AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN AlUKNJiNM DAJLY NEWSFAPfcte CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, MARCH 16, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII, Nad 100,000 naših vojakov je čez Reno € rtd ki količkaj more, naj bi dal po svojih !tC(f ®ct križ ta mesec. Kampanja bo samo do konca Qt' el(tvci dajejo v tovarni, pa tudi doma. Kvota *'«< f„;;,er Cleveland je letos $3,100,000 ali dvanajst- PARIZ, 15. marca. — Ameriške čete so na vzhodnem bregu Rene zavzele Inadaljria štiri mesta. Nemci poročajo, ■da je prešlo Reno več kot 100,000 ame-j riških vojakov in da so že presekali j glavno deželno cesto, ki pelje iz Frank-! furta v Porurje in ki nosi ime Adolf Hiterjeva cesta. Nemci so tudi danes poročali, da je : poskušala 9. ameriška armada prebresti :Reno severno od Duisburga, 55 milj severno od Remagna, kjer je prešla Reno prva ameriška armada. Na južni fronti je v ofenzivi 7. ameriška armada na 50 milj široki fronti v Posaarju. Danes je napredo- vala za tri milje. Južno od mostišča prve armade je prešla ,'3. armada reko Mozelo na devet milj široki fronti in komaj osem milj od Coblenza ob Reni. Pcleg štirih zavzetih mest se fantje prve armade borijo točasno za posest nadaljnih petih mest pet milj od Rene. Nemci tudi trdijo, da je prešla Peno 15. ameriška armada. Toda zavezniški glavni stan molči o tej novi armadi ob Reni, dokler ne bo izvedla svojih namenov. Nemci poročajo, da je 9. ameriška armada prešla Reno pri Duisburgu in da je ta armada samo nekaka predstra- ža ostalim armadam, ki ji bodo sledile preko Rene. Deveta armada se je pre-biia do Rene še na 2. marca, ko je prešla zapadni del porurskega bazena. Nemški poročevalec trdi, da se je ameriška armada takoj zapletla v vro boj na vzhodnem bregu Rene in da je dostikrat prišlo do boja mož proti možu. Petnajsta ameriška armada je bila prvič omenjena šele pred enim tednom, da se nahaja na zapadni fronti, čete so večinoma nove in številke divizij še niso bile naznanjene. Tudi glede operacije prve armade na vzhodnem bregu se radi varnosti ne poroča vsega. Poveljstvo ima bržkone namen, da zbere onstran Rene tako silo, da je ne more vreči noben protinapad nazaj čez Reno. General Patlon, ki oblega Coblenz je od 30. januarja dobil v roke že 64,000 nemških ujetnikov. Iz nemškega Por ur j a, ki je arzenal za nemško armado, so zdaj že kadi bolj iz pegorišč kot iz tovarniških dimnikov. Vprašanje je, koliko časa bo mogla .še nemška industrija tukaj izdelovati orožje in municijo za nemško armado. Prva ameriška armada onstran Rene je samo 20 milj od južnega bazena Porur-ja, kjer se začne odprt svet in kjer lahko stopijo tanki v akcijo. p. »* ~ "" .m. vu>u vuf»i it C/ IH \JW\r 'S cf/n eče,»li križu ni bilo potreba pomagati našim toliko ' k°t je bila v letu 1941. Toda takrat ni bilo e'n Po — vseh svetovnih frontah, kot to dela zdaj. ""Ho P°Žnvoval>» rojaki in rojakinje, ki zdaj pridno ")"' Z" filclatl Rdečega križa, so prošeni, da na vsakih A j9 AdcU(>''aj0 mčelniku kahipanje, John L. Mihelichu, at,: °c'e na,ny°n Rd- ° svojih uspehih. Glavni stan v mestu Rfa. *ednih poročil o napredku kampanje. more obstati samo iz denarnih prispevkov Zato pa naj vsak daruje, kolikor le more. ljudi. SflA JI ZAVRNILA ZA PREMIRJE Neuradna angleška izjava p »ko loj da se ie nek Nemec pred nekaj dnevi pri-:°j odIo- zast0Pnik°m zaradi premirja, pa da je itr§oventZavrnjen" Posredoval naJ bi Pri tem nek Pomanjkanje živil tukaj i2Mvii,C tretja oseba" Toda an§leško poslaništvo zahteva, da se ustavi da ga take stvari absolutno ne zanimajo. T pošiljanje Čez morje Očividno so poskušali Nemci j Washington. — Vojna živilska začeti kake mirovne dogovore administracija je na tem, IZ BOM FRO NTE Poljaki so poslali i (Petek 16. marca) j PROTEST, KER NISO ZAPADNA FRONTA - Pet j POVABLJENI ameriških armad bije nacije na zapadni fronti v širini 235 milj. IWO JIMA — Peščica Japoncev se še vedno drži na otoku, Marinov je dozdaj padlo za ta otok okrog 4,000, Japoncev pa petkrat toliko. JAPONSKA — Vlada je začela organizirati civilno armado, ki bo branila deželo ob času invazije. VZHODNA FRONTA — Rusi so v Vzhodni Prusiji dosegli Baltik ter tako izolirali kakih 200,000 Nemcev, ■o )f> le, ^ »r, ko kot lansko to jt! r;v gotovo ne. Lan- *tSe,pa, če ' > n^s nekoliko po- 1 Jemale v ar- 111 leto n a m ži- ^^ike. ^Predstava ^V0Poldne in zvečer : toVre„skuPna društva iv^C' Zanimivo s5i hia. j 0 " " je na tem, da samo z Angleži, ker ameriško po-! ustavi vse pošiljanje mesa An-slaništvo v tem mestu zanika,! gliji in osvobojenim krajem v da bi bil tam napravljen kak tak Evropi in da se olcrne tudi ne- poskus od strani Nemcev. kaj zahtev od strani armade. To Zavezniki pa smatrajo, da je je pa naletelo na raznih krajih to samo zvito napravljena nem- na velik odpor in najbrže bo moška propaganda, da bi zavezni- ral sam predsednik Roosevelt, ke razdvojila s tem, da bi ustva- posredovati, lila med njimi sumnjo, da eden' V deželi je že tako pomanjka-ali drugi nekaj dela za hrbtom nje živil, da se bo treba odločiti ostalih. za eno ali drugo, namreč, da se Švedsko časopisje danes piše zmanjša odmerke civilnemu pre-o tem slučaju in trdi, da urgira- bivalstvu, ali pa se zmanjša po-jo Nemci zapadne zaveznike k šil jatve živil v druge dežele. Zla -premirju, dokler je Nemčija še sti kar se tiče mesa, masti, na-tako močna, da se jo lahko pora- miznih olj, sladkorja in nekate-bi proti boljševiški sili. i "h mlekarskih izdelkov so samo časopis Svenska Dagbladet tr- strani domačih potrebščin di, da ni prišlo do mirovnih po- v.ečje zahteve kot je pa produk-gajan.f radi tega, ker so Nemci tlja ah Pa zaloga, stavili kot pogoj, da ostane se- Senatorji že vpijejo, zakaj se danja nemška vlada še nadalje P0Š1Je tolik° žlvl1 Preko morJa- M uSpZlz Kristusove-^<^tava b0 v cer- jl 7 i na krmilu, ker da imata samo Hitler in Himmler toliko moči nad narodom, da ju bo poslušal radi premirja. Odlok, da se zaveznike vpraša za premirje, trdi isti švedski ča. sopis, je bil "storjen na posvetovanju, kjer je bil glavni zago-Vsi farani sojvornjk premirja zunanji mini' ,a . q» je von Ribbentrop govoril s Hit- \ ^ N A ^^ ierjem vso noč, predno je ta pri- LETO RA- Stal na t0' se zavezilike vpra- " Mkj . ša za premirje. Nemci so oblju- v bili; da bod() vse oku. pirano ozemlje, kot Norveško, Dansko in Holandsko. doma jih pa primanjkuje Posojilni sklad je določil za inozemske dežele, zlasti za Rusijo in Anglijo za to četrtletje 605,'000,000 funtov mesa, največ svinjine. -o- Yukon, Pa. — John in Mary London. — Poljska vlada v Londonu je poslala Zed. državam, Angliji in Kitajski odločen protest, ker ni bila povabljena na konferenco Združenih narodov v San Francisco in je zahtevala, da