Posamezne Stevflkes N ava4ne Din *—"75, ob nedeljah Din 1*—« »TABOR* izhaja viak Ain, reivea nedelje in praznikov, ob 18. vri s datumom naslednjega dne ter eten« mcaceno po poeti D 19*—, za m c** »emztvo D 18’—, doetavljcn n« doza D 11*—, aa izkaznice D 10'—.. ineeroli po domovom. Naroča »e pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva vKoa ikv.i. Naslov PoUfilfiis felalšM 'iTgfofdtikit?« Cena danafnie štev- 1 0in. TABOR Posamezne StevOkes Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—% UREDNIŠTVO » uhaja * Utri-boru, Jnroioevv |1, tt* 4 L nadstropje- Telefov ioterurb- it. 276» UPRAVA M nahaja • Jurčičevi utici H. < pritličje desno. Telefon H- 24. — SHS postaoockovmi •n Sun »Uv. U .787. Hm Mretil« brc« ekmmrja m mm vrin- RekopiM en iw vvadai*- Maribor, četrtek 1. oktobra 1925. tMMKtiaam^vMaaraaBai - - ITI . BORZAH CURIH, (Avala) 30. septembra. (Tzv.) Pariz 24.51, Beograd 9.2h,Xondon 25.09% Berlin 133.30, Praga 15.35, '-'Milan 21.05 Newyorfc 518.10, Rimaj 73.10, ' Brussel 22.70, Budimpešta 0.00720. Slavnostni dnevi v Splitu. Sprejem kraljevo dvojice. — Kralj se vrača v Beograd iz, političnih vzrokov. Odklonjeno spremstvo italijanske mornarice SPLIT, 30. sept. Včeraj ‘dopoldne ob 11. uri je prispela kraljeva dvojica na Parniku Raracjjordje« v Spl it. Veg ti-^Ejava množica je priredila kralju mieasten sprejem. Zvočer je ‘bila bak-,iai(ja. katere se jo udeležilo nad 20.000 eui. Na molu, kjer je bil usidran kra-v"0v’ Parnik, se jo zbrala ogromna mno-ica ljudi, ki je prirejala kralju več ko .url navdušene ovacijo. Kralj se je za-Vali] množici za prisrčen sprejem, s ka-ja izrazila zvestobo In udanost. je, da lathiko pozdravi vrle Da.l-,j ^Unce, ki po bili do danes in ostanejo j® v naprej zvesti čuvarji našega .Ta-,raUa, Nato je vzkliknil: »Bodite zvesti * varni bo vsa ujedinjena domovina!« ^ Danes dopoldne ob 9. url se je vršila 1 * , a v°ia-®ka parada, katere se je udo-k , ,. Pp^a'dija,, gardna divizija in 8 haterij artilerije. Ob H11. uri je sprejemal kralj razne d epu taci j e in zastopnike društev v svečani avdtjenoi. Jutri ; —c Bolagrska politika pred dunajskim sodiščem. . Današnja razprava zoper Mencio Car-nicin. JHJNAJ, 30. septembra. Pri današnji *3aetni_ razpravi zoper atontatorko na oditolja makedonskih avtonomistov ’ t odo ra Panico, eksponentko sedanjega • “Qlg-ar»kega vež lin a Menoto Oarnlcin, je JjTedla policija .stroge varnostne me/re. Pfl 9. do ml, uro je policija preiskova-vse prisotno osebe, nimajo li orožja ?r' sebi. Preiskovali so moške posebej jn ženske poseboj. Šele ob 11. uri sc je Ja’>ko pričelo zasliševanje. Atontatorko ?° Prinesli v eodno dvorano na pošiljki, "°r jo v zadnjem stadiju tuberkulozo ‘govarjalo, jo v slabi nemščini in izja- grc kralj v lov na Marijan. Po lovu ob 10. uri bo odpotoval kcal j z 'ladjo v Šibenik kamor prispe ob treh popoldan. Pne 2. okt. odpotuje kraljeva dvojica nazaj v Beograd. SPLIT, 30. sept. Radi -skrajšanja kraljevega potnega programa je bil danes izdan sledeči komunilce: Na.Jeljo članov kraljevske vlade, ki so spremljali Veli čanstvi na potovanju, je bil izpremen Jon program radi važnih državnih poslov že v Tivtu, vsled česar kralj ne oh išče celinskih in severnih mest v Dal maciji in Primorju. SPLIT, 30. septembra..Iz Kadra jo do šlo dan as poroči in. da :ie v zadarski luki usidran dol itali jnnslke nftarnarice pod povoljistvom' nekega admirala. Admiral je v imenu italijanske vlade sporočil kralju, da se želi italijanska mornarica pridružiti kraljevemu spremstvu med vožnjo po Jadranu. Kralj je ponudbo odklonil in se prisrčno zahvalil. vila, da je ro/marnska državljanka. Ob uri, ko odpošiljamo td"biq:ojav'ko, sc čita obtožnica. Za proces jo opaziti veliko zanimanja. Navzoči so razen domačih še bolgarski, jugoslovanski in romunski časnikarji. Iz Bolgarije je prispel med drugimi tudi znani general Protogerov. Komunistično tipanje v Franclji. PARIZ, 29. sept. Komunistična stranka in komunistična strokovna zveza bosta priredili začetkom oktobra 24 ur trajajočo splošno stavko, ki so bo izvedla po vsej Franciji, Ta stavka bo nekaka demonstracija, ki naj pokaže, k-ako močan je komunizem na Francoskem. Komunistična nevarnost na Medžarskem ? Maribor, 29. septembra. Zadnjo dni so se razširile iz Rudim-neste silno alarmantne vesti. Tnnnošnja bo.icija, ki sicer prekaša vse policije na •»■etn v iznajdljivosti, kadar zmanjkajo ‘ffiSlr .rl , *a hoj piroti opoziciji, je rom '.osežno komunistično zu- rd,vč- a'K0SS1’ ■ Kuhn in razui drugi Dim -Dujil-ci, so bUi dobro poskriti na v„ ^ in v Bmdlanpeštl ter so