V Ljubljani snujejo simpozij o tržaški literarni šoli Ruski solopevci nastopili na Opčinah Goljufi prežijo na starejše voznike sledi nam na Primorski vojne do športa Martin Brecelj Igra, v kateri se dvaindvajset mladeničev podi za usnjeno kroglo, lahko ima kar vznemirljive učinke. Po pisanju nekaterih časnikov je torkov poraz brazilske nogometne reprezentance v polfi-nalni tekmi z nemško Brazilce pahnila v takšno malodušje, da naj bi južnoameriška gospodarska velesila zdaj tvegala recesijo, njena predsednica Dilma Rousseff pa na jesenskih volitvah svoj položaj. Ljudje smo pač bitja, za katera je značilna semiotična razsežnost. Stvari in dogodki so za nas lahko znamenja, katerih pomen nemalokrat daleč presega njihovo fizično ali biološko obstojnost. V torek v Belu Horizonteju ni le nekaj mladeničev brcalo žogo, pomerili sta se dve državi. Zato ni slučaj, da se bosta jutrišnje finalne tekme v Riu de Janeiru udeležila tudi nemški predsednik Joachim Gauck in nemška kanclerka Angela Merkel. Kakor da bi šlo za odločilno bitko v vojni. Saj, športne tekme so že od nekdaj metafore za vojne bitke. To izdaja tudi športna govorica, v katero se rada vrine vojaška terminologija. Le da v športu ni nasilja, kakršno npr. te dni razsaja na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Ta prehod iz tekmovanja z nasiljem v tekmovanje brez nasilja se pojavlja tudi na gospodarskem, kulturnem, političnem in še drugih področjih, vendar na športnem doživi ritualizacijo. Gre za pomemben proces, saj bi ga lahko vzeli za merilo zgodovinskega napredka. Trditi namreč smemo, da je človek etično toliko bolj razvit (toliko bolj »človek«), kolikor bolj je zmožen reševati spore na miroljuben način, se pravi s svobodnim privoljenjem vseh vpletenih strani. Ob tem se tako rekoč samodejno postavlja vprašanje, ali človeštvo v zgodovini napreduje v nakazanem smislu. Že upoštevajoč dve svetovni vojni, ki sta poleg kopice manjših v zadnjih sto letih okrvavili planet, bi se najbrž marsikdo nagibal k odločno negativnemu odgovoru. Toda natančnejša analiza privede do drugačnega rezultata. V tej zvezi je zanimiv intervju z Ianom Morrisom, ki ga objavlja tednik Mladina v svoji posebni številki o prvi svetovni vojni. Britanski zgodovinar na osnovi strokovne raziskave namreč ugotavlja, da se nasilje med ljudmi zadnjih deset tisoč let vztrajno zmanjšuje. V 20. stoletju je po njegovih izračunih kljub dvema svetovnima vojnama nasilno umrlo le dva odstotka vseh prebivalcev, medtem ko je v kameni dobi od roke soljudi domnevno umrla desetina do petina tedaj živečih ljudi. dnevnik št. 160 (21.093) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SOBOTA, 12. JULIJA 2014 ^^ tuiitkerju @primorskiD POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , RIM - Vlada imenovala še zadnje štiri predstavnike Novi Paritetni odbor dokončno sestavljen MODA - Natečaj ITS Anita Kravos in njene lucidne sanje TRST, OPČINE - Ponovno odprtje proge Ljudsko slavje za openski tramvaj TRST, OPČINE - Množična udeležba na včerajšnjih prireditvah ob ponovnem odprtju tramvajske proge potrjuje, da je openski tramvaj izredno priljubljen - poleg tega, da je sestavni del krajevne turistične ponudbe. Redne vožnje se bodo začele v ponedeljek. Na 4. strani RIM - Vlada Mattea Renzija je na predlog ministrice za dežele Marie Carmele Lanzetta imenovala štiri člane paritetnega odbora za slovensko manjšino in sicer Domenica Morellija, Maurizia Pessata, Elisabetto Pian in Ksenijo Dobrila. Morelli je funkcionar notranjega ministrstva in voditelj združenja jezikovnih manjšin Confemili, Pessato ravnatelj tržaškega podjetja SWG, Pianova je županja občine Zagraj ob Soči, Dobrila pa nekdanja ravnateljica na slovenskih šolah v Trstu ter bivša članica deželne posvetovalne komisije za Slovence. Pessato in Morelli sta bila člana paritetnega odbora v prejšnji sestavi, županja in Dobrilova pa sta novinki. O imenovanjih je bila seznanjena poslanka Tamara Blažina, kateri je novico sporočil vladni podtajnik pri predsedstvu vlade Luca Lotti. Na 2. strani KOBARID Tudi ženske so bile žrtve Velike vojne V prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu so odprli razstavo z naslovom »1914 -Položaj žensk na predvečer vojne«. Na 3. strani TRST - Velika modna prireditev ITS (International Talent Support), ki promovira mlade modne oblikovalce z vseh koncev sveta, bo nocoj predstavila najboljše talente med letošnjimi finalisti. Voditeljica modne prireditve z naslovom Lu-cidne sanje bo Anita Kravos, Gori-čanka (rojena sicer v Trstu), ki je v zadnjem času zelo zasedena s promocijo z oskarjem nagrajenega filma La grande belezza, v katerem je nastopila. Z njo smo se pogovorili o filmu, modi in njenih lucidnih sanjah. Na 8. strani V Trstu onesposobili »tolpo bankomatov« Na 5. strani Trst: davek Tasi kot narobe Robin Hood Na 5. strani Rodili se bodo v Šempetru, na papirju pa bodo Goričani Na 12. strani V Gorici obnavljajo Giustinianijevo ulico Na 13. strani <3*k DOBAVA IN MONTAZA Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata TOPOLOVO - Sinoči otvoritev Postaja, kakršnih ni nikjer na svetu GIOMA - Ulica Remis 50 - San Vito al Torre (UD) Tel. in faks 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 9771124666007 2 Nedelja, 13. julija 2014 ALPE-JADRAN / RIM - Na predlog ministrice za dežele Marie Carmele Lanzetta Vlada imenovala štiri člane paritetnega odbora imenovani so bili Domenico Morelli, Maurizio Pessato, Elisabetta Pian in Ksenija Dobrila Domenico Morelli kroma Maurizio Pessato kroma Ksenija Dobrila kroma Elisabetta Pian bumbaca RIM - Vlada Mattea Renzija je na predlog ministrice za dežele Marie Carmele Lanzetta imenovala štiri člane paritetnega odbora za slovensko manjšino in sicer Domenica Morellija, Maurizia Pessata, Elisabetto Pian in Ksenijo Dobrila. Morelli je funkcionar notranjega ministrstva in voditelj združenja jezikovnih manjšin Confemili, Pessato ravnatelj tržaškega podjetja SWG, Pianova je županja občine Zagraj ob Soči, Dobrila pa nekdanja ravnateljica na slovenskih šolah v Trstu ter bivša članica deželne posvetovalne komisije za Slovence. Pessa- to in Morelli sta bila člana paritetnega odbora v prejšnji sestavi, županja in Dobrila pa sta novinki. O imenovanjih je bila seznanjena poslanka Tamara Blažina, kateri je novico sporočil vladni podtaj-nik pri predsedstvu vlade Luca Lotti. Novi paritetni odbor je z imenovanjem vladnih zastopnikov doživel dokončno sestavo, ki je naslednja: Dobrila, Pessato, Morelli in Pian (italijanska vlada), Fabrizio Dorbolo, Marco Jarc in Stefano Ukmar (zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov), Jole Namor, Livio Semolič, Peter Močnik, Damijan Terpin, Patrizia Vascotto in Franco Miccoli (deželna vlada, Namorjeva in Semolič na predlog SKGZ, Terpin in Močnik na predlog SSO) ter Aron Coceangig, Giuseppe Marinig, Mario Minetto, Sabrina Morena, Fulvio Tamaro, Julijan Čavdek ter Nives Cossutta v predstavništvu deželnega sveta. Na prvi seji bo paritetni odbor izvolil predsednika in podpredsednika, dosedanji predsedniki so bili Rado Race, Bojan Brezigar in Jole Namor. Raceta in Brezigarja je v odbor imenovala rimska vlada (Silvio Berlusconi in Romano Pro- di), Namorjevo pa deželna vlada na predlog SKGZ. Race je bil predsednik do konca mandata, Brezigar pa je predčasno odstopil, nakar je njegovo mesto prevzela Namorjeva. Race je vodil paritetni odbor v za Slovence težkem političnem trenutku (člani iz vrst desne sredine, z izjemo Danila Slokarja, so sistematično bojkotirali njegovo delo), Brezigar pa je predsedoval odboru v času začetnega izvajanja zaščitnega zakona, ki ga je pospešil dekret predsednika republike Giorgia Napolitana o seznamu 32 narodno mešanih občin. I. GABROVEC »Predsednik naj ima pravno znanje in politične izkušnje« Igor Gabrovec fotodamij@n TRST - Pričakovati je, da se bo Paritetni odbor tudi sestal že v prihodnjih tednih in vsekakor pred poletnim premorom, nagla-suje v tiskovnem sporočilu podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. »Več kot desetletna izkušnja nas uči, da ritem dela in po svoje tudi »težo« Paritetnega odbora dejansko narekuje predsedujoči. Prav tako je predsednik tisti, ki z lastnim ugledom in poznanstvi spodbuja zanimanje in pozornost institucionalnih sogovornikov in drugih subjektov, ki so poklicani, da se z odborom soočajo. Med institucijami sta glavna sogovornika nedvomno deželna in vsedržavna vlada ter razvejana in mestoma neprebojna birokratska aparata, ki stojita za njima«, piše deželni svetnik SSk. »Novega predsednika Paritetnega odbora bodo samostojno in suvereno izvolili njegovi člani. Vsem pa je jasno, da bi bilo glede na čas, ki ga živimo, in na številne izzive pomembno in pravzaprav bistveno, da bi bila za predsednika izbrana oseba s solidno ju-ridično izobrazbo in po možnosti tudi s političnimi izkušnjami«, poudarja v svojem sporočilu Igor Gabrovec. LJUBLJANA - Po zadnjih anketah pred nedeljskimi volitvami Cerar krepko v prednosti Zmagala naj bi SMC s 33,4%, drugo mesto bi zasedla SDS s 21,3%, DeSUS z 10,3% tretja LJUBLJANA - Zadnja meritev pred volitvami kaže, da se je padanje podpore SMC ustavilo na dobrih 33 odstotkih, podpora SDS pa še naprej pada. Združena levica medtem beleži trend rasti in bi se sodeč po anketi, ki jo je za Planet Siol.net izvedel Episcen-ter, uspela uvrstiti v parlament. Merjenje javnega mnenja napoveduje 44-od-stotno volilno udeležbo. V primerjavi z anketo, ki jo je portal objavil v četrtek, je SDS izgubila tri odstotne točke. Episcenter med razlogi za padec SDS navaja naraščajočo volilno udeležbo, saj ima SDS, kot kaže, zanesljivo in odločeno volilno telo okrog 150.000 volivcev, ki se ne spreminja. Presenečenje na lestvici je Združena levica, ki je v primerjavi s četrtkovo raziskavo pridobila 1,5 odstotne točke. Združena levica tako beleži trend rasti in se bo, kot kaže anketa, uspela uvrstiti v parlament. Volilna napoved kaže, da bi zmagala SMC s 33,4-odstotno podporo. Drugo mesto bi zasedla SDS s 21,3 odstotka glasov podpore, medtem ko bi se stranka DeSUS z 10,3 odstotka glasov uvrstila na tretje mesto. Skupno listo SD in Solidarnost bi obkrožilo 9,3 odstotka volivcev. NSi je s 6,3 odstotka podpore vprašanih pred ZaAB, ki bi jo na volitvah obkrožilo 5,9 odstotka sodelujočih v anketi, ki se bodo zagotovo udeležili volitev. SLS pa bi na volitvah obkrožilo 4,2 odstotka zanesljivih udeležencev volitev. Združeno levico bi sodeč po anketi tako kot SLS obkrožilo 4,2 odstotka vprašanih. Pred parlamentarnim pragom so se znašle stranke PS (1,5 odstotka), Verjamem (1,1 odstotka), SNS (1,1 odstotka), Piratska stranka Slovenije (en odstotek), Zeleni Slovenije (0,2 odstotka), Enakopravni deželani - Naprej Slovenija (0,2 odstotka) in DL (0,1 odstotka). Stranka SMC bi po napovedih Episcentra zasedla od 29 do 35 sedežev. SDS bi v prihodnjem sklicu parlamenta pripadlo od 18 do 22 sedežev. DeSUS bi po rezultatih ankete dobil od osem do 11 poslanskih sedežev, SD s Solidarnostjo pa od sedem do 10. NSi bi dobila od štiri do sedem sedežev, ZaAB pa od štiri do šest. SLS in ZL pa imata pet možnih mandatov. Javnomnenjsko anketo je Epis-center opravil včeraj na vzorcu 1055 državljanov. Med anketiranimi Primorci, ki se bodo nedeljskih volitev zagotovo udeležili, bi jih 20 odstotkov volilo SMC, sledijo SDS z 18,5 odstotka, DeSUS s 5,9 odstotka ter SD in Solidarnost s po štirimi odstotki. Tako kažejo rezultati ankete, ki jo je za Primorske novice opravil Center za raziskovanje javnega mnenja ZRS Univerze na Primorskem.Na-štetim strankam sledijo NSi s 3,3 odstotka, ZaAB in Združena levica s po 2,6 odstotka ter PS z 1,7 odstotka. Med anketiranimi, ki se bodo udeležili nedeljskih volitev, imajo po odstotek podpore SLS in Verjamem, pol odstotka Piratska stranka Slovenije, 0,3 odstotka DL in 0,1 odstotka SNS. Še vedno je neopredeljenih 30,5 odstotka anketiranih. Anketirane so vprašali tudi, koga bi najraje videli na položaju mandatarja ali mandatarke. Slaba tretjina (32,2 odstotka) bi kot mandatarja najraje videla Mira Cerarja, s 7,2 odstotka mu sledi Alenka Bratušek, 4,4 odstotka anketiranih je navedlo Zorana Jankovica, štirje odstotki Milana Zvera, 3,2 odstotka Karla Erjavca, 1,9 odstotka pa Dejana Zidana. Obenem je znaten del anketiranih, 14,1 odstotka, navajal druge kandidate, najpogosteje Janeza Janšo (7,2 odstotka vseh anketiranih), Zvoneta Černača (en odstotek), Violeto Tomič, Zmaga Je- linčiča (vsakega po 0,9 odstotka) in druge. Tretjina anketiranih o mandatarju nima stališča. Center za raziskovanje javnega mnenja Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Univerze na Primorskem je telefonsko anketo po naročilu Primorskih novic izvedel med 4. in 8. julijem. Anketirali so 519 prebivalcev Primorske, od tega 184 moških in 335 žensk. (STA) T. BLAŽINA »Zdaj čimprej sklic seje« kroma RIM - Poslanka Tamara Bla-žina je pozitivno komentirala vladno imenovanje štirih članov Paritetenga odbora, sa je v zadnjih mesecih nič kolikokrat urgirala, da do tega pride. Izrazila je zadovoljstvo, da je vlada imenovala ljudi s solidnimi kompetencami in izkušnjami. Zanjo je zdaj pomembno, da se odbor čimprej sestane, izvoli predsednika in pospešeno začne z delom, saj se mora izreči o za manjšino pomembnih vprašanjih. Med ta sodijo sredstva javnim upravam za dvojezično poslovanje in številna druga vprašanja, ki so še odprta. Poslanka je glede reforme senata, ki je šla skozi v komisiji, obžalovala dejstvo, da se je z znižanjem števila senatorjev znižala tudi možnost za eno zagotovljeno mesto za manjšino. Razprava se bo vsekakor nadaljevala v avli, kjer bodo na vrsti še tri branja. Tam bo treba doseči, da se upošteva prisotnost predstavnika manjšine v senatu, kot predvideva 26. člen zaščitnega zakona. Na tem sicer dela tudi tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo, ki je poudaril potrebo, da se spoštuje zaščitni zakon in se zagotovi v novem senatu mesto za slovenskega predstavnika. Poslanka Tamara Blažina se bo v zvezi s tem vprašanjem v naslednjem tednu sestala s pristojno ministrico Mario Eleno Bosc-hi. KMEČKA ZVEZA - Poziv vinogradnikom Do 14. julija škropiti proti ameriškemu škržatku TRST - Kot smo napovedali v prejšnjih člankih, ki so zadevali boj proti ameriškemu škržatku, prenašatelju izredno nevarne zlate trsne rumenice, obveščamo vinogradnike, da je treba obvezno izvršiti zatiralni poseg odrasle žuželke čimprej, najkasneje do 14. julija. Za zatiranje uporabljamo sledeča sredstva: CLORPIRIFOS - METIL (Cleaner, Etifos, Kukar 22, Reldan 22 ipd.), CLORPIRIFOS (Dursban 75 WG), ETOFENPROX (Trebon), TIAMETOXAM (Ac-tara 25 WG), sredstva na podlagi PIRETRINA (Piretro verde, Biopiren Plus, Pirecap). Kdor uporablja sredstva na osnovi piretrina, naj upošteva sledeča navodila Deželne službe za varstvo rastlin: škropilni poseg naj opravi v poznih popoldanskih urah; naj ne uporablja preveč lužnate vode in naj po potrebi popravi pH, s tem da ga zviša na nevtralne (pH 7) ali rahlo kisle vrednosti; če je število prisotnih škržatkov visoko, je bolje, da škropljenje s tem sredstvom ponovi; naj ne meša sredstev na podlagi piretrina z bakrenimi, ki so lužnata (bordojska brozga). Pa še eno opozorilo! Na osnovi odloka št.18 omenjene službe z dne 15.3.2012, je pred škropilnim posegom za varstvo čebel obvezen košnja na cvetočih travnikih, ki so prisotni na tretiranih površinah (v vinogradih). Svetovalna služba KZ v sodelovanju ZKB / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 12. julija 2014 3 TOPOLOVO - Sinoči odprli priljubljeno kulturno manifestacijo, ki bo trajala do 20. julija Postaja ponovno zaživela TOPOLOVO - Nekje po sedemnajsti uri, neformalno kot vedno, so včeraj v Topolovem odprli Postajo Topolove, že tradicionalno, toda vedno izvirno in edinstveno kulturno manifestacijo, s katero bo do 20. julija živela vas pod obronki Kolovrata. Ob odprtju se je zbralo veliko ljudi od vsepovsod, umetnike, vašča-ne in goste pa je nagovorila Donatella Ruttar, ki je skupaj z Morenom Miorellijem tudi letos glavna organi-zatorica Postaje, medtem ko Miha Obit skrbi za pesniške večere. Postaja je v preteklih letih doživela težave, s sedanjo deželno upravo pa so se razmere izboljšale. Zato se je Ruttarjeva deželni upravi zahvalila za obnovljeno pozornost (tudi finančno), ki je omogočila Postaji, da si je opomogla od težav. O pomenu prireditve sta spregovorila tudi predsednik deželnega sveta Franco Iacop in deželni svetnik Cristiano Shaurli, ki sta Postajo uvrstila med pomembnejše kulturne pobude v deželi. O tem, da ima velik pomen tudi za domačo skupnost pa sta govorila županja občine Grmek Elia-na Fabello in izredni komisar Gorske skupnosti Ter, Nediža, Brda Sandro Rocco. Postajo je uvedel direktor vi-demske knjižnice Romano Vecchiet s predstavitvijo svoje knjige Binari d'Europa. V jutrišnjem programu gre opozoriti na predstavitev knjige slovenske pesnice Barbare Korun. Pesniško zbirko je Korunova napisala lani oktobra, ko je v okviru projekta Ko-derjana za daljši čas bivala v Topolo-vem. Knjigo so izdali Zadruga Novi Matajur, Kulturno društvo Ivan Trin-ko in Društvo Topolovo. Detajl s Topolovega nm Postaja je priložnost tudi za najmlajše nm KOBARID - Odprli razstavo »1914 - Položaj žensk na predvečer vojne Doslej prezrta in malo raziskana tema Razstavo sta pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju omogočila, da uresničijo določen vidik svojih emancipacijskih teženj. Razstava, ki bo do 20. septembra na ogled v Kobaridu, je razdeljena v več tematskih sklopov. Predstavlja odzive na sarajevski atentat in aktivno vlogo žensk v vojni (začenši z damskim komitejem, ki ga je vodila Franja Tavčar) ali zakonodajo oziroma kako se je spreminjala volilna pravica (na Slovenskem so na primer davkoplačevalke in učiteljice lahko leta 1911 same oddale svoj glas, medtem ko so leta 1887 ženske volile preko pooblaščencev). V ospredju je tudi vprašanje izobraževanja (leta 1896 so bila na primer dekleta prvič pripuščena k maturi, leto kasneje so se lahko vpisala na filozofsko fakulteto, medtem ko je bil Na fotografiji (z leve) vodja projekta Marta Verginella, minister Uroš Grilc, direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec (v ozadju) in predsednik Fundacije Poti miru v Posočju Zdravko Likar nm vpis na univerzo na primer v Švici možen že 34 let prej). Poseben pano je posvečen tudi ženskemu časopisju, rodnosti in skrbi za ženske in otroke (leta 1885 so v nekaterih gospodarskih panogah uvedli porodniški dopust, leta 1888 pa tudi porodniško nadomestilo), obravnavanih tematik pa je veliko več. Razstava v Kobaridu je sicer le prva iz širšega sklopa. Načrtujejo namreč po eno razstavo za vsako leto vojne, največja pa bo leta 2018, ob stoletnici zaključka prve svetovne vojne, v Narodnem muzeju v Ljubljani. Letos so septembra v okviru projekta na programu še dva znanstvena simpozija v Gorici in Kobaridu ter prireditev ob svetovnem dnevu miru na Cerju. (T.G./NM) KOBARID - Ko govorimo o prvi svetovni vojni, ponavadi pomislimo na bitke, vojake in njihovo usodo, redkokdaj pa se spomnimo žensk, ki so vojno doživljale drugače, a v njej nikakor niso imele pasivne vloge. Osvetliti tematiko, ki je bila doslej na splošno prezrta in premalo raziskana, je cilj štiriletnega projekta, ki je posvečen položaju in vlogi žensk za časa prve svetovne vojne in v okviru katerega so v četrtek v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju v Kobaridu otvorili razstavo z naslovom »1914 - Položaj žensk na predvečer vojne«. Razstavo sta pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani in Fundacija Poti miru v Posočju v sodelovanju z Narodnim muzejem, Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Znanstevno raziskovalnim centrom SAZU in Ko-bariškim muzejem. Vodja projekta je Marta Verginella, ki je razstavo uredila s svojimi sodelavkami Korelijo Aljec, Ano Cergol Paradiž, Ireno