- ..... " " •

7t -	«

GLAS
n
The largest Slovenian Daily in I	the United States.
- Issued every day except Sundays
list slovenskih delavcev v Ameriki,
i
and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELKFON: CORTLAKDT 2876
no. li. — *tev. 11.
KnUrsd as Sacond Clan Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 13, 1923. — SOBOTA, 13. JANUARJA, 1923.
TELEFON: CORTLANDT 2876
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXL
S MAJNARJEV PO KRIVEMIOBTOZENIH
.
Priče državnega pravdništva so baje dobile anonimne pret-nje. — Eden obtoženih premogarjev je umrl. —' Zago-vorništvo je dokazalo, da obtoženci, sploh niso bili na pozorisču masakra. — Zagovorniku groze s smrtjo.
Marion, II!.. 11. januarja. — Obramba je sedaj predložila alibije /a vseh pet premog rje v, ki so obtoženi sov<le-ležhe pri ntasakrili v llerrimi. lVire. i*>ve<"iiii unijski pre-n loga rji, ki nastopile danes, so izjavile, da so videle Brri < Saree-ii. obtoženega, katerega dolže, da je zanikal nc-k«-mu uniirajiH'einu stavkokazu eašo vodo,,hoditi po cestah Marion, deset milj <xl Iierrina, na jutro izgredov in masa k ra.
I'eter Ililler. mladi taksi šofer .iz Herrina. katerega dnl/.e, <la je ubil iiekega stavkokaza v gozdu poleg Herrina, je bil v svojem avtomobilu, s katerim se je peljal v nas-}»r«»tiM» smer v easu streljanja, soglasno s pričevanji današnjega dne.
Ena sedmih- prič. ki so pričale
DEL RUHR OKRAJA, KATEREGA SO FRANCOZI ZASEDLI.



za <Jraee-a. je izjavila, tla je po njenem mnenju videla obtoženega govoriti s sodnikom Hartwel-lom pred tukajšnjim sodnijskem j poslopjem v easu. ko so unijski! premoga rji zavzeli površinski rov. Nadaljni pa su izjavili da so videli Gracoa na mestnem trgu tokom celega jutra izgredov.
Priče za državno pravdništvo so prišle danes v sodišče s kopijami anonimnih pisem, v katerih jim neznanci prete s smrtjo. — Pravijo. <la so dobivali taka pisma. odkar >n pričali proti premolar jetn. Ob ist»*m času pa je objavil' Avjrust Kerr. glavni zagovornik obtoženih premogarjev, da je dobil štovilna pisma, v katerih se je glasilo, da bo izgubil življenje, če bo Se nadalje zagovarjal premogarje.
STALIŠČE TURKOV NA KONFERENCI
PETNAJST-MINUTNA PROTESTNA STAVKA
Turki bodo smeli rekrutirati	-
tudi kristijan* v svojo ar- Prihodnji ponedeljek * bodo mado. — Nikake amnestije vprixorilf ♦vrtvce v Esse
ra turške mohamedance.
nu petnajst minut trajajočo protestno stavko. — Vsi vlaki bodo obstali za deset minut.
ZAVEZNIŠKE LADJE BODO POSREDOVALE
KU KLUX KLANSKA AFERA NA JUGU
Angleške in francoske bojne ladje so odplule, da zavarujejo mesto Memel, v katerem je bilo proglašeno obsedno stanje.
Lausanne, Švica, 11. maja. — Nadaljni baJast so vrgli zavezniki danes popoldne raz krov, ko. )e podkomisija glede narodnost-1
nih manjšin v Turčiji poskusno | Vse tvorniee bodo prekinile pri-pristala v predlog, naj.se ne op- j hodnji ponedeljek zjutraj, od rosti nemohainedancev v Turčiji j enajstih pa do četrt na dvanajst i pruako ozemlje ob Baltiku, ki je vojaške službe.	j svoje obratovanje, v protest pro- kilo iniernacijonalizirano na te-
Essen, Nemčija. 1*2. januarja.
Pariz, Francija, 12. januarja. Francoska in angleška vlada se pripravljata, da odpošljeta bojne ladje v Memel, prejšnje iztočno
Ker je večina krščanskih no-'* i okupaciji. Komite j, ki vodi vincev v turški armadi oropana | demotist rac i jo, predstavlja vse vsake prilike, da bi napredovala v i politične stranke. James Taylor, star triintrideset 6inn Ke jt. pred lagalo, naj plačajo j Železniški promet bo ob istom
poseben davek za oproščenje od ! ča-su ustaljen za deset minut, vojaške službe kot v dnevih pred j Zvonenjc zvontiv v eerkvah ter 1-ojno ter se na ta način izognejo! tulenje ftvomiških piščalk bo da-vojaški službi.	jalo izraza ogorčenju mesta.
let in premogar. ki jo bii obtožen soudeležbe pri masak.ru. je umrl danes na svojem domu. Njegov hhičaj bi moral slediti sedanji obravnavi.
ROPARJI NA DELU NA BOLGARSKIM.
melju versa illskc mirovne pogodbe, da vzdržujejo red vspričo invazije Lit vine ev.
Poročila, katera je dobil dan«»s francoski Ananji urad. kažejo. • !a so dospele neredne lit vinske čete, ki so prekoračile mejo v pri-eetku tedna, na zunanji rob me-
Župan iz Mer Rouge-a je ob dolžil Klan. — Teror je za pečatil usta vseh prič. — Občina je bila miroljubna, dokler ni prišel Klan.
FRANCOZI ZA POINCflREJEV PREDLOG
S 478 glasovi proti 86 je francoska poslanska zbornica odobrila prodiranje v Ruhr okraj. — Tulenje je pozdravilo načelnika radikalcev, ko je vstopil — Poincare je napadal Uoyd Oeorge a. — Stališče komunistov.
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Francija, 11. januarja. — Z večino 478 glasov proti 8<i v poslanski zbornici, kjer so se radikalni socija-listi vzdržali glasovanja ter le z enim nasprotnim glasom v senatu, -je dobila politika ministrskega predsednika Poi lica rejci glede Ruhr okraja, objavljena danes zvečer istočasno z novico, da so dospele francoske čete v Essen, ofieijelno odobrenje francoskega naroda.
Senat je nadalje glasoval, naj se javno nabije po vseli ulicah nagovor ministrskega predsednika. To je korak, ki ga store v Franciji le ob redkih prilikah, ki so skrajno važnosti za narod.
Štiri leta in dva meseca po sklenitvi premirja se je vslcd tega jKKlala Francija stoično na novo pustolovstvo, kojega razvoj in izid sta skrita v mistično meglo bodočnosti. Za uresničenje tct?a pustolovstva pa je Francija vede, čeprav ne z veseljem, žrtvovala simpatije Združenih držav in Anglije.
Poincare je sknsaJ ustvariti v zbornici novega "union saeree" cinka in patetično je bilo poslušati ga, če se je človek spomnil, kako je Francija vodila nas vse.
— Mi nismo sami. — jc vzkliknil Poincare. — Naši prijatelji Belgijci so z nami.
sena. Rojalisti so se obnašali hujše kot šolski dečki. Tolkli so po svojih pultih ter zahtevali, naj vržejo Cachina iz dvorano, a on je šel smehljaje naprej tor zavzel svoj sedež na skrajni levici. Oeprav v nevarnosti, da bo na
Bastrop, La. 11. januarja. — Dve stvari, ki sta prišli na dan
tekom današnjega zasliševanja	se sredi ploskanja obrnila proti
glede od vedenja ter umora Dani-	loži, v kateri je sedel belgijski
elsa in Richardsa, sta prav poseb-	poslanik.
no - značilni.	j — Mi nismo sami — jc ponovil
Prva je stanje terorja, katere-	Poincare. — Italijanski inžeuir-
mu je zapadla občina vsled div-	ji so z nami v Ruhru.
janja našemljenih vigiiantov. To Zopet se je dvignil kraval in , . .	. . _
i - • i . • »«| ... , . .	ic lotila poslaaska jfwrnica svo
JO položaj, kot ga ni bdo opaziti,	pn dvorani je odmeval bojni krik j ..	. .
soglasno z županom Dade iz Mer (t) fašistov.	^	*
~ , . .	...... .mestu aretiran., se je smehljal.
Cela zbornica se je dvignila in .	... .
, , . ,	-i ko ga je celih pet mimit petsto
poslancev obsipalo z žaljivkami in psovkami.
Končno, po prizoru nereda, katerega bi se sramr^-al najslabši salon, ki pa je popolnoma v redu v več kot enem parlamentu, se
Vsakdo jc ploskal Poincare ju, 7. izje.mo tridesetih
na go-
Carigrad, Turčija. 12. januarja. Povesti, ki krožijo na Holjjarskem ft lede ustaje v zapadni Traciji, so jHtvsoin neutemeljene. Neki aii-^ fr»'ški častnik v I)«vl.>aj;a<"•!», tra-eij^kem pristanišču, ki j«' v dnev-noni stiku s tukajšnjim glavnim stanom, pravi, da s<» potikajoče so turško-bolgarvko tolpo povzročilo par manjših nemirov, da pa postaja njih aktivnost od dne d«) dne manjša.
Turki so pristali v splošno am-1 40.000 uslužbeneev Kruppovih ! *ta ?rcmel ter^izmenjale strelo z nestijo. razen za mohamedanske naj^rtv je prišlo danes zjutraj na | m*msk,mi straza 111 tiu-ške poslanike. Turki so mnen- tlelo ko4 ponavanli. soglasno z in- Kodanj, Danska, 12. januarja, ja, da jc njih lastnih rojakov, ki formacijami, katere je dobila of i- V nekem poročilu na Exchange so na ta način izključeni, nekako cijelna ekonomska fracoska misi- Telegraph iz Memela se glasi, ua
Rouge, do prihoda Ku Klux Klan- Človek si je predstavljal v du-,, « . . 4
,	.	. .	.. ..	komunistov, ko je stopil
ev v občino.	hu v onem hipu Mussolmija v i	. , _
-f.	.	, • , .	. , , n.	, i vorntski oder. To svojo vectuo jo
Druga stvar pa jc obupni boj,	(jrand hotelu v Rimu, zaposlene-!
vzdržal tekom celc seje.
Anglija si je vedno roz*>Tvi-
katerega bo -moralo vojevati dr-	ga s snovanjem novega, čudovite-
žavno pravdništvo, ila zagotovi	načrta za ekonomsko okreva-
obsodbe, brez ozira na Številne	Ta načrt naj bi obsegal Fran- rala Prostf>st ak«i(* ^ > vedela,
dokaze, s katerimi razpolaga.	nijo, Italijo, Belgijo in Nemčijo. kako Posluhu sc je. ne <la bi se
To je bilo jasno razvidno te-	Vsaj rimski poročevalci so nam i bri*ala za interese drugih,
je
ir>0, med katerimi sta tudi prej- ja od nemških oblasti.
! izjavil.
šnji sultan in bivši veliki vezir.
Večina teh stoinpetdesetili je sc daj varna v inozemstvu, a med njimi ni nobene odličnejše osebe. To so špijoni. agenti zavezniških
Stavke se vrše v Bochtimu, a
<xlstotek je baje majhen.
Francozi so potisnili naprej
svoje f>ostojanke <io Gelsenkir-
ehen, tri milje "Severno od E>se-
na in do Ve.lbert._pet milj proti dežel in tako dalje. Nekako nepri- jup0jzt0ku
oakovano je prišlo privoljenje An , IN>ložaj tukaj - zna?,ileD radi gležev. da se jHi izključi iz aranc- SVo.jp mirnosti ter redu velikih
litije.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
«sni«J«Jo BUMljlTo, hitro ta po atsldfc
JifMUvlJt:
BupoHlJt m fladaj« poM* la teptoCnJ« "Er. pottal Moral ontf ta "Jadranska banka" v LjabUanL Zagratm. B«o^adn. Kranj«. CaljtL Ha. rtboni. OubroTDlkv, BpUto, Brnim «11 dragoiL kjer Jt pM m btat
300 kron mli 75 dinarjev----$ 1.05
400 kron ali 100 dinarjev----$ 1.35
600 kron ali 125 dinarjev____$ 1.70
1.000 kron ali 250 dinarjev----$ 3.10
5,000 kron ali 1250 dinarjev----$15.00
10,000 kron ali 2500 dinarjev .... $29.00 IftaHja t> ante ommIJ*: l»Ja aa aadaje pdka te	Ji "Jadraarita feaaka" v
Opatut ta Sadra.
00 lir........ $ 3.00
100 lir........$ 5.70
300 lir ........$16.20
500 lir ........$26.50
1000 lir ........ $52 fr)
ina.s naro^la. ki polnijo ceste ter ! 1 loče jo vuleti francoske vojake, t F^roz dvoma je 1»ilo nekaj i>itoiir-Ijivepa v nastcpti oklopnili avtomobilov in strojnih j>nšk. Ena teh ^♦rcjnili pušk je bila postavljena pri uhodu v poštni urad. i jZnačilno je tudi. tla je bila nemška policija pripravljena ho-| delovati s četami, posebno kailai nastanijo v svojem novem tlelo* prepotedanih mest.