plolj re-^'^'i.ionarno pajčevino Qko-li uboge d-°rtyjevo muhe. Sovjetska Rusija jih “e znlagalu B težkimi milijoni. Dolgo ča-»a so že predli rdeči pajki in vsevidna Madžarska policija- ni ničesar opazila. Aenadoma — v času, ko se je ITortyjev ^ežim nekoliko zamajal pod koncentričnim ognje,m opozicije in Ko se jo poostrila .inozemiska kontrola nad tajnim tnud--arskian oboroiovanjem — P a so je raz- P Tlm-tto 0 ko'Wiunis‘ti že docela za-pred-knr brne]to ^AUVIo! In hrzojavne žice so to/o J ,Ktjrašnib vosti, madžarsko atoin lrLtoto d+en’lI1«uml kot komuniste ah ki Julijo to slnboist, jn j^ijo SHugace kot Horty36vi mn f . . , - t«- '"."J' , Er'Sl » . Shpravljalo: madžarski ,H,tn-auii mir j® ogrožen, treba je povišu(j lovilo vi ž^fltva Itj orozmstva, zatreti ouczicii,,. ”alne liste, rešiti 'srednjo Evropo in ves ,abad pired novim1 kužnim snezdi&-med reakcijo in napredkom, med' demokracijo in diktaturo Hortyjove skupine, predstavljajoče interes neznatne manjšino veleposestnikov, bogatašev in oficirjev. Ve« bav-bav s komun ni zrnom’ je v Iloa-tv.ieviii u-stih laž, ki ima dobro proračun jen namen; potisniti k tlom domače napredne žlvlje in si izsiliti večjo svobodo v oboroževanju. Madžarski režim' hoče posnemati bolgarskega, ker so mu celo stare Metamiehove metode in današnja fadletovska sredstva preblaga! Tako je razumeti alamantne vesti iz Budimpešte 1 —ob. Dnevna kronika — Radi pretrganih telefonskih zvez so izostala današnja irajnovejSa poročila iz Beograd«. — Uradni list z dne 26. septembra pri n n'5 a poleg pravilnika o študijah državnih štipendistov v inozemstvu odločbo o znižanju minimalnih stopenj carrine iu uvozne tarife z navodili vred, n.a kar posebej opozarjamo naše gospodarske kroge, — V- tej številki sta tudi kon lcurzna oklica o imovini Mateja Zorka, trgovca v Št.'Jurju ob juž. žal. in Leopolda Trobevžika, trgovca na Blanci pri Sevnici, mariborska podružnica Prve hrv. štcdionice pa objavlja seznam vlog, pri katerih sc bo a 1. oktobrom znižala Obrestna mera. — Radič na potu v Zagreb? Z napovedanim Radijevim potovanjem v Pariz ne bo nič, §e manj pa seve s potovanjem v Ameriko. Radič je izjavil, da se bo vrnil po najkrajši poti v Zagreb, da bo lahko pojasnil svoje ženevske grehe. — Vsekakor je s svojimi govorniškimi na stopi v Švici zelo škodoval radiejevski stvari in že se napovedujejo težike posledice to klepetavosti.. Radie. ki zna citirati v sanskritu. bi lahko posnal tudi znan latinski rek: Sl taouisses... — Vprašanje zaposlitve inozemskih delavcev v Jugoslaviji. Kakor smo že poročali, so inozemski poslaniki in kou zuli intervenirali pri (ministrstvu zunanjih del radi izgona inozemskih državljanov, ki so zaposleni pri naših podjetjih in so zagrozili z represalijami. — Ministrstvo zunanjih zadev je nato interveniralo pri notranjem in socialnem ministrstvu. Predvčerajšnjim se je vršila. medministrska' konferenca, ki je sklenila, da se izgon ustavi in da se delavcem. ki so že zaposleni pri podjetjih, ne bo delalo težav. — Bogata beračico. V Subotici je nedavno umrla 841oina beračica G rodi d. Živci« je v velikem1 uboštvu. V njeni postelji pa so našli skritih 80 starih av-stro-ogrskih bankovcev po 1000 krop. — Starka jih ni znmenjata z novimi in je še vodno skrbno čuvala svoj skrit zaklad. • — Podružnici CMD v Ptuju priredite v nedeljo dne 4. vinotoka ob 3. uri pop. na javnem trgu prod mestnim magistratom tombolo, čisti dobiček je namenjen za šolsko deeo in mostne reveže Ob-2. mri pop. začno ovirati na trgu pred magistratom- mestna-godba. Ker je ta tomhola poertnla tokom let nekaka potreba naših.meščanov In okoličanov ni dvoma o veliki udeležbi. Ob slabem vremenu se bo vršila .tombola v društvenem danru ob isti uri. Karte se bodo Leto: VI. — Številka: 222. prodajalo v predprodaji. Odbor podruž-* nic CMD, ; — Kako je sedaj v Radgoni. Pdšejoe nam iz Gornje Radgone: Za elučai, dat se bodo zbog ujedinjenja Nemčije in Avstrije znova urejevale naše meje, ne sunemo pozabiti tudi na Radgono, ki s« jo diplomatje v zadnjem/ trenutku pred po'dpisom mirovne pogodbe vrinili kakor klin v jugoslovansko državno o-zernlje. Če bi bila Radgona ostala jugoslovanska, 'bi bila kljub svojemu na vi* dez nemškemu znača ju dane« že po ve*' liki večini slovenska, saj tvorijo gro« njenega prebivalstva trgovci in obrtniki, ki so večjidel slovenskega rodu in pa državni uradniki. Danes se Radgona solnči pod županovanjem' svojega »odrešitelja.