Se-lišnik, Urško Strle in Petro Testen. »S sodelavkami, s katerimi se ukvarjamo z zgodovinjenjem žensk, smo se zavedale, da je ta tematika velik manko zgodovinopisja. Namen te razstave je pokazati položaj žensk tik pred izbruhom vojne, predstaviti družbene standarde, pravice, ki so jih imele kot državljanke, in kako je voj- na na primer spremenila tedanje kulturne, poklicne in pravne okvire, kako se je spreminjala vloga žensk v družbi. Zato ta projekt zaobjema po eni strani izseke iz socialne, kulturne, gospodarske in politične zgodovine žensk po drugi pa vse to povezuje z dogajanjem med prvo svetovno vojno. Predstavlja slovensko specifi-ko, skuša pa prikazati tudi neko splošno sliko, ki je v tistih časih zaznamovala v bistvu vso Evropo,« je na otvoritvi povedala Marta Verginella in opozorila tudi na velik problem pomanjkanja pisnih virov in pričevanj na to temo. Predsednik Fundacije Zdravko Likar je poudaril, da so bile tudi ženske tragične figure vojne. Tudi med njimi jih je bilo veliko pobitih, po drugi strani pa se lahko med žrtve prištevajo tudi matere in žene, ki so v vojni izgubile svoje sinove in može, je povedal Likar in se spomnil tudi Beneških Slovenk, ki so že v prvem letu vojne na Kolovrat nosile vojakom potreben material in hrano. Častni gost na odprtju razstave pa je bil slovenski minister za kulturo Uroš Grilc, ki je poudaril, kako ta projekt »pomaga rušiti predstavo o tem, da je pozicija ženske v zgodovini trpna in ne tvorna,« in dodal, da je prav velika vojna kljub vsem svojim rušilnim posledicam ženskam Moj Travnik f84 Minilo je trideset let od tistega 20. maja 1984, ko so se Slovenci v Italiji zbrali na Travniku: trideset let - v vseh pogledih dolgo obdobje, v tehnološkem smislu pa sploh. Pred tridesetimi leti nismo vsi imeli fotoaparatov, snemalnih kamer, kaj šele mobilnih telefonov, s katerimi je mogoče celo fotografirati ali snemati. Pa vendar mislimo, da velja poskusiti. Drage bralke in bralci! Primorski dnevnik vas vabi, da odprete predalnike in kartonaste škatle, v katerih hranite svoje fotografije, da s polic vzamete družinske albume in z nami delite spomine na tisto sončno dopoldne. Fotografije nam lahko pošljete po elekktron-ski pošti na naslov redakcija@primorski.eu, ali pa jih dostavite v naše goriško oziroma tržaško uredništvo: skenirali jih bomo in jih objavili na naši spletni strani www.primorski.eu Slovenci enotno za naše pravice stojan glavna 4 Sobota, 12. julija 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRG OBERDAN, KOLONJA, OPČINE - Tri slovesnosti in pravo ljudsko slavje Val navdušenja ob tramvajski progi Da je openski tramvaj priljubljen, je bilo vsem znano. Da ga je v zadnjih dveh letih marsikdo pogrešal, je bilo tudi jasno. Množica, ki je včeraj na raznih koncih proge pozdravljala povratnika in ob pogledu nanj pokazala resnično zadovoljstvo, pa je presegla pričakovanja. Ponovnega odprtja proge in treh slovesnosti se je udeležilo res veliko ljudi, domačini so tako izkazali svoje iskreno zadovoljstvo. Slovesna prva vožnja tramvajev (rjavega starodobnika in njegovih sodobnejših modrih različic) je minila v znamenju navdušenja, glasbe, okrašenih tramvajskih postaj, narodnih noš in zadoščenja krajevnih upraviteljev ter podjetja Trieste Trasporti (TT). Večji del dveletnega premora gre pripisati iskanju finančnih sredstev za nujna popravila na progi (naposled so preuredili približno 1,4 kilometra proge), sama dela pa so po besedah predsednika TT Giovannija Longa dokončali v zelo kratkem času - trajala so šest mesecev. Zdaj je proga sodobnejša in varnejša. »Vsi se tega veselimo, še posebno, ker je tramvaj spet začel voziti v turistični sezoni,« mu je na Trgu Oberdan prikimala predsednica Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Poropat. Tržaški župan Roberto Cosolini je dejal, da je povratek tramvaja »pomemben za vse nas, poleg tega pa naj bo to znak optimizma in prebujanja gospodarstva.« V gneči je bil tudi odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus, eden glavnih akterjev »obuditve« tramvaja, po pozdravu predsednika 4. rajonskega sveta Luce Bres-sana je škof Giampaolo Crepaldi blagoslovil tramvaj. Varovanci Sklada Mitja Čuk so delili spominske plakete s podobo tramvaja, ki so jih sami izdelali. Igrala je godba Refolo, na trgu pa so bili tudi protestniki. Društvo Edinost je s transparentom zahtevalo za Trst enako raven dvojezičnosti kot v Istri, sindikat USB pa je izrazil nasprotovanje privatizaciji javnih storitev. Ob 18. uri je okrašeni modri tramvaj odpeljal: čast slovesne vožnje je pripadla Brunu Pieriju, z njim so se peljali predstavniki oblasti, podjetja TT in tudi 20 županovih gostov, članov skupine na Facebooku »Noi amiamo il tram di Opici-na«. Med vožnjo po Trgu Dalmazia je tramvaj glasno zapiskal in več avtomobilistov mu je zadovoljno odgovorilo s hupanjem. Še najbolj so se včeraj veselili prebivalci vasi in mestnih četrti, ki se nahajajo ob progi - od Škorklje in Kolonje do Banov, Ferlu-gov in Piščancev ter Opčin. Na Kolonji je bila na vrsti vmesna slovesnost, v ospredju so bili prebivalci okoliških vasi. Z originalnim rjavim tramvajem številka 6 iz leta 1902, ki ga je upravljal Dolfi Purich, so se pripeljali domačini od Banov in Ferlugov ter z Op-čin - v narodnih nošah ter ob spremljavi har- Levo prerez traku sredi gneče na Trgu Oberdan; desno muzikantje na tramvaju številka 6 iz leta 1902 (takrat je povezoval Opčine in trg Piazza Caserma, današnji Trg Oberdan); spodaj slavje na openski postaji foto damj@n monik, violine in »škaf basa«. Pozdravil jih je Edi Kraus, predsednica društva Grad Norma Križmančič in predsednik 3. rajonskega sveta Piero Ambroset pa sta poudarila, da je tramvaj za krajane ključnega pomena. Zapel je zbor Kraški šopek, na Kolonjo je pripeljal še tretji tramvaj (vozil ga je Marko Pic-cini) in nato sta modri in rjavi »vlakec« krenila proti Opčinam. Po poti so mimoidoči pozdravljali, snemali in slikali tramvaj iz leta 1902, Cosolini in Poropatova sta stala tik za voznikom Purichem. »Ta tramvaj je kot stara gospa, morate biti potrpežljivi. Prispeli bomo živi in zdravi,« je uglednim potnikom razložil voznik, ko je imenitni 112-letni tramvaj škripal nad Piščanci. Na openski postaji je čakalo pravo morje ljudi - tudi skavti, trebenska godba Viktor Parma in narodne noše s kruhom in soljo. Na Škavenci, kjer je govornike dvojezično predstavila Roberta Chissich, so politiki spet potrdili svoje zadovoljstvo; predsednik rajonskega sveta Marco Milkovic je izpostavil vlogo odbornika Krausa, saj se je vprašanje začelo reševati kmalu po njegovem imenovanju. Milkovic predlaga celo vpis tramvaja na Unescov seznam. Praznik se je prelil v Poletne večere konzorcija Centro in via in združenja Skupaj na Opčinah. Pred sedežem Zadružne kraške banke je moški pevski zbor Tabor zapel Tramvaj openski in Himno matastih, predsednik banke Sergij Stancich pa je vse povabil v dvorano na lepo razstavo razglednic o tramvaju. Naj omenimo, da je v železniškem muzeju v Trstu prav tako na ogled razstava o tramvaju. Openski večer - brez prometa in s trgovinami odprtimi do 23. ure - se je nadaljeval do poznega. Če so odrasli šli po nakupih, so se otroci zabavali z napihljivimi igrali ali uživali ob sladoledu. Danes bo vas zaprta za promet od 18. ure do polnoči, ob 19. uri bo na Proseški ulici rolkarsko tekmovanje, pobud in stojnic bo na pretek. (af) OBČINA TRST - Obisk Na županstvu ljubljanski mufti Nedžad Grabus OPČINE - Varovanci sklada Mitja Čuk Iz odpadkov ustvarili prave umetnine Odbornica Famulari in del udeležencev četrtkovega odprtja fotodamj@n Pravilno sortiranje odpadkov ni samo okolju koristno, temveč tudi zabavno in kreativno. O tem se je na lastni koži prepričalo štirinajst varovancev Sklada Mitja Čuk; eno leto so pridno zbirali odpadni material in iz njega ustvarili vse, kar si je njihova domišljija zaželela: likovne izdelke, okraske, nakit, šale, luči, preproge, mize ... Fantje in dekleta so ustvarjali pod mentorstvom Erike Košuta Ukmar. Razstavo, ki nosi naslov Odpadki? Ne, umetnine, so v četrtek odprli v Bambičevi galeriji na Opčinah. Odprtje je predstavljalo neke vrste uvod v Openske poletne večere in v veliko praznovanje ob ponovnem »zagonu« openskega tramvaja; Skla-dovi varovanci so aktivno sodelovali tudi na včerajšnji prvi uradni vožnji, saj so med udeleženci razdelili petsto spominskih obeskov. Prvega so v četrtek zvečer že izročili tržaški občinski odbornici za socialo Lauri Famu-lari, ki jih je počastila s svojo prisotnostjo. K prijetnemu vzdušju na odprtju pa je prispevala tudi flavtistka Mija Ukmar, ki obiskuje glasbeno šolo Godbenega društva Prosek. Razstava bo na ogled do prihodnjega petka (med 10. in 12. uro). Ljudje cenijo openske poletne večere brez avtomobilov foto damj@n Tržaški župan Roberto Cosolini je sprejel delegacijo islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, ki je včeraj obiskala naše mesto. Sprejem je bil na tržaškem županstvu, kjer so se z županom pogovarjali mufti islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nedžad Grabus, tajnik islamske skupnosti Nevzet Porič ter predstavnik skupnosti Šemso Osmanovič. Cosolini, ki je bil v spremstvu predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča, je povedal, da je bilo naše mesto vselej odprto do vsake verske skupnosti. Nastanek in rast Trsta sta bila namreč vezana na bivanje in prepletanje raznih in različnih etničnih, jezikovnih in verskih skupnosti, ki so vse prispevale k razvoju našega mesta. Mufti Grabus je spomnil, da je to obdobje ramadana in nato na kratko predstavil delovanje islamske skupnosti v Sloveniji. Povedal je, da bo v Ljubljani čez tri leta končno nared nov pomemben islamski center, kjer se bodo lahko člani islamske skupnosti zbirali in molili. Garbus je izrazil željo, da bo prišlo kmalu do podobne pobude tudi v Trstu, kar bi še utrdilo sodelovanje med skupnostma. Dalje je Gra-bus poudaril pomen ohranjanja spomina in ovrednotenja grobov številnih padlih, ki počivajo v tržaških pokopališčih. Večinoma so to bili islamski pripadniki avstro-ogrske vojske, ki so bili pretežno bošnjaškega rodu, je dodal Grabus: pred 100 leti pa se je, žal, vse začelo ravno v Sarajevu. / TRST Sobota, 12. julija 2014 5 ČRNA KRONIKA - Uspešna preiskava tržaških karabinjerjev in policistov Ob zori prijeli zadnjega člana skupine tatov z acetilenom Lu TRffSTF S^rjirfiJ Alùfcl J.: {Ml Mtlù PRQNHC tAl C CAHA EJŒ PJ T1RŒSTE ftopt/to ttwnjtw hvat wt^i Per s trne tratte in ar reste O ék COLFETTO&w. h.e.1sm 2amar1am bind W LIL- IÛ7Û TEkMINI Ivn-i Ifl.ÉLliW fcftïiUERO fWmo b.î.13ss Tržaški karabinjerji in policisti so včeraj ob zori nataknili lisice še zadnjemu članu kriminalne združbe, ki je z acetilenom »naskakovala« nočne trezorje bank, poštnih uradov in supermarketov v FJK in Venetu, trikrat so bili dejavni v Trstu. 36-letni Simone Zamarian je tako kot glavnina njegovih pajdašev doma iz kraja San Michele al Taglia-mento in velja za nevarnega kriminalca, ki je že ropal banke, vpleten naj bi bil tudi v uboj zaprisežene straže, dalj časa pa se je izmikal roki pravice. Včeraj okrog 6.30 so ga presenetili v hotelu v Bibioneju, kjer je zaposlen. Zanj je bil tak epilog nepričakovan, saj se je marca letos izognil aretaciji, ki je v Feltrah pri Bel-lunu doletela preostalih pet članov tolpe. Tisto noč je ostal doma in ni sodeloval pri poskusu tatvine z eksplozivom. Razstrelitev tre-zorja so zadnji hip preprečili policisti in ka-rabinjerji, ki so priprli 45-letnega Giovannija Golfetta, 55-letnega Ivana Terminija, 55-let-nega Roberta Arziliera (izvedenca za razstreliva iz Ferrare) ter 40-letnega Federica Rossa in 26-letnega Damiana Doarda. Preiskovalci pa so v nadaljevanju prišli na sled še Zamarianu. Včeraj so opravili še hišno preiskavo v kraju San Michele, kjer so odkrili manjše zaklonišče. V njem se je skrival pred leti, ko so ga zaradi ropov iskali v Italiji in Avstriji. Preiskovalci so pod vodstvom vi-demskih tožilcev Raffaeleja Tita in Andree Gondola ugotovili, da so Zamarian, Gol-fetto, Termini in Arziliero izvedli »eksplozivne« tatvine v Furlaniji (na poštnem uradu v Terenzanu, v zadružni banki v Perte-gadi ter na avtomatih dveh bencinskih servisov v Vidmu), tržaško tožilstvo pa sumi, da je ista četverica odgovorna za tržaške primere: iz trezorja Ipercoopa v središču Tor-ri d'Europa so odnesli 100.000 evrov, tatvi- ne v Pamu (Campi Elisi), Famili in Eurospinu (pri Rabujezu, obe isto noč) pa so bile neuspešne. »Opravka smo imeli z izredno podkovanimi kriminalci, delo je bilo zahtevno,« je povedal vodja tržaškega mobilnega oddelka policije Roberto Giacomelli. Po besedah poveljnika preiskovalnega oddelka ka-rabinjerjev Fabia Pasquariella plen še iščejo, tolpa je skupno ukradla več sto tisoč evrov. Občane in trgovce je opozoril, da tatovi označujejo svoje prihodnje tarče in z nameščanjem predmetov preverjajo, ali gre kdo mimo: »Če odprete vrata in opazite košček papirja, če na bankomatu opazite zapuščeno škatlico cigaret: pokličite nas.« (af) Levo četverica, ki naj bi naskočila nočne trezorje v Trstu in Furlaniji; desno novinarska konferenca na kvesturi v sredini kap. Fabio Pasquariello in vodja mobilnega oddelka Roberto Giacomelli foto damj@n POLITIKA - Stranka SEL zelo kritična do novega davka TASI Robin Hood narobe SEL tudi zahteva, da se družba Acegas takoj odreče upravljanju pokopališke službe Davek na nedeljive storitve Tasi je nepravičen. Kdor si ga je zamislil, se jo obnašal v nasprotju z načeli Robina Hooda, ki je kradel bogatim in delil revežem. Svetniška skupina Svobode, ekologije in levice v tržaškem občinskem svetu se bo zato vzdržala, ko bo mestna skupščina v četrtek izglasovala ustrezen pravilnik. To je povedal vodja svetniške skupine SEL v občinskem svetu Marino Sossi, ki je včeraj na tiskovni konferenci govoril o nepravičnosti tega davka, ki naj bi nadomestil prejšnji davek na nepremičnine IMU. V resnici ni tako, je poudaril Sossi, ker bo novi davek še izpraznil žepe ljudi. Višina davka Tasi je namreč obratno sorazmerna s katastrsko vrednostjo nepremičnine, je zatrdil Sossi. To pomeni, da lastniki stavb z manjšo katastrsko vrednostjo bodo v primerjavi s preteklostjo plačevali več, lastniki stavb z večjo katastrsko vrednostjo pa bodo plačevali manj. Skratka, kdor je v preteklosti plačeval višji davek IMU, bo zdaj plačeval manj in obratno, je menil Sossi. Stranka SEL je na državni ravni zelo kritična do davka Tasi, je še povedal Sossi. Poleg tega, da je »nepravičen« in »neupravi- čen«, ker oškoduje šibkejše, pa je SEL ogorčena nad dejstvom, da je od plačevanja davka že spet izvzeta Cerkev. Glede na dejstvo, da je stranka SEL na lokalni ravni sestavni del levosredinske večine, se bo pri glasovanju ustreznega pravilnika (10. člen npr. predvideva, da verski inštituti ne bodo plačevali Tasija) vzdržala, je poudaril Sossi. Mestna skupščina bo o pravilniku razpravljala, kot rečeno, v četrtek popoldne. Stranka SEL je medtem pripravila tudi resolucijo, v kateri zahteva, da se pogrebno pokopališke storitve vrnejo v javne roke. Družba Acegas-Aps, ki je leta 2000 sklenila 30-letno pogodbo s tržaško občinsko upravo, je namreč po fuziji s skupino Hera izrazila željo, da se pogodbo razpusti. SEL zato zahteva, da se takoj začnejo pogajanja med občinsko upravo in družbo Acegas in da se vrne pogrebno pokopališka služba pod javno kontrolo. Namesto Acegasa pa bi lahko po Sossijevem mnenju za to službo v prihodnosti skrbela družba Esatto. A.G. ČRNA KRONIKA - Na Novi openski cesti se je včeraj ponesrečil 48-letni motorist Z yamaho v avtobus Motor Yamaha Fazer, s katerim se je ponesrečil 48-letni moški fotodamj@n Poletni meseci žal sovpadajo s povečanjem števila prometnih nesreč, v katere so vpleteni vozniki motornih koles. Ena izmed teh se je včeraj okrog 8.45 pripetila na Novi openski cesti, nedaleč stran od križišča za Ferluge. Dinamiko preučujejo mestni redarji, vse kaže, da naj bi 48-letni M. R., Tržačan, ki se je na motorju znamke Yamaha spuščal z Opčin proti Trstu, nepričakovano izgubil nadzor nad vozilom. Zaneslo ga je na nasprotni vozni pas, po katerem se je v tistem trenutku vzpenjal avtobus podjetja Gradese. Trk je bil silovit, motorist je obležal na asfaltu. Posegla je služba 118, motorista, ki je utrpel pretres možganov in bil vidno razburjen, so odpeljali na Katinaro, kjer so ga na urgenci sprejeli z rumeno oznako. Njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo skrb vzbujajoče. Drugih poškodovanih k sreči ni bilo. Redarji so cesto za nekaj časa zaprli. Voznike, ki so se spuščali v mesto, so preusmerjali po Ulici Commerciale, v nasprotni smeri pa je bil promet ustavljen. Pred 10. uro je bila Nova openska cesta spet odprta. Gojil je konopljo ... Preiskovalni oddelek tržaškega poveljstva karabinjerjev je sodnim oblastem prijavil 41-letnega Tržačana A. T. Obtožujejo ga kaznivega dejanja gojenja in hranjenja prepovedanih substanc. Na njegovem domu so namreč odkrili tri »drevesca« rastline kanabis, nekaj gramov marihuane in gram heroina. (pd) ZVEZA UPI Maurizio Vidali koordinator predsednikov Predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vi-dali je v sklopu deželnega Združenja pokrajin v Italiji UPI prevzel mesto koordinatorja štirih predsednikov pokrajinskih svetov v FJK. Na tem mestu je zamenjal predsednika goriškega pokrajinskega sveta Gennara Falango, ki se poteguje za isto funkcijo na državni ravni. Koordinatorska funkcija traja eno leto. Nova zadolžitev za Maurizia Vidalija ima v tem političnem trenutku svoj pomen, saj bo lahko še bolj od blizu sledil novostim in raznim postopkom, ki zadevajo krajevne javne uprave. Posebno pozornost bo zahtevala reforma krajevne uprave, ki jo pripravlja deželna uprava. Prav na to temo je spregovoril predsednik Vidali ob prevzemu nove funkcije ter kritiziral osnutek reforme, ker bi prizadel avtonomijo občin, pri tem pa ob ukinitivi štirih pokrajin predvideva ustanovitev 17 novih upravnih enot, ki naj bi prevzele večino občinskih pristojnosti. »Sedaj imamo 102 pokrajinska svetnika, z novo reformo pa se bo njihovo število povečalo na 347« je med drugim ugotovil predsednik pokrajinskega sveta v Trstu. Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da bodo odločno privilegirane velike občine na škodo majhnih. Slednje bi v novih enotah imele samo po enega svetnika. To pa bi bilo še posebno kritično za Slovence, meni Vidali. TRSTENIK - Včeraj Gasilci so ga spravili z oddajnika Nek tehnik se je včeraj na vrhu oddajnika telefonskega ponudnika Vodafone na Trsteniku znašel v hudih težavah. Po navedbah gasilcev, ki so prejeli klic okrog 11. ure, naj bi moškega, ki se je ukvarjal z vzdrževanjem oddajnika, zgrabila panika. V Ulico Bonomea so prispeli gasilci tržaške posebne enote za vodno, gorsko in jamarsko reševanje, ki so se dokopali do moškega in ga previdno spravili na tla. Ni bil poškodovan, služba 118 pa ga je vseeno odpeljala na pregled na Katinaro. e Sobota, 12. julija 2014 TRST / POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Cristina Leghissa (znanstvena smer liceja Franceta Prešerna) Medicina ali smer biotehnologije (malce odvisi tudi od nogometa) Nogometna strast jo je privedla v deželno reprezentanco - Rada ima tudi saksofon in klarinet Cristina Leghissa, doma iz Ce-rovelj, je uspešno dokončala znan-stveno-fizikalno smer na liceju Franceta Prešerna. »Upala sem, da dokončam maturo s stotico, do zadnjega pa nisem bila gotova. Pravzaprav sem mislila, da se bom morala še več učiti ...« Maturitetni referat je posvetila možganskim funkcijam. »Raziskala sem, katero je najbolj primerno obdobje za človeka, da se nauči nov jezik in katere so prednosti dvojezičnih ljudi, predstavila sem delovanje možganov in analizirala sanje. Poglobila sem se v to, kako in zakaj sanjamo, zanimivo je na primer, da so pri sanjanju razlike med moškimi in ženskami ali med desničarji in levičarji. V moških sanjah se navadno pojavlja veliko več ljudi kakor v ženskih. Zanimivo je tudi dejstvo, da so do petdesetih oziroma šestdesetih let prejšnjega stoletja ljudje sanjali v črni in beli barvi, ko se je pojavila televizija, pa so začeli sanjati barve.