Obratovanje brzojava in telefona je bilo prelcinjeno za približno eno uro.
Okupacijske eete so l>ile celo noč zaposlene s tem. da se trajno nastanijo v soj »ti i novem delokrogu. Poročila, ki so prišla iz zu-|naj ležečih sekcij Ruhr okraja, kažejo, da delajo preraogarji in drugi ^lelavci kot ponavadi.
med za vezn iš\v i visoki komisar kom Pri^vanja članov Klana, ki	zatrjevali tako in gotovo je. da je	. .
so odgovarjali na stavljena vpra-	postala Mussolinijeva podpora "rav P^ebno se je jezu na -
sanja le z obotavljanjem, se Iz-	francoske politike manjša in da	Georgea. kateremu je na-
ogibali direknim odgovorom, ka-	!e v sedanjem trenutku le s polo- Prtil	za številna prejšnja
darkoli bi ti o<lgovori lahko Sko-	vico srca na francoski strani. i 'zjalovljenja. Rekel je, da je njp-lovali Klanom in ki so strašno <zid glasovanja jc bil gotov ■ (fov "Hsl^lnik Law vsaj nekoliko
trjieli na izgubi sjK>niina, kadar	vnaprej, a postopanje je bilo o-' '»ravnal stvari. Poincare je rek«
;e je zahtevalo od njih direktne	življeno vsle<l drznega vstopa absolutno nasprotuje angleš->dgovore glede ustroja reda.
TKAH8POKT 8T. MTHTBT. PBI PmAVLIJSK NA ODHOD.
Haw York. N. Y.. 12. januarja Armadni parnik St. Mihiel je danes pripravljen odpluti proti ka kemu nemškemu pristanišču, da privede nazaj zadnje ffele ameriške okupacijske armade, katere-rim poveljuje general Henry Allen.
Ladja ni dobila dosed a j še ni-kakah informacij proti kateremu pristanu naj- krene in vsled tega bo odšla n# visoko morje, ne da bi vedela, kam naj gre. Informacije ji bodo poslane potom brez-ii&Mgft brsojaTa.
je
proglasil v Memelu obsedno stanje.
List Meaneler Dampfboot pravi, da objavlja neka proklamaci-j.n. katero so podpisali člani k omiteja <4za rešitev male Litvin-ske**, M. Himonaitsa, ki je bil preje litlnvski minister, imenovanje slednjega predsednikom Jle-rnel ozemlja.
London, Anglija,	januarja.
C'iičlen prizor Francozov in Wm-eev, borecih se skupno proti prt-teeemu sovražniku se bo mudi' oh ledenih obalah Baltika, vsled prodiranja Litvincev proti Me-meliK Memelska jmlicija, sestav ljena v glavnem iz Nemcev ter francoske čete, ki so zakopano na zunanjih robovih mesta, se bodo vzajemno upirale lit vinskim četam. ki prodirajo proti mestu.
Tako se gla.si v sporoeilili, ki so prišla danes semkaj.
LONDON SKUŠA REŠITI SLUŽABNIŠKI PROBLEM.
London, Anglija, 12. januarja. Sto in petdeset žensk, ki so preje dela}c v tvornicah, uradih in pralnicah, bo kmalu stopilo' v privatno službo potem ko so zavr-» Sile intenzivno vežbanje, ki j^ trajalo trinajst tednov.
To je izvršil neki posebni ženski komitej. ki skuša rešiti slu žabnjški problem.
AMERIŠKI POSLANIK ODSTOPIL.
Stockholm, Švedska, J1. jati. — Ameriški poslanik na Švedskem, Irra Nelson Morris, je objavil sjroj odstop in sicer radi nujnih privatnih poslov, kot se jc glasi lo. v objavi
Tako oeividni so bili paskusi gotovih prič, da preprečijo izve-lenje pravice, da so agenti tajne službe žc na delu v namenu, da uvedejo postopanja radi krive prisede proti vsem onim, ki nočejo podati ugotovil, odgovarjajočih resnici.
Obseg članstva Klana jc prišel indirektno na dan potom zaslišanja ne|cega člana Klana, katerega so naravnost vprašali, če niso vsi vaški in občinski uradniki v Bastropu člani Klana. On ni hotel potrditi tega, a država ima dokaze, da je pridobil Klan na svojo stran skoro vse uradnike, ko se je tukaj organižaral.
Župan Dade. ki je priznal, da je bil dva meseca elan Kana, je zapustil organizacijo po poteku tega časa, ker ni veroval v to, za kar sc je zavzemal ter sc sc zavzema Klan, je naslikal sliko — Mer Rouge-a kot miroljubne, zadovoljne vasi, v kateri je bilo var no živeti in roka nobenega njenega prebivalca ni bila omadeževana cd krvi. Xato pa je pričel Klan in takoj za njim zmešnjava in teror.
Z dramatičnim poudarkom jc vzkliknil:
— To je-storil Ku Klux Klan za nas! Moj Bog, storil bi vse, da zopet uveljavim mir ter vrnem zad<«voljstvo, ki jc prej vladalo tam.
Celo Dade pa je trpel koncem zaslišanja na izgubi spomina, ko je zahtevala država od njega <3o-kaze, ki bi spravili, v kremplje postave podanike Nevidnega cesarstva.
komunističnega voditelja Cashi-	nazoru, da je primerna oa, ki jc prišel naravnost iz Es- *tvar Pomagati Nemčiji na nogo -:---»n nato zahtevaiti od nje plačilo.
Mogoče je bila ta pozabljivost Rekel je, da bi sc v poteku štirih pristna, a mogoče pa jc bila le lct ponovila ista stara povest in odsev onega strahu, ki živi v sr- j da bi ne bila Francija več v po-cu vsakega prebivalca v Morp- *ožaju, da izvede pritisk, k^t house, katerega se pozove, naj lahko izvede danes, obteži svojega soseda. Cela obči-, Namignil je, da so vsi narodi na je namreč prepričana, da bodo z izjemo Francije in Belgije za celo otroci, ki se oprijemljejo sc-; revizijo, če ne celo za razve! ju v-daj kril svojih mater, nekega dne Ijenje versaillskc pogodbe.
prijeli za puške, da osvetijo umo-	-
re, ki bodo mogače posledica tc;
velike tragtdije.	ZAJPU8TI*A PSOM $50,000.
Lie os vet a posrtave, hitra in pa	-
strašna, bo preprečila v More-i Chicago, IU.. 12. januarja. — house, kjer zna, vsak človek rav- j Zapužčinski sodndk Ilorner mora nati s puško kot kak gorjan ken- j sedaj odločiti, katera dveh opo-tuških gora. krvoprelitje. ki se : rok pred kratkim zamrle Mrs. bo pričelo, ko bodo pričeli prija- i 3Iargarete Howard naj bo pn-telji in sovražniki onih. ki so po- vomočna. Njena zapuščina znaša vzročili umor Daniela in Richard- nekako $50,000. V prvi oporoki, sa. uravnavati svoje diference s katero ie sestavila nekako tri m<> puškarai.	1 pred svojo smrtjo, jc dolo-
—	Cc nc bo država dosegla ob- j <^la renska, naj dobi njena sestra sodb, — je rekel danes neki meš- j	a obresti ostalega premož«-can, — če ne bodo delale vislico ' njr naj se porabi za oskrbo nje-overtime z morilci in če ne bodo j nih štirih psov. Po smrti t-;h j i poslali kriyopriseznikov tja, ka- j naj pripade celi kapital otroške-mor spadajo, potem bo uveljav- {mu dnmti v Little Rock, Ark. ljen tukaj pekel za cele gcneraci- j Druga oporoka, ki je bila poje.
—	Jaz poznam naše ljudi. Anglo - saške krvi »o. kjufoijo sicer! zapuščino med sorodnike. EUn mir, a nc sme sc jih tirati preda- j štirih psov je medtem že poginil, leč. Temu našemljenemu tororju !	-
je treba napraviti konec, potom i NOV POTRESNI SUNEK V postave ali potom posameznikov.
Bodite zagotovljeni, da bo prišel '	-
njegov konec, na ta ali oni način, 1 Santiago, Chile, 12. januarja. — preje ali pozneje.	j Močan potresni sunek so občutili
Tudi ženske, ki so bic zasliša- i pretekli večer od Rancagua pa
■ zncjc sestavljena, pušča pse po-j sem neomenjene ter razdeljuje
ne danes, so trpele na precejšnji izgubi spomina.
do Copiapo. Nobene posebne »kode ni bilo.

"GLAS NARODA"
(SLOVENIAN DAILY)
Owned and P.'0".» -c to,
Slovenic Publishing Company
(A Corporation)
FRANK SAKSER. PrMtdont
LOUIS BENEDIK. Ti
Placo of luiinHt of th* Corporation and Addraaaaa of Abovp Offlcara: M Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
'GLAS NAROD A** (Volca of t ho People)
Issued Every Day Except Sundays and Holiday.
Za eels leto velja list za Ameriko 'Za New York ca celo leto......(7.00
In Canado .........................$6.00	za pol letd .......................S3.
Za pel lata ................................13.00 Za Inozemstvo za cele Isto	17.00
Za ft*trt leta ............................................»1.50	za pol leta .....................SS-fiO
Subscription Yearly «6.00
Advertisement sn Agreement.
"Olu Narod*" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov.
Ooptal brea podpisa ta os«bnoeti se ne priobčujejo. Denar na] ee blacnott po-ttljatl po Money Order. I*rl apremembi kraja naročnikov, prosimo, da m tudi prejtnj« btv&Jlftfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"O L A S NARODA" Cortland« Street, Borough of Manhattan, New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876
CRNCI V PROFESIJAH
GLAS NARODA, 13. JAN. 1923
Za gradbo fdssnire Ljutomer-—{ni načrt. Za gradnjo železnice je
ministrstvo ~sao<bračaja prejelo prvi obrok v znesku niiljon din.
Oranž
je ministru saobračaja odobren prvi izdatek 1 miljon dinarjev.
- Himen.
Ciril Merek, trgovec in posestnik na TraJi, se je poročil z gdcl Ivanko Koširjevo.
Ivan Pečnikar, potsestnik in gostilničar ipni Sv. Jakobu ob Savi, se je poročil z gdč. Miciko lvan-šek iz Cundrovca pri Brežicah.
Smrtna kosa.
V	Kuril i n ju je umrla dobl*o znana hotelirka .pri "Zlatorogu" Helena Artelj. Pogreb se je vršil 3. dec. iz Srednje vasi.
V	Celju je umrl okrajni sodnik dr. Prane lapša po ravnokar sreč- ^Kraljev dar v kulturne namene.
Kralj Aleksander je "Glasbeni Matici" v Ljubljani povodom njene 501etniice podaril znesek deset tisoč dinarjev, katerega naj bi Matica porabila za enega svojih
Velikodušen dar.
Minister za socialno politiko dr. CJregor Žerjav je nakazal oddelku fca socialno politiko v Ljubljani znesek 10,000 Din iz darila, ki mu ga je izročil M. Mihanovič za si-rotno deco v Jugoslaviji. Znesek 10,000 Din je namenjen za revno deco v Ljubljani. Oddelek za socialno politiko v Ljubljani je nakazal celotni znesek Upravnemu cd bo ru dnevnih zavetišč za revno šolsko mladino v Ljubljani, da ga uporabi za prebrano dece, ki polha ja dnevna zavetišča.
Peter Zgaga
no prestali pljučnici vsled vnetja srčne mrene. Ranjki je bil povsod, kjer je služboval, vsled svoje ljubeznivosti ter odločnega in naprednega mišljenja izredno priljubljen. Rojen je bil v Krapju gojencevT ki z najboljšim"uspehom pn Ljutomeru. Študiral je gimna- dovrši kanservatorij Glasbene Matice m bi s to pomočjo nadaljeval svoje študije v inozemstvu. Razen tega je kraJj podaril po 30,000 dinarjev narodnemu gledališču v •Skoplju in Suboticy, beograjskemu narodnemu gledališču 20,000 dinarjev, muzeju v Skoplju pa 30 dinarjev. Vse te zneske je dvorni maršal .izročil umetniškemu gddedjenju. ki jdli je izročilo onim. (kateremu so bili namenjeni.
zijo v Mariboru, nato vseučilišče v Gradcu, kjer si je pridobil mnogo prijateljev. !?il je dalj časa sodnik v Novem mestu, po prevratu pa startno pri okrajnem sodišču v Celju. Pokojni dr. Lipša je lxil star šele 40 let ter zapušča
Suženjstvo rrnerv je bilo odpravljeno v Zdnižeuih državah pred manj kot šestdesetimi loti.
Še vedno žive v nasi deželi črnci, umski in ženske, ki so bili sužnji.