se jo-1 je povabi. Poljska vlada pravi v svojem protestu, da velesile izvajajo svojo moč, še predno so zastopniki Združenih narodov o tem debatirali in se še.niso imeli prilike izjaviti glede svetovne mirovne organizacije. -o—- Trgovci bi se morali oglasiti proti predlogu, ki bo zanje v škodo V sredo bo prišel na zaslišanje pred senatnim odsekom v Columbusu predlog senatorja Metzenbauma, da se vpelje v državi Ohio nov sistem pobiranja prodajnega davka. Ta sistem bi prisilil marsikaterega trgovca, da bo zaprl vrata. Metzenbaum namreč zahteva, da vsak "trgovec vodi dvojne knjige, ene za prodane stvari, ene pa za prodajni davek, Trgovci, ki sže itak ne morejo dobiti dovolj pomoči v trgovinah, taada bo pobrala m novince od 18 predor pod reno so radi varnosti zapečatili I Pariz. — Ameriška armada ! je zapečatila v nedeljo predor, ki pelje 900 čevljev pod reko Reno in ki bi se ga lahko poslužile pa Washington. — Z malimi izjemami bodo šli v prihodnjih treh mesecih vsi novinci, ki bodo spo ^^ ^vohuni*' Nrnški sobni,in v starosti med 18 in 20 dJki se mimreč ruihajajo na leti, v armado. V tem sta se spo- , , , , , ■ n • i ■ i obeh straneh reke pri Duisburgu in rudnike so zvezali s predorom, razumeli armada in mornarica, da se zadosti nujnim potrebam armade za mlado in čvrsto pehoto. V dobi teli treh mesecev, dokler bo ta sporazum v veljavi, bo jemala mornarica samo moške od 21 do 38 leta. Edino nekaj onih od 18 do 20 leta bo vzela mornarica in sicer za radijsko službo in nekaj za zrakoplovstvo. -o-— letzenbamn bi rad dobil letališče v Euclid Senator Metzenbaum iz okraja Cuyahoga je vložil predlog, da se zgradi letališče v Euclidu. Kdor se zaveda, kaj se pravi slišati nad glavo venomer brnenje letalskih motorjev, bo gotovo proti temu. Letališča spadajo izven mesta, ne pa y rezidenčne da so lahko hodili na delo delavci, ki so stanovali na tej strani reke. Predor je šest čevljev visok in kakih 10 čevljev širok. Za kako armado ni dovolj velik, za patruljo ali vohune pa je. Zato ga je dalo poveljstvo 9. armade zapečatiti. -o- Angleži iščejo pobegle nemške vojne ujetnike London. — Po Angliji je velik lov za 36 nemškimi pobeglimi vojnimi ujetniki. Nemci so izkopali predor pod žično ograjo v taborišču ter v nedeljo ponoči pobegnili. Vseh skupaj je pobegnilo 70 nacijev, toda 34 so jih kmalu prijeli. Na stotine oboroženih oseb kraje Kaj pa, če ima spoštovani gos- išče pobegle Nemce po gozdu pod senator kako zemljišče v okrog taborišča. Kolikor so doli pa tisti, ki sami, Euclidu, ki bi ga rad prodal za zdaj dognali, niso odnesli na-obratujejo trgovino, bi bili zelo| letališče? Kaj se ve! ciji iz taborišča nobenega oro-udarjeni. Zato je treba proti sprejemu zja. Pošiljke za Rdeči križ Kdor želi poslati ček za Rdeči križ, to lahko pošlje na taj- Zadušnica V soboto ob 8:15 bo darova tega predloga odločno protestirati. Trgovci naj tozadevno protestirajo. Pišite kratko pismo na . . , „ . . Tr.. naslov: Hon. Senator Lawrence j slovenskega odbora; Mrs. na v cerkvi sv. Vrda maša za Kane, state Senate, Columbus, O. Navedi,te v pismu, da ste kar najodločneje proti predlogu se-! natorju Meteenbauma. Tudi mi srno poslali oster protest. -o--- j Johanna Mervar, 7801 Wade pokojno Marijo Turk iz Park Ave., Cleveland, Ohio. ceste. P davkov Frank Phil- ^UN^il? Petrolej ske bi «1.00 , 0-000 na le-X leto. Pisal N Jim m del^ar" V V Povedal, da ■Hk0 J^ena dajati Jit-UUl la Z.U11CWIJ1 I1HJH- , ., • -IKT j ' „.,, , D .. , : bil njun sin Martin ranjen na iter von Ribbentrop. Pravijo, da' ..J _ , , J. " , bojišču v Luksemburgu 6. feb. Martin je bil poklican v armado maja 1943, oktobra istega leta pa poslan preko morja. Zdaj se na- Nemški zdravniki morijo ranjene vojake Pariz. — Nemški ujetniki', pripovedujejo, da nosijo nemški zdravniki pri sebi pištole Grošel sta bila obveščena, da je'in nože, da pomagajo s tega sveta ranjenim vojakom, če so tako ranjeni, da jim ni več pomoči. To je po mednarodnih postavah prepovedano. i haja v bolnišnici v Angliji. Kupujte vojne bonde! XS Sk ,aco> k0 ™ ne HNkU 0 ko pla- ravi. da mu je od W^e ni h1112* ko je pla-11 C I>fe7 aVne davke. ostalo. V novi periodi dobimo toliko žganja kot sedaj Nova perioda za žganje prične v pondeljek 19. marca v državi Ohio. Vsaka registrirana DELO VOJNIH UJETNIKOV ZNAŠA ZA AMERIKO DO 102 MILIJONA DOL. Washington. — Ameriška vlada ima z delom vojnih ujetnikov do 102 milijone dolarjev čistega preostanka. Do $80,000,000 je vlada prihrani- oseba dobi prav toliko žganja ]a z delom vojnih ujetnikov v kot v sedanji periodi. Perioda taboriščih in zunaj istih. Do traja do 14. aprila. Tudi gostil- j ?22,000,000 so plačali vladi farmarji in stavbeniki, ki so ničarji imajo isto kvoto. Dar za begunce Rosi Hanko iz 5345 Spencer Ave. nam je izročila $2.00 kot dar za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala. najeli za delo vojne ujetnike. V Zed. državah je 358,000 ujetnikov in sicer 306,000 Nemcev in 50,000 Italijanov ter 2,-800 Japoncev. Pri poskusu bega so streljali na 56 ujetnikov; od teh jih je 35 umrlo, 21 je bilo ranjenih. Od 1,350 pobeglih ujetni- Mm vesti od naših borcev v službi Sirica Sama kov, so vsi zopet v taborišču razen 12 in sicer .ie na svobodi Afriko In prva," ki le "postavila Korporal William A. Eisen-hardt, sin Mr. .in Mrs. Anton Efeenhardt, 1743 E. 33. St., Lorain, O., je prejel odlikovanje z dvema hrastovima peresoma za vzorno obnašanje in odlično službovanje pri edinici težkih bombnikov B-24. Poleg tega ima korporal Eisenhardt že odlikovanje z šestimi zvezdami za iz-borno službovanje v kampanjah v Afriki, in Osrednjem vzhodu in Evropi. Ta skupina, ki je sedaj stacionirana v južni Italiji, je bila prva poslana na bazo v še 6 Nemcev in 6 Italijanov. Od dela dobe ujetniki 80 centov na dan in sicer v kuponih, s katerimi si lahko kupijo stvari v kantini. Nemci plaču- narico ter prva, ki je napadla sovražne tarče po Grčiji in na Kreti ter prva, ki je bombardi-jejo skoro enako svojim voj-l raia Neapel in Rim. še posebno nim ujetnikom, glasom pogod- priznanje je prejela ta edinica be obeh dežel. I za uspešno bombardiranje oljnih vrelcev v Ploesti, Romunija. Bili Eisenhardt je edini sin splošno poznane in spoštovane E i sen-hard to ve družine. Naše čestitke, Bili! R84 IC« Sgt. John A. Pucel, star 29 let, brat, Mrs. Mary T.aucher, 18402 Rosecliff Rd. ki je bil naznanjen med pogrešanimi od 20. decembra . v Luxembourgu, je zdaj vojni ujetnik v Nemčiji. Tako sporoča vojni oddelek iz Washingtona. • m k Mrs. Mary Nosan, ki vodi pe-karijo na 6413 St. Clair Ave. bazo v Evropi; bila je prva, ki naznanja, da je dospel na do-je napadla italijansko boj no mor- pust nj|en sin poročnik Anthony; doma bo ostal 15 dni. Prijatelji ga lahko obiščejo na omenjenem naslovu do 26. marca. Njegov brat T/5 William pa služic Strica Sama onstran Atlantika že eno leto. NOVI GROBOVI Terezija Cvelbar Po 2 letni bolezni je umrla Terezija Cvelbar, stara 74 let, doma iz Dol. Prekope pri Kostanjevici, odkoder je prišla sem pred 20 leti. Bila je članica društva Sv. Reš. Telesa in 3. reda sv. Frančiška Tukaj zapušča sina Johna, hčeri Antonija Stokar in Ana Cicilic ter vnuke, v starem kraju sina Franka ter hčeri Terezijo in Marijo. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 iz, hiše žalosti 3626 E. 81. St. in v cerkev sv. Lovrenca pod vodstvom Louis Ferfolia. -Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim soža-Ije. Vitus Kmet Kot smo ie včeraj na kratko poročali je umrl Vitus Kmet, star 37 let, stanujoč na 6206 Schade Ave. Bil je sin splošno poznane Anton Kmetove pionirske družine. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je zelo mirnega značaja iii jako priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Mati mu je umrla maja lanskega leta, oče pa en mesec pozneje. Bil je član društva št. 147 SNPJ. Tukaj zapušča brata Pfc. Josipa, ki je doma na dopustu, osem sestra: Caroline Turk, Mary Prijatelj, Frances Svete, Rose Rogelj, Antoinette Bukovnik, Mildred Stih, Bertha Snyder in Gertrude ter več drugih sorodnikov. 43_ j Pogreb bo v pondeljek zju-, traj ob desetih v cerkev sv. Vi-= ida in na pokopališče Kalvarijo ' iz Zakra jškovega pogrebnega zavoda. Naj mu bo lahka rodna zemlja, preostalim sožalje. Mary Gornik ' Kot že poročano" je umrla Mary Gornik Bobnič roj. Zni-daršič, stara 72 let. Stanovala je na 1233 E. 71. St. Doma je bila iz vasi Zagorica pri Dobrem polju, odkoder je prišla v Cleveland pred 51 leti. Bila je članica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Tukaj zapulšča dve hčeri: Jennie Malovič in Mary Gornik, sina Antona in Johna, štiri brate: Franka, Antona, Johna, Louisa in devet vnukov, v Seattle, Wash., sestro Josephine Končan in v Montani pa sestro Frances Kalishar. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob devetih iz Zakra jškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Strainer V St. Lukes bolnišnici je umrl Frank Strainer, stanujoč na 9618 Union Ave. Pogreb ima v oskrbi Louis Ferfolia. Cas pogreba in druge podrobnosti priobčimo jutri. a AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 194S "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •1X7 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S. Ohio. Published daily exoqpt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do DoStl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th. 1908. at the ♦ost Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 61 Fri., Mar. 16, 1945 Kaj bomo nudili Evropi po vojni? "Nobene poti za mir ni, ako se ne okoristimo s to priliko. Ne morem pa presoditi kaj je večje: kaos, ki sem ga pustila zadej, ko sem se vrnila nazaj v to deželo, ali prilika, ki leži pred nami. Ako ne bomo stali strnjeni skupaj in ako ne zavzamemo svojih mest, ako ne bomo imeli ničesar nuditi za demokracijo v temnih dnevih po vojni, bo iniela Rusija gotovo kaj, radi česar si bo lastila tako politično kot vojaško zmago." Tako je govorila poročevalka Mrs. Anna O'Hara Mc-Cormick zadnji teden v New Yorku, ko se je vrnila iz Evrope. Poročala je, kaj je videla v teku šestih mesecev obiskovanja po osvobojenih krajih kontinentalne Evrope in kot navadno, je videla, stvar pred seboj čisto in v celotni obliki. Govorila je o "kaosu" v Evropi, kar naj pomeni popolen nered. Rekla je, da je v naši moči prinesti v kaos red in bodoči mir zavisi od tega, če bomo to storili. Poročevalka pri tem ni imela v mislih našega orožja, našega denarja ali naših živil v toliki meri, kot je imela v mislih za zdravilo Evropi našo demokracijo. Poudarjala je, naj prinesemo v Evropi demokracijo, ali pa ji bo dala Rusija "nekaj drugega." In kakšna je tista demokracija, ki jo naj prinesemo Evropi? / . , Zapopadena je v naši Izjavi neodvisnosti, ki predvsem odločuje, da vlada nima nad nami absolutne oblasti. Naša Izjava neodvisnosti določa, da je namen vlade varovati svoje državljane in njih pravice, katerih vlada nima nobene pravice teptati ali krčiti. To je — demokracija. Ali je to tisto, kar naj prinesemo v Evropo? Ali mi Amerikanci danes sč prav tako verjamemo v tako demokracijo, ko so verovali vanjo Amerikanci pred poldrugim stoletjem, ali pred enim stoletjem, ali še pred pol stoletjem? Na to ne moremo naravnost odgovoriti, ker nam takega vprašanja direktno še ni nihče zastavil. Vemo pa, da jih je mnogo med nami, ki v to več ne verjamejo, ah pa še nikoli niso. V naših odvetniških šolah je, na primer, mnogo učiteljev, ki trdijo, da kaj takega kot je morala v postavah, sploh ne obstoja. V naših kolegijih so profesroji, ki mislijo, da je osebna pravica nekaj absurdnega.' Takozvano "liberalno" časopisje zatrjuje, da je osebna pravica, do katere nima država nobene oblasti, nekaj nespametnega. Koliko Amerikancev sledi takim naukom in nazorom, ne vemo, so pa gotovo nekateri, ki ne znajo misliti s svojimi možgani in se ne zavedajo, če sledijo takim naukom, da so izgubili vse, kar je zapopadenega v naši svobodi. čeprav vpijejo po "svobodi." Torej kaj bomo nudili Evropi, ali pravo demokracijo, v kateri ima vsak posameznik garantirano osebno svobodo in pravico, ali tako "demokracijo," v kateri ima država oblast nad posameznikom? Naš ameriški narod še ni imel izkušenj s kakšno totalitarno vlado, zato tudi nima pravega pojma, kaj je prav za prav to. To ima za posledico, "da se totalitarne vlade nič ne boje, ali da jo celo zagovarjajo. Tako imamo, na primer, v Ameriki politično organizacijo, ki jd bila organizirana pred zadnjimi predsedniškimi volitvami. Imenuje je Komitej za politično akcijo. Ta organizacija je v bistvu totalitarna, toda oblekla se je v uniformo demokratske stranke, ki ni totalitarna, pa ki jo hoče zdaj ta politična akcija pobasati v svojo malho. Aktivna sila v tej politični akciji je prav taka, kot je aktivna sila v osvobojenih deželah Evrope, ki ne pozna nobenih mej v pohodu za nadoblast. Ako se bo ti sili posrečilo priti do oblasti, bodo evropski narodi samo zamenjali enega oblastnik* za drugega, prešli bodo izpod ene totalitarne države pod drugo. V totalitarizmu so si namreč krvni bratje: nacizem, fašizem in komunizem. Naša forma vlade postane lahko prav tako uničujoča, kot je eden izmed gornjih totalitarnih pojmov, kadar bo večina ljudi izgubila vero v principe, na katerih sloni naša svoboda. "Prilika," o kateri govori Mrs. McCorrnick, je prilika, da prinesemo evropskim narodom prav to vero v svobodo in kadar bodo imeli enkrat evropski narodi to, si bodo način svojih vlad sami ustvarili. Pred vsem