« dr. Kamnikarja in njegovega oprode fabrlkanta Klenovška! (Kleinosoheg se podpisuje saim, v resnici pa prihaja njegovo ime od slov. besedo klen, ne od nemško Klein, o čemur priča n en eniška končnica). Drugače pa je Radgona danes brezpomembno me* steče, ki ne bi v Avstriji čisto nič pomenilo, če ne bi prihajali Gradčani tuin-t',im na mejo heilat. kor domačini vsega ne »mo/rejo. Sicer pa radgonski špisar zahaja pridno čez mejo, kakor naši Gornjeradgončani k njemu; vzlic Izzivalnim paradam, ki jih inscenira dr. Kamnikar v svojo čast in slavo, vlad« med ljudmi pravi »Bu/rgfrieden«. Opaziti je, da je povprečen Radgončan celo dovzeten za »zaslužno« obmejno delo: za tihotapstvo. Tihotapijo še vedno zelo veliko, zlasti naše monopolske predmete. Vžigalice gredo kljub vsej pozornosti obmejnih organov v veliki množini čez mejo. Rad.gonsk* tihotapci upa jo, da bodo lahko dobili tudi še etikete naših tovarn — potepi bodo kupčije še večje. — Mnogo tihotapijo tudi saharin in cigaretni papir. Tako tedaj /mnogo Radgončanov še vedno živi na račun preklicanih Jugoslovanov, ki jih dr. Kamnikar videti ne more. V osmih dneh okoli sveta? Novi mednarodni letalski načrti. ~ Niti ponesrečeni Amiundsena poletna severni tečaj, niti žalostna usoda »Sho-nandoaha« nista odvrnili strokovnjakov na letalskem polju od njihovih smodih načrtov. Obetajo nam, da bomo že v bližnji bodočnosti potovali okrog sveta snimo 8-.14 dni. Amerikanska »Air Service Comp.« namerava vzpostavita redno zračno zvezo med Ne\vyorkom in San Franci,sikom. Anglija skuša uresničiti načrt zračne zveze London—Newyork in’ London—Bagdad—Bom'hay — Singapore. Obstoja tudi možnost prekoafrlške linije do Captavna. V Nemčiji zamišljajo zračno, zvezo a cepelinoviml zrakoplovi med Nemčijo in Newyorkom in Parizom. Madridom in Babi jo. Načrti, ki skušajo skrajšati zračno črfo s poletom preko tečajev, postajajo vedno aktualnejši. Razdalje, ki tflo« ločijo danes, bi se znatno skrajšale. Tako n. pr.: danes v kn> čez pol Tjondon—Tokio 17.700 8.000, Newyork—Leningrad 8.700 6,000, Ncwyork—Tokio 15.000 10-500, No wyork—gingapore 21.000 12.900. Zanimiv je načrt kapitana W, Brun-sa, ki je zamislil črto: Amsterdam, Leningrad. Arhangelsk, zali V Diokson, Bu-Jan, Nom«, Alonti. Tu bi so linija delil« v dve, katerih ona bi vodila v San Frančiško, n. druga v Yokohnmo, Tako bi vožnja iz Berlina v San Frančiško, ki traja, dianes 10 dni in 11 ur, trajala samo 5—6 dni. Izvedba t«h' »visokoletečih'« načrtov zavisi predvsem o uspehih preiskovanja arktičnega ozemlja. _ Pripravljajo novo polarno ekspedicijo, ki jo bo vodil najbrž Fritjof Nan-sen. ki je predsednik pred kratkem -ustanovljenega dTuštva zn raziskovanje polarnih krajev zemcLhke oble. Ekspedicija bo potovala z zrakoplovom, ki bo imel prostora zn približno 59 ljudi itfza celokupno znanstveno opremo. Računajo, d n bo ime] do 155.900 m* prostornin« in 3000 ITT1 Uresničen le toK cačrtov pre-nn.šč»rtr-- tosU- »P. I? - Stran & 'E**-' ■**- •1 A B O K« vV Mariboru, due 1. ujiiubra it-.a /UKNO ZA PLAŠČE, RAGLANE, SUKNJE V VSEH MODNIH BARVAH JESENSKE NOVOSTI 178? v original angleikem suknu v veliki Izbiri aa kupi najceneje pri FRANC MASTEH, maribor, glavni trg 16 Tisk in naše javno življenje. Povodom novinarskega 'kongresa v Skopi ju je prinesi® beograjska, »Politika« lepo raamotnivanje, iz katerega posnamemo: »Ko je bilo v Evropi šeist velesil, so trdili o tisku, da je sedma. Ali se lahko trdi to o tislku tudi dandanašnji! Kljub zunanjemu videzu — do. Lahiko se govori, kajti imamo velesile, ki so bile potolčene. Zakaj če je velesila potolčena, 'se ni uničena. Tudi ti »k je moral prebiti težke udiaree, toda uničen ni. Ni je moči, pa najsi bo še talko velika, ki bi mogla tisk uničiti. V boju s tiskom ni noben režiimi zmagal definitivno in do cela. Lahko se ga je zvezalo na sto razil ion ih načinov, vedno je imel dovolj •duha in dovolj etniisl«!, da je našel sto in prvi način, toda zmirom onega, ki se ga režim1 ni. domislil. In tako je tisk bil vedno oni, ki se je zadnji smejal tudi režimu. • Tudi danes pravijo, da je tiskovna svoboda u mr tal Trde, da je umrla v (Italiji, na Madžarskem, y Bolgariji, da izumira na Grškoni, dia je v Rusiji že 'zdavnaj ni več in da je bila tudi pri nas 'težko ran jena. Vendar pa se tudi v teh ordentalnih deželah — orientailnih po svojih današnjih državnikih — tiisik koli ikor toliko drži. Težko in trudoma, ali drži se. Tudi tu se vsak dan bolj jasno kaže vsa brezuspešno«t in tudi škodljivost boja proti ti siku. Tudi v man je urejenih razmerah kakor so v tem našem Orijentu, nudi tisk vendarle več koristi Ikot škode. To je ono, kar pogosto pozabimo, zlasti še v trenutkih, ko se nekoliko bolj pokažejo slabo strani tiska