Veri na črnskega prebivalstva Združenih držav je od-daljtu^a <m 1 suženjstva le za eno samo generacijo. Vsled t epa je tudi zanimivo in poučno zaznamovati napredek, j
katerega so dosegli v znanosti in civilizaciji v tako krat-jvd<xv"° !z »P^ M^ve rodbi-,	"	j ne hi dva otroenska. Pogreb se je
času.	t- , , , , , j vršil 4. dec. na okoliško pok op a-
List "Libenan Metliodist ,jo zbiral podatke gledejlišče
števila črncev v profesijah in drugih poslih, ki zahtevajo
duševni razvoj, ki je večji kot oni povprečnega belega
moža ali mu vsaj enak.
V	deželi je nekako 88,000 črnili šolskih učiteljev, 4000 zdravnikov in kirurgov, dva tisoč odvetnikov, 237 inži-rnijev, ;">78 dentistov in 325 kemikov. Tudi več sto črnih
pisateljev in časnikarjev je naštel list. Vsako leto gra- je trgovino, bil veliko let v!nik Pažarive brambe in odbornik duira s collegov ill profesijonalnih šol večje število mla- Gradcu, zakopal je Jugoslavijo: Jugoslovenske Matice, dih ljudi, kojih predniki so bili sužnji.	dalj časa v Gradcu pri konzulatu.
Plemenski predsodek je čudna stvar.	| bil je tudi več let predsednik sio-
V	nekaterih deželah ga sploli ni. Med latinskimi] van~ke Vinice v Gradcu, sploh plemeni je redek. V večini Evrope ne delajo nobene razlike v hotelih, restavracijah, glediščih in drugih javnih
zabi| val išči h radi kožne barve moškega ali ženske. V ne-, v MarBboru ^ je ustivlil dru. katerih juzno-ameriskih deželah ni eelo nobenega pred- žabnik tvrdke iimolak & Co. Mi-sodka proti krvnemu mešanju.	•	j rosJav Kofctial-Živanovič, sin ge-
nekaterih delih Združenih držav raste očividno ple- neralnega ravnatelja Hrvatske menski predsodek, a v drugih delih ga je opaziti v vedno vaeoibee kreditne banke v Zagre-maijjši meri. Kjer je prišlo do plemenskih izgredov v l)lK UmrU ie bil star komaJ :16 m
■V Celju je umiri Pavel Šega, ravnatelj nabavne centrale tanin-r	fc poštne službe.
.Hkih tovarn v Celju, po kratki, a
mučaii bolezni. Pogreb se je vršil i Po letnem službovanju v 6. dec. iz javne lwhiice na tamos- ^goni111	Rad^01li Je Po-
lije slovensko pokopališče. Pokoj- I1™**« v Cclje tamkajšnji poštni iLiik je bil rojen v Tinjali. pečal se koutrol<>r Jerue^ Ven^st'
' vseskozi zaveden narodnjak. Samcmor.
Nova telefonska centrala.
Pri pošti Straža je bila otvor-je«na telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo. Hkrati z otvoritvijo telefonske centrale se je uvedla pri pošti Straža tudi telegrafska služba. Odpošiljanje telegramov se posreduje p^ • telefonu.
Vrat si je prerezal.
Anarhija na mariborskem trgu.
V mariborskem občinskem svetu so že ponovno interpelirali žu-pana Určarja zaradi draginjskih razmer na trgu, ki jih tržno nad
561efcni mali posestnik Stefan zoniištvo mimo trpi Župan ipa se
D
opis
........;i ,1m i -i- i • i i- i	i i j zelo priljubljen v mariborski dru-
severnih mestni, so bili vzroki bol] ekonomskega kot pa: ... * * J i	,	„ .	z bi. Kot se govtfri, ga je v smrt
plemenskega značaja.	^	pognala nesrečna ljubezen.
Na jugu so plemenski boji povzročili pomanjkanje dela črncev v najbolj prizadetih krajih, in to je pomenjalo! veliko škodo za bele delodajalce. Eno dejstvo je gotovo:
Črnec si lahko sam izvojuje svojo rešitev in sicer na bolj-l^itek iz Žižkov v Prek nun-ju je že je vedno izgovarjal kot pri dru-ši način kot jo more izvojevati zanj kdo drugi in da je i da1*? kazal znake zmedeno- gili težkima h na vlado in puščal Že dosedaj viirizoril sijajen poskus'storit i to.	' Sti-	jn °tOŽen' je trg naprej Ibrez nadzorstva. Mari-
zajicmarjal. Te dm pa si je zgo- baraki trg je vedno najdražji, če-<laj zjutraj prerezal z britvijo; tudi ni go«i>odarakega povoda za vrat. Slučajno so ga domači še; to. V prvi polovici decembra so pravočasno ,našli v njegovi sobi zahtevali n. pr. za mleko ie po 20 na tleh vsega krvavega in neza- kron za liter, čeprav ga prodaja ; vestnega. Spravili so ga takoj v nilekajrna istočasno še po 12 kron. n ar o<l no-umetniška obrt po Beli j bolnico Murski Soboti.	Ko pa je-bil organ tržnega nad-
Krajini. Adlešiči prednjačijo v	zorstvi opozorjen, se je obregnil:
tem oziru. ker s^ tu že izdelujejo	Rame nesgode.	^KTaj p|ača, kdor hoče!"
krasne adlešičke pisajnce. ki se jih j J,*dp Furl an. na srednji te4mič-
izdeluje vsako leto več. Belo- [ ^ ^Vi v Ljubijaaii, se je ipri prak- Tožba xaradi vojnega posojila kranjci bi «e morali vse bolj pc- (tičnem delu sunil z dletom v levo	mestna hranilnica
T t	, J '	irak°- M°raI jc	v bo1" je vložila proti bivmiu nemškim
delstvo premalo nom. ~ V soli pa nico	i
* .	članom npra\iiega «veta Mestne
Alojzij ^ Podlipmk, hlapec pri* ;brani|lnice t^žbo na plačilo 16 mi-mesarju Klemencu v L.hibljani. je lj<mov fcrou vojnep[;i 4,1>sojiia. kcr med vožnjo padel tako nesrečno ^ ga	i)rcz pravomočne-
raz voza, da so mu šla kolesa čez ga rfk«lepa, kot to zatrjujejo sta-
staitlh belokrwnjskili mamic.	^^ ^	tuti hranitoe. MkI toženimi SO
Iz Bele Krajine.
V Adlušičih j«' uiurla jra. Marija Rartieh. soproga gra»'*aka Petra R&ueha v Pobn^žju. Pokojna je bila doma iz Velikih Sel in znana kot jako gostoljubna žena.
Na Stefan je pa so pokopali Got-narko. niat.t- MUie Adleatiča iz Adlešhv
Naa (lobroznani belofkranj&ki i>»jak g. dr. Niko Županič iz Gri-l>elj je p'>«tnl minister. Omenjeni j»« bil med vojno tudi v Ameriki ]>o slovenskih kolonijah iu je navduševal rojake za novo Jugoslavijo. Spkjil je tam knjigi: "Slovenija, vzdigni se!" in "Ave Ilirija!" Takratni avstrijski vojni s<xl je ixdal zato za njim tiralico, ki pa ni imela uspeha. <i. minister Župajiie meil b<-l«t-kranjskimi rojaki splošno j>riljub-Ijen. key je ixiqKklnoiiia domač in ee ne sramuje svojih kmetifikih Rojakov. Šc na zadnje Mikolje je bil doma rn nismo mislili, da bo lutro nato d«iw*-.fivl tako visok»» čast. Skrajni čas je /e. da j«- pri- i 6el tudi iz zapuščene liele Krajine na tako odlično m*«to naš človek. Upamo, da nam bo pomagal pri nadetm gospodat>it.vu, da se tudi mi malo opomoivino. G. dr. Županič je znan učenjak-antropolog in je Jiprsal več knjig. Zadnje čase je bil direktor etuografiskega in-Btituta v Ljubljani.
Pred kratkim je napravil sodar-riki izpit Jure Hor\-at, podomače Jornejervič iz Doleojeev. Njegovi Bodieki. »katarih prednja stran je narodno umetniško izdelana, vzbujajo Hjpdowio pozornost. Razstavil je več takih j*>djčkov v Črnomlju, Vinici in Metliki, prihodnje polet je pa pokaže svojo umet-liOfit v Ljubljani na veleseranju.
e zopet začenja razvijati krasno belokranjsko vezenje in tn zla^i v ("rnomljn. ^Tetliki, Vinici. Adle-tsičlh i3i Hribinah. CVist učitelji-cam, ki s tem čast^ spomin naših
V	Ameriko bo prišel te dni slaven angleški pisatelj ter bo imel po vseh večjih ameriških mestih predavanja z naslovom : — Kaj so se Amerikanci naučili od Anglije ?
Glede politike in diplomacije prav ničesar.
«	-ar
*
Tisti, ki od samega upanja živi, bo od lakote umrl.	(
•	• V
V	New Yorku se je ustrelil pro-testantov.sk i pastor Rev. Percy-Gordon.
Marsikak nevreden Kristusov namestnik bi moral slediti njegovemu vzgledu.
*	* >
Grški kralj Konstantin je umrl. Zadela ga je kap na možgane.
Možgani vse te kraljeve gospode sploh niso posebno dobrega zdravja.
Sicer bi se gospodje kakega
dobrega in poštenega dela lotili.
# * •
Francozi so silno junaški narod. 120,000 mož je odšlo v Nemčijo ter zajedlo najbogatejši nemški okraj.
Nemci se niti zganili niso., ker so pametni in ker vedo* da se nč morejo praznih rok boriti proti
francoskim kanonom.
# * *
Kakorhatro bi pa počil prvi nemški strel, bi francoska vlada takoj odpoklicala svfije vojaštvo ter za povedala Poljakom. Rumu-nom. Cehom in Jugoslovanom: V boj nad barbare! Taki divjaki so ti Nemci, da streljajo na nas. ko jim skušamo izreza t i srce iz telesa.
* « *
Lsniid paša pravi, da imajo zavezniki »v svojih rokah ključ k • miru. Žalostno pri tem je. da so j ta ključ že večkrat poskusili, pa
! ne odpre nobenih vrat.
# * •
t K skopemu Zidu. ki je imel pre-Nrejšnjo trgovino v mestu in lepo farmo na deželi, je prišel zava-rovalninski agent.
Najprej ga je nagovarjal, naj sc zavaruje zoper ogenj. Zid tra je vprašal, če bo res dobil za-i varovalnino. ako mu trgovina po-j gori. Ko mu je agent to zatrdil. | se je zavaroval za veliko svoto. J Vi imate tudi farmo, kaj ne? — je silil agent vanj.
—	Da, tudi farmo imam.
i — Zakaj bi se ne zavarovalf proti toči?
Po dolgem pomisleku' je odvrnil Žid:
—	(Je mi poveste, kako se dela
toča. pa se bom.
' ' * . •
V	New Yorku izhaja "dnevnik "Daily News", ki je ''čip'' in poceni v vsakem pomenu besede.
Dnevnik ima j>osebnpga repor-terja, ki vsak dan ustavi na eesti pet ljudi ter jih vpraša, kaj in kako mislijo o tej ali oni stvari.
Včeraj jim je stavil naslednje
-
| itigofliatumska
Ustanovljena 1. 1898
1CafaiL 3fehttnta
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
Glavni odborniki. Prodoodnlk* RUDOLF PERDAX. 931 E. lUtb 81.. CleraUnd. O Podpredsednik. LOUIS B.VLANT. Box 1M Pearl At«u Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PI8HLER, Bay. Minn. ^MMajBlk: G BO. L. BROZ1CH. Ely. Minn.
Hacajnlk nelspUtCanlh amrtnla: JOHN MOVERN. Ul — lltk Aro. Dulutb. Minn.
Vrfwvnf sdravnlk* Dr. JOt. V. QRAHKK. Ml M Ohio Street. N. >-. Plttsbnrak. Vk
Nadzorni odbori
ANTON ZBAfiNIK. Room SM BakowoU Bids., cor. Diamond and Qr&at
Streets, Plttsburvb, Pa. MOHOR MLADIČ. 1S34 W. IS Street. CMcaso. OL IBANK BKRABEC, 48X1 Washln«ton StAot. Denvor. Oolo.
Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK. Bon 480. Ely, M"i» OREGOR J. PORENTA. Black Diamond, Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
ZdruSovalnl odbor. VALENTIN PIRC. 710 London Rd.. N. E., Clevelsnd. O. PAULINE ERMENC. 639 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON' CELARC, 638 Market StTeet. Waukeran. I1L
Jednotlno uradno risal to: "Glas Naroda''.
Vse stvari tikajoče s» uradnih sadev kakor tudi denarne podUJatre naj so poMljajo na Klavnega tajnika. Vee prltotbe naj se potllja na predsednika porotnega odbora. Proflnje ta »prejem norih članov in bolnllka VdCevala naj se poAllja na vrhovnega zdravnika.
JuKoelovaneka Katoliška Jednota se priporoma' Tsein Jncoelovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan te organizacije, naj se sglaH tajnika bUSnJesa drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druBtev ss pa obrnite na sl. tajnika. Novo druitvo ao lahko vstanor! s I filanl ali Članicami
Upravna preureditev.