morajo pa vedeti, kaj je svoboda v demokratski državi, to je vse, kar potrebujejo. Brez vere v to ni nobene svobode, pa naj bo država taka ali taka. Glede tistih 60,000,000 del V lanski predsedniški kampanji je podpredsednik Henry Wallace, sedanji trgovinski tajnik opetovano poudarjal, da bo preskrbela administracija po vojni vsaj 60,000,000 del narodu. Po našem skromnem mnenju se je Mr. Wallace precej zagovoril, kajti ustvariti ali najti v mirnem času 60,000,000 del niso mačkine solze. V mirnem času, ko je vladala v deželi največja prospe-riteta, je bilo v Ameriki zaposlenih največ 48,000,000 oseb. Danes, ko se vrtj kolesje v vojni industriji, jih zaposlujemo 67,CC0,CB0, pa je v tem številu vštetih tudi 12,000,000 vojakov ;n mornarjev, ki so tudi na plačilni listi oziroma so "zaposleni." Zaposliti 60,000,000 oseb v mirnem času in z dostojnim zaslužkom, je raca, ki ji ne verjame noben presoden človek. Ljudje dostikrat govorijo tja v en dan. Nekdo nekaj zine in to se potem žene naprej, in se ponavlja, kot bi bila čista in neovrgljiva resnica. Father Črne je govoril z nekim Slovencem v internaciji. In ta' Slovenec se je baje izrazil, da bi morala "slovenska inteligenca poklekniti pred narod." Kdo pa je tista "inteligenca"? Slovenci so, slovenski narod so, ali vsaj precejšnji del slovenskega naroda so. To so zdravniki, advokati, učitelji, duhovniki, pisatelji itd. Kaj so pa zakrivili? Brez dvoma se tu pa tam najde še kateri, ki se je kaj pregreši}. Toda, da bi morali radi par izjem (ki se dobijo povsod, celo med' duhovniki N. B.) vsi drugi poklekati pred koga, to je bedarija. V splošnem je bila slovenska inteligenca priljubljena zato, ker je delala za vsestransko korist naroda. Velika večina te inteligence je prihajala iz preprostih in dostikrat rfevnih ljudi; iz delavskega in kmetskega stanu. Vse tako kaže, kot da iščejo partizani vzroka, da bi mogli "likvidirati" slovensko inteligenco, ker vedo, da bi večina inteligence ne sledilo v komunistični tabor kar tako tja v en dan, mirno kot jagneta v klavnico. * « Father Praznik je danes (torek) 31 let mlad. Ni še dolgo pri nas, pa je že zlezel v srca ljudi z njegovim mirnim vedenjem in vrlim zanimanjem za mladino. Tako mora biti. Mi stari ne razumemo mladine, nekako zaostanemo v tem pogledu. Le mlajši, ki so z mladino gor rasli, razumejo ta novi rod, ki je v tolikih odnošajih čisto drugačen, kot je bil naš rod. Father Prazniku želimo še mnogo let v vinogradu Gospodovem; let polnih zaslug in na-slednega veselja in zadovoljno-sti, ki jo prinesejo roke polne dela in glava polna skrbi. H* , ^ 'K V nedeljo je že "Tiha nedelja." To se pravi post gre h koncu. Kolikrat si do sedaj premišljal Kristusovo trpljenje? Veliko jih je, ki ga niso niti enkrat. "Tistim se ni čuditi, da so z vsakim dnem bolj mlač-, ni in nebrižni. Naj se nikdo ne trka na prsi, češ, saj nič hudega ne delam. Ce res morda ne ropaš, ne ubijaš in ne preše-stuješ, pa morda zanemarjaš to, kar si dolžan storiti. Ce otroci staršev ne brcajo in klofuta j o, s tem še ni rečeno, da so svojo dolžnost storili. Tudi Bog ima pravico do češčenja, zahvale, ljubezni. Kdor to opušča molitev, sv. mašo, zakramente, premišljevanje Kristusovega trpljenja (križev pot), ta je kakor tisto figovo drevo, na katerem je Gospod iskal sadeža, pa ga ni našel, da-si je bilo drevo lepo za pogledati. Pa je vendar Gospod to drevo zavrgel: "Naj nihče na je od tebe!" Zakaj ne? zato ker za Gospoda Boga ni imelo drevo nič. Gospod pravi: "Kdor prelomi eno zapoved, je vseh kriv." To se pravi, zavržen bo prav tako, kot če bi vse prelomil. Ker vse zapovedi so od Boga. Tretja božja zapoved govori tako jasno: "ZAPOMNI SI, da posvečuješ Gospodov daA." Ali si tudi TI eden tistih, ki s svojo nebrižnostjo in zanemarjanjem sv. daritve v nedeljo jutro dejansko govoriš Bogu nazaj: "Kaj meni mar Cvoja zapoved!" Pazi. Danes ali jutri te bo pobrala smrt in te tirala naravnost pred' tistega tvojega Sevarnika, ki ti je dal prosto voljo zato, da bi si prostovoljno mogel zaslužiti srečno večnost, pa si se prevzetno posmehoval vsem opominom. Božje zapovedi si nazi-val "favška strašila." Pa niso. Predno je bil kak duhovnik kje, so bile božje zapovedi. Zbudi se torej, dokler imaš še čas. Henry je bil eden ti- stih, ki se posmehujejo opominom in svarilom. "To so stare-babna strašila," je rekel, ko ga je župnik skušal pripraviti nazaj na pravo pot. "Ne govorite mi o peklu," je dejal staršem, ki so ga opominjali, da je razuzdanost greh. Nekega dne pride klic po telefonu: "Hitro, hitro! Henry umira." Zgrabila ga je srčna hiba. Duhovnik hiti na dom Henrija, toda — PREPOZNO! Henry je očividno mrtev. Vsi skupaj pokleknejo ob postelji in molijo za pokoj njegove duše. Pa Henry ni bil mrtev. Njegova glava se zmaje, oči mu izstopijo, kakor v groznem strahu, privzdigne glavo in v obupnem kriku zakriči: "Sam sebe sem varal!" Glava mu pade nazaj na posteljo in mrtev obleži. "Sam sebe sem varal!" Kako žalostno, kako strašno žalostno, toda prepozno je spoznati ob zadnjem zdihljaju, da se je kdo varal. In vendar si bo vsak sam kriv. Ali ni dosti jasno govoril Zvieličar vsem, kar se tiče nas in. našega zveli-čanja?!!! Zakrknjeni ljudje so ostali zakrknjeni vpričo stoterih čudežnih dokazov za Kristusovo božanstvo. Tudi ob Kristusovemu Vstajenju niso hoieli spregledati. Tudi ti so ob posebni sodbi morali kričati: "Varali smo se!" Toda to varan je je bilo samovoljno. Videti HOTELI niso. Zato jim varan je njih obsodbo ni omililo. "O, da bi bilo spoznalo tudi ti ... " je tarnal in jokal Zveli-čar nad svojim lastnim' ljudstvom. Tisto mora gqyoriti mar. sikateri župnik. Zali Bog, da je tako. * * * Lansko leto štiri krat, in letos enkrat smo prosili farane naj "napišejo imena svojih vojakov na listek in nam'pošljejo listek z imeni v župnišče za "Honor Roll." Kaj naj rečemo o takem, ki je vse te prošnje preslišal in ni poslal listka z imeni svojih sinov Na društveni seji pa se je bridko pritožil, da imen njegovih sinov ni na imeniku v cerkvi. Ali naj se sme jemo, jezimo ali jokamo nad takim početjem? Mi prosimo LISTKE z imeni. Zunaj kje pripovedovati ne pomaga, ker se lahko pozabi. Saj napisati imena na listek in jih poslati nam, to vendar ni tako težko delo. Ali je? * * * Prihodnjo nedeljo, 18. marca se vrši lepa predstava premikajočih slik Kristusovega trpljenja. Predstava je pod pokroviteljstvom združenih društev in se vrši popoldne o pol 3 in zvečer 7:45. * * * Ako niso "Trije kralji" še pronašli načina, po katerem bi prišlo med ameriškimi Slovenci do popolnega edinstva in medsebojnega miru, potem bi si drznil jaz narediti tale predlog: KER je kriva nesporazuma med ameriškimi Slovenci edino le propaganda za komunizem, naj bi vsi oni, kateri so