« Cristina se ukvarja tudi z nogometom pri Polisportivi O pokolu v hrvaški Lipi Bilo je 30. aprila 1944, ko so nemški in italijanski vojaki povsem uničili vas Lipa ob današnji slovensko-hrvaški meji. Pobili so 269 ljudi, med njimi kar 121 otrok! V zubljih je zgorelo preko 160 hiš in hlevov. V spomin na ta grozljiv, a malo poznan dogodek, bo nocoj ob 20. uri v nekdanji pralnici pri Sv. Jakobu (Ul. san Gia-como in monte 9) gledališko-glasbeni dogodek. Štirje igralci bodo ob glasbeni spremljavi prebrali besedilo Lipa, ki ga je napisal Giuseppe Vergara. Večer spada v niz Pod šentjakobskim nebom, ki ga prireja društvo Teatro incontro. Vpogled v sodobno mehiško umetnost V nekdanjih konjušnicah Miramar-skega gradu se nadaljuje razstava Mes-sico circa 2000. Danes ob 16.30 je predvideno predavanje Marie Campitelli o sodobni mehiški umetnosti, jutri ob 11. uri pa voden ogled po razstavi. Vodstvo po razstavi o avstrijski mornarici Jutri ob 10. uri bo v nekdanji hidrodi-namični centrali v Starem pristanišču strokovno vodstvo po razstavi Habsburške mornarice 1382-1918. Veslaška regata Trst-Avstrija Veslači iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije se bodo danes spomnili stoletnice prve svetovne vojne z regato, ki se bo ob 18. uri pričela pred Miramarskim gradom. Cilj je predviden pol ure kasneje pred Velikim trgom. Regato Trst-Avstrija prireja društvo Saturnia, ki letos slavi 150-letnico delovanja. Jutri na Krasu prometna zapora AŠD Mladina prireja jutri rolkarski Grand Prix. Tekmovanje bo na običajni progi Salež-Samatorca-Bajta, zato bosta med 9. in 13.30 zaprti pokrajinski cesti št. 6 in 18. San Marco. Ta šport je njena velika strast, izbrana je bila tudi za igranje v deželni reprezentanci, toliko, da ni stoodstotno gotova, ali bi se vpisala na študij v Ljubljano, ker tam ne bi mogla trenirati. Ukvarjala se je tudi z glasbo, igra namreč saksofon in klarinet, večkrat pa smo jo lahko slišali tudi v ansamblu Kraški muzikanti. Z glasbo se sicer Cristina ne ukvarja več, zadnje leto se je posvetila izključno učenju in nogometu. Življenjsko pot bo nadaljevala po znanstveni poti. »Vpisala sem se na študij medicine v Ljubljani ali v Mariboru, druga možnost pa je smer biotehnologije na tržaški univerzi, ki te pripravi za študij medicine v Italiji,« razmišlja Cristina, ki še ne ve, ali so jo sprejeli na študij medicine v Sloveniji. V poštev jemlje tudi opcijo, da se letos vpiše na smer biotehnologije na tržaški univerzi in naslednje leto na študij medicine v Trstu. Na li-ceju ji je bila najbolj všeč matematika, z izbiro šole je zadovoljna, saj me- OSEBNA IZKAZNICA Ime in priimek: Cristina Leghissa Zodiakalno znamenje: tehtnica Najljubša hrana: škampi na buzaro Najljubša pijača: hugo špric Knjiga na nočni omarici: »hmm, branje mi ni preveč všeč ...« Najljubši film: 2 Fast 2 Furious Najljubša TV-oddaja: Studio Sport Najljubša gledališka predstava: »niti gledališče mi ni všeč ...« Najljubša osebnost: moj trener nogometa Življenjsko geslo: Ni važno zmagati, a nazadje je to najvažnejše ni, da ti daje solidno osnovo za katerokoli študijsko pot. Končno čakajo Cristino zaslu- ZGONIK - Občinska uprava in SDGZ Slični pogledi glede strategije za razvoj V četrtek so se na Občini Zgonik srečali predstavniki občinske uprave - županja Monika Hrovatin in odborniki Mirko Sardoč, Rado Milič ter Karin Štoka - s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja - predsednik Ni-ko Tenze, ter Alan Oberdan, Paola Živic, Boris Grilanc in Andrej Šik. V okviru poglobljenega pogovora so obravnavali vrsto problematik, začenši z napori obeh strani za podporo gospodarstvu. Veliko pozornosti so namenili možnostim, ki jih za razvoj skupnega kraškega teritorija predstavljajo evropski projekti čezmejne-ga sodelovanja in nuji, da se akterji na teritoriju pravilno organizirajo za programsko perspektivo 2014-2020. Pomemben aspekt, o katerem sta se obe strani strinjali, je potreba po čim boljši koordinaciji med vsemi zainteresiranimi subjekti pri načrtovanju teritorija ter razvojnih možnosti, med katerimi gotovo izstopa turizem. ZGONIK - Ob obletnici smrti ■ ■ ■ v« • • • • Na občini se spominjajo srčne kolegice Nade Draga Nada! Minilo je že leto dolgih dni odkar te je zahrbtna bolezen za vedno odtrgala tvoji družini in vsem nam, ki smo te imeli neizmerno radi. Marsikaj se je v tem času spremenilo, življenje se kljub vsemu nadaljuje, čeprav so trenutki, ki smo jih skupaj preživeli še vedno tako neizbrisno živi in prisotni, skrbno shranjeni v naših srcih. Tvoja osebnost je bila res enkratna, vedno srčna, nasmejana, nežna in dobrodušna. V vsaki stvari, ob vsakem dogodku in v vsaki osebi si skušala videti vedno in samo pozitivne plati, brez nikakršnega obsojanja z izključno željo, da bi vsi sku- Včeraj danes d] Lekarne paj živeli v miru, slogi, razumevanju in sožitju. Tvoji nasveti, tvoja skrbnost in čista duša nam bodo vedno ostali za zgled. Zato smo še bolj ponosni in srečni, da smo lahko prehodili del našega življenja v tvoji družbi naša draga in nepozabna NADA. Sodelavci Občine Zgonik ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni ff • danes, 12. julija bluInS&E jutri, 13. julija PRIMORSKI FANTJE Delovali bodo dobro založeni kioski // žene počitnice: po opravljeni maturi se je s prijateljicami že odpravila na Zakynthos. (bf) m sagra športni DOfflr center rdU SPECIALITETE Na ¿ARu Danes, SOBOTA, 12. julija 2014 MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 6.45. Jutri, NEDELJA, 13. julija 2014 EVGEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,7 stopinje C, zračni tlak 1006,7 mb ustaljen, vlaga 66-odstotna, veter 2 km na uro jugovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje C. Q Kino Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. julija 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Borgo S. Sergio - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Borgo S. Sergio - Ul. Cu-riel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ARISTON - 18.45, 21.15 »Dallas Buyers Club«. CINEMA DEI FABBRI - 20.15 »Non c'era nessuna signora a quel tavolo«; 21.45 »Rio 2096«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mai cosi vicini«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Quel che sapeva Maisie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »In ordine di sparizione«. KOPER - PLANET TUŠ - 14.20, 15.30 »Hiša velikega čarodeja«; 14.30, 15.00, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 14.00, 16.00, 18.15 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 20.50 »Kako ne umreti na Zahodu«; 19.25, 21.15 »Njegov porednež«; 16.40, 19.00, 20.10 »Pa ne že spet ti!«; 17.05, 18.30, 22.10 »Sosedi«; 15.15, 18.45, 20.30, 21.20 »Transformerji: doba izumrtja«; 16.15 »Zlohotnica«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Zoran, il mio ni-pote scemo«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15 »Per qualche dollaro in piu«; 16.45 »Il magico mondo di Oz«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Le origini del male«; Dvorana 3: 16.30, 18.00, 21.00 »Babysitting«; 19.30, 22.20 »Big wedding«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Insieme per forza«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Le origini del male«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Babysitting«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Disney's Maleficent«; 15.40, 16.15 »Il magico mondo di Oz«; 17.35, 19.50, 22.10 »Tutte contro lui«; 18.10, 20.05, 22.00 »Big wedding«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mai cosi vicini«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.05 »Gigolo per caso»; 16.30, 19.00, 21.30 »La citta incantata«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.00 »The German doctor«; Dvorana 2: 20.10, 22.10 »Le origini del male«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Mai cosi vicini«; Dvorana 4: 17.30 »Disney's Maleficent; Dvorana 5: 17.50, 20.30, 22.15 »Baby sitting«; 19.45, 21.50 »In ordine di sparizione«. TRST Sobota, 12. julija 2014 7 Danes se v vrtu pri K'ptanovih poročita mSir Zlata nit naj vama bo ljubezen goreča, za vedno skupaj ostaneta naj srca vajina rdeča. To vama iz srca želijo Darko, Magda, Jaš, Deborab, Saša, AJma in Renata In smo dočakali! Jan in Karin se bosta danes poročila. Vse najboljše jima želijo vsi od KD Slovan Pod domačo lipo si bosta danes obljubila večno zvestobo Karin in Jan Obilo sreče in lepih novic jima želimo vsi na Primorskem dnevniku Draga Gabriela, tudi zate je prišel dan, ko srečal te je Abraham. Kozarčke v rokah zdaj držimo in zdravja, sreče ti želimo. Vsi tvoji H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo v poletnih mesecih (do 23. avgusta) uradi zaprti ob sobotah. Urnik tajništva: 8.30 -12.30. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah, do 30. avgusta. Danes stopata na skupno pot Martina Coretti in Davide De Bella Vse naj, naj, naj jima želijo mala Giada, mama Zorka, tata Ladi ter sestra Roberta z Gorazdom Čestitke Danes je prav krasen dan, saj se poročita teta KARIN in JAN. Midva sva prav vesela, ker novega strica bova imela. Naj bo ta dan poln sreče in veselja, to je najina največja želja! Matija in Isabel. Draga JAN in KARIN, to je vajin dan. Danes z roko v roki stopata v nov stan. S srečo in veseljem naj bo pot prežeta, vama to želijo Marcela, Branko, Reiko in Marko. Mladinska vokalna skupina AnaKrousis čestita sopevcu ALEXU za uspešno opravljeno maturo. Draga ELISA!Kot že sama opazila si, 40 življenjskih let, kar hitro prehodila si. Od sedaj naj tvoja pot še bolj se zlati, ljubezni in zdravju pa naj se iskri. Vse najboljše ti želimo! Mama, tata in sestri z družinami. Vsi, pri društvu SKD J. Rapotec izPrebenega, se veselimo prihoda novega člana JAKOBA in čestitamo mami Petri, očku Maurotu, sestricama Emi in Miji, noni Vesni, nonotu Neviotu in stricu Markotu. S Izleti KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Podrobnejše info in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št.: 040-360072 (od pon. do pet. 9.00 - 13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA prireja izlet za člane Zadruge v soboto, 6. septembra, v Rezijo. Vpisovanje v uradu zadruge v ponedeljek, 14. julija, v jutranjih urah. Tel. št. 040-213274. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira odhod v Lurd in na Azurno obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). Ü3 Obvestila ACM vabi na slovesnost na čast sv. Cirilu in Metodu na Vejno v nedeljo, 13. julija, ob 17. uri. Somaševanje bo vodil upokojeni nadškof Alojzij Uran z duhovniki jubilanti. Vabljeni skavti in narodne noše. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata za mladince od 11 do 15 let tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic, ki bodo celotedenski, od 13. do 18. ure. Spored: od 14. do 18. julija. Info in vpisi na tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00- 13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu, tel. št. 040-299858 ali info@yc-cupa.org. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14., do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 8. uri na avtobusni postaji v Sežani. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačate na iste načine kot ta-bornino. Ura povratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega dnevnika. Dodatne info prejmete pri vodnikih posameznih družin. Taborniški srečno. SZSO - TS obvešča, da bo skavtska trgovina odprta v sredo, 16. julija, od 18.00 do 19.30 v skavtskem sedežu, Ul. Ri-sorta 3. Toplo vabljeni! DRUŠTVO DIABETIKOV SEŽANA va bi v ponedeljek, 21. julija, ob 19. uri v veliko sejno dvorano občine Sežana na predavanji o sladkorni bolezni. Predavala bo mag. Iris Marolt iz Kopra. Predstavitev nordijske hoje bo 30. avgusta v smodnišnici. Informacije in prijave na tel. 05-7341530, Društvo diabetikov Sežana, Partizanska c. 18. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s sledečim poletnim urnikom: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00. Torek, četrtek 11.00-19.00. Od ponedeljka, 21. julija, do petka, 25. julija, in od 11., do 14. avgusta bo zaprta zaradi dopusta. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Lestvica sprejetih prosilcev bo sestavljena po vrstnem redu prejetih prošenj. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti od 24. julija do 1. avgusta na sedežu Urada za odnose z javnostjo - Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabrežina 158, od ponedeljka do sobote, od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.00. PETDESETLETNIKI (1950) - občine Dolina, Vzhodnega ter Zahodnega Krasa organizirajo v soboto, 26. julija, enodnevni izlet v Mozirje in okolico. Za ostale info na tel. št. 333-1157815 (Ladi) ali 347-4434810 (Livio). OBČINE OKRAJA 1.1 - Devin Nabre-žina, Zgonik, Repentabor in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček, Naselje Sv. Mavra. Urnik: sreda in petek 16.00-18.00; sobota 10.0012.00. Julija so predvidene delavnice oblikovanja, roke v testu in obstojnost snovi in materialov. Info na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN OKRAJA 1.1. obvešča, da skupna informativna točka, ki deluje ob torkih od 9. do 11. ure in Socialni urad, ki je za javnost odprt ob petkih od 8.30 do 10.30, julija ne bosta sprejemala strank zaradi preureditve notranjih prostorov občinske stavbe v Naselju Sv. Mavra 124. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do petka, 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Za info tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo od- vijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fegušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na: ZSKD, Ul. S. Francesco 20. Tel. št. 040635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu. El Prireditve SKP IN SIK vabita v Ljudski dom v Pod-lonjer na praznik proti vojnam. Na sporedu danes, 12. julija, ob 17.30 odprtje kioskov; ob 19.00 recital »Rdeča vrtnica: beseda in pesem proti vojni«; ob 21.00 poseg zgodovinarja Roberta Todera »Naši dedje med prvo svetovno vojno«. V nedeljo, 13. julija, ob 17.30 odprtje kioskov; ob 19.00 okrogla miza »Sedanje vojne - nerešene teme od prve svetovne vojne«; ob 20.30 skupina »To Loo Loose« glasba Irish rock. Na ogled razstava »Včerajšnje in današnje vojne«. V primeru slabega vremena bo praznik v dvorani. SKD TABOR prireja in vabi na »Poletje pod kostanjem« v Prosvetnem domu: v četrtek, 17. julija, Jari in Jarci; v četrtek, 24. julija, Magic cocktail z Compagnia Lanutti & Corbo, Karly Ann, Magic Wladimir, Vikj, Eva & Tanja. Začetek ob 21. uri. Info na www.skdtabor.it. SKLAD MITJA ČUK vabi na ogled likovne razstave vzgojno zaposlitvenega Središča Mitja Čuk »Odpadki?... Ne umetnine« do petka, 18. julija, v prostore Bambičeve galerije na Opčinah. Urnik: 10.00-12.00 (od pon. do pet.). Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 20. julija. Tel. 040-229439 VIKEND OSMICA ' PRI KOVAČU' v Coljavi 2A pri Komnu danes-sobota, 12.07 in jutri-ne-delja, 13.07. Tel. 00386(0)31772308, 00386(0)31388307, 00386(0)31451367 Vljudno vabljeni! HI Osmice 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM majhno stanovanje v Ul. Galilei. Soba, kuhinja, kopalnica, samostojno ogrevanje. Mesečno 480,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 329-8012528. GOSPA SREDNJIH LET išče delo kot kuhinjska pomočnica, čistilka ali negovalka starejših. Tel. št.: 0038631624994. GUMENJAK dolžina 3 m, motor tho-mos 4,5, v dobrem stanju, oddamo za izredno ceno 200,00 evrov. Tel. št.: 040-200201 (ob večernih urah). IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb. Tel. št.: 00386-70514634 ali 329-6055490. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Tel. št.: 340-2762765. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM knjige za višjo srednjo šolo J. Štefan. Učbenike: Zgodovina 3, Sodobna zgodovina ter Potovanje besed 4 in 5. Tel. št.: 333-3101118. ŠTUDENTKA NA PEDAGOŠKI FAKULTETI pomaga pri učenju dijakom osnovne in srednje šole pri pisanju domačih nalog. Tel. št.: 348-4744864. Prispevki BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št: 040-220605. IZTOK je v Slivnem odprl osmico. Vabljeni. Tel.: 040-200634. LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305. OSMICA je odprta pri Normi v Mav-hinjah. Tel. št: 040-299806. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Šuber na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. PRI JURČEVIH v Cerovljah smo odprli osmico. Vabljeni! SIDONJA RADETIČ je odprla osmico v Medji vasi št. 10. Tel. št.: 040208987. TOMAŽ METLIKA - Žpanov - vabi na osmico v Bazovico 32. Tel. št.: 040226386. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. V spomin na Jasno Jurečič daruje skupina »Gaetanovi« 123,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V drag spomin na Jolko in Petra Peta-rosa darujeta Branka in Bogdan 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Sarinega očeta Walterja Ferlugo daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Alexa Peroso daruje Stanka Hrovatin 30,00 evrov za TPK Sirena. V spomin na bratranca Danila Perto-ta darujeta Danilo in Graziella Go-dina 50,00 evrov za KK Adria in 50,00 evrov za spomenik padlim v Lonjerju. V spomin na Savininega moža Alexa Peroso darujejo šentjakobske prijateljice 50,00 evrov za TPK Sirena in 50,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Alexa Peroso daruje družina Mezgec 25,00 evrov za TPK Sirena in 25,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Walterja Ferlugo darujejo prijatelji 200,00 evrov za društvo Primorje, 70,00 evrov za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 70,00 evrov za vzdrževanje vaškega partizanskega spomenika. www.primorski.eu1 tPogteßnv podjetje sa DKOimii 11 ^ MI H i ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 8 Nedelja, 13. julija 2014 TRST / OPČINE - Operne arije na odru Prosvetnega doma Mladi ruski solopevci Predstavili so se pevke in pevci, ki se izpopolnjujejo pri kriški Mednarodni operni akademiji Prišli so iz Ukrajine, Hrvaške, Slovenije, Švedske, Malte, Italije, predvsem pa iz Rusije, da bi se izpopolnjevali iz solopetja z basistom Aleksandrom Šva-bom. So učenci glasbenih šol, začetniki ali že izkušeni solopevci; delili bodo enkratno študijsko in življenjsko izkušnjo, ki bo trajala dober mesec. Intenzivni solopevski tečaj kriške Mednarodne operne akademije se je pričel ta teden: v nedeljo so pevci zapeli ob rojstnem dnevu Maksimiljana Habsburškega na miramarskem gradu ob prisotnosti dediča, nadvojvode Markusa, v teh dneh vadijo v Vili Russiz v Koprivnem, nato bodo nadaljevali s tečajem v Asolu in bodo zaključili svoje izpopolnjevanje na tečajih Arena International v Pulju, kjer Švab poučuje že vrsto let. V tem obdobju bodo imeli tudi nekaj nastopov v grajskih okvirih, od Gorice do Rubij in drugje v naši deželi, v četrtek pa je prvo, lepo priložnost revije mladih solopevcev zgrabilo društvo Tabor na Opčinah. Priložnosti ni zamudila niti publika, saj so solopevci jamstvo za spektakel in so privabili kot magnet številne poslušalce, ki so z velikim zadovoljstvom prisluhnili bogatemu sporedu opernih in komornih arij ter duetov. Tečajev se bo letos udeležilo nad 45 pevcev, na Opčinah pa jih je nastopilo 22. Publika je tako spoznala dolgo vrsto še neizbrušenih biserov, ki so komaj v začetni fazi dela in izpopolnjevanja, a so tudi zaradi tega polni pričakovanj, energije, navdušenja in so pripeljali svoja hrepenenja in voljo do dela na oder Prosvetnega doma. Večer je bil zelo privlačen in pester tudi z vizualnega vidika, saj so pevke svečano pristopile h koncertni priložnosti in so s svojimi večernimi toaletami poskrbele za pravi modni defile. Prizori iz oper Mozarta, Puccinija, Verdija, Donizet-tija, Borodina, Rachmaninova in Čaj-kovskega, komorne arije Rimskega Korsakovega, ljudske pesmi, v italijanščini in v ruščini, so za pevce osnova I za poglabljanje v tehnične in interpre-tacijske zahteve, v smiselno oblikovanje recitativov, v obvladanje odra, v pravilno izgovarjavo besed v tujem jeziku. Zelo različni glasovi, sposobnosti, izraznosti so se zvrstili na openskem odru pred navdušeno publiko, kateri so pevci podarili res poseben večer. Koncert mladih pevcev je vedno zanimiva izkušnja, saj je vsak nastop s strani publike prežet z radovednostjo, pričakovanjem in željo, da bi prej ali slej stopil na oder talent, ki si ga je vredno zapomniti. Med nastopajočimi je bilo nekaj zanimivih glasov, ki bodo s študijem in dozorevanjem lahko razvili svoj potencial z dobrimi rezultati (najmlajši so stari komaj 17 let, najstarejši pa 34). Poleg pevskih vrlin so nekateri izstopali tudi po sposobnosti ekspre- Dva med ruskimi solopevci, ki so se predsinoči predstavili publiki v Prosvetnem domu na Opčinah fotodamj@n sivnega izražanja. Ksenija, Stepan, Marina, Massimiliano, Julija, Anasta-sija, Joseph, Umberto, Lidija, Aleksandra, Lilija, Kamilla, Oleg, Dinara, Tatiana, Alina, Andrei, Viktorija, Valerija, Tetijana in Violetta so s svojimi nastopi ponudili vpogled v prekipevajoči svet študijske izkušnje, ki jo dopolnjuje še adrenalin potovanja in stika z državo, ki je zibelka operne glasbe. Njihove nastope so spremljali pianisti Desiree Broggi, Fabio Zanin in Vita Šalneva. Openski večeri »pod kostanjem« se bodo nadaljevali v četrtek, 17. julija, s koncertom Jarija in Jarcev (blues, rock, rockabilly in slovenska pesem), 24. pa s čarobnim koktajlom skupine čarodejev. ROP NABREŽINA - Prihod pohodnikov iz Belgije Angažirani za mir Na dolgi poti proti Istanbulu danes postanek in srečanja v Trstu vsem v°jnam PODLONJER Dvodnevni praznik proti Pohodniki s predstavniki Občine Devin-Nabrežina in Odbora Dolci fotodamj@n Na županstvu v Nabrežini je bil včeraj sprejem skupine mirovnikov, ki so se odpravili peš iz belgijskega Ypresa namenjeni skozi Sarajevo v Istanbul. Te dni imajo postanke in srečanja na Tržaškem, v Nabreži-ni pa so prespali v občinski telovadnici. Pozdravila sta jih župan Vladimir Kukanja, ki se je med drugim spomnil včerajšnje obletnice pokola v Srebrenici, in odbornica Marija Brecelj, ki je pohodnikom poklonila knjigo o 1. svetovni vojni na območju Devina-Nabrežine. V pogovoru so pohodniki obrazložili smisel svojega mirovniškega romanja po evropskih ozemljih, ki jih je v prejš- njem stoletju prepojila kri preštevilnih žrtev nesmiselnih vojn. Spomin nanje so počastili s prižigom lanterne, ki so jo potegnili izpod ruševin v 1. vojni opustošenega Ypresa. V imenu tržaškega mirovniškega odbora Danilo Dolci je pozdravil Alessandro Capuzzo, ki je s skupino pohoda »Jorsala« navezal stik na junijskem peace eventu v Sarajevu. Mirovniki se bodo danes zbrali ob 11. uri v kavarni San Marco v Trstu, kjer jih bodo pozdravili podžupanja Martini, odbornika Žerjal in Rustja Občine Dolina in Nicolo Giraldi, ki je prav v četrtek zaključil podoben pohod od Londona do Trsta. V Ljudskem domu v Podlo-njerju bo danes in jutri potekal praznik v režiji strank SKP in Sik, ki bo posvečen spominu na različne vojne. Danes ob 19. uri bo na sporedu recital Rdeča vrtnica: beseda in pesem proti vojni. Ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne in v spomin na uboj Rose Luxemburg in Karla Liebknechta, bosta Adriana Giacchetti in Gian-luca Paciucci z besedo in petjem predstavila izbor znanih mirovnih in protivojnih tekstov. Ob 21. uri bo zgodovinar Roberto Todero spregovoril na temo Naši dedje med prvo svetovno vojno. Jutri ob 19. uri je predvidena okrogla miza Sedanje vojne -nerešene teme prve svetovne vojne, na kateri bodo sodelovali vojni zdravnik Marino Andolina, pokrajinski tajnik SKP - EL Peter Behrens, deželni tajnik SIK Stojan Spetič in moderator Gianluca Paciucci, član redakcije revije Guerra e pace. Ob 20.30 bo nastopila »mitična« skupina To Loo Loose, ki se posveča irskemu roku. Oba dneva bo na ogled razstava Včerajšnje in današnje vojne, kioske pa bodo odprli ob 17.30. NATEČAJ ITS - Pogovor z voditeljico Lucidne sanje Anite Kravos Trst ponovno gosti veliko modno prireditev ITS (International Talent Support), ki že trinajst let promovira mlade nadarjene oblikovalce z vseh koncev sveta. Finalisti, ki se bodo potegovali za naziv najboljšega, so že znani, zmagovalci pa bodo razglašeni na drevišnjem finalnem izboru, ki se ga bodo udeležili tudi znani obrazi iz sveta mode. Strokovna žirija je včeraj popoldne že ocenila oblikovalce v kategorijah ITS fashion, accessories in artwork, nocoj pa bodo izbrali tudi zmagovalce kategorije ITS fashion. Pred nekdanjo ribarnico je bilo že včeraj zaznati živahne priprave za nocojšnji sklepni dogodek, za katerega s svojim timom skrbi Barbara Franchin. V notranjih prostorih ribarnice so mladi ljudje lepili še zadnje nalepke z napisi Lucidne sanje, ki so rdeča nit letošnje finalne prireditve, klopi za goste so bile že nared, še zadnje priprave pa so potekale na osrednji modni brvi, ki bo tokrat bele barve. V tem pripravljalnem kaosu smo opazili tudi letošnjo voditeljico prireditve, Anito Kravos. Simpatična Goričanka, ki je v zadnjem času zelo zasedena s promocijo filma Neskončna lepota (La grande belezza), dobitnika oskarja za najboljši tu-jejezični film, je z veseljem poklepetala z nami in nas navdušila s svojo preprostostjo. O filmski divi ni bilo ne duha ne sluha, pogovarjali smo se "s punco iz sosednje ulice', ki nam je povedala nekaj o svojih lucidnih sanjah in sanjah, ki ji trenutno doživlja. Ste vsestranska medijska ustvarjalka, preverjena v vlogi igralke in voditeljice. Kako se boste lotili vodenja modne prireditve ITS? V prvi vrsti sem igralka, nato voditeljica. Moja prednost je vsekakor, da bom prireditev ITS vodila v Trstu, kjer sem se rodila in kjer sem živela do tretjega leta starosti. Imam izkušnje z vodenjem prireditev; vodila sem Festival internazionale della Storia, bila pa sem tudi voditeljica oddaje Light News, ki na kanalu YouTube predvaja vse kinematografske novice. V sklopu te oddaje smo poročali o novih filmih, zakulisju ter osebah, ki ustvarjajo filme. To delo mi je bilo pisano na kožo. Na kaj ste pomislili, ko so vas povabili k vodenju prireditve, ki predstavlja odskočno desko za mnoge mlade modne oblikovalce? Najprej sem bila zelo presenečena. Poznam ta dogodek in njegov mednarodni sloves. Zdelo se mi je, da sem v sanjah. In ko mi je Barbara povedala, da so tema letošnje izdaje Lucidne sanje, se mi je zdelo še toliko bolj neverjetno. Pomislila sem, da mi Barbara pomaga uresničevati moje lucidne sanje, saj se vračam v mesto, kjer sem bila rojena, a sem ga zapustila pri treh letih. Iz Gorice me je nato študij vodil v Rusijo, trenutno pa živim v Rimu. Barbara mi je ponudila delo na idilični lokaciji, v bivši ribarnici ob morju. Počaščena sem, da se je spomnila name in upam, da bom izpolnila vsa pričakovanja. Vsekakor pa gre za nov izziv, saj po dvanajstih letih zgodbe Victorie Cabello, položaj voditeljice prevzemam jaz. Upam, da mi ne bo spodrsnilo že na začetku pred vso to publiko (smeh). Nasledili boste simpatično in zgovorno Victorio Cabello. Boste ubrali svoj koncept vodenja ali boste ostali zvesti njenemu načinu vodenja? Ostala bom zvesta le ironičnemu načinu vodenja Victorie Cabello. Tudi Barbara Franchin mi je namignila, da je ta način vodenja njihov način dela in obenem njihov pogled na svet. Za vami je uspešno leto. Sprehodili ste se po rdeči preprogi, videli velike ameriške zvezde ... Kako si razlagate vse to, kar se vam dogaja? Kot da ste ujeli val in hkrati razvili umetnost. Kako se obdržati na njem? Film Neskončna lepota je bil zame pravi dolgi val. Lani maja smo v Can-nesu predstavili ta film, v enoletnem obdobju je film prejel vse možne nagrade, letos pa še oskarja za tujejezični film. Zmaga na oskarjih je bila vsekakor čudovit trenutek v mojem življenju, ta dogodek smo lepo proslavili. Gre za zares dolg val, na katerem se še vedno nahajam. Šolala sem se v Rusiji, dejstvo, da sem igrala v filmu, ki je prejel oskarja, mi je tam odprlo nova obzorja, ki so prinesla tudi nove delovne priložnosti. Trenutno sem igrala v ruski seriji Un Anno in Toscana, ki jo bodo predvajali na ruski televiziji. Tu se udeležujem še drugih avdicij in upam, da me bodo povabili še h kakšnemu projektu. Nosilni steber prireditve ITS je Barbara Franchin, ki že 13 let izvaja zelo uspešen modni natečaj. Kaj vi menite o tovrstnih natečajih? Se morate v igralskem poklicu izkazovati na podoben način kot študentje prestižnih modnih akademij? Ja, podobno velja tudi za nas igralce. Potrebno je spoznati oz. poiskati in ne pregnati velike talente. V tem je dobra Barbara Franchin, saj vedno znova išče nove obraze. Tako v modnem kakor tudi v filmskem svetu obstajajo natečaji, na katerih se je mogoče izkazovati. Na začetku kariere sem se tudi jaz udeleževala tečajev, ki so mi zagotavljali dodatno znanje in izkušnje. Ste že videli kose oblačil, ki jih bodo oblekli manekeni in manekenke nocoj? Čisto malo sem pokukala, ko so imeli vajo. Videla sem sanjske kreacije, inovativne kose, ki so prave umetnine. Pa še to vam razkrijem; nocoj bomo videli veliko barvnih kreacij. Ste v preteklosti že prisostvovali sklepni prireditvi ITS? Je kar malce presenetljivo, da lahko tudi v Trstu izpeljemo dogodek, ki lahko parira modnim dogodkom v večjih prestolnicah, kajne? Še nikoli se nisem udeležila sklepnega dogodka. Verjamem pa, da je Trst odlična lokacija, ki ponuja čudovita prizorišča, ki jih je po svetu težko najti. Tema so Lucidne sanje. Po znanstveni definiciji so to sanje, ki jih lahko nadziramo. Ste v svoji karieri vi morda kdaj spremenili tok svojih sanj? Vedno sem želela postati gledališka igralka. Zdaj pa sem filmska igralka in tako sem čisto po naključju spremenila tok svojih sanj. Kaj pa vaše skrite sanje? Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Rada bi še naprej spreminjala tok svojih sanj ... Soneta Čoralič / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 12. julija 2014 9 SLOVENIJA TA TEDEN Stavka, ki so jo politiki ignorirali Darja Kocbek Rudarji, ki v premogovniku Velenje kopljejo lignit izključno za največjo termoelektrarno v državi Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), so ta četrtek po 10 dneh zamrznili stavko. Za zamrznitev so se odločili potem, ko so od generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Blaža Košoroka, predsednika uprave Premogovnika Velenje Ivana Pohorca in direktorja TEŠ Petra Dermola prejeli podpisani dogovor, s katerim so se zavezali, da bodo do 17. julija sklenili in podpisali aneks k tri-partitni pogodbi o odkupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije. Košorok je še pred nekaj dnevi trdil, da je Premogovnik Velenje, v katerem je 1400 zaposlenih, dva koraka pred stečajem. Velenjski rudarji so zadnji dan junija začeli spontano stavkati, ker se niso strinjali s predlogom za znižanje plač za 10 odstotkov in odvzemom treh dni dopusta. Zahtevali so dvig cene premoga z 2,25 na 3,25 evra za giga joul. Ta cena po njihovem izračunu pokriva vse stroške, ki jih ima premogovnik vključno z njihovimi plačami in drugimi izplačili, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Na začetku letošnjega marca so velenjski rudarji že dve uri opozorilno stavkali. Takrat so prekinili delo, ker niso bili zadovoljni s statusom v okviru Holdinga Slovenske elektrarne, ki je lastnik Premogovnika Velenje in tudi Termoelektrarne Šoštanj. Holding na trgu prodaja električno energijo, ki jo pridobi termoelektrarna iz velenjskega lignita. S stavko marca so velenjski rudarji dosegli sklenitev dogovora o ureditvi plačnih razmerij v holdingu. Po sklenitvi tega dogovora so tudi prenehali stavkati. Tokrat so rudarji stavkali, ker po PISMA UREDNIŠTVU V Sloveniji naj bi vladali kaos, »botri« in brezvladje (?) Spoštovano uredništvo, v zadnjih mesecih ste objavili številne vesti in prispevke o kazenskih postopkih in obsodbi na zapor znanega politika Janeza Janše zaradi korupcije pri nakupu oklepnoikov Patria za slovensko vojsko. Skoraj vsi objavljeni članki na-glašajo, da je Janez Janša nadolžen, da je bil krivično obsojen, da so sodniki rdeče obarvani, da pravosodje, kot veja državne suverenosti deluje v nasprotju z demokratičnimi principi in nekateri celo, da se ne prepoznavajo v matični državi. Naj bi v Republiki Sloveniji vladali kaos, brezvladje, totali-zirane inštitucije, raznorazne organizacije »botrov«, zaradi česar bi izgledalo, da je država Republika Slovenija le geografski pojem. Želel bi pojasniti, kot odvetnik, vašim bralcem, da stanje ni tako tragično in da so gornje ocene sad neznanja ali neupoštevanja pravil, ki veljajo v vseh demokratičnih državah na področju zakonikov kazenskega postopka in prava. Ko sta policija in javna tožilstva seznanjena o domnevnem dejanju za katerega je predvidena kazen, morajo postopati proti osumljenim osebam. Zbirajo v okviru točno določenih predpisov, dokazno gradivo, dokumente, pričevanja, ekspertize in vse druge materiale, ki bi dokazovali odgovornost preiskovanih. Običajno so o tem obveščene prizadete osebe, ki takoj imenujejo svoje zagovornike, katerih dolžnost je, da prav tako zbirajo gradivo, ki bi izpodbijalo obtožništvo. To se njihovih trditvah nič iz tega dogovora ni bilo uresničeno. Opozorili so tudi, da vodstvo premogovnika vsak mesec išče denar, da jim lahko izplača plače, pa tudi, da se bojijo za prihodnost podjetja, ker imajo premalo informacij, kakšne načrte ima država z njim. Predstavnik delavcev v nadzornem svetu premogovnika Bojan Brcar je v času stavke dejal, da so že nekaj časa opozarjali, da je premogovnik zelo zadolžen, saj ima pri bankah za 75 milijonov evrov dolgov. Generalni direktor HSE Blaž Košorok je v sredo na nujni seji parlamentarnega odbora za infrastrukturo in prostor opozarjal, da bo »potreben načrt, kako pri bankah doseči reprogram in to bo težje, kot doseči kompromis z rudarji«. Med stavko rudarjev je Košorok prav tako dejal, da so finančne razmere kritične tudi v TE Šoštanj, zato bi v primeru dviga cene premoga na 3,25 evra za giga joul družba poslovala z več-milijonsko izgubo, elektrika bi se podražila, zato bi jo bilo težko prodati na trgu. Predsednik uprave Premogovnika Velenje Pohorec pa je trdil, da cena premoga 2,25 evra za giga joul velenjskemu premogovniku prinaša večmili-jonsko izgubo. Dvig cene na 3,25 evra za giga joul bi rudniku prinesel dodatnih 30 milijonov evrov prihodkov, a istočasno bi se za enak znesek zmanjšali prihodki TE Šoštanj. Davkoplačevalci in porabniki električne energije od pristojnih v Premogovniku Velenje, TE Šoštanj in Hol-dingu Slovenske elektrarne niso slišali poglavitnega razloga za težave, v katerih so se znašle vse tri družbe. Ta se imenuje šesti blok TE Šoštanj (TEŠ 6), za katerega so podporniki še pred nekaj meseci trdili, da je dolgoročna rešitev za energetiko na območju šaleške pravi, da sta prisotna dva dejavnika v nasprotni si dialektiki, bi lahko rekli v dvoboju. Ko je ta postopek zaključen vse preide pred sodnike, ki niso stranke, ampak tretje nepristranske osebki, ki na javnem procesu preučijo zadevo. Javni tožilec zagovarja utemeljitev obtožnice, branilci nedolžnost svojega varovanca, sodišče odredi eventuelne dopolnitve itd. za čim večjo preglednost zadeve. Sodba je izdana, kar velja že od časa Rimljanov, na osnovi zbranega gradiva, ki je v sodnem spisu, to je na podlagi »akta ed allegata« bi rekli »zbranih dokumentov« ali bolj precizno »quod non est in actis non est in mundo« to je kar ni v spisu ne obstaja na svetu. To rigorozno načelo je bilo brez dvoma spoštovano v danem primeru, saj so kar tri različna sodišča pregledala predmet in potrdila pravilnost izrečene sodbe na zaporno kazen. To potrjuje tudi, pod pogojem če so objavljene vesti v časopisih točne, dejstvo, da so zagovorniki Janeza Janše, po zaključku postopkov, izjavili da so v Helsinkiju kjer je finsko sodstvo obsodilo zaradi korupcije na razne kazni nekatere predstavnike industrijske družbe, ki proizvaja in prodaja oklepnike, zbrali gradivo iz katerega naj bi izhajalo, da Janez Janša ni bil soudeležen v poslu. Če bi se proces vršil v Italiji takšna okolnost ne bi imela nikakršnega vpliva na izrečene sodbe, ker je bilo gradivo dosegljivo že v teku postopkov in če ga je obramba zanemarila nima pravice za revizijo sodbe. Saj bi se v nasprotnem primeru procesi vlekli v nedogled in izrečene sodbe bi bile le kos papirja. doline in s tem tako za velenjske rudarje kot za zaposlene v šoštanjski termoelektrarni. Projekt TEŠ 6 je trenutno največja naložba v slovenski energetiki. V desetih letih je njegova cena narasla s 650 milijonov na 1,44 milijarde evrov, pa tudi ta cena verjetno ni dokončna. Doslej namreč še nobeni vladi in vodstvu HSE ni uspelo zaustaviti nenehnih podražitev projekta, prav tako pa ne razčistiti, kdo vse in na kakšne načine se je z njim zasebno okoristil. Tudi elektroenergetski koncern Holding Slovenske elektrarne (HSE) je zaradi te naložbe v vse večjih finančnih škripcih in ima vse večje težave z likvidnostjo. Pred dnevi je bil prisiljen konkurenčni družbi Gen energija prodati 35,6 odstotka družbe Hidroelektrarne na Spodnji Savi. S to prodajo je dobil 96 milijonov evrov. A to je le kratkoročna rešitev za njegove likvidnostne in finančne težave. Prodaja deleža v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi je eden od ukrepov optimizacije in reorganizacije koncerna HSE. Ker so projekt TEŠ 6 podpirale tako rekoč vse politične stranke, hkrati so ga podpirale tudi tiste, ki druga z drugo sicer za nobeno ceno niso pripravljene sodelovati, ta projekt enako kot stavka rudarjev ni bil ena od tem kampanje pred jutrišnjimi izrednimi parlamentarnimi volitvami. Razumljivo. Nihče za to zgrešeno naložbo ni pripravljen prevzeti odgovornosti in tudi prepričljivih rešitev za družbe, ki jim že povzroča finančne težave, nihče nima, vsi pa imajo veliko razlogov za to, da v zadevo ne drezajo. A če je bila še pred nekaj meseci že misel, da bi katerikoli državni elektroenergetski družbi lahko grozil stečaj, nekaj nepredstavljivega, je rudarska stavka pokazala, da se to lahko zgodi že jutri. Nlfi Spodrsljaje obrambe smo v slučaju Berlusconija smo pogosto zabeležili, ker je verjetno računala na finančno in politično moč svojega varovanca za ugoden zaključek procesov. V vseh državah obstajajo točni in zavezujoči predpisi kazenskih postopkov in samostojna Republika Slovenija jih je sprejela v parlamentu, s posledico, da jih morajo vsi spoštovati : organi pregona, osumljenci, obtoženci in sodišča. To bi morali upoštevati in spoštovati vsi državljani in njihove javne in zasebne in-štitucije, saj bi napadi na eno od treh ustavnih vej svoje države znali prikazati Republiko Slovenijo kot državo v razkroju. In še pripis. Verniki zaskrbljeno opazujemo, da so se vrhovi slovenskega klera vključili v dnevni predvolilni politični boj, zlasti z ostrimi napadi na sodstvo in da je bil Vatikan, tudi zaradi znanih finačnih malvezacij, prisiljen ukrepati s takojšnjo odstavitvijo dveh škofov in pred imenovanjem novih preučiti nezadovoljivo stanje v slovenski Cerkvi, s pozivom spoštovanja Kristusovih naukov, ki jih papež Frančišek dnevno razlaga in udejanja. Dr. Jože Skerk Trnovca 11/07/2014 ODPRTA TRIBUNA Naša vizitka so prostovoljno delo in konkretni rezultati Dario Bertinazzi Oglašam se kot predsednik Združenja Cerkvenih Pevskih Zborov-Gorica. Ker je bilo naše Združenje v teh dneh med imenovanimi glede reorganizacije manjšinskih ustanov, si dovolim postaviti vsem v razmislek nekaj pripomb. Prvo temeljno