. , , .	.	■	,	:«Miii niaril>orski denarni niamiati,
Iml kratfam«tto pokopal, v. ^ Anton Ju«tm, p,»št»i sltr^ na kot veleindustrijec Franz Scher-•]*< dzendju tamoaijega nsdncite- C rnu«ah, je doma na hlevu po-	;,»
V Gorici 10. decembra.
Pod Mussolinijevo državno zastava plava Julijska Benečija bolj in bolj v pristan centralizma. Odkar je bil razpuščen preostanek starih avtonomnih pravic naše dežele in so fašisti dr. Petta-rina razrešili dolžnosti dež. pla-varja, se reči brzo razbijajo v škodo našega ljudstva. Najvišji administrativni funkcijonar v Gorici namreč nad vse pridno dela na to, da barka naše dežele ni za minuto ne izgreši Čim direkt-nejšega kurza proti Rimu.
Okoli novega leta baje začne veliko upravno čiščenje v naših krajih. Načrti goriških protiav-tonomistov so znani: njih pota vodijo v Videm, kjer se snuje pre-fektura za Goriško, dočim bi o-stali del Julijske Benečije, ki gravitira proti Trstn. prišel pod Trst. V narodnostnem pogledu bi na ta način jugoslovanski narod prišel ob <tisto enotnost, ki je dosedanja uprava sicer ni stopnjevala, ali katere tudi ni ubijala.
Poslej bo drugače. Centralistični vijak ima pri raznarodovanju Iz Herlina poPO,-.ajo: _ Ravm,-našega naroda velevažno vlogo kar k biIa objavIjona tukaj n,.. Zatp.crfldfili se število snlaniih r*i- i t»_____ i i i- • •
gleda, kako bi si med nami u-stvarila prijatelje. Ona umetno podžiga strasti, ki niso v njenem interesu. In vendar bi >«* vsrmu temu lahko izognili na čisto enostaven način: ako bi narodu ne jemala onega, kar s«» mu dajali in dovoljevali eelo avtro-ogrski upravni triin>gi. kar mu je postalo portnibno in sveto. Dobro razumemo, da'je fašizem danes, ko je na vladi, slep in gluh za vse .kar se mu ni zapisalo s .krvjo in mesom. Toda tudi fašizem bi se mogel domisliti, da so vs» stranke minljive, da tudi <>n ni večen. Zlo. ki ga z upravnimi pre-uredbami napravlja med nami. ne more roditi dobrega. Vsaj ne sporazuma in sprave, katero tudi Italija rabi kot vsaka država, ki si hoče osnovati podlago za miren notranji razvoj in boljšo bodočnost.	—bor.
Žrtve prenapetežev.
Zategadelj se število sedanjih ei vilnih komisarijatov v Jul. Krajini znatno skrči, občine pa se po obsegu povečajo. Delokrog novih županov, ki bodo načelovali šestim. osmim aH eelo desetim občinam sedanjega obsega, se znatno razširi. Seveda ne v korist ljudstvu. Zakaj novi " veliki"' župani ne bodo menda nikjer izraz narodove volje, pač pa bodo "izvoljeni" ali direktno potnm dekretov ali pa bodo na njihovo zakonito "izvolitev" kako drugače uplivale nove podprefekture.
Končni cilji te upravne preure-
Ija g. Rili. Mesušarja. Pdkojni je	spravljal orodje. Vsled neprevid-
tain učiteljeval let. Zato	no«ti je padel s hleva na nek drog.
tovo ni bilo lefpo, če ga niso spre-	ki se mu je napjčil v trebuh. Fremiti rprav vsi .njegovi bivši učenci' peljali so ga v bolnico. In učenke, kar je pač zaslužil .s
«vojim drWjrim delom« Na poko-	Jubilej dela.
paV**'u ni bilo človeka. <ki bi ga	Iz Tržiča poročajo: Dne 1. dec. (zagrebel; to delo so opravili nje-
govi tovariši, ki jim za to.
baum in drugi.
Iz kronike mariborskih vlomilcev
Mariboraki x^omilei	sedaj
raztegnili svoje plodonosno delovanje <>d nedelj tudi na delavnike. Xa praznik u jedrn jen ja (1. dec.) dojKjldne ««r> vdrli v podstrešje davčnega nadupravitelja Stepica
vprašanje: Kako naj Fant punco j ditve so prozorni. Projiagatorji zasnubi?	*	'njeni so zagrizeni nasprotniki
Mlada taprajterica mu je od- j v.sega. kar ni fašistovsko po mi-govopila: Pove naj ji. da jo* ljubi šljenju in nehanju. Oni zastopa-; ter da jo hoče vzeti za »eno. Nji! jo naeelo. da je treha jugoslo-
je obhajal ravnatelj tovarne čevljev "Peko'' t Tržiču Ivan Stau-,
j- „,_ ,. .	' . . . v Mlmski ulici, kjer se je ravno
dinger desetletnico svojega delo- „.„ ..	.	.
-	___- . ... " . 'su«ao perilo, ter odne«ii njemu m
anja v tem srvojstvu. Da ne je	. . . T.
______.	. . njegovemu podnajemniku vse neomenjena tvrdka poATspela do se- T.	, ^	,	1
•	__.	.	rdo, .seveda saano lx»ljse. ter
(lanje VK&ne razvoja, se ima po ...	,	* .
• _ ,	.	stelmino. Okradem so (j^kodovani
pretežni veemi zahvaliti njegove-	,	,	, . ,
. - ..............—. ---------tradamotn	d 1 *	z« nad ;>0.000 kron. Isti dan je
•ma umrl Rev. Anton Sojar. Ranj-.	fj™ okraden tudi dav&ii upravitelj
,J\,r "'"J	korekten, koncilijan-	o^ajno, tudi to-
lik l V Združene države je dospel	u * . pot ni sledu za vlomilci.
leta 1904., kjer je v St. Paul teo-	* P" i4!mtndl ^
logi ji dcnTšil bogoslovne nauke. | ^	J^ZIJT™^™!	Nemirni duh. x
'■so njegovi nameni najbrže že znani. Če je pripravljena, bo vsak pameten fant vedel, kaj mu je storiti v naslednjih petih minutah.
* * * • •
To je dober odgovor. Jaz bi še
REV. ANTON SOJAR.
V Pitt**burghn, Pa., je netiado-!
ne.
Njegova prva .služba je bila pri jo-
mu humorjem pridobiti vsakega
,. , . . . . , ^ . .	. . posameznika /ter ga vzpocibujati1 131etni poljski deček Izmajlow-
i k marljivosti	skd, ki je te dna prišel z našimi ru-
imSel na ehfcažko nipmjo, l^erse,	skimi x-ojnimi vjetniki iz Vanšave
Gradnja ielemic^ Ormo^Cnnka j v -Maribor, je .pobegnil iz varstva nadomestoval Rev. Mertel-a v,	^o*	mariborske zaščite dece. Očividno
Pittsburgfeu. ta ee nahaja bolan v | z ^^jo te 2e|emice ^ pri5ne ^elo hrepeni po širnem svetu, atari domovini.	|y	v«ijanta prekmur-j
Povratek naših iz vjetništva.
Za novi most te Krko
je odobrena državna pomftS 100 Polagoma ae razvija zopet stara - tisoč dinarjev občini Ceifcftje.
skega dela mimo Beltincev ne pride v«e v pofttev, ker bi jO državi* gradila m— '^ijB, da dobi ipotrAno zendjfiče Tit^eplačno.. In-> ae izjavili za prVot-
V Zagreb je dospelo zopet 250 naHih ljudi, ki so <«e -vrnili iz Runi je, kjer ho zaostali kot vjetniki taivie avatro-ogrgke armade.
vansko prebivalstvo v Julijski Benečiji iztrebiti do zadnje moške glave in značajne duše.
V kakem trdem nasprotstvn so vse^ te namere z izjavami sedanjega državnega glavarja Musso-linija, ki je svojim državljanom pristavil: Ln po petih minutah bo j nastopu v zbornici obljubljal fant tudi vodel. če se izplava ali f ne prednosti vsaj pravičnost! Mussolinijeva praksa jemlje vedni več zaupanja v njegova zatrdila, da je ljudstvo v Italiji glede pravic enako. Tudi ta praksa kaže, da Mussolinijevo početje ni politika poštenja, temveč politika zahrbtnosti. In katera politika sebičnosti in nepoštenja ustvarja državi dobre podanike, zveste državljane?
Pod pritiskom razmer, ki so nastale po svetovni vojni, smo be-nečanski Jugoslovani priznali Ita-.lijo za svojo državo, dasi nas Italija ni vprašala, ali smo z njenim gospodarstvom zadovoljni. To naše priznanje je bilo največja žrtev, ki jo je od nas mogla terjati zgodovina. Ali država, ki nas je dobila t svoje meje, danes ne
IOJAKE o po-I zarjamo, da I Je cena za
ža Jugoslavijo kot a 40 centov.
kraju in podali mu
IV-
ica brošura prbnle divjanja teroristov. anarhistov in panpferma-nov tekom treh let. od 1919 do 1 U'2'2.
V t<-j dobi je bilo izvršenih o04 političnih umorov. :{4r> teh jxdi-tičnih umorov s-o izvršili reakei-jonarei in zaznamovati je bilo !•• devetnajst anarhističnih poskusov.
Tej razliki se dodaje še nadalj-n<>. ki je istotako jako značilna. ''-Ki kriminalcev iz prvo omenjene vrste iz skupnega številu se je izognilo pravici, a 1" trem anarhistom iz števila devetnajstih se je posrečilo pobegniti.
"Fore!"
Tega svareeega izraza se j»os!u-žujejo j>ri golfu v namenu, da ujm-zore us«-tx>. katero bi lahko zadela krojrla. ter'pomeni: I*azi. prej! — Bolezni se tudi poslužujejo takih svareči h klicev v obliki l>oIestnili znamenj, toda nii s«* ponavadi ne menimo zanje, dokler in prejK>zno. Kaprntje. nlab tek, glavobol, splošna ]x»trtf>st ali omotica so večkrat znamenje nevarnih bolezni, vsled tejra pazite nanje in delujte hirt.ro s tem, da vzamete Trinerjevo Grenko Vino, zanesljh'o zdravilo, ki bo izčistilo črevesje ter odpravilo iz nj»»ga vse strupene snovi. 'Prehladi in kaži j i so morda znanilci težkega bolestnega stanja in •vsJedtega se ne obotavljajte ter vzemite 'frmerjev Mirilee Kašlja ! V slučaju vnetega drla takoj gr-grajte Trinerjev Antiputrin! — Vsak lekarnar ali prodajalec zdravil ima ta in druga Trinerjeva zdravila v zalogi. — Joweph Triner Company, Chicago, 111., začenja sedaj trtintTide?»eto leto najbolj zažei j ive rpoznanosti.
caovartiMme&i)
GtiAS NARODA. 10. JAK. 1923
Čudna pot.
T *
J. Zoptutii.
Mnogo nas je bilo, ki «mo ili kot osamljeni potniki po zgrešeni poti xm velikimi ideali v neznano zendjo. Niso nas razumevali, brat j« areeal brata, pa ga ni spoznal. Desettisoei so legli v to bratsko zemljo, obup in potepta
liko mitraljeza, i fevabc toliko topova! Ni kad više da ne vidim Bosne, ako sam ja što zakrivno. Nema, gospodine, bugarskik kokoši, pa Bog!—
— Vidi«, saj sem ti pravil, da me bo ta človek spravil ob pamet.
CttOPAKA ZA POL MILIJONA DOLABJEV.
ne ideje so položili pod svoje ko- Nema. pa Bog! Hahaha!
sti, bpe večno spanje, njih spomin pa je razpršil vihar življenja na vse strani. Pozabljeni so. Mati ne ve več, kje leži sin, žena je izgubila moža. <*trf>ei očeta, vsemogoč ni čas je izbrisal gronke spomine I tihnil je vihar, jeklena pesem .jc končana, vrnili so se s krvavega koncerta, razšli so se, še strašne melodij«* jim več ne zvene v ušesih. Preveč jih je bilo in pretežke so misli, včasih tišče možgane. letajo v temno noč in roje
Držal se je za trebuh in smeh ga je tresel še dolgo potem, ko je Mikado pobral svojo kašo in izginil nekam med druge šotore.
— Sedi tu na zemljo! Danes še lahko sediš na svojem upanju, jutri boš tam, kjer si bil. Tako. Veš, Jože, lase si pulim z glave, trikrat sem se udaril ob čelo, devetkrat obrnil ponoči z desne na levo in zopet nazaj, pa vse za--man. Ne razumem in basta. Takole sem bil načrtal pot: Odesa -
kot zoprne muhe okrog, podiš l Reni - Črna voda - Sofija - Beo-jili pt 'V-, pa se vračajo in teže. —| grad - Zagreb - Ljubljana narav-Spanje bezi in zjutraj so težki nost pred Prešerna. Tam bi mu l
udje in jwdna glava. Kdo bi si grenil življenje ž njimi, ki so od-bli. pa !?e ne vrnejo nikoli več!