zakaj tudi tisk ima slabe strani. V teh trenutkih izgube slabši politiki in slabši državniki duševno ravnovesje, osebni strankarski moment izrine državnega, najjasnejši nazori se skalijo in — u dari se po tisku. Toda tudi v takih izjemnih časih je boljše, če se žolč prosto izlije nego da se zbira v notranjosti. Do katere mero se mu sme pustiti, da me prosto razliva in kedaj se mu mora zapreti, da se mirno zbira v duši in v srcu katerega narodia; to je umetnost, ki pa je ne moremo pričakovati od fašiste vekih režimov Italije, Bolgarske in Grčije — lahko pa bi jo pričakovali od demokratičnega režirala. V teh državah se je iz preganjanja tiska izcimilo preganjanje demokracije in to je bilo razumljivo. Treba pa je Vse storili, da ne bo preganjanje tiska: predhodnik preganjanju demokrate! je. In pratv to jte dane« velika naloga tiska. Zlasti še našega. Tudi naš je pretrpel težak, po našemi naj iskrenejšem mnenju nezaslužen udarec, čeprav se teža tega udarca sedaj še no čuti. Če bodo ostala naša sodišča na višini predvojnih, tedaj ne bo neznosen. Režim' — in to leži že v naturi vsakega režima — je hotel pomoči samemu sebi. Sodišča pa morajo pomoči dpžavi, ne režimu. In pomagala ji bo- do tako, če bodo pomagala tisku. Ne sme jo dopustiti, da bi se napad na svoboden tisk izprevrgel v napad na demokracijo v naši deželi. Preverjeni suno, da tega tudi ne bodo dopustila. Dopustila pa ne bodo saimo tedaj, če bo ostal naš tisk na dostojni višini. Če ne bo tisk sam branil svojega dostojanstva, tedaj ga tudi sodišča ne bodo obranila in ne bodo mogla obraniti. In tisk ga je do sihdob slabo branil in slabo varoval — to priznamo odkrito. In v- tem' je eden izmed vzrokov, da je napad na tisk uspel tako lahko.« Tako piše »Politika«. Besede, o katerih se nam je zdelo, da so vredne slovenske reprodukcije. —ob. Naši invalidi in manifestacije za Koroško. Glavni odbor ZSV, javlja svojim ola nam: Vojni tovariši! 'Kadarkoli zapoje pri Gospej sveti zvon, tedaj se dvigne na tisočerih nevidnih krilih glas in gre preko Korotana, -gre ter tožk moli prosi, upa: »Najdov bi jo še, mamico mojo, pa 'b’spevlov spet: haji, hajo!« Tovariši! Moll akord i druge kitice te znane pesmi: »vse drugače je, več ni miatmlce« se prej ali slej morajo spremeniti v radostni sozvok gosposvetskih zvonov, ki naj javijo no poslednje ure, miarveč uro vstajenja našemu Korotanu. »Najdov bi jo še« le z našo pomočjo bratje! Zato na plan! Jugoslovanska Matica Vas 'kliče! Kjerkoli bo ona prirejala Koroški diau, tovariši iz vojne, radevolje sodelujte, pomagajte! Prvikrat Vam' Vaš centralni odbor naravnost veleva: če drugače ne, vsaj udeležite se vsi do zadnjega moža vsepovsod vseh koroških dnovov in dejansko pomagajte, da čimprejo najde Korotan mamico svojo; skupno Jugoslavijo, milo nam Slovenijo! Mariborske vesti Morita. 30. leptembn 19S5 Deževni jesenski dnevi. Oktober prihaja zavit v meglo in dež. Zoprna mokrota se cedi z vsega, kar pogledaš; z drevja, s streh, z dežnikov, z ljudi. V tem ozračju se zdi Svet mrk in žalosten kakor bolnica ali ječa. Drevje v alejah stoji, resignirano kakor vojaška četa, ki čaka svojo usodo. Orumenelo je listje; še nekaj dni dežja in nekaj ledenih nočnih dihov, pa bo padlo letos poprej ko druga leta. V parku je razpoloženje enako, še cveto cvetlice — ali nihče se ne zmeni zanje. Zakaj nad njimi vise rumene krpe listja in — hlad' in vlaga gomazita Človeku po životu. Lisje žuti vede po drve£u, Lisje žuto dole veče pada — Zelenoga više ja nikoda Videt ne ben redakcijski odbor. Avtorji se naP^ šajo, da jih oiddajo faktorju. Maribor*«® tiskarne g. Strešniku (Jurčičeva ni- lini Podaljšanje gledališkega abon©a* na. Ker je zanimanje za gledališki aboo* ma še vedno zelo živahno in je tudi “ nekaj parternih in ložnih sedežev p01 razpolago, se je gled. uprava odioču® podaljšati gledališki abonma do vključno sobote, dne 3. oktab. Prijave za abonma sprejema dnevna gledališka blagajna od 9.