vprašanje je: s katerim namenom smo Slovenci v Italiji ustanovili vsa naša društva in organizacije? Z namenom, da ohranimo živo slovensko kulturo, jezik, identiteto in še vse kar pride zraven. Prav zaradi tega in seveda iz različnega zgodovinskega, političnega in svetovno nazorskega izhodišča je vsak organiziral svojo ustanovo, društvo, organizacijo kot je bilo za tisto obdobje značilno. To je seveda zgodovina. Vse te organizacije in ustanove pa ne delujejo samo zato, da so si potem ena proti drugi. Nesmiselno bi bilo, ko bi ohranjali dejavnike, ki niso v korist manjšini in so le same sebi namen. Poleg tega so te naše organizacije že prebrodile zgodovinsko plat njihove ustanovitve: s tem hočem reči, da je vsaka preusmerila svoje delovanje v nekaj, kar je pri drugi morda pomanjkljivo oz. organizacijsko neizvedljivo. V resnici pa je zadeva še veliko bolj zapletena in zahteva temeljito razpravo. Mnenje v javnih občilih ostane le mnenje posameznika, ki ne more zahtevati, da bo vsem ali večini (če že govorimo celo o vsemanjšinjskih volitvah ) ustrezalo. Govori se o dvojnikih o združevanju o veliki vsemanjšinski organizaciji kot bi govorili o ceni zelenjave na tržnici. Za nekatere zgleda vse tako enostavno, v resnici pa ni. S tem nočem reči, da je to nemogoče: nemogoče je nekaj takega ustvariti iz dneva v dan, še posebej, če to pride kot ukaz in še posebej, če je to izsiljeno. Poleg tega naše ustanove so neprofitnega značaja in tudi niso javna podjetja. So zasebne organizacije z javnim namenom. Zato čudno in zaskrbljujoče zveni to, da je združevanje obvezno. Zelo konkretno: ali pristaneš na to ali ti odvzamemo prispevke. Rešitve oz. predlogi, ki jih je navedel predsednik SKGZ Rudi Pavšič ( PD z dne 17/06/14 ) se lepo berejo in se tudi hitro napišejo. Poleg tega, kaj lepše za Deželo, ko namesto približno trideset ustanov bi imela pred sabo le tri: gospodarstvo, kultura, šport. Po vsej verjetnosti tudi na deželnih uradih skušajo optimizirati storitve, združujejo službe ipd. Pomislimo pa, da je to njihova služba in ne ljubiteljska kultura. To pravim zato, ker vsi in prav vsi predstavniki, odborniki in člani raznih organizacij in društev smo udeleženi pri upravljanju le teh v prostem času poleg službe. Zato imamo tudi več ustanov, ki sledijo raznim panogam od kulture, glasbe, gledališča, športa ipd. Imamo jih toliko tudi zaradi tega, ker je to edini način, da smo lahko povezani s teritorijem in delamo na teritoriju in za teritorij. Če se bo vse to združevalo, kdo bo vsemu temu sledil? Kdo bo sledil tako velikim organizacijam brezplačno ali kdo se bo odpovedal službi, da bo temu sledil? Se bomo potem spet pogajali, kdo bo predsedoval takim združenim organizacijam in bomo prebirali razprave na časopisju leta in leta? Bodo ljudje, ki niso nikoli ničesar naredili za kulturo ali šport glasovali predsednika te organizacije? Se mi ne zdi pošteno. Glede Združenja, kateremu četrto leto predsedujem pa še nekaj besed. Naše Združenje v Gorici je nastalo v drugačnih pogojih kot v Trstu ( Zveza cerkvenih pevskih zbo-rov-Trst) in je nastalo prav za potrebe, ki jih ima goriški teritorij. V našem Združenju imam v odboru mlade, sposobne, delovne ljudi, ki žrtvujejo svoj prosti čas v konkretne pobude in delujejo v okolju, v katerem živijo. So glasbeniki, pedagogi, zborovodje in organisti. Poleg tega je Združenje v prejšnjem mandatu posodobilo statut na rednem občnem zboru in danes šteje nad 30 članov. Združenje si je tako dalo nalogo, da skrbi za pevske zbore, naj bodo to cerkveni, prosvetni, otroški ali mladinski. Glede tega ni Združenje noben dvojnik, je predvsem v oporo svojim članom in dopolnjuje delo Zveze slovenske katoliške prosvete in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel ter konkretno z njimi sodeluje tako organizacijsko kot dejansko v kulturnih pobudah. Prav zaradi te sinergije med temi tremi ustanovami in sočasno s krovno organizacijo v katero spada (SSO) dosegajo slovenski pevski zbori na goriškem tudi odlične rezultate in je njihov nivo na visoki ravni. Seveda, to je izvedljivo le, če delamo na terenu, v okolju v katerem živimo in seveda z edinim ciljem, da s tem ohranjamo živo slovensko identiteto, narodno zavest in ljubezen do naroda kateremu pripadamo. To je naša vizitka: konkretni rezultati na glasbenem, športnem, gledališkem področju. Zato so nameni, da bi združevali naše organizacije po mojem mnenju le visoko-doneče besede, ki ne bi pripeljale do konkretnih sprememb, a bi le še bolj otežkočile naše delovanje, ki sloni na prostovoljnem delu. Ustvarjati nov subjekt je neprimerno in potrata časa, ki ga lahko uporabljamo raje v vsakodnevnem delovanju v naših društvih. Prišlo je naprimer tudi do predloga, da bi združili ZCPZ-Gorica z ZCPZ-Trst in potem? Ustvarimo dodatni organ, ki bo moral vsekakor imeti svoje podružnice v Gorici in Trstu; ustanovimo dodaten odbor, ki bo potreboval dodatne moči. Težava ni v tem, da združujemo, to je najenostavnejše! Kaj pa potem? Kateri so realni učinki na našo vsakodnevno stvarnost, na delovanje naših društev in ustanov? Če mi prosim kdo navede konkretne, ponavljam konkretne učinke, ki bi jih tako združevanje imelo za ohranitev naše narodne in kulturne identitete, prosim naj to stori čimprej, da si bomo na jasnem. Potem se bomo lahko naprej pogovarjali oz. dogovarjali. V drugačnem primeru je vse to le besedičenje v prazno. Ob zaključku naj dodam, da naše Združenje redno pošilja na Deželo proračun, obračun in poročilo o delovanju. Pevski zbori, če želijo ostati na nivoju, morajo redno delovati in imeti za to redno podporo. Zato odražam odklonilno mnenje glede finan-siranja našega Združenja izključno glede na projekte. Manjšina se ne bo ohranila s pro-jekti-nismo folklorna skupnost, smo organizirana manjšina, ki ima svoje šole, kulturne domove, športne ustanove, glasbene šole, dobrodelne ustanove, skavte in tabornike in še in še. Izsiljevanje s prispevski ni resno in ni pošteno. Verjetno se ne zavedamo, da smo v teh letih naredili kot manjšina res veliko!!! Podcenjujemo se s tem, ko stremimo po velikih projektih. Mi smo živa manjšina; manjšina, ki živi vsak dan svojo stvarnost, ne le folklorna skupina!!!! Zato glede finansiranja naj Dežela dodeli prispevke glede na redno delovanje vsake ustanove in ne na projekte. Seveda tako Združenje cpz iz Gorice kot Zveza cpz iz Trsta pričakujeta, da bosta spet vključena med primarne ustanove, saj ne delujeta več le na ozkem "cerkvenem" področju, a kot sem že prej omenil, je delovanje, kar razvejano. Seveda žalosti pa me, ko se podcenjuje delovanje cerkvenih zborov, ki redno nastopajo in požrtvovalno pojejo vsako nedeljo in ob praznikih, da lahko tudi v cerkvah slišimo še slovensko pesem in slovensko besedo. Ne pozabimo na ta važen dejavnik v naši manjšinski skupnosti! V upanju, da nisem nikogar užalil, s spoštovanjem Dario Bertinazzi predsednik Združenja Cerkvenih Pevskih Zborov-Gorica 10 Sobota, 12. julija 2014 KULTURA LJUBLJANA - Na dan 101. rojstnega dne Borisa Pahorja Mednarodni simpozij V VI • • v ■• o tržaški literarni soli V ospredju bo ustvarjanje tržaških Slovencev od Trubarjevih časov do danes Na rojstni dan pisatelja Boris Pahorja, 26. avgusta, bo v Ljubljani potekal mednarodni simpozij, ki ga na temo tako imenovane tržaške literarne šole pripravljata Cankarjeva založba in ljubljanska mestna občina. Po besedah njegovega vodje Zdravka Duše bo osvetlil književno ustvarjanje Slovencev v Trstu, od začetkov v Trubarjevem času do danes. Kot je za STA povedal filozof in publicist Evgen Bavčar, ki bo na simpoziju spregovoril o uveljavljanju slovenske tržaške književnosti v Franciji, je termin tržaška literarna šola uvedla profesorica Antonija Bernard, ki je bila med drugim dolgoletna predstojnica katedre za slovenščino na Inalcu - Državnem inštitutu za vzhodne jezike v Parizu. Literarni ustvarjalci te svojske literarne smeri imajo nekaj skupnih značilnosti, ki jih ločijo od književnikov v osrednji Sloveniji, je pojasnil Bavčar. So dvojezični pisatelji, ki bi zlahka pisali tudi v italijanščini, njihova dela so razumljiva tako Slovencem kot Italijanom, posebnost njihovega ustvarjanja pa je tudi nenehno odpiranje eksistencialističnega vprašanja oziroma vprašanje obstoja slovenskega naroda. Obenem zelo dobro poznajo obe literaturi. Simpozij, ki bo potekal v Mestni hiši, bo predstavil ustvarjanje Slovencev v Trstu skozi zgodovino, od začetkov v 16. stoletju do danes, ko je zaznamovano s svetovnim uspehom Pahorjeve literature. Opozoril bo tudi na vmesna pomembna obdobja, zlasti na začetek 20. stoletja, ko je začela izhajati Slovenka -prvi slovenski ženski časnik, ki ga je urejala Marica Nadlišek - Bartol, mati Vla-dimirja Bartola. Predstavil bo tudi sodelovanje Zofke Kvedrove in Ivana Cankarja v tržaškem kulturnem življenju ter tržaško konstruktivistično gibanje in Srečka Kosovela. To temo bo na simpoziju podrobneje predstavil Dragan Zivadinov. Kot je pojasnil Zdravko Duša, je pomemben tudi kulturni delež slovenskih književnikov v odporu proti fašizmu v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja in poznejša »alternativa ideološko zamejenemu ustvarjanju v Sloveniji,« ki sta jo z revijo Zaliv in sooblikovanjem vsakoletnih polemičnih srečanj v Trstu prispevala Pahor in Alojz Rebula; simpozij bo posvečen ravno njunima jubilejema. Poleg omenjenih bodo na simpoziju sodelovali še predavateljica na filozofski fakulteti v Trstu Marija Pirjevec, ki bo predstavila zgodovinski oris slovenskega tržaškega literarnega ustvarjanja, Pahor, ki bo spregovoril o Rebuli, zaslužni profesor Univerze v Trstu Elvio Guagnini, ki bo predstavil oba slavljenca, in raziskovalka na inštitutu za kulturne študije pri Univerzi v Novi Gorici Katja Mihurko Poniž, ki bo spregovorila o prvem slovenskem ženskem časopisu in tržaških pisateljicah. Tržaški literarni zgodovinar Miran Košuta bo imel prispevek na temo pisatelja Bartola in njegovega Alamuta, pesnik in esejist Miroslav Košuta pa bo spregovoril o sodobni slovenski poeziji na Tržaškem. Pesnika Košuto bo predstavila Tatjana Rojc, literarna zgodovinarka z Univerze v Novi Gorici Ana Toroš pa bo predstavila novejše ustvarjanje v slovenski tržaški literaturi. Nekaj tujih poznavalcev bo sodelovalo s pisnimi prispevki, ki jih bodo objavili v zborniku simpozija. (STA) Razstava Čedajsko razpelo in lesena plastika V državnem muzeju Palače de Nordis v Čedadu bo danes odprtje razstave »Čedajsko razpelo in lesena plastika v Oglejskem patriarhatu za časa Pilgrima II. (XII.-XIII. stoletje)«, ki bo na ogled do 12. oktobra. Pobudo je omogočilo Nadzorni-štvo za zgodovinsko, umetnostno in etnoantropološko dediščino Furlanije Julijske krajine v sodelovanju z Videmsko nadškofijo. Na ogled je trideset edinstvenih primerkov, nekateri od teh so prvič na ogled v javnosti. Kustosa razstave sta nadintendant Luca Caburlotto in umetnostni zgodovinar Luca Mor. Razstavljeno razpelo iz Čedada je posebno reprezentativno, saj povzema mojstrovina značilne umetniške severnoevropske in bizantinske prvine ter tako izpričuje središčno vlogo Čedada tudi na umetniškem področju. Ogledali si bomo zbrane lesene plastike iz območja severnega Jadrana od Fur-lanije Julijske krajine, slovenske Istre, Veneta, južne Tirolske, avstrijske Tirolske, Koroške, Štajerske in Bavarske, ki potrjujejo tesno vez med Cerkvijo v Ogleju in germanskim svetom. Ob razstavi je izšel spremni katalog s strokovnimi eseji, ki poglabljajo zgodovinsko, umetnostno, nabožno in tematiko ohranjevanja ter katalogizacije dobrin. (JM) TOMIZZEV DUH Homo Adriaticus Milan Rakovac Kar prepeval bi danes, čeprav mi gre na jok: bomo popustili tudi mi tule od De vina do Ulcinja, ki smo premagali vsako težavo, saj nas je pokonci držala trma, dišpet? Da bi prenehali kljubovati? Če bomo, je po nas. Homo Adriaticus, kdo bi to bil? Antropološka domislica? Morda. Ampak vemo: to je človek, ki nanj preži nenehna nevarnost nevihte in skope zemlje, ki ne rodi veliko in ko rodi, to potolče toča. Kar ostane je temu človeku dovolj za pokončno življenje, iz tega gradi katedrale, piše sonete, sklada opere in slika freske. Skozi stoletja preživi grofe, škofe, kralje in cesarje, preživi nasilje fašizma in iluzije komunizma. Le pred očarljivim bliščem liberalizma in demokracije popušča ...The American Dream: jackpot, križarjenje na Karibih, grand cherokee v garaži .. .Homo Adriaticus kot bleda senca svojih prednikov s spraskanih fresk v pečinah nad Lim-skim zalivom. Homo Adriaticus Elak Lukin, lu-čica Komoševa, otok Mali Iž. Ogromen in mrtev leži Elak čez cel pomol. Mlada zdravnica, Čehinja, ga zaman oživlja. Vstane v solzah, joče vsa njegova ribiška družina, prijatelji. Pulsa ni, življenja ni. Obnemeli smo. Elaka so vsi poznali, on je poznal vsakogar, z vsemi se je šalil, vsem je pomagal. Odšel je v jadransko legendo, kot v hvarski baladi o Ivanu klakarju: Jeste li čuli novo, dogodilo se zlo: Ivanu klakaru iz Pupnata, potopija se brod. Iparti je iz Stona i nosio je klak, zapuhala velika bura, pa ga potopila. Nosit cu črni veo, črnji od očiju, črljenu košulju nosit cu ja, žalit cu klakara. Ivan klakar je prevažal klak, apno; anonimnega človeka je žalobno opevala cela Dalmacija, v ljudski pesmi ga opeva še danes. Ljudje Jadrana, delavci, ribiči, mornarji, ki iz kamna in morja zlagajo življenje, kljubujejo hudi uri, ki jih tolče kot v epski Bodulski baladi Viceja Vukova: I tučedu nas nevere i kiše i svaki dan smo zgrbljeni sve više, ipak više od sveg i od svih lipota cilega života - mi volimo more. More našeplavo, sve nam želje znaš, ti si snaga, srica, cili život naš! Identita culturale e autoco-scienza attraverso i secoli, Convegno internazionale di studio, Ancona, 1993: Jadranski človek? Njegova kulturna identiteta? Njegova samozavest? Seveda je bil ta davni simpozij v državah ob Jadranu doživljen kot subverzija. Tudi pozabljen je bil takoj. Toda, naj se nacionalne muze še tako trudijo jadranskemu Odiseju prepevati svoje vabljive pesmi: poslušal jih bo, ja, potem pa zapel po svoje. Svojo jadransko pesem. Elak Lukin, visok, plečat, mogočen, prepirljiv, trmast, ponosen Dal-matinec, ki je preplul vsa morja in oceane sveta. Vselej s Hajdukovo kapo in šalom, vedno s Hajdukovo zastavo con-tro tutte le bandiere del mondo. To je ta človek jadranski, ki je mukoma vzdrževal in ohranjal človečnost in se, čeprav sklonjen, vzravnal pod vsemi gospodarji. Taki smo bili, do včeraj. Kaj, če bi nekaj te genske zasnove izpraskali iz svojih globin? Da ne za-kopljemo žive dediščine, da mi jutri, tako kot za Elaka, ne bo treba napisati, da je Homo Adriaticus dokončno odšel v legendo. FESTIVAL LJUBLJANA - Ruski pianist Dva klavirska koncerta za Borisa Berezovskega V ponedeljek, 14. julija, bo na sporedu Festivala Ljubljana glasbeni večer z ruskim pianistom Borisom Berezovskim. Pod taktirko Georgea Pehlivaniana, bivšega šef dirigenta Orkestra Slovenske Filharmonije, nam bo pokazal svojo virtuozistično igro z izvedbo kar dveh zahtevnih klavirskih koncertov. Moskovčan Boris Vadimovič Berezovski je klavir študiral v rodnem mestu s priznano gruzijsko pianistko in profesorico Eliso Virsaladze. Po uspešnem debiju v Wig-more Hallu v Londonu je l. 1990 zaslovel z zmago na mednarodnem glasbenem tekmovanju Čajkovski v Moskvi. Odslej redno koncertira v najprestižnejših dvoranah in festivalih po svetu, kjer privilegira dela iz glasbene romantike, predvsem Rahmanino-va. Aktiven je tudi na komornem področju: njegov trio z violinistom Dmitrijem Mah-tinom in čelistom Aleksandrom Knjazevom je l. 2005 prejel nagrado Echo Klassik za najboljšo interpretacijo komorne glasbe 19. stoletja. V prvem delu večera bomo poslušali skladatelja armenskih korenin Arama Ha-čaturjana (1903-1978), ki velja skupaj s Sergejem Prokofjevom in Dmitrijem Šostako-vičem za steber sovjetske kompozicijske šole. Njegovo glasbeno pisavo karakterizirata improvizacija in virtuoznost v slogu armenskih tradicijskih glasbil. Številne melodije je razvijal iz motivov stare armenske monodije, plesni vzorci pa so bili podlaga metričnim in ritmičnim variacijam, ki dajejo skladbi barvitost in vitalnost. Z uporabo armenskih glasbenih elementov ni samo vzbudil mednarodnega zanimanja, ampak je tudi ustvaril most med evropsko tradicijo in vzhodnim zvočnim svetom. V Ljubljani bodo izvedli dve reprezentativni Hačaturjanovi deli: suita iz baleta Gajane vsebuje znameniti Ples s sabljami, Koncert za klavir in orkester v Des-duru op. 38 pa je prvo večje delo, s katerim je zaslovel v Sovjetski zvezi in drugod. Sledil bo Koncert za klavir in orkester v d-molu op. 30 (1909) Rusa Sergeja Rahmaninova (1873-1943), eno izmed najzahtevnejših in obenem najpopularnejših del v klavirski literaturi. Tehnična raven priča o izjemni pianistični spretnosti Rahmaninova, ki je v svojem življenju slovel bolj kot pianist kot pa skladatelj. Njegov glasbeni jezik je namreč zazrt v glasbeno romantiko 19. stoletja, o tem pa pričata emocionalni izraz in nezanimanje za sodobne tehnike komponiranja. Koncert se bo pričel ob 21.00 v ljubljanskih Križankah. Boris Berezovski bo naslednji večer ponudil tudi solistični recital v Slovenski filharmoniji z izbranimi deli De-bussyja in Rahmaninova. Sara Zupančič FARA OB SOČI - Umetniški vodja je prof. Žarko Hrvatič Seminarji Alpe Jadran Od ponedeljka se bo na njih izpopolnjevalo 40 absolventov konservatorijev iz 6 srednjeevropskih držav Sprejem lanskih udeležencev na županstvu v Fari V Fari na Goriškem se v ponedeljek začenjajo letošnji mednarodni seminarji komorne glasbe Alpe Jadran 2014. Prireja jih tamkajšnje Glasbeno in kulturno združenje, umetniški vodja pa je prof. Zarko Hrvatič, med drugim ustanovitelj in prva violina godalnega kvarteta Glasbene matice v Trstu. Seminarjev se bo udeležilo okrog 40 absolventov konservato-rijev in glasbenih akademij iz držav delovne skupnosti Alpe Jadran. Ob Hrvatiču bodo docenti še Tomaž Petrač iz Maribora, Helfried Fiester iz Celovca, Pietro Serafin in Lino Urdan s koservatorija v Trstu in Giorgio Marcossi s tistega v Vidmu ter Palma Szilagy iz Budimpešte. Gojenci oz. diplomiranci iz godal, klavirja, klarineta, flavte in roga se bodo izpopolnjevali v godalnih kvartetih in kvintetih in drugih komornih zasedbah. Ob koncu intenzivnega seminarskega dela se bodo predstavili na štirih koncertih: 23. julija v Borovljah pri Celovcu, naslednjega dne v cerkvi sv. Evfemije v Gradežu, 25. v minoritskem samostanu v Piranu in 26. na sedežu vinogradniškega podjetja Villanova pri Fari, ki je skupno s podjetjem Jermann med sponzorji seminarjev, katerih pokrovitelji so Skupnost Alpe Jadran, Dežela FJK, Pokrajina Gorica, Občina Fara in Fundacija Carigo. Zadnji nastop bo snemala RAI. / ITALIJA, SVET Sobota, 12. julija 2014 1 1 BLIŽNJI VZHOD - Nadaljuje se rožljanje z orožjem Iz Gaze in Libanona rakete nad Izrael Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo, ki so že terjali 100 mrtvih TEL AVIV/BEJRUT - Z območja Gaze so včeraj nad območje Tel Aviva znova priletele rakete. Odgovornost za tri izstrelke, ki jih je izraelska protira-ketna zaščita prestregla, je prevzelo oboroženo krilo gibanja Hamas. Ob tem je sporočilo, da jih je usmerilo proti letališču Ben Gurion, tujim letalskim prevoznikom pa svetovalo, naj ne uporabljajo izraelskih letališč. Po navedbah izraelske vojske je protiraketna obramba vse tri izstrelke, ki so bili po njenih navedbah usmerjeni na središče Tel Aviva, prestregla nad širšim območjem tega mesta. Očividci v Tel Avivu so poročali, da je bilo kmalu po oglašanju siren slišati štiri ali pet eksplozij, ljudje pa so se zato zatekli v zaklonišča. Mednarodno letališče Ben Gurion je bilo zaradi alarma zaprto devet minut. Oboroženo krilo Hamasa, Brigade Ezedina al Kasama, je sporočilo, da je ciljalo na letališče Ben Gurion in da je izstrelilo štiri rakete vrste M75. Ob tem je tuje letalske prevoznike opozorilo, naj ne letijo