•laz pa se gn spominjam. Kot takrat stoji pred menoj sedaj. Nekje v vinskih goricah sta se rodila s čvičkom. Njegove kosti je razjela sibirska zemlja. Tone pa stoji pred menoj kot takrat. Mlad v Odesi — kdo bi mil zameril! Poznate to veliko mesto? Črno morje kiju je skalne bregove noč in dan. peni se in šumi in poje skrivnostno pesem črnih valov. Parčku ob morski obali, na spečih v razliti mesečini zelenih 1 imunih, parC-ki na Deri basov ski, v kavar-nah, v operi pahljače, lornjeti, pogledi, zardevanje, povsod ljubezen. mladost.
Tone je bil idealist od rojstva do smrti. Idealno se je oklenil misli o narodni, svobodi, idealno je ljubil ženske, *anjal je ž njimi na morski obali, v operi je bil predmet skrivnih pogledov, s svetlo sabljo, rdečim ovratnikom in neprestano te smehljajočim o-brazom je krožil na TMrihasovski glav* živahnim Odesitkam, Mlad, čvrst, brezskrben, smel — veter bi ujel. pa bi tekmovala v pomladno jutro! Povbod je bil prvi, povsod vesel, povsod priljubljen. "Vot kako harošenki. simpatični 8erb" so šepetale Odesitke, željne oči so i>kale pogleda, zardeva-la so napudrana lica in če je Tone tarapatu grešil, ne s<*dimo ga. De mortius. . .
Iz Odese ga je gnala usoda v Besarabijo. v Reni. Irmail, potem v Dobrudžn. Spominjam se, kako sva srečala nekje za orno vodo kolono bolgarskih jetnikov. Tone je skočil » konja, potegnil je revolver, oči so sc mu zaiskri-le: — P*>*treljal va-s bom. vse va» bom pobil. izdajalci, vi nehvaležni! — Komaj sem ga prepričal. da je položil revolver nazaj. Ko so spustili raptor in je bila končana strašna bratomorna drama, sva se srečala onstran Donavi« v Is^kči. Hodil je med š<»-tori kot turški paša v haremu.^— Smehljal se je, mahal s sabljo in mrmral sam pri sebi: — Kokoši pečene bolgarske k oko« i in besa-rabske mamaliga! Vrag jih vzemi vse te Ludendorffe in Maken-sene z njihovimi topovi in jeklenimi pticami v zraku, ki so požrle vse bolgarske kokoši! In teira lenuha Mikado Tako je Tone klical slugo) naj zadene kap v možgane ! Sedem dni mu pojem noč in dan na ušesa, da brez pečenih bolgarskih kokoši in brez besa rabske mamalige ni življenja, pa vse nič ne pomaga. Mikado stoji, bulji oči. miga z ušesi in basta. Meni pa kruli v trebuhu in glavi od tega miganja. I'h. kosti bi mu polomil, ušesa porezal, da bi ne migale več pred menoj! —
Stopila sva v šotor. Mikado je kuhal kašo.
—	Kje so bolgarske kokoši in mamaliga? Saj sem govoril, da me boi spravil ob pamet s troje nesrečno kašo! Kaj stoj:JP kot klada ob steni? Kokoši, bolgar «kih in pečenih mi daj, sam pa odjadraj s to kašo in basta!
Mikado se je vzravnal, lesena žlica mu je zdrsnila iz rok, l<rvfl je sapo in jecljal:
—	Ma, molim, gospodine, nišam ja kriv, da !ttMo Bngari tO-
(fcpodareki pregled prejšnjega lete.

Tedensko glasilo trgovinskega departmenta 4 4 Commerce Reports7* takole označuje na kratko gospodarski pomen minolega
leta:
f Ob Novem letu je navada, da pregledamo gospodarski razvoj minolih dvanajstih mesecev in da iz tega stališča sklepamo, kaj nam je pričakovati v prihodnjih mesecih tekočega leta. Večina industrij se more z zadovoljstvom
čuk (rubber) za 40 odsto. avtomobili za 50 odsto. zidanje zgradb za 50 odsto. lesna industrija za 35 odsto. opekarne za 50 odsto, cement za 15 odsto, usnje za 20 odsto, sladkor za 45 odsto in mesarska industrija za približno 5 odsto. Dohodki iz poljedelstva so bili na sploh višji kot v letu 1931. Manj produkcije, kar se tiče Važnejših industrij, je bilo le v izkopavanju premoga, in to /a
ozirati na napredek tekom mino-i 7 odsto. manj bituminoznega pre-lega leta vzlic mnogim težko- j moga in za 47 odsto manj antra-čam. katere so poskušale. Ob! cita.
sklepu leta 1922 ni videti nika- Zvišanje produkcije in zniža-kih resnih zaprek, ki naj bi ovi-1 „je priseljevanja sta imela za po-rale nadaljni napredek tekom | sledieo, da so se delavske razme-zgodnejga dela novega leta. Ne- re spremenile v toliko, da smo od
uravnane razmere v inozemskih deželah, zlasti v Evropi, še ved-
velikega prebitka delavcev koncem leta 1921 prišli do točke,
položil sabljo pod noge, poklonil bi se: — Na, tu imaš, ki si pel: 44 Največ sveta otrokom sliši Slave!* Ti si pel, jaz plesal, ti stojiš na piedestalu, jaz sedim na konju in basta. K "Fajmoštru" grem, na tvoje zdravje bom pil in basta.
Zdaj pa ne bom pil. Rakovo pot smo nastopili prijatelj. Prešeren ne bo videl moje sablje. — Jaz pa ne bom videl pečenih bolgarskih kokoši in mamalige, mar-malige. uh! Samo ušesa vidim, ki migajo, in Mikado, ki nema pa Bog. Hahaha!
Zasmejal se je. položil sabljo med kolena in nadaljeval:	! jedno oko. Doduše. ova nema ni'
— Mislim, po dve uri. tri ure I jednog. a i po glavi se ne može j tiščim kazalec v čelo, ne razumem [ poznati, pošto je pečena. Ma ipak in basta. Cela divizija, navduše- j da mi ni videti Bosne, ako sam la- i nja in hrabrosti za tri divizije, i gao. Samo izvini, gospodine. Sto Rusi levo. in Romuni desno, pa ti nisaim doneo mamalige. Tok
Mrs. Irene Schoellkopl" je hotela preživeti Sivestrov večer v družbi svojega prijatelja", igralca Carmana. I)a se tembolj postavi. je prinesla seboj vse svoje dragulje. Zabava je bila do-j branih od trgovinskega
no pritiskajo na naso trgovino j kjer se občuti pomanjkanje de-in so brezdvomno v gotovi meri • lavčev, dočim je nezaposlenost držale cene poljedelskih pridel- skoraj prenehala, kov izpod razmerja cen drugih
pridelkov. Tekom zadnjih dveh
mesecev pa so se te razmere v to-
j Prometne razmere so se spre-1 menile od ogromnega števila brez i delnih železniških vozov koncem leta 1921 do znatnega pomanjka-
likor toliko izboljšale.
Produkcija tovarniških pri- . ,.,	_
, i. • ... , * inoo ,	Jstih: nakladanje se je povi-
delkov je bila v letu 1922 skoraj „ . „„ .	, *
__ , ,	„. . ^ . t : *alo za 11 odsto napram letu
za 50 odstotkov večja kot v letu ; ^
1921, in to glasom podatkov na- i
bra. Pili so. peli in kvartali. Malo po polnoči je odšla zabave-željna dama po stopnjicah v prvo nadstropje. Dva neznanca
depart-1 Cene so se za farmerje poviša-
menta. Predilnice so obratovale,skoraj za 17 odsto, cene na de-za 20 odsto več kot v letu 1921. j belo so se povišale za 10 odsto in sta jo prijela, jo zvezala in omamila s kloroformom. Ko se je industrija železa in jekla je pove- one na drobno so se zmanjšale za zavedla, ni imela na sebi n«.bene dragocenosti več. Pobrali so , čala svojo proizvodnjo od 60 do i 5 odsto. Ta okoliščina daje far je vse v vrednosti pol miljona dolarjev. Policija je njenega j 70 odsto preko one prejšnjega ' merju večjo kupno silo in zožuje 44prijatelja" aretirala, misleč, da je v zvezi z roparji. Mr. leta, industrija drugih kovin ra-, razliko v ceni med trgovci na de-Schoellkopf gotovo ni svoje ženice preveč prijazno pogledal, [zun železa od 50 do 95 odsto. pe- belo in onimi na drobno.
se je vrnila tako neusmil jeno obrana domov.	! trolej za 15 odsto. koks za 40 od- j Količina trgovine je bila znat-
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, ko boste lahko uživali udobnost neodvisnosti?
Pričnite itediti sedaj - da boste neodvisni po dolgih letih težkega dela.
Vaši prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
A o!
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street Ne« York City
GltTM zastopništvo Jaimikc Banke.
PREDSEDNIK ZA OLAJŠANJE ODPLAČEVANJA ANGLEŠKEGA DOLGA.
Washington, D. ('.. 10. jan. — Predsednik bo priporočil kongresu, naj olajša pogoje z;i odplačevanje angleškega dolga.
LENINOVO ZDRAVSTVENO STANJE.
Prohibicija poražena v
sto, papir od 20 do 30 odsto, kav-, no večja kot v letu 1931.
tak polom, tak polom! Na čelu z generalom Zajnčkovskim na rakovo pot pa brez bolgarskih ko-
džavola me mogu da nadžem, pa Bogi
Mikado se je režal kot cigan
koši! To je vendar preveč! Čakaj belemu kruhu ter kazal Tonetu no — Zajnčkovski! Kaj nimamo j pečeno kokoš. Poznal sem Bosan-mi Slovenci nekaj podobnega! Ce in njihove zvijače ter vedel. ZajnčkovskL jajček. Zaje. Aha, odkod je. prišla kokoš, vidiš, tole bo nekaj za moje mož-1 _ Poslušaj, dihur, pa vendar gane. Pa vendar ni kriv ta t4zaj-j nisi ukral kokoši! Kosti ti polo-ček", da Prešeren ne bo videli mim in ušesa porežem. če ni bol-raoje sablje? Ne, nc verjamem! garska in basta! — Tone ga je Ime je sicer nekam čudno, pa — j premeril od nog do glave.
vendar ne verjamem ! Hindenburg Ludendorff, Hoetzendorf f! Ne, prijatelj, to ni dorf, tudi burg je prem&lo, to je celo mesto, cela
Poroča Warre B. Wells.
— Tako mi nebesa, gospodine, govorio sam istimi. Tpra vsam i-zašao iz logora. kada je bacio Švatja' iz vazduha — vrap «»a znao
skala. Vdariš z glavo, ideali des- za»tr> — ovu pečenu kokoš. Valj-
tio. hrabrost levo, ti na rakovo pot Ln basta. Kako že pravi moj Mikado tistemu, ki je kriv, da ni več bolgarskih kokoši? Aha. m&>
da je znano, da ti voliš bujrarske kokoši. —
. Ton«* je zamahnil z roko in Mikado je smuknil iz šotora.
kaze, makaze! To pa pomeni po; _ Vidiš, saj sem ti pravil, da naše škarje. Tako. tako. tole boj me bo >pravil Ta človek ob pamet, pa prav: Te škarje so nam postri-1 Vem, j0 je jpbil. ni to prvi gle peroti. bolgarskim kokošim slučaj. Tu v Isački jo jc ukral. pa glave. Sedaj sem zadel, kaj net : bam ti pa j x»je. da ~><• j<» NMnci Kosa je zadela ob kamen, ee jc vrgli iz a«-roplana. OtVtu I«i uk-kdo motil Toneta, kadar je govo- ral iz žt-pa in mater bi prevaral, ril. Poznal sem ga. m zato sem samo da ti ust rož«*. I)f>bra. samo molčal. Pomaknil^ se je k meni. [ ne preveč poštena duša in ha^ta desno roko mi je položil na ramo Tako sedaj pa poglejva. ka je — in nadaljeval polglasno: — Tebi'"bacio Švaba iz vazduha". zaupam, drugih se bojim. Zdi ae' Razdelila sva pečeno bolirars-mi. da gori v Petrogradu ne bo ; ko kokos, potem sva šla v-ak se-vse prav. Butjuška car je pošte- bi. Drugi dan sem videl Toneta
njak od pete do glave, samo slab je in omahljiv kot majhen otrok. Noge ga ne drže in roke so pre-mehke. Saj si ga videl letos v O-desi. Na vranen je sedel, v carskih ornamentih, obraz pa kot jih srečaš pri "Fajmoštru" po polnoči. Kje je Peter Veliki, I-van Grozni. Katarina II., Alek> -nder II. t Zakaj se ne obrnejo v groba, zakaj spe mrtvi polni življenja in žive živi mrtveci?
Vse te Alise. Prideriksi in Ren-nenkarmpfi pa mi niso nič kaj všeč. Nekam čudno zvene ta imena. Vidiš, to so pa druge makaze ki »o nas ostrigle z druge strani. Zdaj smo goli kot mladi vrabci. Pa letaj z ideali, če te od vseh strani striže jo makaze! — Ne more pa Bob. — bi dejal moj Miško.