—12.30 in od 13,—-17 ure Telefon 382. im' Prihodnja predavanja »Higijen« skega tečaja« so bodo vršila po sledečem' redu; 2. oktobra dr. Jurečko: Kako ostanem zdrav (film); 5. oktobra: dr, Jurečko: Fizikalna higijena; 7. oktobra! dr. Šarič, Alkoholizem1 (skiop. slike); 9-oktobra: dir. Robič: Spolne bolezni (z* moške); 12. oktobra: dr. Robič: Spol n® 'bolezni (zai ženisike); 14. oktobra: dr. »a-rič, Tuberkuloza (film); 16. oktobra: drv Jurečko, Splošna higijena (film); '"j oktobra ga dT. Kukovec, Hilgijena ' ne; 21. oktobra: dr. Toplak, ITigijen^ otroka; 23. oktobra: dir. Černič, Prva poj moč ob nezgodah; 26. oktobra (zakljnj čok) dr. Jurečko, Zdravstvena zakone daja. m' Hrvatsld planine! na Poharju. K* kor smo že poročali, bo prispela v sob ob na Pohorje večja skupina hrvateki® planincev iz Zagreba. Zagrebški listi zabeležili, da vlada za Izlet lepo zanima-* nje in če bo vreme količkaj ugodno, bH nto videli v soboto in v nedeljo na naj šem Pohorju veliko zagrebških pl amin-J cev In planink. Bilo bi tedaj žele*’, ® , mariborski planinci ne bi ostali d0,T®j Naj pokažejo s svojo navzočnostjo j vatskim gostom dolžno pozornost! Ugotovili smo že razvesel jivo dejstvo, da S® v zadnjem' času osoblto Zagrebčani zelo zanimajo za Pohorje. Ta poset bo viden znak ožjih vezi, ki so nastale med zagrebškimi in mariborskimi planinci, zato tudi naša' javnost pričakuje, da bodo mariborski planinci svoje zagrebške tovariše lepo sprejeli na našem P®* h or ju! iMax Meti; Igra apostolov. V soboto dne 3. oktobra 1926. prireda Zveza kulturnih društev za mariborsko oblast v Narodnem domu y Mariboru ob 7. uri zvečer umetnostno zabavni večer. Na tem. večeru bo poleg Glasbene Matice, Sokolskega orkestra, »Drave« in »Jadrana« sodelovalo tudi mariborsko Narodno gledališče. Uprizorilo bo Max Mftll-ovo dramatsko pesnitev: »Igro apo stolov« ali »Izpreobrnitev roparjev«. To lepote, miline in besed bogato pesnitev so z velikim uspehom igrali letos v dneh 25. in 28. avgusta na slavnostnih prireditvah v Salzburgu. V Mariibom v Narodnem dotnu bo režiral »Igro apostolov« naš priznani odlični režiser g. Valo Bratina, igrali pa bodo naši najboljši igralci: gdč. Kraljeva in gg. Pirnat, Rasberger in Železnik. — Ker »Igra apostolov« obravnava nekatere zgodbe iz Svetega pisma, zahteva posebne poglobitve tako od i-gralcev kakor od občinstva. Treba je, da jih prevzame duh one dobe, ko so hodili po svetu Zveličar in apostoli. Preden' se začne uprizoritev, stopi pred zastor star človek in pove, da sc igra imenuje po dvanajstih apostolih, ki so z zgledom in naukom ustanovili in širili božje kraljestvo. Ustanovili »o ga, toda kje je! Nikjer ga ne najdemo, nikjer ne vidimo znamenja in kje je kralj! — Pa pravi daljo starček, da smo sami krivi, če ničesar ne vidimo, ker se potapljale*) v grehih. Ali, kdor h#Š0 j® zna gle-, dati, vidi le majhno lučico, ki svetlo gori — in če ne drugod jo vidi v očeh — otroka. Kdor čaka, hrepeni in veruje, vidi in doživi. Da pa nas ne bi te njegove svete besede preveč razžalostile, nam pove starček, da bodo zaigrali tolažilno primero, v kateri je on dedek, nastopa pa še njegova mlada vnukinja in dva tuja gosta. A'ko nam ho ugajalo, si zapomnimo in vzemimo s seboj; ne smemo pa vprašati, kdaj je to bilo. Bilo je pač v človeških časih. In človek je sicer neznaten', ali njegovo srce je nepojmljivo. Zastor se dvigne in četverica ljudi odigra »Igro apostolov« nekega zimskega večera v siromašni kmetski izbi. V samotni koči v še bolj samotni Soteski' sta živela dedek in' njegova 141etna vnukinja Magdalena. Magdalena najrajši čita zgodbe iz Svetega pisma. Znova in^ znova jih prebira- Črke, ki se jih je v šoli bala kakor pošasti, ji sedaj odkrivajo neizmerno lepoto. Vsa živi v svetem pismu in najrajši govori z de-dekom o Zveličarju in apostolih. Kako lepo bi bilo, če bi se tudi danes še tako godilo in bi hodili Zveličar in apostoli po svetu nne bi prišli tudi k jima v kočico. Dedek hi ne bil s tem prav zadovoljen, preudaren je in premišlja, s čiim bi jim postregli. A Magdalena bi jim dala vse: »kuhala bi žgancev h kavi in še jajčno jed po vrhu. Po nekem' takem razgovoru vstopita v sabo dva apostola Petru« in1 Johannes in prosita1 za prenočišče. Zgrešila sta in Magdalenina lučka ju je privedla v kočo. Prav aa prae-i iu ima za apostola 1« Magdalena, ki živi vsa v Svetem pismu ; iz njunega razgovora, ko sta sama, spoznamo, da sta roparja, ki sta prišla, da kočo okradeta in prebivalce pobijeta. Dedu pa se predstavita kot zdravnika, ki 6ta namenjena v bolnišnico, ker bi rada ozdravila človeštvo, a zdravita seveda tudi živino. Da pa bi napravila večji vtis n-a starčka in vzbudila več občudovanja, sta povedala svoji imeni z latinskimi končnicami. Ko vprašata vnukinjo po imenu, zataji ona svoje pravo ime in reče, da je Marija. O praznikih in nedeljah jo nosila ime Matere božje, ob delavnikih pa ponižno ime Magdalene. Ded pove roparjema, da se je sram Ovala povedati svoje pravo ime, ker je bila Magdalena srečnica, izda jima tudi, da ju ima vnukinja za apostola. Reče jima, naj jo le potegneta, sam gre napravljat islnmnico za prenočišče-Johannes in Pctrus So odločita, da prevzameta Vlogi apostolov. V sledečem