za Stalinovo "demokracijo" šli na Rusko vsaj za tri leta. Tam naj jim Jože da vse privilegije ruskega naroda do vseh tako zaželjenih dobrot, naj se nav-žijejo vseh komunističnih dobrot do sitega. Prav nič^ie dvomim, da bi se povrnili ti naši propagatorji boljševizma popolnoma ozdravljeni. Pa če nočejo iti na Rusko, naj gre j o, kot je svetovala Ameriška Do-rnvoina vsaj pod Tita, da jim bo vsaj^enkrat v življenju dobro, ker zdaj toliko trpijo tu v Ameriki ,da se jim sline kar cedijo po boljševiških nebesih. * * * "Ali se sme s tem kožuhom na dež?" "Menda ja. Ali si že kdaj videla zajca z dežnikom?" * * * Ta dva tedna se vrši kampanja za "Catholic Press." Ne bodite v tem oziru gluhi. Vsak človek potrebujq (tečne zdrave hrane, ako hoče, da ostane zdrav. Tako je tudi z duhom. Tisti, ki se samo na to zanašajo, da bodo že kako prišli skozi, navadno obtičijo v blatu nevednosti. Vzemite one, kateri se tako radi spodtikajo na katoliško cerkvijo in papežem. Devet iz med desetih je pravcatih Hevednežev glede vere in morale. Adamič, ki ima toliko povedati in kritizirati zoper papeža in cerkev, ne ve toliko o nauku, principih in zapovedih Katoliške cerkve, kot tretji-razrednik v katoliški šoli. Za vsakega izmed nas je potreba, da dobimo vesti, ki se tičejo cerkve naravnost iz zanesljivega vira, ne pa po dotokih, kot so svetni ali pa celo veri sovražni listi. Adamič in drugi verski nasprotniki jemljo svoje informacije iz takih listov kot je "The Protestant." Ali se je potem čuditi, da ti ljudje streljajo tako velike in grde kozle?. In dobijo se celo med katoličani ljudje, ki pobirajo tista nespametna in staroveška predbaciva-nja in trosijo nadalje kot resnico. Pameten človek pije iz studenca ne pa iz kake mlakuže. * * * Jaqueline Duplay, katere mati je Jeričeva Julka, je biia pri krstu v nedeljo. Martin in Theresa Jerič sta prišla z njo. Dorothy Louise Papesh je druga deklica, ki je pred kratkem prišla v Newburgh. Ta je hčerka Anthony Papesha in Threse rojene Kenik. Jernej in Hilda Papesh sta prišla znjo. čestitamo, seveda. * * * Sedaj, pa še nekaj o igri in igralcih. Vem, da že čakajo, da spregovorim. V splošnem govorjeno, moram priznati, da so igrali veliko bolje, kot sem pričakoval. Pri vajah so bili večkrat 1^iko zelo raztreseni, tako površni, da sem kar obupaval nad njimi. Igra je namreč težka, ker je resna, je drama, lgravci pa so po večini neiskušeni, več izmed njih je bilo prvič na odru. In, kadar je kdo prvikrat na odru, ne pomaga nobena žavba, kolena se tresejo, glas zastaja, spomin ga zapušča in zato novinec ne pogleda nikdar po ljudeh, ker se boji, da se bo prestrašil še bolj in pozabil na vse. Navzlic temu pa so tudi novinci kar dobro šli skozi. Najtežjo vlogo je brezdvomno imel Henry Pavlin, ki je igral pohabljenega mladeniča. Henry ni bil novinec in je bil torej- tudi kos svoji vlogi. Izvršil jo je prav dobro. Bazil, njegov brat (Wilfrid Grden) je imel najdaljšo vlogo. Tudi on jo je pogodil, včasih malo preboječe, vendar pa tako, da so mu ljudje s zanimanjem sledili. Miss Dethier "Beauty" je'bila v svojih nastopih, kakor v angleščini pravimo "charming." Ona seveda igra že od šolskih let in ima na odru precejšno mero izkušenj. To vlogo je igrala Miss Victoria« Hočevar. Father Anselm T h o r n t o n (Anthony Lekan) je bli tudi na mestu in je izgledal, kot bi bil dan poprej res ordiniran. Njegove kretnje so bile pravo/, razen v par manjših napak. Lady Esterton, (Miss Milly Žagar) nas je iznenadila. Mislili smo, da smo vzeli premlado za t« vlogo, pa ji je bilakos. Major Brandreth (Rav Hro-vat) je bil prvič na odru, vsaj kar se tiče dramatičnega kluba. Razen tega, da se je bal pogledati na ljudi, je izvršil svojo vlogo prav dobro. V njem bomo s časom imeli dobrega igravca. Anton Valenčič je igral zločinca Verrersa. Tony je dober igra-vec in tudi tukaj je izredno do-' bro razumel svojo vlogo. Le ne-' koliko pretih tu pa tam. Joe Milavec je igral Lord Estertona. Joe je bil prvič na odru in to se mu je poznalo. Vendar je svojo vlogo izpeljal kar dobro. Mrs. Sands Woodford je bila pa Dorothy Snyder. Zelo kratka vloga pa zadosti dolga, da je igralka pokazala svoje izredne zmožnosti. Njo bi radi videli v kaki večji igri. Joe Zupančič je igral Mr. Woodforda in je izgledal, kot pravcati "henpecked" mož. Joe je bil istotako prvič na odru.1 Rose Arko je igrala deklo. Louis Boldin pa vlogo butlerja. Oba sta bila na mestu in vem, da bo nujn začetek odrskega igranja jih navdušil za nadaljne nastope. . Za kulisami sta pa bili pravcati močni opori igralcem Miss Dorothy Strekal in Miss Mary Jane Kenik. Na te dve so se igralci opirali, kadar jim je spomin šel na štrajk. Poleg teh zgoraj omenjenih ne smemo pozabiti John Larisha, ki je s pomočjo nekaterih igralcev pripravil oder. Zahvaliti se moramo vsem udeležencem. Pokazalo se je, da se ljudje zanimajo za kulturne akcije. Hvala vsem! Ne bo pa morda napačno, ako omenim glede vedenja. Vem, da je večina ljudi navzočih opazilo, kako nepravilno se je smejati, kadar se odigrava kaka tragedija. Na primer, ko je počil samokres in Eric pade zadet od kroglje, ki je bila namenjena njegovemu bratu. To je tragičen prizor. Kdor se v takem trenutku krohota, pokaže, da mu manjka prave izobrazbe. Nekaj je bilo .'takih navzočih, žal! Popoldne smo opazili da igra pa 300 otrok, s "potatoe chips" ne gre dobro skup. Slovenski demokratski klub 32. varde Collinwood. — Ker je klub imel svojo redno sejo 23. februarja pod vodstvom novoizvoljenega odbora za leto 1945, sem se namenil nekoliko seznaniti slovensko javnost z bolj zanimivim kubovim poslovanjem in o ukrepih za poslovno leto 1945. Ko so bili na zadnji seji pre-čitani in že izplačani nekateri dolgovi, je bilo ob enem pojasnjeno, da se je klubova blagajna zadnje čase precej izpraznila. Ob enem je bilo pa tudi priporočilo, da bi kaj storili v korist klubove blagajne. Prporočeno je bilo, da se priredilo kako časom primerno zabavo. Po zmenjavi različnih mnej, je bilo sklenjeno, da priredimo veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer kmalu po veliki noči, ker se pa bo vršila še ena klubova seja pred aprilom, zato natančni datum še ni določen. Vendar pa na to veselico že sedaj Vabim vso slovensko javnost v Collin-woodu, ko bo pa čas določen, bo pa že objavljeno v tem listu. Vse ostalo pa je bilo prepuščeno upravnemu odboru, da se sestane in po svoji najboljši uvidevnosti ukrene in pripravi vse potrebno v zadovoljstvo posetni-kov. Nadalje je bilo tudi mnenje vseh, da bi se vsi demokratski klubi v Clevelandu in okolici združili in bi od časa do časa ob-aržavali skupne seje, na katere bi povabili potem tudi naše mestne zastopnike, da se na ta način seznanimo in udružimo v veliko narodno volivno