Tone je utihnil. Šotor se je zganil, pokazala se je debela glava, za njo orjaška postava Mika-da.
— Evo, gospodine. doneo sam ti kokoš. Uprav je stigla iz Bu-garske. Tako mi nebesa prava bu-garska kokoš! Poznam dobro te njihove kokoši: debela glava, du-gačak vrat, i samo jedno oko. — Boga mi, jest tako, gospodine. Sve tftigfcrftke kokoii imadu samo
Popolne številke, glede zadnjega, vsaka tri leta vršeče ga se referenda glede prohibicije v Novi Zelandiji, kažejo, da se zavzema večina, za sedaj veljavni sistem licenc. Pri zadnjem referen-du je znašala večina proti prohi-biciji nad šestnajst tisoč glasov, leta 1919 pa. le nekaj nad tri tisoč glasov. Volitve v Xovi Zelandiji so vsled tega porazile prolii-bicijo v Xovi Zelandiji s pluralnostjo. ki je petkrat tako velika. kot je bila pri zadnjih volitvah.
Kampanja proti prohibiciji in zanjo, ki se je vršila v isrtem času kot kampanja za splošne volitve je bila skrajno živahna na o-beh straneh. Prohibicijsko vprašanje je vzbujalo največje zani- j
Zaslišanje v zadevi Klana.
Bastrop, La. 10. januarja. — ce ni 'izpremeriiLo izraza, razen Poča«i, a gotovo se razkrinkava kislega usmeva, ki se je pojavA člane našemljene tolpe, ki so u- j «>krog njegovih ustnic, morili D&niela in Riehardsa, po- j Carpenter pa ni bil edini član tem ko so ju mučili na najbolj Klana, kojega ime se je imenova-peklenski način. Spravljajo jih j lo tekom pričevanja. Skipwith. na dnevno luč tako jasno, da so j ciklop Morehouse Klana, je bil državne oblasti prepričane, da ne imenovan od skoro vsake priče, more niti velikanska sila Ku j ki je nastopila.	. •
Klux Klana preprečiti njih stav- j Priče pa ga niso le imenovale ljenja pred obtožbo.	ter navedle njegovega imena. —
Današnja seja javnega zašli- j <'e bi mogle sulice, ki so švigale šanja. kojega namen je. prisiliti iz oči vdove Richardsa. ko je ime veliko poroto, da dvigne obtož- j novaLa ime voditelja, umoriti, bi be. se je končala z najbolj prese- nikdar ne prišel pred stol pravi-
Berlin, Nemčija. 11. januarja. Najboljši nemški špecijalist za možgane dr. Voight je odpotoval v Moskvo, kjer bo preiskal zdravstveno stanje Nikolaja Lenina.
Neškodljivo sredstvo za odpravo' masti.
Veliko ljudi M boji navadnih sredstev za odpravo teže To Jo tzvacr«den nač.n. lzvanreden. ker Je ttstd neškodljiv — r.13 poštenja, nič vež banja. Mannola Predpone Tablete (Mannola Prescription Tableta) so napravljene v polnem sogasju s slavnim Marmola Predtplsom. UuJ&ato ■talno ln lahko brez aLa'Mb učinkov. Dobite >:h od svojega leka-marja za en dolar zavojček ali poiljlte sveto naravnost na Marmola Company, 4612 Woodward Ave., Detroit. Mich.
netljivim pričevanjem dneva. — To pričevanje se je iztisnilo, naravnost izvilo iz prestraiene priče. ki je bila trdna v svojem sklepu, da čc le mogoče, ne kompromitira nrkogar. To pričevanje je uplivalo na natlačeno polno sod-
„-	- t« --j-1 * i - no dvorano kot strela iz jasnega
manje ter je nadkrililo ostala po- j	4 °
i:.:r_________neba.
i Ravno ko je posegel sodnik O-
' dom po svoji uri. da vidi, če še ni
litična vprašanja splošnih volitev. Prohibicijonisti so imeli na razpr.lapro le majhen sklad, vsaj
kot pravijo, a pomagala jim je	*as 241 odfir°denje. > «vil suhaška delegacija iz Združenih !scnator Howard Warren, posebni
držav, kateri je načeloval znani j	generalnega pravdnika
Puss V foot Johnson v družbi na-'iZ	Harr-V uslužbenca ne-
na drugi strani Donave z angleško usmiljenko. Mahal je z rokami. sablja se je vlekla daleč za njim. navdušeno je govoril sprem ljevalki nekaj na uho.
Kako je razumela Angležinja Slovenca, še danes ne vem.
Dva meseca ga nisem videl potem. To je bila njegova slaba stran. Ce je izginil, ga ni tako lahko našel niti Mikado, ki je poznal vse kotičke, kamor je zahajal Tone. kot je govoril sam, — "da pozabim Prešerna in sabljo in basta". Pa. je zopet prišel od nekod. Zunaj je brila bnrja. majhno mestece Berzovka je spalo globoko v snegu. Stanoval sem v kmečki bajti. V izbi je brlela luč, domači so spali, mene pa so du-aile težke misli in spanec je bežal nekam med snežinke, ki so drvele mimo oken. Tone je mislil o Prešernu, sablji in basta, moje misli pa so blodile onstran Pre-Šernovega spomenika. Naenkrat je potrkal na okno. Spoznal sem ga takoj. Samo on je znal trkati tako. Tnk, t trk in basta. je ponovil t donečim, feappmu pod oknom. Kot snežni mož je stopil v izbo.
(Dalje prihodnjič.)
daljnih govornikov iz Avstralije.
Posledica tejra j«- težak udarec za suhaško stvar, ki je navidezno stalno in hitro napredovala v Xovi Zelandiji. Dolgo vrsto let so se zagovorniki suše v Dominiju borili proti trgovini z opojnimi pijačami s pomočjo krajevne opcije in posrečilo se jim je uveljaviti v trinajs-tih okrajih prepoved licenc za točenje in prodajo opojnih pijač. Šele leta 1918. ko je bil uveljavljen sistem narodnega referenda, pa je postalo vprašanje odprave trgovine z o-pojnimi pijačami.po celem Dominiju resno politično vprašanje.
Prvo glasovanje na temelju nove postave se je vršilo aprila meseca leta 1919. Imelo 5e za posledico poraz prohibicijoiystov s sorazmerno majhno večino nekaj več kot deset tisoč glasov. Vprašanje je bilo predloženo nadalj-nemu referendu decembra meseca istega leta in takrat so dobili prohibicijonisti večino.
Postava glede referenda pa določa, da mora dobiti proljibicija ali kako drugo politično vprašanje absolutno večino vseh oddanih glasov. Le malo je vsled tega manjkalo, da niso izvojevali prohibicijonisti leta 1919 zmage.
Sedaj pa se je stvar obrnila in "o i-in a je glasovala za obdržanje dosedanjega sistema licenc ter proti uveljavljenju prohibicije.
ke garaže, ki je priznal, da so ga posvarili, da ne sme govoriti in da je imel namen zapustiti kraj. da se izogne ffitnostim. priznanje, da je bil Richards odvedf« prvič iz garaže, v kateri je bil uslužben on. dočim je stal šerif OaiT>enter. ki je pod prisego obvezan vzdrževati postavo in red. poleg, ne da bi dvignil roko. da prepreči nasilje.
Carpenter je sedel v razdalji
treh čevljev od priče. Njegovo li-
__:_ '.....1 -"__:___
ce. kot bo sedaj najbrž moral.
Pričevanje Richard so ve vdove je prišlo koncem njenega zaslišanja.
Vprašali so jo. katerega v tolpi našemljenih ljudi je njen mož spoznal, ko so ga prvič prijeli in mu pretili. Odvrnila je. da je njen mož spoznal Skipwitba.
Polagoma je* pričela nato pripovedovati svojo povest in njene oči so iskale po dvorani moža. katerega smatra za povzročitelja vse avoje nesreče ter smrti moža vsled katere je odvisna od d«>-brosrčnosti »svojih prijateljev in znancev.
Addic Maj Hamilton, deklica, ki pravi, da jo je pognal iz Mer Rouge dr. HcKoin in drugi, je izpovedala, kako je našemljena tolpa vdrla v njen dom ter ji pre. ti2a a «molo in perjem; kako je njena mati na kolenih prosila našemljene*. naj ji ne vzamejo hčere. kako je zdravnik, ki je bil takrat župan mesta, udaril njeno mater in kako so zapretili materi s perjem in smolo, če bi se vmešavala.
Hripavost
m kaialj sta zalo r.tprijetna simptoma. Da preprečit« t«žj« postjedice vzemite
Seven's Cough Balcaift,
ki prinaša zateljeno in hitro pocooč. Imejte ga pri rold t hiši za zimske
Cena 15 in BO centov. Vprašajte po lekarnah.
VELIKO AMERIŠKIH VOJAKOV SE NOČE VRNITI.
Koblenc, Nemčija, 11. jannarja Veliko vojakov, ki so člani ameriške ekspedicijske armade je sklenilo, da se bodo poslužili vseh mogočih sredstev, samo da bodo ostali v Nemčiji.
StAVKAR NAPADEL ŽUPANA
C £ D A H Rit'lDS 1<.»\A
Edmonton, Alta., 6. januarja. Neki stavkujoči pretnogar, oborožen z dolgo plinsko cevjo, je prišel danes v urad župana Dugga-na ter ga napadel, a pretnagal ga je policijski komisar v družbi šestih konštablerjev, ki so čakali, da jih župan zapriseže.
Suho grozdje in drugo.
Ravnokar smo sprejeli sledeče vrste blaga:
Črno grško grozdje malo. » t
I«, K<- funt
Črno afriško grozdje vt-lik'-. f. )...*.
r»o !•".<•	funt
Muškate! m.i!" ^r. f	—
po l.V	fij!,t
Fige. l<vx 110 f. — |~r> S.	f u r. t
Češolje v. lik«-. f l<««x. j Ii- fnt.r
Rožici..........................pO - r : "
Olivno olje ........... ?• » i- g !.-r a
I*ri vetjem n:»r«~'ilii <l.tmn |tO|>u^t.
Jamčimo. «J;t lx< vs»- vrste ri;ijl.><lj<- k.i-
fcovo«tI
Z naročilom Ijit.- v (-dno	n.i
r;t/"un.
Balkan Importing Co.
51 Cherry St.,	New York
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!'
Ce m poklican Pain-Ex poller na bo B.........
pomoč.
BOLEČINA hitro premagana ter bo boma izginila. Oh , prvih znamenjih ' reTmatizma, iivčn» potrtosti,
bolečin, krčevitega trganja, bi nabavite steklenico tega močnega, z%-nealjive^a družinskega linimenta ter ga v drgni te. Pristni Pain-Expel]er nosi nafto 81D BO varnostno znamko. Vse drago je ponmredba.
35c in 70e. v lekarnah ali od
F. AD. RICHTER & CO. 1M-U4 Seetk 4tk St., IreaUj^'N. T.
Knjiga za dol-ge zimske večere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprar, pesmi, slik, sale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov.
NaroČite ga Se danes.
8LOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York
av Dobe mm tudi prt zaetopnDdh K* Glas Naroda.
ROJAKI, NABOOAJTE SE HA "GLA8 NABODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV. NIK V ZDE. DRŽAVAH.
CrUAS NARODA. 13- JAN. 1923
KAPITAN BLOOD
VJIOOVl O Dill JA.
Sponi Rafael —battel.
Za "(8m Haroda*
O.P.
Jugoslavia irredenta«
■»
90
Pozdravi naših fantov.
Sl(A*eiici, vojaki pri 3. Rog. Art. Mont. T. Bait., Ivrea, kličejo vsem prijateljem in znancem krepki asdravo! Sever Janko (Postojna). UrbanO ič Alojzij (Bač), Laupe J Antoni (Sp. Idrija), Širtelj Joaip I (Km-lak). Medved Janez (Dre* niča), Brožij: Ludovik (Vrbica), iiar Ivan (Smrje), Pivk Filip
naprej
planr jata lov so naskočili nad
drupejra kot lord Willougkby in admiral Van der Kuvlen, ki sta zasledovala hoj z zadnjega dela ladje.
Cele pol ure je divjala bitka na krovu francoske ladje. Pri-j
čela s«
Broadway
kutcnrakoH
Nfw York potniškem agentu
Sadi vreče orehov.
Xa Garihaldijevem tekališču v
Trstu sta bila aretirana dva mla-] ^avre
V Nadaljevanje.)
Willoughby in Van der Kuvlen sta z zadnjega krova zasledo- j Graliar
vala z neizanernim presenečenjem naglico in preciznost, s katero (Idrija), Bratkna Franc (Otlica),
sta se Blood in njegova obupana posadka lotila dela. Stopil je na j	'Benedikt (Titovo pri Go-
čelo svojih ljudi, trobentač je dal znamenje in bukanirji so planili j™)/Maun 1>avcl (Cerkno).'
Pod vodstvom Rlooda samega so se vrgli na Francoze kot	^
skih psov na jelena. katerega je upehala. Za njimi i	J
adaljni, dokler ni bilo na krovu zapuščene nikogar '	^^ Je Promoviran ztf
i doktorja prava nas rojak Edvard
i Lcban.
