žaloval je tudi ostal: kulturni svet. Danes, po 15 letih, stoji na njegovem grobu — ne spomenjk -» ampak obelisk, ki kaže, da sniva pod njim mož, -ki je stal v življenju osamljen, je vendar dal življenje neštetim. x Josip Suchy: Uvod v bnddbizem, Strani 32 v osmerskem formatu. Ljub ljana 1921. Samozaložba. Cena! »V zadnjem času se je zanimanje za budd-hizem tako povzdignilo, da je skromen oris brezdvomno postal potreben — tudi za nas Slovence« pravi pisatelj i predgovoru in to mu popolnoma potrdi mo. Zato upamo, da bo smel začetek, kajti po uvodu bomo dobili tudi še jedro, imel vsaj toliko uspeha, da bo naša inteligenca pridno segla po tej knjigi, ki se naroča direktno pri pisatelju (Ljubljana, Knafljeva ul. IS.) ali pa pri knjigarnah.
x Zrnje. Izšla je 24 številka s sledečo vsebino t Oskar Wilde — Al. Benko-, vič: Sphins. (Dalje.) — Hinko Nnčič Irma Polakova. Antun Ivanovič —. Mecger: Sophus Michaeli«. — H. Dru-zovi<5:	Zgodovina	muzikalnih	instru-
mentov. — Dr. Ivan Lah: Vprašanje malih odrov. — »Hlahol« v Mariboru.
—Ptujski dijaki v mariborskem gledališču. — Tteportoire. — Iz gledališke pisarne in iz uredništva.
Sloven. narodno gledališče.
Repertolre bodočih dni:
V petek 27.: ,Obrt gospe Warrenove*. Ab. C—35.
V soboto 28.: „Nioba*, Izv. abon.
V nedeljo 29.: ,Ekvinocijo“. Gostuje gospa Danilova. Izv. abon.
V pondeljek 30,: ,Tiha sreča". Gostovanje v Ptuju.
Gospodarstvo.
Borza 25. maja.
C uri h:	Berlin 9-25, New York
557, London 22-14, Pariz 48-35, Milan 30‘62, Praga 8-25, Budimpešta 2.50, Zagreb 4.50, Varšava 0.60, Dunaj 1.375, avstrijske žigosane krone 1.02.
Zagreb: Berlin 205-^-208, Italija 685—688, London 495—500, New York 124—125, Pariz 1065-1070, Praga 185 do 185, Švica 2240—0. Valute: Ameriški dolarji123-50—124‘50, avstrijske krone 22-50—23, carski rublji 60—65, ■češko-slovaške krone 190—0, francoski franki 1015—>0, napoleondorji 418—422, nemške marke 210—215, romunski leji 218—222, souvereigni 255, italij. lire 670—675, turške lire 480.
Dunaj: Ameriški dolarji 564—568» nemške marke 954—960, angleški funti 2240—2260, francoski franki 4905 do 4945, italijanske lire 3085—3105, jugoslovanske dinarji 1801—1821, poljske marke 59-50—61 50, švicarski franki 10.162-50—10.212-50,češkoslovaškekrone 845-50—850-50, madžarske krone 314-50 do 317-50.
od
l Mariborski trg. sejmsko poročilo 24. t. m.: Prignalo se.je: 12 konje,
4 bike, 87 volov, 209 krav in 15 telet Skupaj 327 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile z* 1 kg žive teže sledeče: Debeli voli 17 do 24 K, poldebeli voli 16 do 17 K, plemenski voli 14 do 15 K, biki « klanje K 11-50, klavne krave debele H do 18 K, plemenske krave 12 do 15 Ki molzne krave 16 do 18 K, breje krav« 16 do 18 K, mlada živina 12 do 17 K, teleta 16 do 17 K, krave za klobasarje 1 kg žive teže od 7 do 10 K. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 ^ 27 K, II. vrste 25 K; meso od bikov, krav, telic 24 K; telečje meso I. vrste 25 K, II. vrste 23 K; svinjsko meso sveže 32 K.