v "sionistično entiteto", saj zaradi vojne na vseh letališčih preži nevarnost. Na sever judovske države so včeraj padle tudi rakete iz Libanona, na katere je izraelska vojska odgovorila s topniškim obstreljevanjem preko meje. Incident ni terjal žrtev. Po poročanju izraelskega radia sta na območje blizu mesta Metula padli dve raketi vrste kat-juša. Po ocenah izraelske vojske je napad v znak solidarnosti s Hamasom izvedla manjša palestinska skupina in verjetno ne libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah. Izrael je zaradi obstreljevanja vložil pritožbo pri mirovnih silah ZN (Uni-fil), ki nadzirajo mejo med državama. Unifil je dogodek obsodil in v sodelovanju z libanonsko vojsko okrepil navzočnost na območjih, kjer deluje. Libanonska vojska pa je sporočila, da je rakete nad Izrael odvrgla neznana skupina. Zaradi tega je na območje, od koder so bile izstreljene rakete, poslala patrulje, ki so odkrile ra-ketometalce in dve raketi. Oboroženo krilo Hamasa nadaljuje z iztreljevanjem raket vrste M75 iz Gaze UKRAJINA - Nova zaostritev V napadu upornikov ubitih najmanj 30 ukrajinskih vojakov KIJEV - V napadu proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine je včeraj življenje izgubilo najmanj 30 ukrajinskih vojakov. Kot je sporočil predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Zorjan Škirjak, so uporniki pri kraju Zelenopo-lje v regiji Lugansk pripadnike ukrajinske vojske obstreljevali z raketometi. "Doslej imamo informacije o okoli 30 žrtvah. Število bi se lahko še povečalo," je dejal Škir-jak. Separatisti so odgovornost za napad že prevzeli. Kot so sporočili, so vojake obstreljevali s sovjetskim večcevnim raketnim sistemom BM-21 Grad. Hkrati so napovedali nove napade. V bližini Luganska je nato prišlo še do drugega raketnega napada, v katerem so bili ubiti štirje obmejni vojaki. O napadih na ukrajinske varnostne sile so poročali tudi iz okolice letališč v Lugansku in Donecku. Tam naj bi vojaki odgovorili z obstreljevanjem upornikov iz zraka. Ukrajinska vojska je medtem spo- Izrael je medtem včeraj že četrti dan zapored v odgovor na raketno obstreljevanje nadaljeval ofenzivo proti območju Gaze, v kateri je doslej umrlo 100 Palestincev. Ameriški predsednik Barack Oba-ma je v četrtek izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju v telefonskem pogovoru potrdil pravico do samoobrambe pred raketnimi napadi Hama-sa in drugih terorističnih organizacij ter ostro obsodil omenjene napade. Obenem je izrazil zaskrbljenost nad širitvijo nasilja. Vse strani, ki so vpletene v najhujše izraelsko-palestinsko nasilje po letu 2012, je Obama pozval, naj storijo vse, kar morejo, za zaščito civilistov in vrnitev miru. ZDA so pripravljene posredovati za prekinitev sovražnosti. Združeni narodi pa so včeraj izrazili zaskrbljenost zaradi velikega števila civilnih žrtev izraelskih letalskih napadov na območju Gaze. Visoka ko-misarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je dejala, da tovrstna poročila vzbujajo skrb, da Izrael krši mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic. (STA) ITALIJA - V primerih prostitutk in Ruby Za Berlusconija nove sodne težave BARI, MILAN - Silviu Berlus-coniju se obetajo nove težave na sodnem področju. Javno tožilstvo iz Barija je namreč včeraj zahtevalo sojenje proti njemu zaradi t. i. afere prostitutk. Gre za lahkoživke, ki jih je poslovnež Giampaolo Taran-tini v letih 2008 in 2009 priskrbel za Berlusconijeve zabave, zlasti na Sardiniji in v Rimu. Javni tožilec iz Barija je prepričan, da je bivši premier prek poslovneža Valterja La-vitolo plačal Tarantinija, da bi v zvezi s to afero krivo pričal. Od tod zahteva po sojenju. Predhodna obravnava bo predvidoma 14. novembra. Medtem pa je včeraj javni tožilec iz Milana Piero De Petris na SlLVIO Berlusconi ansa prizivnem procesu zaradi primera Ruby zahteval, naj se Berlusconiju potrdi prvostopenjska obsodba na 7 let zapora zaradi podkupovanja in izkoriščanja mladoletne prostitucije. De Petris je prepričan, da ni razlogov za zmanjšanje kazni. NEMČIJA - Kriza med zaveznikoma Berlin poziva h koncu ameriškega vohunjenja BERLIN - Nemčija je v času, ko so odnosi med Berlinom in Washingtonom zaradi vohunskih afer na eni najnižjih točk, včeraj pozvala ZDA, naj prenehajo vohuniti njej v škodo. So pa v kabinetu kanclerke Angele Merkel zanikali poročanje medijev, da naj bi prišlo do zmanjšanja obstoječega obveščevalnega sodelovanja z ZDA. "Od Washingtona potrebujemo zavezujoča zagotovila, da je takih praks enkrat za vselej konec," je za časnik Passauer Neuen Presse dejal nemški pravosodni minister Heiko Maas. Nemčija je sicer v četrtek izgnala vodjo obveščevalne službe na ameriškem veleposlaništvu v Berlinu. Odločitev so sprejeli zaradi zadnjih dveh primerov vohunjenja v prid ZDA, kot tudi zaradi že leto dni trajajoče afere okoli prisluhov ameriške agencije za nacionalno varnost NSA, katerih tarča je bila tudi Merklova. Kot je poročal nemški dnevnik Bild, naj bi nemške oblasti ukazale obveščevalni službi, da do nadaljnjega zmanjša sodelovanje z Američani na minimum. To se sicer ne nanaša na področja v jasnem interesu Nem- čije, kot so varnost nemških vojakov v Afganistanu ali teroristične grožnje, je zapisal Bild. Tiskovni predstavnik kanclerke Steffen Seibert je to včeraj zanikal. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je medtem napovedal, da bo na nedeljskem srečanju z ameriškim kolegom Johnom Kerryjem na Dunaju - oba se bosta tam udeležila jedrskih pogajanj z Iranom - ZDA ponudil "resetiranje" odnosov. "Incidenti v minulih tednih so nas razburili in pripeljali do včerajšnje odločitve, a po mojem mnenju alternative našemu odnosu z ZDA ni. Želimo obnoviti naše partnerstvo na temelju iskrenosti, pripravljeni smo na to," je Steinmeier povzel to, kar namerava sporočiti Kerryju. Nemška zbornica za trgovino in industrijo pa je medtem opozorila, da bi se zaradi vohunskih škandalov lahko zmanjšalo število nemških investicij v ZDA. Kot je za časnik Neue Osnarucker Zeitung pojasnil glavni ekonomist za trgovanje s tujino v zbornici Volker Treier, bi se lahko zaradi škandala zmanjšalo zaupanje v poslovnih odnosih med Nemčijo in ZDA. Nekdanji italijanski predsednik Ciampi v bolnišnici BOCEN - Bivšega predsednika republike Carla Azeglia Ciampija so včeraj sprejeli v bolnišnici v Bocnu. Nahajal se je na počitnicah v Siusiju, ko ga je obšla slabost. V bolnišnico ga je pripeljal helikopter civilne zaščite. Po nekaterih virih naj bi ga sprejeli na oddelku za oživljanje zaradi pljučne embolije, toda direktor bolnišnice Umberto Tait je dejal, da bivši predsednik trpi zaradi zvišanega krvnega tlaka. Ciampi se je rodil leta 1920 v Livornu, državni poglavar pa je bil v letih 1999-2006. Industrija bele tehnike Indesit v ameriških rokah MILAN - Ameriška grupa Whirpool je prevzela 60,4 odstotka delnic italijanske tvrdke Indesit. Gre za industrijo bele tehnike s sedežem v Fabrianu v Markah, ki je pripadala družini Merloni in je bila eden izmed simbolov italijanskega gospodarskega čudeža v povojnem obdobju. Danes predvidoma sindikalni sporazum o Alitalii RIM - Danes bo predvidoma prišlo do sklenitve sindikalnega sporazuma o odvečni delovni sili v Alitalii, ki ga predvideva dogovor o vstopu prevoznika Združenih arabskih emiratov Etihad v lastništvo. Kot je včeraj povedal minister za prevoze Mau-rizio Lupi, se je število odvečnih uslužbencev na pogajanjih s sindikati iz začetnih 2251 skrčilo na 980. Kerry v Afganistanu za rešitev politične krize KABUL - Ameriški državni sekretar John Kerry je včeraj v Afganistanu, kjer posreduje za rešitev politične krize zaradi predsedniških volitev, opozoril, da spor glede volilne zmage ogroža prihodnost države. Na srečanjih z obema predsedniškima kandidatoma, Abdulahom Abdulahom in Ašrafom Ganijem, je poudaril, da v ponedeljek objavljeni izidi niso končni. "Želimo enoten, stabilen in demokratičen Afganistan," je poudaril in dodal, da je pomembno, da bodo Afganistanci predsednika, kdorkoli že bo, sprejemali kot legitimno izvoljenega voditelja. Ukrajinski PREDSEDNIK PETRO POROŠENKO ansa ročila, da je bilo v "protiterorističnih operacijah" na vzhodu države v minulih 24 urah ubitih 23 pripadnikov ukrajinske vojske in obmejnih sil, od tega 19 pri Zele-nopolju. 93 jih je bilo ranjenih. Ukrajinski predsednik Petro Poro-šenko je po raketnem napadu napovedal, da bodo "skrajneži" za življenje vsakega ukrajinskega vojaka plačali "z na desetinami in stotinami svojih" ter da "noben terorist ne bo ubežal odgovornosti". Kot je Porošenko dejal na sestanku varnostnih organov, so vojaki, ki varujejo rusko-ukra-jinsko mejo, letališča in mesta na vzhodu Ukrajine, junaki, v katere verjame celotna Ukrajina. "Država ceni svoje heroje in se spominja vseh tistih, ki so dali tisto najvrednejše - življenje," je dodal. Porošenko je pred tem v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel v četrtek zvečer zatrdil, da je Kijev pod nekaterimi pogoji pripravljen na "dvostransko prekinitev ognja" na vzhodu Ukrajine. Med pogoji, ki jih je omenil, je zagotovitev nadzora rusko-ukrajinske meje, s katerim bi preprečili prihod ruskih borcev v Ukrajino, osvoboditev vseh talcev ter začetek pogajanj. Merklova je po navedbah Kijeva v pogovoru izpostavila, da separatisti opazovalcem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so navzoči na vzhodu Ukrajine, onemogočajo dostop do nadzornih točk na mejah. Porošenko se je v četrtek zvečer po telefonu pogovarjal tudi z ameriškim podpredsednikom Joejem Bidenom, ki mu je obljubil pomoč ZDA pri obnovi infrastrukture v krajih na vzhodu Ukrajine, nad katerimi je ukrajinska vojska znova prevzela nadzor. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.574,15 +54,29 SOD NAFTE (159 litrov) 107,24 $ -1,62 EVRO 1,3595 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 11. 7. 10. 7. ameriški dolar 1,3595 1,3604 japonski jen 137,75 137,87 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,440 27,440 danska krona 7,4557 7,4553 britanski funt 0,79410 0,79505 madžarski forint 310,15 310,40 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1427 4,1420 romunski lev 4,4165 4,3956 švedska krona 9,21 76 9,2168 švicarski frank 1,2143 1,2143 norveška krona 8,3770 8,3770 hrvaška kuna 7,6155 7,6120 ruski rubel 46,4237 46,3325 turška lira 2,8856 2,8997 avstralski dolar 1,4463 1,4520 braziljski real 3,0251 3,0238 kanadski dolar 1,4466 1,4515 kitajski juan 8,4353 8,4401 mehiški peso 17,6718 17,7042 južnoafriški rand 14,5806 14,6176 1 2 Sobota, 12. julija 2014 APrimorski r dnevnik Deželna uprava Furlanije Julijske krajine ne namerava odstopiti od svojih odločitev in je prepričana, da je reforma deželnega zdravstva, ki bo stopila v veljavo v prihodnjih mesecih, nujno potrebna in pravična. Z 21. julijem bo torej kot napovedano prenehala delovati goriška porodnišnica, prihodnji teden pa bo deželna odbornica Maria Sandra Telesca podpisala sporazum s šempetrsko bolnišnico, ki bo goriškim porodnicam omogočal brezplačen porod v Šempetru. To je goriškemu občinskemu svetu in občanom, ki so se včeraj popoldne v velikem številu zbrali na županstvu, potrdila predsednica dežele FJK Debora Serracchiani. Z deželno odbornico za zdravstvo Mario Sandro Telesca in deželnim zdravstvenim direktorjem Adrianom Marcolongom se je udeležila burne seje, na kateri je skušala nasprotnikom zaprtja goriškega porodniškega oddelka in ostalim, ki jih skrbi usoda goriškega zdravstva nasploh, pojasniti temelje deželne zdravstvene reforme. Po glasnih reakcijah sodeč je večina poslušalcev - v sejni dvorani in pred velikim ekranom v veži županstva se jih je trlo okrog 400 - ostala pri svojem prejšnjem stališču, Serracchianijeva pa je obljubila, da je pripravljena vsak mesec obiskati Gorico ter poročati o poteku in učinkih zdravstvene reforme. Predsednica je med eno in drugo prekinitvijo, ki so jo v nekaterih primerih zelo vznemirile, večkrat ponovila, da je njen cilj predvsem okrepitev oskrbe na domu in drugih zdravstvenih storitev izven bolnišnice, kar danes goriška družba najbolj potrebuje, zanikala pa je, da so sprejete odločitve posledica političnih računic. Tako predsednica kot odbornica sta izpostavili, da bo reorganizacija zdravstva zaobjela vse pokrajine. »Sploh ne drži, da hočemo ohromiti goriško zdravstvo in da je Gorica prva "žrtev" reforme. Pred odločitvijo o zaprtju goriške porodnišnice smo denimo že združili centrale rešilne službe 118 in reorganizirali bolnišnico v Maniagu. Vzrok zaprtja goriške porodnišnice je varnost, saj se v njej rojeva premalo otrok,« je povedala Serracchianijeva, Telescova pa je spomnila, da bi bilo letos v goriški porodnišnici manj kot tristo porodov. Predsednica dežele je še dodala, da bo nova zdravstvena enota, ki bo združila goriško in južnofurlansko zdravstveno podjetje, imela sedež v Gorici, ter izpostavila, da bodo podporne storitve za nosečnice in mamice še dodatno okrepili. Serracchianijeva je napovedala tudi skorajšnji podpis sporazuma s šempetrsko bolnišnico ter omenila, da so v teku dogovori z RS. »Sporazum s šempetrsko bolnišnico bo deželna odbornica Maria Sandra Telesca podpisala prihodnji teden. Delamo tudi na tem, da bi lahko bili otroci italijanskih državljanov, ki se bodo rodili v Šempetru, vpisani v matični register goriške občine,« je dejala predsednica dežele. Resnici na ljubo sta imeli gostji bolj malo časa, da bi podrobno orisali reformo. Dober del seje je namreč minil v znamenju govorov načelnikov svetniških skupin, ki so v glavnem zahtevali zamrznitev odločitve o zaprtju goriške porodnišnice. Publika jim je včasih zaploskala (besede svetnika SEL Bianchinija so z aplavzom podprli celo predstavniki Fiamme tricolore), med večino govorov pa je godrnjala, saj je prišla poslušat predvsem Serracchiani-jevo in Telescovo. Še pred načelniki je besedo prevzel župan Ettore Romoli. V imenu občinskega sveta je prebral resolucijo, s katero je deželo pozval k spremembi reforme in k preložitvi zaprtja porodnišnice. Pred ukinitvijo tega oddelka, je povedal župan, bi morala zaživeti tudi t.i. »hiša porodov«, v deželni zdravstveni načrt pa bi bi- GORIŠKA - Njegova vloga se je izpela Vinski konzorcij preneha delovati, znamka DOC Friuli Isonzo ostaja Vinski konzorcij DOC Friuli Isonzo bo v prihodnjih dneh prenehal delovati. Tako je odločil njegov upravni svet, ki ga vodi predsednik Giorgio Badin. Potem ko so sprejeli ukrepe, na podlagi katerih se bo plačilna bilanca izravnala, bodo na ponedeljkovi izredni skupščini odločali o likvidaciji konzorcija. Razloge za takšno odločitev našteva predsednik Badin. »Konzorcij je premajhen, kar onemogoča njegovo gospodarno vodenje, hkrati ni več deležen javne podpore. Deželna organiziranost na konzorcije ima vrsto pomanjkljivosti, hkrati le nekateri člani ekonomsko podpirajo ustanovo, kar povzroča cel kup težav,« pravi Badin in pojasnjuje, da bi si morali na deželi prizadevati za novo organiziranost konzorcijev, ki bi bila za člane brezplačna in ki hkrati ne bi postavljala pod vprašaj posameznih blagovnih znamk. Po njegovih besedah goriška vinarska podjetja veliko vlagajo v promocijo samih sebe in svojih proizvodov, pri čemer zanemarjajo promocijo teritorija kot ta- kega. »Vinarji imajo svoje izvedence in prodajalce; k odličnim rezultatom pa je poleg vinarjev samih nedvomno prispeval tudi konzorcij, ki se je v zadnjih časih izpel, saj so ga ustanovili, da bi podpiral blagovno znamko, ki je bila nekoč nepoznana in nepriznana. V okviru blagovne znamke DOC Friuli Ison- zo pa imamo danes vinarska podjetja, katerih vina točijo v največjih restavracijah po Italiji in po svetu. Vinarji bi vsekakor storili veliko napako, če bi se odpovedali promociji teritorija in povezovanju med posameznimi podjetji. Če konzorcij zapira, ker je pač opravil svoje, mora blagovna znamka DOC Friuli Isonzo še naprej obstajati. Zato bom na ponedeljkovi skupščini predlagal ustanovitev odbora, v katerem bodo vinarska podjetja lahko brezplačno sodelovala in ki se bo lahko soočal z javnimi upravami,« poudarja Badin. Konzorcij DOC Friuli Isonzo ima svoj sedež v Krminu in je med najstarejšimi v Italiji. Ustanovili so ga leta 1966, danes je vanj vključenih okrog šestdesetih vinarskih podjetij z območja, ki gre od krminske in goriške občine preko Fare in Gradišča do Romansa in Ronk. V zadnjih letih je konzorcij sodeloval pri raznih odmevnih pobudah, kot so Friu-lano&Friends, Friulano on Tour in Vi-nitaly. Predstavil se je tudi v tujini - od Honk Konga do Japonske in Brazilije. RONKE - Tatovi Pol ure jim je bilo dovolj Ukradli 10.000 evrov zlatnine V Ronkah se spet soočajo s tatvinami po stanovanjih. Neznani tatovi so tokrat obiskali hišo v Ulici San Vito, v katero so vlomili med polurno odsotnostjo stanovalcev. Očitno so točno vedeli, da so sredi jutra stanovalci odšli z doma, najverjetneje so jih opazovali in v stanovanje vlomili, takoj za njihovim odhodom s hiše. Po vlomu v stanovanje so se takoj lotili iskanja svojega plena; odprli so vse omare, prebrskali vse predale in na koncu pobrali zlatnino in dragulje, katerih vrednost presega 10.000 evrov. Do kraje je prišlo med 9. uro in 9.30, očitno so bili na delu profesionalci, ki so bili tako spretni, da jih ni nihče opazil. Pred meseci so v Ronkah našteli cel kup tatvin; tatovi so večinoma opravljali svoje pohode v večernih urah, vsakič so bili izredno hitri, saj so svoje delo opravili v nekaj minutah. lo potrebno vključiti vrsto projektov vzajemnega čezmejnega sodelovanja z Novo Gorico in Šempetrom, pri katerih bi lahko pomagalo tudi Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje. Kot omenjeno je bila seja dokaj napeta, zato je predsednica ob koncu zapustila dvorano v spremstvu policistov. K dvigu temperature je pripomogla tudi sama Serracchianijeva, ki je dejala, da Goriška ni še našla »svojega poslanstva«. »To je pravi izziv, saj porodnišnica ne bo rešila težav goriškega območja,« je povedala predsednica, po kateri bi morali tudi goriški občinski svetniki dati svoj doprinos: »Do danes mi ni nihče jasno povedal, kaj želi Gorica biti v prihodnosti.« (Ale) TRŽIČ - Danes V pričakovanju na Eliso koncert v središču mesta V pričakovanju na Elisin koncert, ki bo v Marini Julii 26. julija, bodo danes z glasbo poživili Ulico Roma v središču Tržiča. Današnji večer v organizaciji festivala Onde mediterranee se bo začel ob 18. uri z nastopom pouličnih animatorjev, ki bodo delili balončke, ob 20.40 bo za glasbo poskrbel DJ Max Bonano. Zatem bosta nastopili skupini 4B Acoustic Rock Trio in Cindy e the Rock History. Delovali bodo kioski s hrano in pijačo, prodajali bodo tudi vstopnice za koncert mednarodno uveljavljene pevke Elise, sicer domačinke iz Tržiča, v Marini Julii. Ulico Roma so izbrali za prizorišče današnjega dogodka, da bi poživili eno izmed zgodovinskih tržiških ulic, ki trenutno ne doživlja najboljših časov, saj je v zadnjih letih zaprlo kar petnajst njenih trgovin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 10. julija 2014 13 5 TRŽIČ - Uglajen moški je 70-letno voznico prepričal, da mu je razbila vzvratno ogledalo Goljufi prežijo na starejše voznike Tržiški vozniki naj bodo pozorni na vzvratna ogledalca, a tudi na goljufe. K previdnosti vabijo sile javnega reda, ki so ta teden v Laškem ponovno obravnavale primer goljufije, pri kateri je malopridnež uporabil stari trik vzvratnega ogledalca. Njegova žrtev je bila starejša tržiška voznica, ki jo je neznanec opeharil za okrog 80 evrov. 