Na kr. univerzi v Padovi je bil , promovirau za doktorja prava je v zadnjem delu ladje ter se pomikala počasi naprej pro- j v^nceslevpL Reva, sin velepo«est-ti spr^lnj^mu krovu, kjer je dosegla višek furije. Francozi so se J llil<a m j^^Sega mnogoletnega žu obupno branili, kajti bili so v premoči, ki jih je bodrila. Kljub vse— j>iUUl ^nt. pi. Reva iz Kozane. mu junaštvu pa so jih bukanirji potiskali neprestano nazaj. Boj
rili so se z obupom ljudi, ki vedo, da j? umikanje nemogoče, da-	Za "Šolsko društvo",
ni nobene ladje, na katero bi se ino^li umakniti ter da morajo Iz Cerknega je t a mošnja po-
/rnagati !.t osvojiti Victorieifce ali pa poginiti.	družnica podala "KoLskemu dru- Roparski napad v gostilni.
lu zmagali so koucčno, a zmaga jih je stala skoro polovic« fitvu" 1000 lir s poročilom, da ho- . V starem tržaškem mestu se je njih števila.	^ v bodoče delovati v tem,odigral malo pred policijsko uro.
Preživeli branilci francoske ladje, katere je navduševal Riva-	do4)ro	da naše mla- predrzen roparski napad,
roval, S4, nekoliko časa ustrajaii v svojem obupnem naporu. Ko- dine, ki je duša in snee naiega na-j stilni je popival ves večer Josip j	i jih bo obiakal na* potoval
, , ,,. , .	,	, , - ____ __ruda, ne smemo zanemariti m pre " " " '	'	---""
ucvno pa je zadela Rivarola kroglja v glavo in padci je mrtev na ^
rarijem, da ibo isti stopil ž njim v družbo vplačavši 7000 lir. Kot na račun je plačal 2000 lir, a ker ni mciged plačati ostalih 5000 lir, je Stokovac seveda odstopil od pogodbe. Ferrari ga je nato naznanil na policiji, ki pa je uvidela, kako stvar stoji ter ni napravila proti Stofcovaeu nikakih korakov^
'Terma, ferma!"
Iz ČSkrbiiie je v noči odpotoval Alojzij Makovec s polnim vozom > vina proti Trstu. Spremljala sta j ga brat Vini-o m voznik Stepa n-čič. PrifcetLši Komen okoli l.x ponoči, zaslišijo klice: "Ferma. fer-uia!" Voznik, ne vedoč, kaj to
ROYAL :MAIL
VNAPREJ PLAČANE VOŽNJE Uredite sedaj, da boste dobili svoje sorodnike v Združene države potom ROYAL. MAIL. Posebna postrežba za Jugoslovanska potnike; taborna hrana In Ciste kabine za vsakega
VELIKI PROSTORI. HITRI PARNI KI VEČKRATNA ODF*LUTJA
ORDUNA OEGA ORBITA	OHIO
Vplanina za potovanje Is
nadsllne
PISIte po knjižico. VprmSaJto podrobnosti pri
ROYAL MAIL
STEAM PACK FT COMPANY
SANDERSON & SONS, Ik., Aguts
117 W. Washington St.. CtilcaeS
Kretanje parnikov - Shipping News
17. januarja:
President Monruc,
Chtribours; I'aris.
ia januarja:
Mongolia. Cherbourc In Hamburg: Tm. urmlna. Genoa; Mount Clinton. Hamburg
20. januarja:
America. Cherbourg In Bremen; Olympic. Cherbourg: Conte Rosso. Genua; Vi>-Itndam. Boul«-gnc in Rotterdam.
O. januarja:
Pittsburgh. Cherbourg In Bremen.
M. januarja:
President Vaa Buren. Cherbourg. M. januarja:
Mlnnakafcda. Cherbourg In Hamburg. Bajrarn. Hamburg.
27. januarja:
Preatdant Harding. Cherbourg In Bremen; fr-notond. Cherbourg In A ntwars
President Wilson. Trst; La. Lorraine.
pomeni. so ^ že pripravili v bran.	Rnu^	star ]s ,et
lVtbličali so sc trije mladeniči. Ker je voznik enega teli spoznal (bil je to pcStni uslužbenec iz Kontna), so jo na tihem odkurili. Kaj "mladi gospodje" s tem "ferma" nameravali, ni znano.
I. januarja: Torek. Hamburg.
■brez stalnega bivališča, in Alojzij iSV-raw«. star 2S let. tudi brez Stal- "bh^io'^Javre; Bcrcngaria. Cherbourg, l'e^ja bivaJLvča. Mladeniča sta bila $i. januarja:
aretirana. ker so našli stražniki! Pr*eldont polk. Cherbuonr: Orbita, . ,	i Cherbourg In Hamburg: Antonla. Cher-
pn njiju vrečo orehov, katero »ta soUrs ,„ Hamburg.
j ukradla v neki trgovini.	I', februarja:
t	n-----— . Mount Clay, Cherbourg in Hamburg.
i NAZNANILO IN PRIPOROČILO l februarja:
______	J Oeorg* Washington. rh»r«w»urr *r> »r*.
l-iien: Zeelaii«!. Ch^rU.urg; Tliyr**iii:«.
naročnikom ,401a« ^»rbours m Hamburp
Cenjenim
[t. februarja:
Colombo. .Genoa; Manchuria. Cherbourg In Hamburg; Wuertemburg. Cherbourg in
| Hamburg; Thuringia. Hamburg.
10. februarjs:
Olympic. Cherl*ourg; ITes. UooMveit, Cht-rtxiurK in Bremen; Kinian«!. ChcrUmrj n Antwerp; Noordain. lioulogne in Hot* ter dam.	,
13.	februarja •
CanofHc. Cherb«»urs in llremcn.
14.	februar la:
Pres. Adamf. Cherbourg.
15.	februarja:
Mount Carroll, Cherbourg in Hamburg.
17. februarja:
Pres. Arthur, Cherbourg In Bremen; Clullo Cestare. Cenca: Niew Amsterdam. Boult>Rne in Kotterdain; S^nnand. Cherbourg
20.	februarja:
UouKtUon. Havre; Eoronpiria. Clier-iM.urc.
21.	februarja:
France. Havre: Saxonia. Cherbourg In ITambura: Orduna. Cherbourg In Hamburg: I'rfs. lltmroe. Cherb"urc.
22.	februarja.
Mongolia. Cherbourg In Hamburg; Han-«ta. Cherbourg in Hamburg.
24. februarja:
Volfndam. Bouloene In Rotterdam; I upland. Cherbourg: I're^. Fillmore. Oh« r-bourg in Bremen
28. februarja •
Conte Rosso. Genoa; Pres. Van Buren. Cherbourg. 1 marca:
Minnekahda. Cher»K»urg In Hamburg.
v nro- ^«rud»" ▼ državi Ohio naznanja f«»»ruarj.:
** !	.	. .... _	. La Bourdonnais. Havre.
tla. OstaJi Francozi, ki so šteli komaj dvajset mož, so se nato udali.
pustiti, temveč vse žrtvovati za
.	- U-. i	i« i	inxaao reatev.
Kljub tv.uu pa m -se bilo konca naporov lMoodov.h «noz. Eb- Tohn[nci ^ hoteli ^tati ZB za bet ha j« Medusa sta s« trdno spoprijeli in možje Hat'th.^rpa s<> ; drugimi ikraiji Julijske Krajine in bili že drugič pognani na krov svoje lastne ladje. Treba je bilo hi- ^ uataaioviLi podružnico "-&olske-trili in odločnih odredb. Pitt in njegovi mornarji so prevzeli ve- ^ družtva,\ ki se že pridno pi-i-slii osvojene ladje in Ogle topove spodaj. Blood je nkazal, naj se pravlja, da doprinese svoj prispe-takoj oprosti kavlje. Lord Willoughby iu admiral sta bila že na veek za. vzgojo na«e dwe."
Cetamclj. >raJo proti polieijsko j «ast»pnik je stopila v gostilno suha bleda ;	Mr. ANTON 81MČ1Č,
ženska ter milo prosila Cermelja, i kateri je pooblaščen nabirati na naj gre domov spat.* Cernielj pa I n.žnino za na« list, zatoraj prosi ho je lrno ozrl ter dejal ženski, kij mi, rojake, da mu bodo kolikoi je bila njegova prijateljiea. naj megote naklonjeni, nemudoma izzine iz irostlhie. Na-	siA.m;. r».
februarja:
President Oarfield. Ciierboura: Amcri-••a. Genoa.
3. marca:
Kroonland. Cherbourg In Antwerp; Pres. Harding. Cherbourg In Bremen.
7. marca: Paris, Havre.
krovu Victoriense. Ko so se obrnili, da pridejo na pomoC* Hagthor* jni, se je ozrl i$!ood s krova zavojevane ladje zadnjikrat na ladjo, ki mu je .služ.ila tako dobro in ki je postala skoro del njega samega. Nekaj časa se je Arabella zibala, potem ko je bila oproščena, a počasi >e je prieeJa potapljati in valovi, ki so se zjrrinjali nad njo, so kazaJi mesto, kjer je našla svojo smrt.
Ko je stal tam, zatopljen v misli, se je nekdo oglasil za njim:
— Mislim, kapitan Blood, da vas moram drugič prositi za od-p uie an je. še nikdar preje nisem videl, da bi bilo nemogoče omo-goireno s pomoejo iznajdljivosti in junaštva ali da bi bil poraz na
nemudoma izgine iz gostilne. -to je zlezel na klop in zaspal. Žen j »ka je odišla. Xa pragu je pa sre
Slovenic Publishing Co i
tala nekega neznanega moškega in Smrtna kosa.	j gensko. Moški je nekaj zamrmral,-
V	Bazovici je umrl Emil Križ-! potem pa je sunil ono žensko ta-1 maneie. 3tar 22 let.	| ko, da je treačila na tla. Tedaj »e
Aniea SemiC-. roj. Promru, na- je na-glo sklonil ter je strgal s pr-znanja^ da je umrl njen soprog j"*u>v tri ^zlate prstane. Po storje-Ivan Millie, trgovec in posestnik; nem činu je zbežal s wpreniljeval-v L/ozkah, v 40. letu starosti i ko, dočim »o reilki gositje ostrmeli
j nad dogodkom, zakaj vse se je od-Samomar v Barkovljah.	j igralo tako hitro, da se niso mogli
V	tržaško mrtvaamieo so p ripe- j v bipu za vodat i, m kaj gre. Mi-ljali truplo Okge Stokovao, 'stare j «lm so nauiroč. da gre za zasebne
ZASTAVE
i
Najnovejše zastave, bandera. reealije j izdeluje nad 1& let Vaš rojak, pišite' mu po natrte na naslov:. IVAN PAJK, 24 Main St.| Conemaugh, Pa.
"C O S ULIC H"
Direktna sluiba preko * TRSTA in OCJBROVNIK
Kabinr ?, rnzreda m prllio'lnj« <«iplutje
"PRESIDENTE WILSON"
ST. januarja — 17. marca
Tretji razred do Trsta ali Dubrovnika
»102 50 in davek; Oglasite se pri bližnjem agentu ali pr: PHELPS BROS. * CO., c. a 4 Wni 5i.. V. T
VLAHOV
taki» juuaftki n&enn izpreraenjen v zmago.
Obrnil he je ter nudil lordu Willoughbvju .strašno fronto. Nje-	^uj^e v uliei Geppa žt I zadele;"vTciniei"je pallo _za ro-
g«»va čelada je izginila. Oklep je bil razbit in desni rokav jc visel j 16 Mladenko s<J nai^i v P-arkov-! parčki napad. Pozneje je šla o£ko-1 v eunjah z njegovega ramena. Oškropljen jc bil s krvjo od nog ijalt zastrupljeno s karbolno ki- doA anka — Milka Camenari, sta-i do glave in kri mu je tekla tudi z rane na glavi ter se mešala m slino. Kaj jo je gnalo do tega ža- ra 47 let, stanujoča v ulici ?>an j prah-mi smodnika na njegovem lieu, katerega ni bilo mogoče s po- lostnega koraka, ni znano.	I>azzaro «t. 13 — na policijo ter
rnati.
Iz te strašne maske pa sta zrla dva aiva očesa v nadnaravni	Avtomobilska nezgoda,
svetlobi iu iz teh oei sta si zorali dve stUzi vsaka po eno brazdo Reški trgovec Miklavž Kredon-skozi blato ua njegovih licih.	zaui se je vozil s ]>0Htnini avtom
[tam naznanila ves do&odek. Poli-i ' <?ija je takoj pričela zasledovati | roparja in njegovo spremljevalko, j toda do sedaj brez u?>pcha.
ŽELODČNA
GRENCICA
MOŠKI! Zatčitite Proti naleztnju
M aba vite ni najboljšo
PREPREv-BA U MOŠKE. Veliki tuba 35e. Kit 11
V. Ukiiurp ali
San-Y-Kit Dept: B 92 Beak man St_ New York -PiMte z« okrolnieo. •
I-K-la jo in spravlja v steklenice v
ZADRU i.lvalma^ja*
od leta 1S61
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vseh
Lekarnah.' dclikatcsah in groccrijah.