moč. Naše mnenje je, da bi se na ta način pridobilo veliko glasov, ki se sedaj sem in tje razgube, posebno pri državnih volitvau. Da pa ne bo ta zadeva ostala samo pri besedah, smo sklenili, da povabimo na našo veselicotu-di vse člane posameznih demokratskih klubov v clevealndski okolici, kakor seved^ tudi vse ostalo cenjeno občinstvo, da se tako seznanimo in potem gremo skupno na delo za združitev vseh demokratskih političnih klubov. Naj še malo omenim o mestni postrežbi. Na naši seji je bilo več pritožb na našega council- mana John J. Princ8-® dostno posloval pri n>e!" vi, da bi bila pravočasne vila velikanske snežne" cest itd. _ Na te opomine ali P^ Zgodovin councilman Prince poj"-, j če: Potežkoče, da n*^ ier me letošnji sneg neprip1^ , spravil i ljudsko zadovoljno P0""®" v tem. Imeli smo sam" (Dalje na 3 J lat1 ni so b: «ih krv ^ koti, Nagega )faz se ^ 8o^e so Ne morem ravno Prl\ ii]a res, ampak iz skraj"0 vih virov sem zvedel, < va Klub slovenskih jih kuharskih recep1. viti novo kuharsko vem pa, če bo pot®"1, res za pravi pouk 1)0V bo ta knjiga samo za k0 se ne sme kuhati-zadnje res Zdaj pa naprej v Kot otrok, ki dobi z« novo obleko, takol^ ,, hitel domov s tako tP Ijenim receptom ° ™ pot sem ponavljal "a ste amendments, ki vlila zrr dušo. opomi, P?fVa ^ Prsta «zas bi na v h . i# i 1 U :ov H X N v glavo Mary^ ^ oficu. Sveta po®1^ K°v -ie česa ne pozabil-se pečal z roštanjcn1, tako zabiča vala, ga roštanja ali aj"p.| vega ajmohta. Ve1' , imeli na Krimu ko bi spravili ta n®^ pravi tir, kot sem J v f. * tistim ajmohtorn-vse skupaj zagi?al ^ pa sem bolj na jjj udarjen. Saj-konc®1 \ vriC 60 naj Poved, ^sti , se ■an, 4 k čas 'ozn, ko v Po ji Pri so s V L; lepo „ v V ( s br; ermj se j ko vse skupaj vi- j se mi izmaliči in/ (r? re, dokler sem SJ8^ veljnik pod svojo - ^ Doma sem zač^ paj predpisane P .J * raznih lončkih in ^ našel vsake vrste je že bilo. Kdo bo^ je majaron in Vzel sem'kar vsa; j zmetal/v lonec, KJ1, častno mesto pir, korenček, ^ ^ kar poznam na Pa Potem sem ' , m 'Obi, y Mi k, * smrti. J ZaP° Ssa t JU co in mast ter roštanje in čakal-pl^iai h,-nim dobrim delo*. reti. lo potrebno zav* ^ so tekle tiste ure/ cf France v kemPJ^{ piške, si je dolg'.1 tem, da je imel V°^ kaj v steklenici- ,j' posnemati in Sl .j*1 ,1<&J <81 vih stopinjah o sem se k sreči sp^ f] la morda prav » zabava kriva, £" ^ Jimom na niiz0 5 ' piške. Zauedal ^ postaviti na m^ grafih pripravil ^ drugače izgubi«? ,^ lutno vsako ^jVjf očetu spodobi- ^_ i d;> se Francetov rf bom držal, ko ?c ^jl šika v a j moht Ni X 0 š< S?p "a J ' s Si Nat te S?86 se P V K ohajčana. Ki'i2 manjka, da bi ^ slišalo iz naše f) ga kot je; čez b;f vode, ali pa: ^ J kje je moj U11 "'f; metni ostani«10^ ^ kuha ajmoht s^1 ceptu, če si hoc.e' /' No, končno d Š s H piskra nekaj g%n mikati, kar je D,!jVlW nje, da se V^J] ah it J na revolucijo' m nikoli dolgo 111 ; Naj le dobro ^ j„ pravil roštanje ^ ^ groznih skrbi t je! IS tem, KO vno pn t*"-' če bom napi"aV ž ajmoht, ali Kal' skru čilo, da bi se m0'''.;!' D»J ! > J ko se nii ^ bji in1 tu- ro skr.ial m - ^ hinji bi bila z' / na dilci, kot j V iN V x e8 ri„ C3> lasu« žne* li Pri! >(#'' nas po5tt; itn*« (5- AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 1945 It, Junaštvo in zvestoba °vinski roman Iz časov francoske revolucije. novi, pri kateri je bil sam na vzoč, ker se je z nevarnostjo svojega življenja spravil na tribuno med najprostejšo sodr go. (Dalje prihodnjič.), -o- SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB V EUCLIDU * je, »Pravil še N na ept{$ o W etf nov'5] i. sam ne vem, z mrtvim pri-ramenu v križno n v bližnji samostan- s^a tuH-1Jana tolpa se radi , udje ni. nič razburila; s° bili danes vajeni iem\ Vih P^zorov. dr kotičku na vrtu sem v0raazgega mrliča na tra-8oj Se ni izpremenil. z e So Počasi kapljale Perjem sva po-»Vo /vZmolila očenaš za dus°- Nato me je CbP;mnil> da J'e zadnji 'nil s Mrtvecu sem M n?lsta zaročni prstan mtoJegOVo okrvavljeno b.Za spomin s seboj, v 1 na3U kdo ustavil, et So V 0 v ulici Bus" hunan?-'u pričakovali. So * nj0st in najini po- bl^tWedi6^11 VSe" Mest0 to« ' Sem podal njego-s tan 0t ' p ko v 5\1 za i k p kij iv^Jfov * p in), V to iifc'1. 01 erstlajtnanta tes j* m d e < iulci' xA ' s ^ P"; J rekoč: "On je H opatiji, so kla-Po drugih ječah. Je bila moritev UraL pri karmelitancih; :V_ 80 spravili ven 185 itlift / La 'I*®0 v Conciergerie Force je za-Princeso Lam-dvornimi da- so Salij. laJtnante Ru-rskega' Lud0" ■ijters -manna i11 druge. proti sv°.1im Hi] m kot lev in jih ^aš t dno So ga Pre" a<*m S ->e stal vrli ^ PrP n n v dvorani sv. 11 krvniki, ki so ga v On pa naj bi Poriši ' temveč na anil ako hrabro $ M * i pi5': m i« m A H naje s in k>0ma ih^lja so te grozne potrle. In ki sta bila teh brez-bila sta ŽfcCfc^ kakor tu esftloulins in drugi naki- "Dami" "prav ^ imel branil pristopi- XA ti. 91 A M <#1 2ve2j T n®sla Neizrekljivo čez Francos- Hi, S Se da bo Salis, Hij.; ariz zopet ne-t!ju; spremljal obe ■U. XT Gozdni dvor v sem se po-C, Izročila mi je .'j Svo-ie rajne fti^r! Tnevesti'ki bi ^tfi 'v lzabela me je s \ -«eiliSe enkrat prosi-* bi a ni imela po-^ ^ Poslovila sama. p°noči vrnil ib0j ^Jevalcem, ki je V^o natlačeno ^ ^estje sv. Mar- r , Ve|ikemu- sod- ^ ki - it ov f < Pfl V: ^ Dr-^ ii 4 % r&i: '"i /i ie i" J M na svoje o- obrL priPovedoval o ^ avi Bachman laVh — Sprejeli >0RTov . ^ kvort I ^ CterIo°Ri % a kkarna od 9:30 ob sredah. (Nadaljevanje z 2 strani) žnih plugov in prvi dan obratovanja istih, se nam jih je pokvarilo šest. Od teh šestih sem si izprosil enega za collinwoodsko okolico. Torej če pomislimo, da šteje Cleveland 33 vard, potem si lahko mislite, da nikakor nisem mogel dobiti dveh plugov za našo okolico. Tu sem vam navedel samo en slučaj izmed številnih drugih, o katerih se razpravlja na klubo-vih sejah. Dosti je tudi takih, o katerih javnost ne izve dosti ali ničesar. Iz tega razloga pa ste vabljeni vsi člani in članice, da bolj redno in v večjem številu posečate klubove seje, kjer boste izvedeli marsikaj in tudi sami lahko dali kako dobro priporočilo našemu councilmanu kakor tudi odboru. Pozdrav. Frank Kepic. MALI OGLASI Odda se stanovanje Odda se stanovanje 5 sob, zgo-rej. Stanovanje je na 176. St. in Grovewood. Pokličite od 4 do 8 zvečer IV 7183. (63) 4 sobe želimo Iščemo stanovanje 4 sob, spodaj, 2 odrasla in 2 otroka, 4 in 11 let stara. Se moramo seliti pred 1. majem. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2086. (66) Hiše naprodaj Da se uravna zapuščina; nosijo lepe dohodke; 3 hiše na eni parceli; v jakodobrefn stanju na vzhodni strani mesta; lastnik prodaja po zmerni ceni. Pokličite HE 5475. 1026 E. 68. St. (62) Hiša samo $5,800 5 sob za 1 družino z velikim lotom na 22967 Ivan Ave. v Eu-clidu. 