70-letna Tržičanka se je v prejšnjih dneh s svojim avtomobilom peljala po Ulici Pola v Pancanu. Po rahlem ovinku je nenadoma zaslišala trk, - zazdelo se ji je, da je kakšen predmet udaril ob njen avtomobil -, a se zanj ni zmenila in je nadaljevala svojo pot. Kmalu zatem pa je opazila, da je za njo vozil večji avtomobil temne barve (morda je šlo za vozilo znamke BMW), v katerem je sedel mlajši moški. Le-ta ji je začel mahati, naj ustavi, kar je ženska tudi storila. Voznik temnega avtomobila se ji je približal: šlo je za mlajšega in lepo oblečenega moškega. »Gospa, prej ste peljali mimo mojega avta in mi razbili vzvratno ogledalce,« jo je mladenič prijazno nagovoril in ji pokazal škodo na avtomobilu. Gospa je bila malce začudena, naposled pa se je pustila prepričati, da je med vožnjo res trčila v njegov avtomobil. Mladeniča je vprašala, kaj lahko stori, on pa je dejal: »Glejte, ravno v minulih dneh sem moral zamenjati drugo vzvratno ogle-dalce. Plačal sem osemdeset evrov. Lahko se dogovoriva, da mi izročite to vsoto, tako da nama ne bo treba vpletati zavarovalnic,« je rekel neznanec, gospa pa predlagane vsote ni imela v denarnici. Zato je moškega povabila, naj ji sledi do doma, kjer mu je izročila osemdeset evrov. Goljuf se ji je zahvalil, pozdravil in ponovno sedel v svoj avtomobil, v katerem sta bili tudi ženska in otrok. 70-letna Tržičanka je bila sprva zadovoljna, da je stvar rešila v tako kratkem času, kasneje pa so se ji začeli porajati dvomi. Kako je bilo mogoče, da je moškemu razbila vzvratno ogle-dalce, ko ni bilo na njenem avtomobilu niti praske? Tedaj pa je bilo prepozno, saj je moški že izginil, gospe pa ni preostalo drugega, kot da je prijavila goljufijo silam javnega reda. »Žal sem šele kasneje pogruntala, kaj se je zgodilo,« je dejala ženska. Podoben dogodek se je v prejšnjih dneh pripetil v Trstu, žrtev pa je bil 83-letni voznik. Da ji je povzročil škodo na avtomobilu, ga je prepričala mlajša ženska z neapeljskim naglasom. Upokojenec se je sprva upiral, nato pa se je vdal in ji izročil petdeset evrov. Goljufi iščejo svoje žrtve predvsem med starejšimi občani GORICA - Obnova Giustinianijeve ulice bo trajala več tednov GORICA - Dela v Ulici Morelli Uvedli enosmerni promet Grad*>eni itrojU„ r zasedli celo cestišče Luknjasto ulico morajo temeljito sanirati - Delna zapora velja tudi v Ulicah Rafut in Corsica V Giustinianijevi ulici so včeraj uvedli enosmerni promet. Spremenjena prometna ureditev bo v veljavi približno dva tedna, v katerih bo gradbeno podjetje Girardello, ki ga je imenovala goriška občina, obnovilo odsek Giustinianijeve ulice med Kugyjevo ulico in Ulico Rafut. Leta bo predmet druge faze del, ki bo potekala na odseku med ulicama Tonzig in Fa-vetti, sledila pa bo obnova Ulice Formica in Kugyjeve ulice. »Prva faza, ki je najbolj zahtevna, se bo zaključila v par tednih, za dokončanje vseh del pa ima podjetje na voljo skupno osem tednov. Mi si vsekakor prizadevamo, da bi bila dela nared že pred velikim šmarnom,« je povedal geometer goriške občine Salvatore Gambitta, po katerem so obnovitvena dela morali nujno izpeljati v poletnem času, saj bi začasna zapora ceste med šolskim letom povzročila veliko večje prometne težave. Vožnja po Giustinianijevi ulici je od včeraj dovoljena samo z juga proti severu, torej iz Ku-gyjeve proti Škabrijelovi ulici. Ulica Corsica je za voznike, ki so namenjeni proti jugu oz. proti Rdeči hiši, zaprta že od križišča s Škabrijelovo ulico, kar povzroča nekaj prometnih težav, saj marsikateri avto-mobilist z zaporo še ni seznanjen. »Drugih možnosti ni bilo. Ko smo obnavljali Ulico Udine v Ločniku, nam je uspelo promet speljati po obvoznici, v primeru Giu-stinianijeve ulice pa to ni bilo mogoče, saj je na eni strani Slovenija, na drugi strani pa grajski grič,« je pojasnil Gambitta, po katerem morajo Giustinianijevo ulico korenito sanirati, saj je ob asfaltni prevleki treba obnoviti in utrditi tudi spodnjo plast. Podjetje Girardello bo letos obnovilo še nekatere druge ulice, med katerimi so ulice San Michele, Brigata Cuneo, Francesco di Manzano, Ariosto, Mattioli, XXIV mag-gio ter križišče med ulicama Duca DAo-sta in Puccini. Enosmerni promet v Giustianijevi ulici (zgoraj); zapora na križišču s Škabrijelovo ulico, kjer prihaja do zastojev, saj večina avtomobilistov ni seznanjena z uvedbo enosmernega prometa (desno) bumbaca GORICA - Nova sezona gledališča Verdi Med zvenečimi imeni Orlando in Belvederejeva Februarja bo nastopila priznana violončelistka Natalia Gutman Prihodnja sezona goriškega občinskega gledališča Giuseppe Verdi se bo pričela 23. oktobra, uradno pa jo bodo predstavili v petek, 18. julija, na goriškem županstvu. Posebno pričakovanje vlada za nastop neapeljskega igralca Silvia Orlanda, ki bo nastopil v vlogi Shylocka v Beneškem trgovcu Williama Shakespeara. V Verdiju bo 28. novembra državna premiera predstave »Tutti insieme appas- Vittoria Belvedere Natalia Gutman sionatamente«, ki jo bodo uprizorili člani dramske skupine rimskega gledališča Sisti-na. Med nastopajočimi bosta Luca Ward in Vittoria Belvedere. Februarja bo v Gorici nastopila priznana violončelistka Natalia Gutman, ki jo bo spremljala glasbena akademija Arrigoni iz kraja San Vito al Tagliamento. Abonmajska kampanja se bo pričela 1. septembra. Skupno bo dvajset predstav. V Ulici Morelli obnavljajo plinsko omrežje foto av. Goriška Ulica Morelli je na odseku, ki gre od vhoda z Ulice Oberdan do križišča z Ulico Crispi, v celoti neprevozna. Do prejšnjega tedna je bil dostop do polovice ulice mogoč z Ulice Crispi, zaradi novih del za obnovo plinskega omrežja pa se zdaj po njej ni več mogoče peljati z avtomobilom. Onemogočen je tudi dostop do garaž tamkajšnjih hiš, kar spravlja v nejevoljo stanovalce. Med gradbenimi deli so odkrili srednjeveški jarek, ki naj bi služil za odvajanje vode z grajskega griča. V ulico se ni mogoče pripeljati niti iz Ulice Oberdan, saj tamkajšnja trinadstropna hiša na vogalu med ulicama propada, tako da so jo morali delavci pred enim mesecem ograditi. Stavba že več let razpada, na mestu je vprašanje, kako bodo kraj zavarovali, ko bodo ulico spet odprli prometu. (av) GORICA - V centru Lojze Bratuž Srednjeevropska glasbena srečanja V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici se bodo od danes do 15. julija zvrstila srednjeevropska glasbena srečanja, ki jih prireja društvo ICM - Incontri Culturali Mitteleuropei. Danes ob 20. uri bo na sporedu koncerta pianista Pera Rundberga iz Salzburga; na sporedu bodo Mozart, Ager, Karastoya-nova-Hermentin, Heber, Schubert, Ma-gnoni, Lehnhoff, Schubert/Lizst in Schu-mann/Lizst. Jutri ob 15.30 bo mednarodni posvet o posledicah prve svetovne vojne v srednjeevropskem glasbenem svetu. Spregovorili bodo Ivan Florjanc, Wilhelm Pfestlinger, Quirino Principe, Fulvio Sa-limbeni in Barbara Magnoni; ob 20. uri bo koncert, na katerem bosta nastopili pianistka Sara Francesca Patrian in violinistka Elena Nicoletti iz konservatorija iz Adrie. Na sporedu bodo Mozart, Gotti-pavero, Ballico, Bedetti in Beethoven. V ponedeljek, 14. julija, ob 20. uri bo koncert dua, ki ga sestavljata Vladimir Mlinaric (klavir) in Tanja Rupnik (sopran) iz ljubljanske Glasbene akademije. Na sporedu bodo Misson, Mozart, Haydn, Schumann, Fanny Mendelssohn in Alma Mahler. V torek, 15. julija, ob 20.uri bo koncert pianista Vladimirja Babina iz zagrebške glasbene akademije. Na sporedu bodo Mozart, Beethoven, Schumann, So-kochevich, Parach, Papandopulo in Babin. 14 Sobota, 12. julija 2014 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Komunalini čezmejni načrti o ravnanju z odpadki Nadaljujejo pogovore s pokrajino in kompostarno Komunalin tovornjak Pogovori o možnostih skupnega ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki na območju občin goriške pokrajine in goriške statistične regije na slovenski strani se nadaljujejo. V četrtek sta se na to temo sestala direktor novogoriške Komunale Andrej Miška in podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic. Preden se bosta obe strani pogovarjali o konkretnih številkah in ekonomskih izračunih, bo treba preveriti, kaj na eni in drugi strani o tem pravi zakonodaja. Novogoriška Komunala pa se o odlaganju zelenega odreza, biorazgradljivih kuhinjskih odpadkov in o sortiranju ločeno zbranih frakcij dogovarja še s kompostarno v 15 kilometrov oddaljenem Moraru. Goriška pokrajina je že sredi junija sprejela sklep, v katerem se zavezuje, da bo preverila možnosti za skupno ravnanje z gospodinjskimi odpadki na območju omenjenih občin na italijanski in slovenski strani meje. Prvi korak, ki ga morata narediti obe strani, je ovrednotenje količin odpadkov na eni in drugi strani, nato bodo šli v preverbo zakonodaje s tega področja, šele nato se bosta obe strani lotili t.i. ekonomskega pristopa k projektu. Kako bi torej lahko obe strani pristopili k skupnemu ravnanju z mešanimi komunalnimi odpadki? »Poenotili bi sistem zbiranja, o tem smo enkrat že razmišljali, za ostanke bi iska- fotok.m. li skupne rešitve, kakšne, še ne vemo. projekt je še v idejni fazi, gre za dolgotrajnejši proces,« odgovarja direktor novogoriške Komunale in na nadaljnje vprašanje, ali skupne rešitve predvi- devajo tudi odlaganje na eni ali drugi strani meje, dodaja pojasnilo: »Odlaganje je ena od možnosti, ki pa tudi pri nas ne pride več v poštev brez obdelave. Goriška pokrajina je striktno proti odlagališču in sežigalnici. Vse stavijo na to, da bodo naredili drugačno predelavo odpadkov, pospešili oziroma izboljšali ločeno zbiranje odpadkov, da bo ostanka čim manj. V glavnem: volja je, da se skušajo najti skupne rešitve.« Če bi obe strani poenotili sistem ravnanja z odpadki, bi se zmanjšali stroški tudi za občane, obenem bi zadeva prinesla tudi ekološke koristi za okolje, so prepričani v Komunali in na goriški pokrajini. Poleg iskanja rešitev z goriško pokrajino glede mešanih komunalnih odpadkov, se novogoriška Komunala v Italiji dogovarja tudi glede prevzema druge skupine odpadkov: gre za zeleni odrez, biorazgradljive kuhinjske odpadke in sortiranje ločeno zbranih frakcij. Vodstvo Komunale se je v začetku tega tedna o tem že pogovarja- lo z vodstvom kompostarne in sortir-nice ločeno zbranih frakcij v bližnjem Moraru. »Domenili smo se, da nam pripravijo ponudbo na osnovi naših količin za prevzem naših odpadkov,« pojasnjuje Miška. V Moraru sicer še nimajo oblikovane cene za sprejem zunanjih odpadkov, saj se s tovrstnimi podjetniškimi storitvami še niso ukvarjali, imajo pa proste kapacitete. Novo-goriška Komunala zeleni odrez sedaj vozi na Vrhniko, ki je od Nove Gorice oddaljena skoraj 90 kilometrov, bio-razgradljive kuhinjske odpadke na več kot 100-kilometrsko pot v Ljubljano. »Ločene frakcije pa oddajamo brezplačno določenim družbam. Če bi to sortirali, bi nam te družbe za to nekaj plačale. Če bi uspeli dobiti neko pozitivno razliko med tem, kar bi plačali v Moraru in kar bi nam plačale družbe, bi se nam splačalo to narediti,« razmišlja direktor Komunale, ki meni, da bo že v kratkem znano, ali bi bil dogovor s kompostarno v Moraru možen oziroma zanje tudi ugoden. (km) Kradli na pokopališču Novogoriški policisti so včeraj obravnavali tatvino na pokopališču v Stari Gori. Neznanci so v noči iz četrtka na petek s treh vrat mrliške vežice na omenjenem pokopališču odtrgali šest kvadratnih metrov bakrene pločevine in jo odpeljali neznano kam. (km) Moška copata v Šempetru Drevo ob 21. uri bo pred Coroninijevim dvorcem v Šempetru pri Gorici na ogled monokomedija Moška copata v izvedbi AS Teatra. Igrajo Ranko Babic, Tina Gorenjak in Ana Marija Mitič. Vstopnine ni, v primeru slabega vremena bo dogodek potekal v šem-petrski kinodvorani. (km) Novogoriška Poletna scena Današnja Poletna scena med novogoriško knjižnico in občinsko stavbo prinaša koncert glasbene skupine Prizma ob 21.30. Jutri bo ob 17. uri najprej turnir v namiznem nogometu, ob 22. uri pa bodo predvajali finale svetovnega prvenstva v nogometu. (km) Nov lokal v Eda centru V Eda centru je včeraj vrata odprl nov lokal - gre za trgovino z ekološko hrano in pripomočke za pripravo jedi, kot so žitni mlini in kosmičniki. Trgovina bo tudi prevzemno mesto za zelenjavni zabojček Brev-kine svežine z dveh vipavskih ekoloških kmetij. Svojo ponudbo bodo podprli s svetovanjem in z organizacijo različnih dogodkov v avli centra Eda, ki bodo prispevali k spoznavanju, pripravi in uživanju dobre hrane. (km) GORICA - V goriški pokrajini jih bodo razdelili 52.000 Dva imenika v enem Telefonske številke je mogoče iskati tako na belih kot na rumenih straneh - Pozabljene strešice Dva imenika v enem foto a.v. Na goriškem županstvu so včeraj predstavili nov telefonski imenik za leto 2014/2015 za goriško pokrajino. Glavna novost letošnje izdaje je združitev v enega imenikov Pagine Bianche in Pagine Gialle. »Letos je goriška občinska uprava tesno sodelovala z družbama Pagine Bianche in Seat Pagine Gialle, saj gre za odlično promocijo našega teritorija. Zaradi tega smo v imenik vključili tudi naš projekt "Let'sGO! Gorizia",« je povedala občinska odbornica Arianna Bellan in opozorila, da se lahko v imenik zdaj vpišejo tudi telefonske številke mobitelov in naslovi elektronske pošte. Številne novosti novega imenika je predstavil vodja prodaje družbe Pagine Gialle za FJK in Ve- GORICA - Mirko Brulc na SKGZ Snidenje ob zaključku mandata in politične poti Goriška SKGZ je v prejšnjih dneh priredila srečanje z dosedanjim poslancem in bivšim novogoriškim županom Mirkom Brulcem ob zaključku njegove uspešne politične poti, potem ko se je odločil, da se umakne z aktivnega političnega prizorišča. Deželni predsednik Rudi Pavšič, pokrajinski predsednik Livio Semolič in ostali člani vodstva so se Brulcu zahvalili za stalno in prepričano naprezanje v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji. Spomnili so se predvsem na odločilne poteze, ki jih je opravil na poti sodelovanja med dvema Goricama v sozvočju s takratnim županom Vittoriom Branca-tijem. To so bila prelomna leta ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo in dokončnem podiranju meja, ko sta dva župana z dolgoročno vizijo in primerno občutljivostjo premostila mar- sikatero oviro. »Ob vsakem koraku se je župan Brulc posvetoval s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in stalno stal ob strani našim organizacijam. Ne smemo niti pozabiti, da je bil prav on med glavnimi pobudniki Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje in predloga, da bi se njegov sedež nahajal ravno v prostorih Trgovskega doma,« poudarjajo člani vodstva SKGZ. Brulc, ki sta ga spremljala bivši novogoriški podžupan Andrej Miška in bivša sodelavka Elvira Šušmelj, se je zahvalil SKGZ in slovenski narodni skupnosti v Italiji nasploh za dolgoletno sodelovanje na vseh področjih in izpostavil, da so bila ravno leta njegovega županovanja izredno lepa izkušnja, ki se žal ni ponovila v obdobju parlamentarnega dela. Prav v vlogi poslanca je večkrat čutil dolo- Brulc s predstavniki SKGZ čeno nelagodje, saj mu ni uspelo narediti vsega, kar bi si želel, predvesem v vlogi člana komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prav nedelavnost omenjene komisije je Brulca posebno razočarala, saj se je le-ta premalo sestajala in ni producirala skoraj nič. Županska izkušnja pa je bila čisto nasprotna. Ta je bila navdušujoča tako z upravnega kot tudi človeškega vidika, saj se še danes redno bumbaca druži z bivšim kolegom Brancatijem in skupaj razmišljata o opravljenem delu in o vsem tem, kar bi se še dalo narediti na relaciji dveh Goric. Ob zaključku prijetnega snidenja so vsi prisotni izrazili željo, da bi Mirko Brulc še sodeloval - čeprav v drugi vlogi - s slovensko narodno skupnostjo v Italiji, saj so njegove izkušnje, znanje in posebna občutljivost še kako dragoceni. neto Marco Semeraro. Po njegovih besedah je novi imenik lažje berljiv, saj so povečali velikost črk, strani pa so razdeljene na tri kolone in ne več na štiri, tako da so preglednejše. Na straneh v rumeni barvi je mogoče telefonske številke iskati po kategorijah, medtem ko so telefonske številke na straneh v beli barvi razporejene po običajnem abecednem redu. V goriški pokrajini letno razdelijo približno 52.000 izvodov imenika. »Predvsem iskanje po kategorijah spominja na iskanje po spletu. V Italiji poteka približno polovica iskanja elektronsko, ostala polovica pa še vedno po imenikih, tako da je naš izdelek še vedno potreben, čeprav ga izdajamo že devetdeset let,« je povedal Seme-raro in pojasnil, da so za iskanje telefonskih številk razvili tudi nekaj brezplačnih spletnih aplikacij. Izpostavil je predvsem aplikaciji Pagine Bianche in Tutto Citta NAV, ki brezplačno nudi uporabnikom celoten zemljevid Italije na pametnem telefonu, ne da bi se ta povezal na spletno omrežje. Aplikaciji je nagradila tudi spletna trgovina AppleStore, saj sta zbrali preko sedem milijonov »downloadov«. V novem imeniku je tudi nekaj koristnih informacij za nekatere osnovne storitve, kot je na primer obnova osebne izkaznice ali vozniškega dovoljenja; zbrane pa so tudi številke vseh šol na Goriškem. V novem imeniku se tako marsikaj najde, škoda pa, da so v njem pozabili na strešice. V doberdobski občini imajo tako na primer ulice Bratuz, Srebrnic, Zupancic in Gre-gorcic, na Peči Ulico Dorce Sardoc in v Sovodnjah Ulico Butkovic, medtem ko so vrhovski zaselek preimenovali v Brezici. Ob tem šumniki v priimkih niso napisani v tiskanih, temveč v malih črkah. Ne nazadnje naši otroci in mladi obiskujejo vrtca Pika Nogavicka in Soncek, osnovno šolo Zupancic in licej Gregorcic - Trubar. (av) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 13. julija 2014 15 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Ul. Oberdan 3, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.00 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.45 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Mai cosí vicini«. Dvorana 2: 17.45 »Mr. Peabody & Sherman«; 20.10 - 22.10 »Le origini del male«. Dvorana 3: 17.50 - 20.30 - 22.15 »Baby sitting«. Dvorana 4: 17.30 »Maleficent«; 19.45 - 21.50 »In ordine di sparizione«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 - 22.00 »The German Doctor - Wakolda«. iS Razstave V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CORO-NINI na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Uno Stato in uniforme« v organizaciji Fundacije Palače Coronini Cron-berg in zgodovinsko raziskovalne skupine Isonzo; do 26. oktobra od srede do nedelje 10.00-13.00, 15.00-18.00. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v Ul. Mameli v Gorici bo do 12. julija v galeriji Mario Di Iorio na ogled skupinska razstava v organizaciji kulturnega krožka G. Mazzini ENDAS iz Tržiča na temo 100-letnice izbruha prve svetovne vojne. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v grajskem naselju 13 v Gorici sta na ogled dve razstavi: o pisanih uniformah evropskih vojsk z naslovom »Belle époque in divisa« in »Sarajevo 1914 - Nepoznani dokumenti grofa Maria At-temsa Svetokriškega«; do 25. januarja 2015 od torka do nedelje 9.00-19.00. là Koncerti NA DVORCU CORONINI V ŠEMPETRU je na ogled stalna razstava o šem-petrski rodbini Coronini von Cron-berg; vsak delavnik 8.00-16.00 oz. po dogovoru (tel. 003865-3351000). V VILI DE FINETTI v Coroni je na ogled razstava Renza Pagotta z naslovom »Per segno e per colore«; do 20. julija. V MUZEJU SV. KLARE na Korzu Verdi 18 v Gorici bo ob razstavi »1914: LEu-ropa alla guerra - Dal colore delle uniformi al fango delle trincee« (1914: Evropa v vojno - Od pisanih uniform do blatnih jarkov) v sredo, 16. julija, ob 18. uri Emanuela Uccello predstavila sodobno umetnino Stefana Ornelle; sledilo bo predavanje admirala Ferdinanda Sanfeliceja di Monteforte z naslovom »La situazione politico-militare in Europa e la neutralita dell'Italia nel 1914« v organizaciji združenja Isonzo. Razstava je odprta od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.30. GORIŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI, KC LOJZE BRATUŽ IN GORIŠKA POKRAJINA vabijo na ogled razstave z naslovom »Vidiki vernosti in spomina v prvi svetovni vojni 19141918« v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici; do 20. julija med prireditvami ali po domeni (tel. 0481531445). V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »cinquantapercinquanta«. Razstavljajo Guglielmo Costanzo, Renato De Santi in Roberto Sgarbossa, ki sestavljajo skupino GENERaZIONI; do 25. julija od torka do sobote 10.3012.00, 16.30-19.00. V KAVARNI CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Diega Valentinuzzija »Valenti-nuzzi 80«; do 4. septembra 7.00-21.00, zaprto ob ponedeljkih. V LOKALU HIC CAFFE' v Ul. don Bosco 165 v Gorici je na ogled razstava v organizaciji združenja Amici dell'Ar-te Felice z naslovom »1914/18: la guerra e gli animali. Truppe silenzio-se al servizio degli eserciti«; do 30. septembra od ponedeljka do sobote 7.30-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. »SAKSIDA. SLIKAR PRAVLJIČAR« je naslov razstave, ki je na ogled v palači Attems Petzenstein v Gorici v organizaciji Pokrajinskih muzejev; do 12. oktobra od torka do nedelje 10.00-17.00. »NOTE IN CITTA'« (NOTE V MESTU) v organizaciji kulturnega združenja Mauro Giuliani in s podporo Fundacije Goriške hranilnice na dvorišču palače De Grazia v Gorici: danes, 12. julija, ob 20.30 koncert sarajevskega kitarista Murisa Varajica, sledila bo degustacija vrhunskih briških vin. 14. julija ob 21. uri harmonikar Ghenadie Rotari. 