g Kriza madžarske Industrije. Mad‘ žarska industrija se nahaja v krizi* kakršne ni bilo od 1. 1867. Železna industrija je skrčila svoj obrat na lob industrija strojev na 48%. industrij* stekla na 25%, tovarne papirje na 45 /o» predilnice na 25%. Cene pozameznin vrst blaga pa kljub temu padajo, »er se zboljšuje madžarska valuta. V n*‘ drobni prodaji so padle cene povprecn® za 25%. v prodaji na veliko za 40 60%. Madžarski ^vozniki dobe Prl 1.' lijanskih, francoskih, angleških » švicarskih tvrdkah na priporočilo zemskega konzula zadosten kredit, oa lahko uvažajo izdelke vseh vrst.
NfMIIIMMH1 Ne pozabi naročnine! 9®®®»®!® 31 »•••©•
Glavni urednik: RadlvoJ Rehar* Odgovorni urednik: Fran V o g 1 afc
7
Mala oznanila.
Dva natakarska valenca
(pikolo), dobrih starSev, k imata priložnost prenočevati pri svojcih, se sprejmeta. Kavarna »Meran« Maribor.	711
KlJuZavniZarskl pomočnik, 19 let star, vešč svo jega poklica, išče namešče nje v M8riboru. Naslov pove upravništvo.	715	3—l
Brivski pomočnik, 20 le
star, veSč svojega poklica išče namefičenje v	Mari
boru. Naslov se izve v upjavništvu.	714	3—
Radi pomanjkanja pra štora se proda velika mi za, razna obleka in posoda. Aleksandrova cesta 55, I ndstr., vrata 4.	71
Odvetniška pisarna V Mariboru išfie solicitatorja, najrajše penz. sodnega uradnika. Ponudbe na upravo „Tabora“ pod St 703.	703	3—2
Dobro ohranjeno moftko kolo se jako poceni proda. VpraSa se v Cankaijevi ulioi St 1 pri hišniku,
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja o priliki težke izgube, ki nas je zadela, izrekamo tem potom najiskranejšo zahvalo.
718	Rodbina	Pelko.
Prodaja
Graščina Arvei y Arveru (Amfels) proda evoj« t Spodnji Kaplji, obsegajoče 26 ha, ter gozdova v Gornje® obsegajoče 17 h«. Ponudbe naj se polijejo na upraviUljrt*0 P j Sčine Arvež v Arvežu (Amfels), republika Avstrija.
Trgov, hiša
enonadstropna, v najprometnejši ulici Maribora, se pod lastno ceno proda. Stanovanje in drugi prostori se takoj po kupni pogodbi izpraznijo. Natančnejša pojasnila daje lastnik v Slovenski ulici št. 20, Maribor.	710
Dokazano dobro idoča
drogerija
združena z damskim in moškip salonom za friziranje, sestoji® ^ treh prostorov v večjem J»es^ Vojvodine, na ogalu dveh ulic, se takoj proda ali odstopaj Ponudbe na upravo „Tabora“ P° štev. 699.	«9»	^
Sokolstvo.
o Podpore za sokolske zlete. Miniatr-stvo prosvete je odredilo, da se vsem sokolskim organizacijam, kadar prire-de župne'zlete, podeli 500 dinarjev podpore. S tem je prosvetno ministrstvo na najlefaBi nafiin pokazalo, da se zaveda velike narodne in kulturne važnosti Sokolstva.
Zahtevajte v osah go*
stiim „‘®ahof<\
KNJIGOVEZNICA
MARIBORSKE TISKARNEJ*
KI JE NAJMODERNEJŠE UREJENA, SE
PRIPOROČA CENJENEMU OBČINSTVU^
OBLASTVOM IN URADOM. PREVZEMA
VSA V KNJIGOVEŠKO STROKO SPAOA JO^A DELA.
IZVRŠBA SOLIDNA I CENE ZMERNE I
Ustnik in izdajatelj: Konzorcij Tabor*. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.