razgovoru z Magdaleno jo prepričata, da sta fes apostola. Magdalena je vesela, da sta prišla in je prepričana, da sta prišla, zato ker je bila za Evangelij prižgana njena lučtea. Ohme se k apostolu Jobannesu in ga prosi, ker je on sam pisal sveto piiamo, naj ji raztolmači nekatera mesta, ki jih ona ne razume in jo napravljajo žalostno. Zlasti ne pojmi, zakaj je Jezus v Kani galilejski ta-lto nevljudno zavrnil svojo mater z besedami: Žena, kaj imam' s teboj opravka! In čudeža, ko je Jezus obudil Jajro-vo hčerko, tudi prav ne pojmi. Pet rus se hoče delati norca iz Magdalene in pravi, da je bil sami vi Kani ga/ lile jaki in se ga je prav pošteno naž®* htal, Johannes pa zavrne Petra in v6® natančno razlaga Magdaleni, pravi, 4® zgodbe, ki jih je sotn pisal, ne da o vre®1 od nikogar, tudi ne od Petra. Magdale' na misli, da jo hoče Petru« zapeljati dvom s svojimi besedami. Petrus pa 96 ne da odvrniti od svoje prvotne namJ®r# in ko govore o čudežu z Jajirovo hčerk9* zahteva, naj prinese Magdalena kuhini' ski nož, d® ji bo prerezal vrat, potem P® bo poklical k njej Jezusa, ki jo bo obudil. Magdalena se mu nasmehne in nva' reče, da več kakor ušesa tako ne bi ni°* gel' odrezati in gia opomni na MalhusovO uho na Oljski gori, Ona si miMh da Peter le šali in g® zato vpraša, zakaj ni! takrat rajši odbil biuitice Malbusu- -* Spomni jih na trpljenje Jezusovo iti reče, da bi tedaj takoj žrtvovala 6voj« življenje pred Kristusovim, ker ne bi mOgla pretrpeti toliko, kolikor so morali pozneje apostoli. To trpljenje da s® pozna še sedaj zlasti na Johannesu, W je bil med vsemi rtajfcrotkejši bi gospodu najdražji učenec. Vpraša ga, kako )e‘ če Izveličar ljulbi! —1 Johannes »o pogrezne sam vase, vsi®* ne, se ozre v deklico, pogleda Petrušk in ga pozove, naj odideta. Magdalena Obstoji. Johannes Se vstarj na vratih in ji reče: Magdalena, rec' ljudem!, da je najdražji Gospodov n Črnec dovolil, da si od danes naprej M®' rij a, kakor si želela. Johannes in Petru® odideta. Marija Magdalena se zagleda zvezdnato nebo. Ded po istopi pred zasto* in se poetovi od občinstva. A- s \-CH '' in1 Izpiti za pomožno gozdarsko službo. Sne 28. in 20. septembira t. 1. se je vršil f)ri velikem župnimi mariborske oblasti peci predsedstvom oblastnega šnmarske-ga referenta državni izpit za gozdno 'Varstvo in tehnično pomožno službovanje, katerega so napravili 3 kandidati, |2 sita bila reprobirana in 1 je izostal od izpita. 1 . m1 Angleški tečaji. Začetek tečajev 5- oktobra. Tečaja se vrše dvakrat tedensko (ob pondeljkih in četrtkih) od H 7.—J48. uri zvečer v .poslopju realke, torij a ve pismeno na, tajništvo angleškega, krožka — državna realka, ali pa osebno dne 5. oktobra zvečer na realki. 174 ttr Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru ima v torek 6. oktobra ob' 20. uri svoj IS. redni občni zbor. Dnevni red običajen. Odbor. : Hazcnski odbor ISSK Maribora vabi vse članice na kratek važen sestanek, ki. se vrši v petek ob 38. uri v zadnji so-• tbi pri »Znmo-rcu«. m Obrtno-nadaljevalna šola prične z rednim poukom v nedeljo, dne 4. oktobra t, 1., ob 8. uri dopoldne. Vajenci in vajenke naj pridejo po listke za dodeli-. te v na mestni .magistra,t, soba št. 2, in sicer oni z začetnimi črkaani A—J v Imenu v četrtek, dne 1. okt., s črka.mii 'K—1> v petek, dne 2. okt., ostali pa v soboto, dne 3. okt. t. h. vsak dan od 0.—12. n od 3—5. ure Vajenci in vajenke naj ?R točno drže gorenje razvrstitvi, da ne prevelikega navala, m Pouk posameznikov v strojepisju, . nografiji. računstvu, knjigovodstvu in korespondenci. Začetek dnevno. Traja d do .6 mesecev. Kovač, Maribor, Krekova nlica fi. 1874 m Kavarna TCvropa bo na 3. oktobra ^radi inventure do 8. ure zvečer zaprta. tvori se s koncertom znane rusko ka-to®Je Komi a ro v, . 2079 j Cenjeno občinstvo opozarjamo na današnji oglas tvrdke Zlate Brišnik, ter 3o vsem toplo priporočamo. 2077 mi Pevsko društvo »Luna«. Vinska trga tov dne 3. oktobra, pri Kran-bergerju v Krčevini se bo začela ob 19. uri. — -Vstopnina 8 Din. Glavne točke sporeda: Petje, godba, ples, vinska trgatev. — Eventualni čisti dobjoek je namenjen za društvene potrebščine. Posebna vabila Re ne bodo pošiljala, zato so tem potom Visi iskreno vabljeni! 