Enointrideseto poglavje. NJEGOVA EKSCELENCA — GOVEKNER.
( z Reke proti Trstu. V bližini Pod- j grada »c je pa avtomobil na ovin-; fcu prevrnil m pri tem so bili trije potniki ranjeni: omenjeni trgovec in »e dva ženski Trgovca so prepeljali v tržaško mestno bolnišnico ; cxni dve ženski sta pa bili prepeljani v domačo oskrbo.
Nesreča pri igri.
12letni Jožef Sli ligo j. ki stanuje na Stračit-ah in hodi v šolo, se je
K t je bilo tr»*ha preceniti stroške te zmage, so našli, di je o-stalo od tristo in dvajsetih bukanirjev. ki so zapustili Cartageno s kapitanom Hloodom zdravih in celih le sto. Elizabeth je bila tako močno poškodovana, da je bilo dvomljivo, če bo mogla sploh še kedaj na morje in Ilaghtorpe, ki ji je na tako junaški način poveljeval v tem zadnjem boju. je bil mrtev. Xa drugi strani pa je stalo «1 'jNt\( . da so z manjšo silo in le s ponuxjo svoje izurjenosti ter igral s svojimi součeuei. ki so ga brez primernega junaštva bukanirji IJlooda rešili Jamaico ter ob- naenkrat vngli na tla. Deček je varovali no-sto	plenjenjem in da so zavzeli brodovje M. de . začel jokati in ni mogel vstati ter
Rivarola ter se polastili v prid kralja Viljema sijajnega zaklada, so ni dal potolažiti na vse prigo-katerega so vozili Francozi s seboj.	varjanje učencev, ki so ga potem
Sele zvečer naslednjega dne se je zasidralo odsotno brodovje pu^ili in fli dalje. Dobila sta ga admirala Van «ler Kuvlena v pristanišču Port Royala in častniki <*va mimoidoea in sta ga izročila tega brodovja. niaozemski in angleški, so izvedeli z ust svojega ad- v	usmilejenih bratov v
mirala. kakšno mnenje ima o njih vrednosti.	*	,GoricL Imel pahnjena roko.
šest lailij tega brodovja so takoj opremili za nadaljno potovanje. Bile so še nadaljne zapadno-indijske naselbine, ki so zahte-
Tatvina v bifeju.
V tVžaaki stari prosti luki sta j 97 stopila v bife dva moška ter j»i na-1 ročila večerjo. Po večerji je pa; eden izmed njiju na skrivaj spra-; vil na varno nekoliko jedilnega1 orodja, ki se je nahajalo v bližini, j Nato sta oba zapustila bife. Pri j vratih v prosto luko so ju pa fi-: nančui stražniki preiskali ui tako i je prišlp ukradeuo blago na dan. | Moža, ki sc imenujeta Fran Nassi in iMargherizio Malatesarie, oba! brez stalnega bivališča* sta. končala v zajKrtm v ulici Coronco.
Edini aaentf xa Združene drtave.
V. LANGMANN, Inc.
► Sixth Aea,	H«w York. N. Y. |
Gostovanje" fašistov.
V Volče se je pripeljala gruča
vale inšpekcije novega generalnega governerja in lordu Willough-	, .. .. .. . ^T
. ....... .. ." . .. ®	oborozendi tasistov, pobrala ^-se
bvju se je mudilo, kajti hotel je ,inti na Antile. '	nloveaske napise, vdrla v prostore
— In medtem. — se je pntožd pn admiralu. — me zadržuje	UraW-a i« m^^ H«Avl
tukaj odsotnost tega trapastega pomožnega governerja.
Krainejra in povakega društva, kjer je pobrala vse slovenske časo-
Tatvina v banki.
Tiigovee Rudolf Svoboda je naznanil na tržaški policiji, da je bil okraden v neki banki za 5300 lir.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance, iz stare domovine,
pišite uam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno.
Ako nameravate potovati v atari kraj, pišite nam za pojasnila, to bo v vašo lastno korist.
kdor ni ameriški državljan,
PA BI RAD SEL-NA OBISK V STARO DOMOVINO IN BI SE ZOPET RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ PI
Se ter mu bomo dali vsa to
ZADEVNA POJASNILA
Frank Sakser Stote Bank
82 Cortlandt Street New Yark
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom.
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
-	Cena s poitoino =

"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street NEW YORK CITY
Vaši sorodniki, prijatelji in j znanci v starem kraju
j kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi o«l ameriškega konzulata potrjenga lista za Ameriko mi lahko izplačamo atneriški denar pri Jadranski l.anki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je protivrednost oi približno $*200.
V Italiji in zasedenem ozemlju pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih.
Pristojbina za izplačila do $10 I po 50<, za izplačila od $10.— do ; $50.— po $1-—, za izplačila, ki presegajo .znesek $50.— po 2 cen-1 ta od sto.
Frank Sakser State Bank, : 82 Cortlandt St. lfew York, N. Y.
! Rada bi izvedela za naslov svojih dveh prijateljic: SLAV K V* rorSHE in VERONIK.K MAL 1 NKR. ki »e nahajata nekje v i New Yorku. — Frances Verlio-vec 176 Center St., Barberton,
OlVio.	(12-13-1)

4DVCRTIM IN "OCAS NAHODA«
Jcsip Rcms
JAVNI NOTAR
2327 Putnam . Rid««wood. L. 1., N.
For«tt A»t. ft«tl«B
RAVKOKAE JE IZŠLA
—	Tako — je rekel admiral Van der Kuvlen. — In zakaj naj , pjge »i vse note. Škoda 300 lir. bi vas to zadrževalo?	Fašisti so prišli od Kobarida — v
—	Da ga kaznujem kot zasluži in da imenujem njeg<ovim na- f Iderakem «o baje celo jedli na si rd n i kom človeka, ki bo vedel, kaj je njegova dolžnost in ki bo i "vojno odškodnino — ter <na-imel tudi potrebne zmožnosti, da jo izvrši.	♦ daljerali pot v Gorico, vozeč s se-
-- Aha. .Radite*a vendar ni treba ostati. Medtem bodo vrgli ^	vojni plen.
Francozi svoj pogled na Barbados, ki ni dobro zavarovan. Tukaj; imate moža kot hi ga želite. Ta ne bo potreboval nikakih navodil, j V rdel bo, kako napraviti Port Royal varnim, boljše kot vi ali * pa jaz.	1
—	Vi mislite Blooda!
Qdkod ixrirm, ime "fašist"?
Lactorcs, liktoi«ji, so bili v starem Rinru -častna straža najvišjih oblastnikov in s* nosili ko»t zna-
MBMMMMWWpBBBMBjjBB	merge svoje službe sneženj palic
— Gotovo. Ali bi mogel biti kdo drugi boljši? Videli ste, kaj s ^^ v OTedi Na ukaz oblast.
zna storiti.	nika so na mestu uporabljali pa-
Kialo selje in kisli obrazi.
Lastnik skladišča kislega zelja v TVstu je ugotavljal v zadnjem času, da izginevajo na skrivno- j
sten način iz tega skladišča ^ UI|VCP|A IRIR^KI a kislim zeljeiu. Uvedel je pre-! IHUItUJH ftllADulUl
«kave s svoje strani, toda brez | uspeha. Zato je naznanil stvar po-1 lici ji. Policisti so izvršili pretska-! vo v gostilni Andreja Krizmana v ulicd' Salice. Tani so zaiplenili sod -kislega - zelja, ki je bil ukraden v gori omenjene m skladišču. Krizman je ibil aretiraai. Pozneje sta bila še aretirana Josip Siderič. stanujoč v Vi-ddi št. 561, m Marijan Bizjak, stanujoč v Rojanu št. 502, ker sta bila v zvezi s to tatvino. Ko so se nahajali vsi trije na .policiji, so napravili zelo kisle
SANJSKA KNJIGA
Najnovejša iluatrovana izdaja Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.—
SLOVENIC PUBLISHING 00*
83 Cortlandt Street, New York City, N. T.
DR. LORENZ
642 Penn ^ve.f PITTSBUKGH, PA.
■OINI ILOVINIKO »OVOMfil ZDRAVNIK
ŠpmctJAuimr mmAkih bolizni.
M*]a «tr«fca Jm iSravllMiJa akutaMi In kron »MIh HW11I. i« i« Mrtvim MS SS N« Ur Uiam akuinj« v	botasnlli i
•r znam •tovanah« sata vaa morim M»olna»a rasumatl la apoanatl
__boNaan, da vaa ozdravim In vrnom mot In SMravla. tknl t3 lat aam
pridobil pooabno akuinj* pri zdravljenju matklli ealacnl. Zato aa marata popolnoma aanaatl na man«, maja akrto pa JP. 4m van popolnoma oaSra-vi m. Na adlaftajta* ampak prldlto emprojo.
Ju asdravlm saatrupljana kri, mt«uija In llaa po talaou. polacnl v prlu. »m-padanja laa, boloeina v (-oaton,atarprana;oolabo«ooti«lveno In bofosnl v mahu« juladleah, lotrah, talodcu. rmanlco rovmatlzom. katar; siato ill«, naduha Itd Uradna uroi T ponodoljck: araOo M P^k od Sopoldna So I. popoldaal v tor »k. čatrtak ln aobotn od S dopoldna So I. avafiar; v aadaUah ta aS 1«. SapoMaa Sa a popoldmo.
Torej tudi vi ste teh misli. Pri moji veri. Sam sem mislil lic« in, če je bilo treba, tudi seki- dbrazc. Sid<?nšič je celo pretepal
na to. Boljši mož jc kot Morgan in Morgan jc bil imenovan gover- ro. Od tega svežnja (fascB — fas-nerjem.	j <5») ima faisizem svoj«? ime in
Poklicala sta Blooda. Prišel jc, zopet eleganten in cist, kajtiT'liktosaki red" jc prav dobra o-irrahil je vse vire Port Rovala, da se ocedi in opremi. Nekoliko je ! ^uaSba za faišistorvske priganjače bil presenečen časti, katero mu je ponudil lord Willoughby. Ta i 1,1 vohune. (Po ^Jutru','-) čast je presegala vse, o čemur jr sploh kedaj sanjal in napadli so
pa dvomi, ee bo zmožen lotiti se tako težke naloge.	Kdor sna, zna.
—	Prokleto, — je zarezal Willougbby. _ Ali mislite, da bi | Pod tein naalfrvom je bilo poro-vam ponudil to mesto, če bi ne bil prepričan o vaših zmožnostih? cano 0 ^^ Stakovacu v Trle je to vsa edini ugovor ...	*PrcI*al ^
v • 1 » xr	1	j	TT	' AJla Gallma Jbianca ' najprej ne-
—	Ne, moj lord. Nameraval sem oditi domov. Hrepenim po ze-;,	^ ,
, t• , , t ... w .. - „ , , \ . . v, kemu neznanemu m potem neke-livadah Anglije. - \zdihnil je. - Kmalu bo cvetela jablana mu ^^ Fernriju^Ta posled.
v sadovnjakih Somerset a.	-	*	! nji da «a je naznanil na policiji,
—	Cvetje jsblan! — Glas njegovega lorstva je skočil kvišku ko je u to zvedd. Alojzij Stoko-kot raketa. — Kaj za hudičat Cvetje jablan! — Ozrl se je na Vanj vae je opovmil urednstvo 4iEdi-
der Kuylena.
(Mm pnhočmM-l
o tej zadevi, da atvafr ne odgovar ja t wnir i Fofodilw je bil s Fer-
BLzjaka, če«, da je on kriv njegove nesreče.
Aretirani radi roparskega napada
V kavarni Caffe Nuovo na Ga-ribaldorvem tokalisču v Trstu so bili aretirani ti-le možje, ki imajo na vesti roparski napad, katerega m izvršili na istrski cesti: Josip llabjan, star 33 let, stanujoč v ul. dell a Concordia št. 33, Cel est Cc-kuta, star 20 let, «tanu joč tudi j tam, Ivan Ermaschi, star 26 let, i stanujoč v ulici Cristoforo Belli i št. 50, Ivan Gorsainič, star 33 let. stanujoč v ulici deila Concordia št. 7, in ^Andrej Ivančte, star 25 let, stanujoč v Skednju št. 208. Vsi ae nahajajo v zaporu.
Velika Blaznikoii
Pratika
(s trcBi Blatiti.)
Cena s poštnino ..... 20o
25 pratik ....... $8.75
50 pratflc	6J0
100 pratik ....... 124»
Slovnic PiNishiai Gi.
12 CidMt^Slml * fkt Tail
prt
Gtap Nam da.
Praktični Računar
Priročna iepnit knjižica, ki ima ▼se kar je v kupčiji potrebno, še natančno izračuajeno, kakor tudi m izračunjenje obresti«
Knliiica je trdo Tesana, stana
SLOVEHIO PUBLISHINO CO. 18 Cortlandt Street : Hew York
<v
r

(
9