8 sob za 2 družini na 14705 Thames Ave., v pra|v dobrem stanju, samo $5,500. L. Petrich IV1874 REALTOR 19001 Kildeer Ave. Stanovanje se odda Odrasli in mirni družini se da v najem stanovanje 4 sobe vsemi ugodnostmi. Zglasite se na 1091 Addison Rd. (Mar. 10, 13, 16) Soba v najem Odda se v najem opremljeno sobo pri mirni slovenski druži-j ni; prost vhod. Tudi kuha se lah-j ko. Vprašajte na 1024 E. 66J Place. (Mar. 12, 14, 16) i PRI NAS IMAMO VELIKO ZALOGO GRAND in ROPER kuhinjskih peči. LINOLEJ vseh vrst, navaden in inlaid, mere 9x12 ni druge, zelo trpežen. KUHINJSKI SETI (miza in 4 stoli) iz najboljšega lesa in tudi s porcelanastim pokrovom. MODROCI, Sealy kakovosti, za široke in ozke postelje. IMAMO vse, kar potrebujete za vaso hišo in dom. Pridite in si oglejte! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. JOHN SUSNJK, lastnik. POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1245 E. 58. St. Tel. EN 1182. ' (Fri. — x) Pravkar sm0 dobili 500 steklenic Kimla po $2.35 steklenica Mandel Drug slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. _(62) Hiša naprodaj 6 sob, na vogalu, 99x110, moderna kuhinja s ploščami, 3 ve like sepalnice, izgotovljeno podstrešje, cementni dovoz, garaža, jekleni beneški zastori, preproge, nov furnez; cena prava. Hišo prodaja lastnik. Pokličite EN 3494. (64) Na Cherokee Ave. Za 2 družini, 4 in 4 sobe, dvojna garaža, samo $5,700. V Euelidu 4 sobe, zidan bungalow, 2 leti star, soba za rekreacijo, podstrešje, velik lot, $7,650. J. Knific 740 E. 185. St. (nasproti Muskoka) IV 7540 ali KE 0288. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj sedail Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila A. GRDIMA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnderson 2088 Ambulančna posluga podnevi in ponoči VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči - PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:00 Zvečer: 6:30 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 BLESS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) (62) iSe priporočamo za nabavo dobrega naravnega vina. KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Ave. ENdicott 2233 Glavna cesta domov Nocoj bo na tisoče borcev vprašalo za klic na daljavo, ki jih veže z njih domom po vsej Ameriki. Napravili jim boste veliko uslugo, če držite zanje linije odprte od 7 do 10 zvečer. Hvaležni vam bodo za to. Kupile več vojnih bondov za zmago! THE OHIO BELL TELEPHONE CO. DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. I MALI OGLASI Vodni grelec naprodaj Proda se vodni grelec, tank in heater, na plin, še jako malo rabljen, proda se prav poceni. Vprašajte na 21251 Arbor Ave., Euclid, O. (61) Lepa prilika Naprodaj je licenca D 1-2-3 s poslopjem vred, na vzhodni strani mesta; dela jako dober promet; lepa kvota, z jako lepo zalogo piva in žganja. Naslov izveste v upravi tega lista. (61), Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite. KE 5200 550 E. 200. St. (x) Za 4 družine $7,500 V collinwoodskem okraju je naprodaj ta hiša, v bližini cerkve in šole Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in 160. cesta. Donaša $92 na mesec. Eno stanovanje je prazno. Jako fina investicija. Floyd Hopkins 486 E. 185. St. pri bulevardu IV 5511 (62) Hiša naprodaj Proda se hiša na 3630 E. 81. St. za 2 družini, 4 in 4 sobe, kopalnica, dva furneza nova. Prodaja lastnik sam. Kdor želi kupiti, naj se zglasi na omenjenem prostoru. (62) Malz Electric Service 6902 St. Clair Ave. EN 4808 Postrežba in deli Popravljamo radije, pralni-ke, čistilce. Kadar garantiramo delo, to pri nas nekaj pomeni. Ustavite se pri nas. Odprto zvečer za vašo udobnost. __________ (62) Hišo v najem Vzamemo hišo v najem, 4 ali 5 sob; štirje odrasli v družini; najraje v slovenski naselbini. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (65) Farmo kupim Želim kupiti ali vzeti v najem malo farmo, od enega akra naprej. Najraje kje v okolici Painesville, pri Barbertonu ali Lorainu. Kupim tudi lot z garažo. Ta ponudba veVja do sep--tembra. Kdor ima kaj primernega, naj pošlje ime in naslov na urad tega lista. (61) Dobra služba Sprejme se takoj moškega za delo na farmi. Dobra plača in stalna služba. Zglasite se pri John Dreniku na 23776 Lakeland Blvd., Euclid, O. (x) MOŠKI STALNO, PRIJETNO DELO PODNEVI Prilika po vojni PRODAJALCI Poln ali delni čas za večino oddelkov KLERK ZA ODDAJO IN PREJEM Poln ali delni čas Sears Roebuck & Co. E. 86 St. & Carnegie W. 110. St. & Lorain Ave. (61) Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEMPC0 PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (62) PAINT SPRAYER za skladišče in STROJEPISKA Stalna pozicija SEARS ROEBUCK & CO. Warehouse 4200 Lakeside Ave. (61) Stanovanje išče Pogorelka išče stanovanje 4 ali 5 sob, ima 4 leta starega otroka. Kdor ima kaj pripravnega, naj pysti naslov v uradu tega lista. (62) Hiše naprodaj Za 1 družino, 6 sob in garaža, v jako dobrem stanju, v okolici E. 175. ceste in St. Clair Ave. Zelo lepa hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 garaži, moderna,, cena jako zmerna. Se takoj j lahko vselite. Za podrobnosti vprašajte B. J. Hribar 954 E. 144. St. GL 2500 i (62) Forge pomočniki ter Heaters, Oilers Scale-Blowers Trimmer Operators Delo od kosa Zglasite se Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64. St, (65) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Xniamo 30 let Izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očaj. Zadovoljni boste v vsakem ozlru. Ml imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile, EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija In optometrlstične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Ml imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške ta ženske, Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi 6106 St. Clair Avenue Oba moža sta se medtem že ti! Vi veste tako dobro, kakor približala samotni koči, v ka- jaz, koliko časa že prištevajo teri je gorela luč. i mojega strica k mrtvim." Edward priveže konja, na-! "On je, Sir Sam je to," za-kar popelje starega Braddoc-: trdi stari Braddock. "Jaz ga ka v sobo, kjer jima pride Eli-jizpoznam kljub že tako dolgim zabeta naproti. Ta ponudi sta-;letom in navzlic temu, da se je remu možu roko. "Niste mi verjeli, prečastiti. Imeli ste me za drugo. Niste me pripoznali," je dejala s tresočim glasom. "Ali Bog bo dal, da pridete tudi vi do prepriča-ja, da sem Elizabeta Wilson!" "Če sem vam delal krivico, mi je ne štejte v zlo!" odgovori stari Braddock mehko in milo prijemši Elizabeto za roko. "Pravica bo naposled vendarle zmagala, to mi le verujte in to naj vas tolaži v vaši žalosti in potrebi. Bog je pravičen in vas le izkuša, da vas