173 Tovarišem obrtnikom in trgovcem. Vedno naiglašamo, da moramo skrbeti *a svoj naraščaj. PodVzell smo v to svr-• do že mnogo in imeli za to tudi že veliko stroške. Opažam pa, da. se večkrat iz-Progleda kaka prilika, ki bi jo niogli iz-■ Gabiti v prid našemiti naraščaju, našim Vajencem. Taka prilika, ki je vrh vsega brezplačna, je telovadba pri Sokol-® ®m društvu. Veseli me, da moreni ugo-ovii.j, da je že lepo število takih moj-fetrov oz. šefov, ki te prilike niso izpre-»ledaii; a še večje je žal število onih, ki >. to storili. bTekateri tovariši Obisk telovadbe vojimi vajencem celo prepovedujejo. Da „6 to godli na Škodo vajencev in s tem na škodo vsega našega stamu, tega pa ne pomisllijo. Nočemi še podirčrtaiti, kaj pomeni telovadba »a razvoj telesa; da je tudi ročnemu delavcu potrebna za vsestransko pravilno rast njegovega telesa, to lahko slišite od vsakega zdravnika. Poleg tega pa imiaijo fantje, ki telovadijo v Sok. društvu, ■velike prednosti v vzgojnem! oziru; tu imajo priliko naučiti se lepega vedenja, tu izvedo marsikaj koristnega, .tu pridejo v stik z naobraženimii in — lahko rečem -— celo z visoko naobraženimi ljudmi. Ko dopolnijo 18. leto, postanejo potem člani in lahko si je misliti, kaj morejo pridobiti v občevanju, s takimi, zlasti ako je občevanje tako bratsko, kakor je v sokolski telovadnici. Vire drugače bo torej vedel nastopiti- naprauT strankam' pomočnik i,n pozneje mojster, ki je že kot vajenec prišel v sokolsko družbo, nego tak, ki te prilike ni inTel. Ne zamudite zato sedaj ob -začetku nove sezone poslati svoje vajence-k sokolski telovadbi, ki se vrši ob torkih in četrtkih zvečer v re-alčni telovadnici, ker bo to v korist vajencev in s tem vsega našega stanu. — Vaditelj. if-ii '•'.;Y.7T' —□— o Plesna šola Sokolskega društva v Mariboru se'zopet otvori. Plesalo se bo v dveh tečajih In sicer se začne prvi v soboto 3. oktobra, drugi pa, za starejše plesalce jutri, 1. oktobra. Pristop v ple- sne tečaje imajo samo člani in članice Sokola. o Prijavnice. Ker doseda-j še mnogo članstva ni izpolnilo predpisanih prijavnic ponovno opozarjamo, da mora izpolniti isto tudi vsak star, dosedanji član društva. Pozivamo torej nu jno vse 'brate in sestre, ki tega dešedaj še niso storili, da nemudoma izpolnijo in predllože prijavnice. Tiskovine se dobe v pisarni in pri društv. funkcijonarjih. Zdravo. Odbor. o Žrebanja loterij. Na mnogoštevilna vprašanja objavljamo: Žrebanje lote- rije Sokola I. v korist domu na Taboru je preloženo na 15. decembra t. 1. Žrebanje loterije JSS se vrši 1. marca 1926. Na konec marca 3926 je preloženo tudi žrebanje loterije v korist sok. domu v Šiški. Srečke za loterijo JSS (glavni- dobitek 50.000 Din) se dobe v Mariboru v ■društveni pisarni, V upravi »Jutra«, v trgovini We-ixl, na glavni pošti (blagajna) pri br. Nagliču, ter v prodajalni časopisov na kolodvoru. Ostale srečke se lahko naročajo v društveni pisarni. Zdravo! Odbor. Proti odebelosti “1“ “'S .Vilfanov čaj ■•i kar priznavajo vsi I|V(duwriw vuj strokovnjaki. — ! ! Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah ! ! Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. V I L F A N, Zagreb, Iliča 204. A. 1448 Milijoni za srečno misel. Smrt kralja trakov za čevlje. V Ohicaigu je umrl pred nekaj dnevi eden najbogatejših taimošnjih meščanov Josip Mittlbn, ploveči liiultimilijouar. Spadal je k nekronanim kraljem Novega sveta in je zavzemal odlično mesto med po t rol ejskimi in sl adk ora i m i m n g-nati. Bil pa je vladar v posebni industrijski panogi:' bil je ameriški kralj trakov za čevlje. M is ter Mittlon je potekal iz škotske rodbine; njegov ded je bil sloviti joekey v Londonu. Premoženje, ki ga je bil podedoval Josip Mittlon po starših, jo neko noč zapravil v eni izmed londonskih igralnic, kjer so se shajati največji ha-zardisti. Kmalu nato se'je preselil v Ameriko in začel kairljero kot pastir pri nekem farmerju, v državi Virginiji. Tani pa ni dolgo vzdržal. Neka nepremagljiva moč ga je vabila v velemesto. Do-spevši v Newyork, je moral prebiti celo vrsto težkih preizkušenj. Z dvema centoma v žepu je'prišel v prestoli-co Amerike; ni imel v m‘Rtir niti'sorodni kov niti znancev. Sami se je moral rešiti ali pa poginiti. Dobil je službo času iškega raznašal-oa-; ko pa mu je zmanjkalo dela, je pometal ulični tlak. Potem je napravil ka-rijero: postal, je sprevodnik ulične železnice, a tudi odtod ga je kruhoborstvo izrinilo: šel je med zidarje. Nazadnje je začel_ prodajati trake za čevlje. Ta Poklic je bil .tabore-koe ključ k njegovemu poznejšemu bogastvu. Bil je že trideset let star, ko se je lotil prodajanja trakov za čevlje. Začel je tako, da si je prište-dil par dolarjev in kupil za nje majhno zalogo. Prodal jo je z neznatnim izkupičkom in nato kupil novo zalogo. Na ta način si je prištedil čez dve leti nekaj sto, v nadaljnih dveh letih pa nekaj tisoč dolarjev. Tako je nastal njegov prvi kapital v Ameriki. Kdo drugi bi