preizkusi!" Elizabeta razgali potem svojo ramo, a stari Braddock razpostavi svoja zdravila po mizi. Bila je globoka rana na rami, ali krogle ni bilo v njej. Priletela je bila samo mimo ter l-anila Elizabeto. Z veščo roko pregleda starček rano, jo izpere ter obveže. "Zdaj pa k samotarju;" se obrne Edward k Braddocku ter ga popelje v sosedno sobo k postelji, kjer je ležal samotar Sierre v nezavesti. Edward gre po svetilko. In sedaj je padal odsev luči na bledega, nepremičnega starca. Mr. Braddock strmi nekaj časa v obraz, potem pa sklene roke. "Mylord," reče Edwardu, "to je Sir Sam, Vaš stric, tako gotovo, kakor gotovo sem jaz Abraham Braddock!" "Podobnost vas vara in mo- silno postaral." Elizabeta sklene svoje roke. Edward obstrmi, ne da bi iz-pregovoril kako besedo, dočim •se Mr. Braddock skloni k onemoglemu starcu ter ga jame preiskovati. Po dolgem času se zopet zravna. "Še je življenje v njem," reče potihem, "ali le malo upanja je, da bi se ga dalo ohraniti pri življenju, ker sta ga slabost in bolezen privedla na rob groba." "Ali ni več nobene nade, da bi se ga dalo zdramiti?" vpraša Edward. "Prosim vas in rotim, privabite mu zaveAst, da nam pove sam, če imate vi prav, če je res on Sam Wilson." "Kolikor je v moji moči, storim iz srca rad," odvrne stari dušni pastir. "Če se nam posreči obuditi ga k zavesti, potem boste slišali, da me ne varajo moje oči. Ali nekaj mi morate obljubiti. Vsi trije mo- ramo molčati kakor grob ter' "Da strašno je, kar vem, My-ne povedati, da je bol-j lord — Sir Sam je bil takrat tukaj in da je to Sam Wil-; žrtev nekoga, ki se je v samoti . Ohranite to skrivnost zase,' da ne prodre ta' novica v Wilsonov grad." "Če vas prav razumem, se bojite Jozuata," zamrmra Edward. "Zal, da je temu tako, Mylord," odgovori stari dušni pastir silno potrt., "Velika božja milost bi bila, če ostane Sir Sam pri življenju, če pride vse, kar se je zgodilo, na dan, za- sierrskega pogorja boril z njim. Ta človek ga je hotel poslati na drugi svet! In to je tisto prekletstvo, ki leži nad Wilsonovim gradom." "Kako grozne slutnje mi zbujajo vaše besede, Mr. Braddock —" "Jozua Wilson je tisti zločinec," vzdihne Mr. Braddock ves prevzet od groze. Elizabeto je ta novica groz kaj veste, vaš stric se tačas ni i no prestrašila in prevzela. Ed ponesrečil, vaš stric je —." j ward si je zakril obraz s svo- "Kaj nama hočete sedaj ra- jimi rokami, zodeti? Groza me je slišati. (Dalje prihodnjič.) to," reče Edward. -o- CVETLICE, VENCE IN ŠOPKE ZA VSE SLUČAJE JOSEPHINE DRASLER-BECKER 15800 Waterloo Rd. Bus.: IVanhoe 3200 Res.: KEnmore 5325 MONCRIEF, največja dolarska vrednost v furnezih Naj razloži vaš MONCRIEF trgovec ii, HENRY FURNACE CO., MEDINA, O. Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandel Drog Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10 zvečer. Zapita ves dan ob sredah. Pay More? CLEVELAND TRUST PERSONAL LOANS ARI LOW-COST IASY TO ARRANGE 'Che fs Cleveland r rv.ict crust company A14 tm MOPI« Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke • 0 « Privlačna obleka v novem stilu z gumbami spredaj. V atraktivni pisani barvi, in blagu, ki je jamčeno, da se pere. Modre, rdeče ali zelene barve; mere 14 do 44 za dekleta in žene. Žal! Ne sprejemamo naročil po pošti ali telefonu VELIKONOČNE TORBICE Žive barve v blagu Spopolnite vašo velikonočno opravo z lepo novo jočno torbico—z ročajem ali brez. Izberite iz naše zaloge novih barv, ki se lepo podajo z rokavicami ali klobukom, ki ga izberete. Z vso znotrajno opremo. poleg 20% fed. davka DEKLIŠKE VELIKONOČNE SUKNJE V stilih, ki se primerjajo s stili starejše sestre! Več novih stilov v plaids, shetlands in novelty tweeds. Vse nove spomladanske barve. Mere od 7 do 14 za dekleta. 1925 JVaznanilo in J&ah^ala Z globoko žalostjo in največjo bolečino v srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je žrtvoval svoje mlado življenje za domovino naš prisrčno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin Staff $91. frank % Benigar ki se je nahajal v vojaški službi 16 mesecev. Preko morjlje bil poslan meseca julija 1944. Nevarno je obolel na Filipinskih otokih, kjer je služil kot topničar na bombniku. Od tam je bil poslan v svrh<> operacije v bolnišnico v Modeste, Kalifornija, kamor je dospel januarja. Umrl je v isti bolnišnici 3. februarja 1945 v najlepši mladeniških letih, star šele 20 let. Truplo pokojnika je dospelo v Cleveland 8. februarja in izročeno Joseph Zelle in Sinovi pogrebnemu zavodu. Pokopan je bil po katoliških obredih in z vojaškimi častmi dne 12. februarja pokopališču KaJvarija. Najprvo se želimo zahvaliti msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju £ ganljive cerkvene obrede v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na f 1 1*V v ' kopališču. Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti vsem sorodnj' kom, prijateljem in znancem za številne vence in cvetlice, s kat^'" mi ste okrasili krsto pokojnika. Nadalje se zahvaljujemo vsem, ki ste v blag spomin našega lju' bega pokojnega sina darovali za svete maše, ki se bodo brale za ni pokoj njegove blage duše. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo naši sorodniki, prija^j' in znanci, ki so nas tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih n*8® nesreče. Posebna zahvala naj gre našim dobrim sosedom in prijatelje^' kateri so nam bili v veliko pomoč in tolažbo v vseh slučajih. Prisrčna zahvala naj velja tudi vsem, ki so nam izrazili sož^e osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami, pismi in brzojavi. Hvala vsem, ki ste dali svoje avtomobile za zadnji sprevod 1,3 pokopališče. Zahvalo naj sprejmejo vojaki iz Camp Perry, O., ki so se ležili pogreba kot častna straža in vojaki iz Clevelanda kot noS''c krste pokojnega. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Joseph Zelle in Sinovi ^ vzorno vodstvo pogreba, za njih trud in naklonjenost. Ti pa, srčno ljubljeni Frank, z izgubo Tvojega mladega nja nam je prizadeta globoka rana, ki se ne bo nikoli več zace11. in nas bo v žalovanju za Teboj spremljala do groba. Kako težko & je bilo pri srcu, ko si Ti jemal slovo, toda vedno smo živeli v uPan)' da pride tisti dan, ko se povrneš srečno nazaj med nas. Srce se je trgalo od žalosti, ko smo prejeli to žalostno spoi'«^ da si za vedno zatisnil svoje mile oči. Težak udarec (je Tvoja Pre na smrt. žrtvovati si moral svoje mlado življenje za svobodo vine, toda spomin na Tebe, dragi Frank, ki si nam bil v življenj^ ko ljubeznivo vdan, nam pa nihče vzeti ne more in bo živel v naS srcih do konca naših dni. Zbogom sin, mirno spavaj, v rodni zemlji se odpočij, duša pa plačilo vživaj tam, kjer več bojevanja ni. , žalujoči ostali: FRANK in MARY BENIGAR, sta# Cleveland, Ohio, 16. marca, 1945.