se sedaj lotil kakega boljšega opravila. Josip Mittlon pa je ostal pri trakih za čevlje in svojo obrt od leta do leta širil. Nekega dne je postal izumitelj. Pri lastnem' obuvalu je uporabljal iz varčnosti lepšo in trpežnejše trake nego so bili oni, ki jih je prodajal. Ali tudi najtrpežnejši traki so bili premalo trpežni. Tuhtal je in ,jo iztuhtal. Iznajdba je bila preprosta, toda baš preprostih reči so ljudje težko domislijo. Izmislil si je, da bi se dali traki za čevlje izdelati iz usnja in da bi bili usnjeni najbolj trpežni. Pripravil si je tedaj z žepnini nožem nekoliko takih trakov in jih je nosil v lastnem obuvalu. Preizkušnja je bila dobra.. Ta srečna mi-sel mu je prinesla težke milijone. Kot iznajditelj usnjenih trakov je Mittlon silno obogatel. zakaj iznajdba se je kmalu in z lahkote upeljala. S pomočjo nekega trgovca. je ustanovi! tovarno takih trakov, v kateri je postal delovodja. Čez nekaj let je bila vsa Amerika poplavljena z izdelki te tovarne, ki se je silno širila. Čez deset let je bil Mittlon eden najbogatejšib industrijskih mogotcev v blaženi dolarski deželi. Imetje, ki ga je zapustil Mittlon.-cene na 49 zahtevo tudi položnice. Spremenjen* pra.vila se bedo mogla dobiti šele po na-tisku. Tovariši, ki se obračajo na drU' Štvo v raznih zadevah in žele odgovora.. naj prilagajo vselej porto v znamkah. Cenj. meščanstvu in okolici dajem na znanje, da s 1. oktobrom prevzamen vodstvo Kavarna v mestnem parku 2079 KAVARNE EVROPA ostane še nekaj časa odprta. Se priporoča od g. Cizelja ter se občinstvu najtopleje priporočam. Skrbel bom za dobro pijačo, dobro kavo, dobro postrežbo itd. GMUO VALJAK $Ta%nanilo! P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da bodem 1. oktobra premestila svojo trgovino iz sedanjih prostorov Slovenska ul. 10, v Slovensko ulico štev. 11 fpreje Anglobanka) vogal Slovenske in Gosposke ulice ter prosim za naclaljno blagohotno naklonjenost. Z odi. spoštovanjem ZLATA BRIŠNIK trgovina s papirjem, galanlorilo In knjigarna, Mar. j«a— NOGAVICS . Tiskar: »Mariborska Tiskarna« v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ra v nalij. Urednik: Vekoslav Špindler, novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora« predstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Mariboru. IM« Pulili gin Ml Nudim od moje bogate zaloge po najnižjih dnevnih cenah: mesnate, klobase, sir in ribe vseh vrst, kandite, čokolado, likerje, rum tu- in inozemskega proizvoda. 2074 Specialitete: domače prekajene klobase. J u i i n a: obložen kruh (Sandwihs), po želji garnirano, vroče hrenovke, kuhane domače klobase i, t. d. Za obilen obisk se priporoča Ll 13,11 trgovina s telikateiami ■ UULCK Maribor, Glavni trg. raOOEHTE 5®/00 plačljivo ob novem letu, dajo špecerijska trgovina y Gosposki ulici 46 IVAN PENKO od 1. oktobra t. 11 naprej vsem svojim cenj. odjemalcem. Državni uslužbenci in drugi dobivajo blago proti mesečnemu plačilu. Dostavlja tudi na dom, cone zmerna. Kupim malo družinsko biSo r vitom in enim stanovanjem v mestu O'., najbližji okolici Mn ribora. Podrobnejia pojasnila daj« Oglasni zavod SuJmk. Maribo-, Slovenskaul.lt, 2080 Driavni uradnik, izurjtn v knjigovodstru in bilancist, itč« za popoldanski čas (3 do 4 nre dnevno) primerne laposlitve. Cenjene ponndbe na upravo pod „Dr/avni uradnik14. 2085 Dijakam vinorejske Sole priporoča naslove ugodne preskrbe »Maratan* Retoriki trg. 1081 oodnajemnikl I Brezstano-vanjci! Mislite na lastno organizacijo. Zglasite se takoj pri .Marstan*. 2082 ofšce se stanovanje kupite po najnižjih cenah pri tvrdki 1889 Anica Traun, Maribor, Grajski trg 1. Več sob, zlasti *a poročence brez otrok, itče »MarJan“. 2080 Na prodaj lop krompir kg 1 Din Rupnik, Ob železnici 6. 2082 Poštena postrežnlca išče mesta. Naslov v upravi. 2078 Denarnica,- ftolske torbice, mape in jermene za knjige, nahrbtnike kakor tudi različne kovčeke in torbice za potovanje priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova 13. Najconejše In najboljše blago dobite tudi proti mesečnemu plačilu v trgovini Ivan Penko, Gospotka 46. 1958 Prijateljam in znancem javljamo tužno vest, da je naš ljubi sin, brat in svak Danico dne 30. septembra ob 4. uri nenadoma preminul. Pogreb se vrši v petek ob pol 16. uri iz mrtvašnice javne bolnice na pokopališče v Pobrežje. Maribor, dne 30. septembra 1925. Ivan in Amalija Kejžar, stariši, Ivanka Randl, sestra, Mirko brat, Alojz Randl, svak in ostali sorodniki. obstoječe iz 4-5 sob, s pritiklinami za najemnika, ki ni zaSčtten po stanovanjskem zakonu. Ponudbe na upravo lista pod „Odvctnik* 2033