20. julija ob 21. uri ansambel trobent, pianistka Nastassjia Masseria in 7-letni dobitnik nagrade Palmanova 2014, violinist Leonardo Macchitella. 25. julija ob 21. uri Go-rizia Guitar Orchestra in sopranistka Siriana Zanolla. Ob slabem vremenu bodo koncerti v dvorani palače De Grazia, Ul. Oberdan 15 v Gorici. »SREDNJEVROPSKA GLASBENA SREČANJA« v organizaciji društva ICM in združenja Seghizzi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 12. julija, ob 20. uri koncert pianista Pera Rundberga; v nedeljo, 13. julija, ob 15.30 mednarodni posvet »Posledice prve svetovne vojne v srednjevrop-skem glasbenem svetu«, predavali bodo Barbara Magnoni, Quirino Principe, Ivan Florjanc, Wilhelm Pfeistlinger in Fulvio Salimbeni in ob 20. uri koncert pianistke Sare Francesce Patrian in violinistke Elene Nicoletti; v ponedeljek, 14. julija, ob 20. uri koncert pianista Vladimirja Mlinariča in sopra-nistke Tanje Rupnik; v torek, 15. julija, ob 20. uri koncert pianista Vladi-mirja Babina. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja 18. Zamejski festival Diaton 2014 v nedeljo, 13. julija. Na programu med 14. in 15.30 vpisovanje godcev, ob 16. uri nastop harmonikarjev, sledila bo podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala. Ob zvokih skupine Furmani iz Postojne bo deloval dobro založen bife z jedmi na žaru in domačo kapljico. FESTIVAL DVORNE GLASBE »MUSI-CA CORTESE« v organizaciji združenja Dramsam iz Gorice: 17. julija ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »I due corvi«, duo De Mircovich; 5. avgusta ob 21. uri v palači Torriani v Gradišču »Musica regale« ensemble Musica Rediviva; 12. avgusta ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemije v Gradežu »Alma, svegliate ormai«, ensemble Anonima Frottolisti; 11. septembra ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Concerto botanico«, ensemble Pro-tempore; 21. septembra, ob 21. uri v dvorani goriškega gradu »Time stand stille«, duo J. Coleau - B. Zulian in La Compagnia del Bontempo ter ensemble Dramsam; vstop prost. »LIVE / GLASBA PREKO MEJE«: 22. in 23. julija »Afrobrasil festival« v knjižnici v Foljanu (Ul. Madonnina 4) od 17.30 do 19.30 brezplačne delavnice igranja afriških in brazilskih tolkal, od 19. do 20.30 brezplačne plesne delavnice in od 21. do 23. ure nastopi; vstop prost. »ECHOS - ČEZMEJNI ODMEVI«: 19. avgusta ob 21. uri v Rubijskem gradu na Vrhu duo Alja Mandič (violončelo, Slovenija) in Carmen Anastacio (klavir, Italija); 21. avgusta ob 21. uri v Coroninijevem dvorcu v Šempetru pri Novi Gorici duo Leonard Franz (klarinet, Italija) in Gregor Dešman (klavir, Slovenija); 23. avgusta ob 21. uri v viteški dvorani gradu Dobrovo trio Martina Morello (klarinet, Italija), Kristina Seražin (saksofon, Slovenija), Carolina Perez Tedesco (klavir, Italija); 26. avgusta ob 21. uri v goriškem gradu Kontra-Kvartet iz Slovenije (klezmer); 28. avgusta ob 21. uri preddverje gradu Kromberk La Rossignol iz Italije (dvorna glasba in plesi). Vstop prost. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508). AŠZ DOM v sodelovanju z Dijaškim domom Simon Gregorčič in ZSŠDI-jem prireja košarkarski kamp v Dijaškem domu v Gorici od 14. do 18. julija. Na programu motorika in športna šola minibasketa za fantke in deklice od 6. do 9. leta; košarkarska šola za fante in dekleta od 9. do 13 leta. Ob vadbi še bazen, izleti v naravo, tečaj šaha, ex-tem-pore. Kamp vodi prof. Andrej Vremec (profesor telesne vzgoje, državni vaditelj minibasketa, državni trener košarke) z izkušenimi vzgojitelji in trenerji. Prijave po tel. 329-2718115 (AŠZ Dom) ali domgorica@gmail.com; informacije prof. Andrej Vremec (tel. 338-5889958, marinandrej@alice.it). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, info@zskd.eu. M Izleti KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave v Gorici, Korzo Verdi 51/int., tel. 0481530927 (ob torkih od 9. do 12. ure) ali na sedežu Krut-a, v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 (od pon. do pet. 9.00-13.00) ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo tradicionalni piknik, povezan z izletom, v soboto, 2. avgusta. Udeleženci se bodo najprej peljali v Kobarid na ogled muzeja o prvi svetovni vojni. Nato jih bo pot vodila v Beneško Slovenijo, kjer bodo obiskali v Špetru ob Nadiži zanimiv muzej SMO. V Podbonescu bo kosilu sledilo družabno srečanje. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481884156 (Andrej F.), 0481-78138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. □ Obvestila KRUT obvešča, da bo goriška pisarna zaprta v torek, 22. julija. SŠKD TIMAVA Medjavas Štivan in JUS Medjavas vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov, na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki bo potekal v Medjevasi od petka, 3., do nedelje, 5. oktobra; informacije po tel. 338-7738027 (Igor) in 3389050189 (Simon) ali pišite na tima-va@alice.it, igortom71@hotmail.it TABORNIKI RMV obveščajo, da bo letošnje dvotedensko taborjenje potekalo v Cerknici od 14. do 28. julija. Zbirališče za odhod z avtobusom je predviden v ponedeljek, 14. julija, ob 7.30 na avtobusni postaji v Rožni dolini. Dan obiskov staršev bo v nedeljo, 20. julija, od 10. do 17. ure. Na taborjenje gredo lahko le otroci, ki imajo poravnano tudi članarino za letošnje leto, ki jo v primeru, če to še niste storili, lahko plačajo na iste načine kot tabornino. Ura povratka bo sporočena naknadno na straneh Primorskega Dnevnika. Dodatne informacije pri vodnikih posameznih družin. TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v sobotah, 19. julija, 2. avgusta, 6. septembra, 4. oktobra in 8. novembra med 8. in 13. uro; informacije po tel. 333-4318338. AŠD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor v ponedeljek, 14. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica 120/a. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. 0 Prireditve ZSKD prireja »Kapljice kulture - Goc-ce di cultura - Gotis di culture - Kulturtropfen« od 28. julija do 1. avgusta od 21. do 22. ure v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici. Pobuda je prejšnja leta vsak večer privabila lepo število radovednežev in darovalcev kulturnih »kapljic«, ki so se vsak v svojem jeziku (italijanščini, slovenščini, furlanščini in nemščini) predstavili s plesom, petjem, poezijo in glasbo; prijave po tel. 0481-531495 ali na metka@zskd.eu. »POLETJE NA PLACU 2014« V ŠEMPETRU do 23. avgusta pred Coroni-nijevim dvorcem (ob slabem vremenu v kulturni dvorani Šempeter): danes, 12. julija, ob 21. uri komedija »Moška copata« v izvedbi As Teater; 16. julija ob 20. uri otroška gledališka predstava »Čebelica debelica« v izvedbi Gledališča KU-KUC; 17. julija ob 21. uri večer komorne glasbe z Or-kesterkampom Bovec; 18. julija ob 20. uri na Trgu Ivana Roba zabava ob občinskem prazniku; vstop prost, več na www.kstm-sempeter-vrtojba.si. »POLETJE V TRŽIČU«: danes, 12. julija »Bela noč« v Ulicah Roma in Duca dAo-sta s koncerti glasbenih skupin; 14. julija med 17.30 in 19. uro »Nati per Leggere« v Ul. SantAmbrogio; 15. julija ob 21.30 na Trgu Falcone e Borsellino film »La mafia uccide solo d'estate«; 15. in 16. julija v občinski knjižnici glasbeni laboratorij z Enricom De Collejem ob 9.30 za otroke med 6. in 12. letom in ob 16. uri za mlade med 13. in 17. letom, ob 21. uri v parku Patuna »Suoni e sensazioni sotto le stelle« v organizaciji glasbenega inštituta Vivaldi in vedno ob 21. uri na Trgu Falcone e Borsellino v sklopu niza »Lettere Mediterranee« srečanje s filozofom in kulturnim antropologom Umbertom Galimbertijem. »STROFE DIPINTE DI JAZZ« glasbeni in umetniški dogodki v ribiškem središču Fipsas v Romansu: danes, 12. julija, ob 20. uri bo predstavitev knjige Patrizie Moretti in Francesce Avon »Una sola stella nel firmamento - Io e mio figlio Federico Aldrovandi«; ob 21. uri bo koncert kantavtorja Gian-carla Lombardija; ob 22. uri bo »Soul Making« Natalie Molebatsi; ob 23.30 bo nastop skupine Waterproof D2nB. Na ogled bodo inštalacije v organizaciji Assopuntoniente in razstave v organizaciji DayDreaming Project; več na www.liberatoriodarte.it. »VINILVEČERI 2014« NA GRADU KROMBERK: Goriški muzej v sodelovanju s Kud Morgan iz Nove Gorice prireja ciklus glasbenih predavanj z ljubitelji glasbe in lastniki vinilov: 15. julija ob 21. uri Drago Vovk »Od prve do najnovejše LP plošče«; 22. julija ob 21. uri Sergej Randelovic »Kje si Čar-li?« (večer o Karlu Novaku). V času predavanj bo potekal še sejem rabljenih in novih vinilov ter raritet. POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 12. julija, ob 21.30 koncert skupine Prizma; v nedeljo, 13. julija, ob 17. uri turnir v namiznem nogometu in ob 22. uri prenos finala svetovnega prvenstva v nogometu; v ponedeljek, 14. julija, ob 21. uri »Ponedeljkova popotovanja«; v torek, 15. julija, ob 17. uri otroško poletno popoldne in ob 22. uri blues koncert Ane Popovic; v sredo, 16. julija, ob 22. uri koncert Cene Resnik tria (Cene Res-nik, Zlatko Kaučič, Giovanni Maier); več na www.nova-gorica.si. »PERCORSI DI-VERSI« (srečanja ob branju poezij, glasbi in gledaliških delavnicah) v parku Basaglia v Ul. Vit-torio Veneto 174 v Gorici: 14. julija ob 18. uri David Bandelj, Luigi Fulignot in Marjeta Manfreda Vakar ob glasbeni spremljavi Sandra Bucciola; vstop prost. »POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI« v Ronkah potekajo do 18. julija na trgu pred knjižnico in v kinoparku Excelsior (ob slabem vremenu v občinskem avditoriju): 14. julija ob 18. uri Sabina Gerin in Sara Soletta za otroke »Yoga della risata...riso risotto risate« in ob 21.15 koncert Wind Rose; več na http://bibliogo.ccm.it/library/Ronchi-dei-Legionari/. V PARKU BASAGLIA v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici poteka »Dolce-MentEstate 2014« vsako sredo od 18. ure dalje do 27. avgusta (razen v tednu velikega šmarna): 16. julija ob 18. uri »Kaartik - Indie 5. I cinque ritmi in yoga e danza«; ob 19. uri tehnika Qi gong z bambusovimi palicami, vodi Annamaria Zin in srečanje z Nadio Miniussi z naslovom »Meditazione dei Cuori Gemelli«; ob 20. uri energetske izmenjave s tehniko Reiki, vodi Liliana Visintin, ter Jam session v parku z lastnimi inštrumenti; vstop prost, ob slabem vremenu bodo dejavnosti potekale v centru Mare Pensante v parku; informacije po tel. 3292164329, ahau.eventi@gmail.com. »LIBRI E AUTORI A GRADO« (Knjige in avtorji v Gradežu): 17. julija ob 18. uri v Pineti »Ballando con Cecilia«, Pino Roveredo in »Femmine di giorno«, Elena Commessatti; 18. julija ob 18. uri na glavni plaži »Stupdt, o l'arte di rialzarsi da terra«, Arrigo Cipriani; 28. julija ob 21. uri v baziliki Sv. Evfemi-je »La Storia di Aquileia e di Grado«, Paolo Scandaletti; 1. avgusta ob 18. uri na glavni plaži »Il romanzo dei Wind-sor«, Antonio Caprarica. Ob slabem vremenu v kinu Cristallo na Drev. Dante Alighieri 29. 0 Mali oglasi HIŠNO POMOČNICO z lastnim prevoznim sredstvom iščem v okolici Gorice; tel. 347-6858652. PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745. PRODAM pasja mladiča border-collie stara dva meseca; tel. 338-4199828. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 9.45, Giuseppe (Pepi) Peric (iz kapele goriškega glavnega pokopališča ob 9.30) v cerkvi in na goriškem glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Maria Velant vd. Saicovich na pokopališču. DANES V TURJAKU: 10.00, Maria Co-retti vd. Sangiglio (iz tržiške bolnišnice ob 9.45) v cerkvi, sledila bo upe-pelitev. SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU BfA*.! Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu Sobota, 12. julija 2014 PRED FINALOM - 93-odstotkov reprezentantov Nemčije in Argentine nastopa v Evropi »Evropski« finale Jutrišnji finale svetovnega prvenstva med Nemčijo in Argentino bo skorajda povsem »evropski«. Več kot 93 % vseh nogometašev, ki bo stopilo na zelenico stadiona v Riu de Janeiru med sezono nastopa na evropskih tleh. Pri Nemcih je to povsem razumljivo: večina igralcev (16 na 23) igra v matični domovini, sedem jih je igralo v minuli sezoni pri prvaku Bayernu, štirje pri dru-gouvrščeni Borussi Dortmund, po dva pri Shalkeju in po eden pri Freiburgu in Mönc-hengladbachu. Šest od sedmih igralcev Bayer-na je v polfinalu tudi igralo v standardni postavi (Neuer, Schweinsteiger, Müller, Lahm, Boateng in Kroos). Pet igralcev je nastopalo še v angleški Premier league, dva, Klose in poškodovani Mustafi, pa v italijanski A-ligi. Klose igra pri Laziu, Mustafi pa v Sampdorii. Od argentinskih nogometašev pa igrajo v domovini samo trije: Gago in Orion pri Boci Junior, Rodriguez pa pri Newells Old Boysih, v »neevropskem« klubu, in sicer v Mehiki, igra še Basanta. Ostali, torej kar 19 reprezentantov od vpoklicanih triindvajsetih, pa je nastopalo v Evropi. Od teh sedem (največ) v Italiji: v minuli sezoni so pri Interju igrali Palacio, Campagnaro in Alvarez Federico Fernandez je nastopal pri Napoliju s Higuai-nom, Andujar pa v Catanii. V Španiji so igrali v štirih (Messi (na fotografiji ANSA) in Mascherano pri Barceloni, Augusto Fernandez pri Celta Vigu, Di Maria pa pri Real Madridu), po tri pa v angleški premier ligi in v portugalskem prvenstvu. Edina nemško-argentinska naveza pa bosta Khedira in Argentinec Di Maria (po poškodbi že trenira), ki sta nosila dres kraljevskega kluba Real Madrida. Ostaja torej vprašanje, kateri evropski klub bo imel največ svetovnih prvakov. Statistike turnirja so na strani Nemčije, prav tako so si strokovnjaki edini, da je Nemčija v prednosti. Že dejstvo, da so si evropski finalisti lahko privoščili dan več počitka, v polfinalu pa so imeli lahko nalogo (naj spomnimo, da je bilo po prvem polčasu že 5:0!), medtem ko so Ar-gentinci Nizozemce izločili šele po enajstmetrovkah. Seveda nihče ne pričakuje, da bodo Nemci s takšno lahkoto kot v polfinalu zmagali v finalu ... Pustimo se presenetiti: jutri okrog 23. ure bo jasno, ali je Nemčija osvojila svoj četrti naslov ali pa se bo Argentina veselila tretjega. Pravico bo delil Italijan Nicola Rizzoli, so včeraj sporočili pri Fifi. Tekma se bo začela ob 21. uri. Še pred tem bo danes tekma za 3. mesto (ob 22. uri) med Brazilijo in Nizozemsko. (V.S.) GO E r Bernardin Group RESORTS & HOTELS www.bernardingroup.si oglasno sporočilo POLETNA OSVEŽITEV V TERMAH DOBRNA V Termah Dobrna, kraju z več kot 600-letno tradicijo, so prav vsi letni časi najlepši. Težko se je odločiti, kdaj si oči najbolj odpočijejo, duša zasije in srce zapoje od navdušenja. Prav gotovo pa je poletje čas, ko se ogromno obiskovalcev odloči za obisk kraja med obronki Paškega Kozjaka, nekateri zaplavajo v termalnih bazenih ali se prepustijo spretnim rokam naši maserjev, drugi se predajajo kulinaričnim užitkom, veliko pa jih je, ki se sprehodijo skozi prekrasen energijski zdraviliški park, ki nudi zavetje pred vročino. Vsi, ki v času brezskrbnih poletnih počitnic iščete oddih, lahko izberete bivanje v pravkar obnovljenih sobah štirizvezdičnega hotela Vita, kjer se nahaja bazenski kompleks, bogat savna park, ala carte restavracija ter kavarna z bogatim izborom odličnih slaščic, ki nastajajo izpod rok naših mojstrov. Priporočamo obisk masažno - lepotnega centra »Hiša na travniku«, kjer vas bomo popeljali v svet ugodja in razvajanja. Tukaj tudi hujšanje postane užitek! Z vrhunskimi aparaturami in skrbno dodelanimi programi vam bomo pomagali do zavidljivih rezultatov že v kratkem času, zato morda obiska tudi med poletjem ne bo odveč. Ponudbo za razvajanje zaokrožujejo različni rituali, aromaterapije, nege telesa in obraza priznanih kozmetičnih hiš Sothys in Pharmus Natur, masaže in Ayurvedske masaže. Za daljša poletna počitnikovanja izberite hotele Term Dobrna in izkoristite najboljšo ponudbo tega poletja že od 42 € za polpenzion in dodatno ugodnostjo: brezplačno bivanje za enega otroka do 12. leta starosti in enega otroka do 4. leta starosti (polpenzion) skupaj v sobi z eno odraslo osebo. Poletne počitnice se bodo odvijale zabavno in pripravljamo pester program dogajanja za vso družino, doživetja s škratom Vitkom, kjer najbolj uživajo prav otroci, starši pa si takrat lahko utrgajo trenutek zase. Preverite še ostale ugodnosti in pogoje na www.terme-dobrna.si, nam pišite na info@terme-dobrna.si ali pokličite +386 3 78 08 110. raznolikostjo in dobrimi prometnimi povezavami Odkrijte številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa v naravi ter pester nabor programov za krepitev zdravja in sproščanje. Podajte se po poteh kulture in tradicije ter okusite tradicionalne jedi z območja Kamnika, ki so združene pod znamko Okusi Kamnika. Imenitna kulinarična ponudba vam je na voljo pri izbranih lokalnih gostinskih ponudnikih. Kamnik živi, živi s svojimi ljudmi, živi s številnimi prireditvami, ki se v njem odvijajo. Največje število obiskovalcev privabijo Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine, ki se vsako leto odvijajo drugi teden v mesecu septembru. Neokrnjena narava, živahno kulturno dogajanje, nepozabne pustolovščine - vse to je Kamnik. Prepustite se spletu kulturnih in športnih užitkov in za trenutek pozabite na vsakdanje skrbi. Za več informacij: TIC Kamnik Glavni trg 2 - 1240 Kamnik Tel: +386 1 831 82 50 info@kamnik-tourism.si tic@kamnik-tourism.si RESTAVRACIJA - FAR NEKDANJI mejni PRfl/op Refcič-ffi/PizzA PoS£&No9Ti: JA4NJČTINA iN ISKALNA ZELENJAVA Z UASTNE EKo KMETUE AEZERVACUe Tel.:00386/(0)41 398 587 00386/(0)5 9947532 postajapoljana@gmai I .com Robič 24; 5222 Kobarid / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 10. julija 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.00 Serija: Un blog da cani 8.25 Un pesce di nome Tinto 8.55 Sulla Via di Damasco 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.25 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Marie Brand e l'amore che uccide 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Dok.: Go! Brasil 17.15 Šport: Dribbling 18.05 Serija: Arctic Air 19.35 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.45 Dnevnik 21.10 FiIm: II doppio voIto deIIa foI-Iia (krim.) 22.45 Serija: Luther 0.00 Rubrike ^ Rai Tre Canale S de 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 14.40 Film: SOS - La natura si scatena. Pericolo uragano 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Rosamunde Pilcher - Le ragioni del cuore (rom.) 23.30 Speciale Tg5 O Italia 1 7.00 Dnevnik 8.25 Dok.: Quark Atlante -Immagini dal pianeta 9.05 Dok.: Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Quark Atlante - Speciale 11.30 Linea Verde Or-izzonti Estate 12.30 Market - Sfide al mer-cato 13.30 17.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.20 Nad.: Legami 16.10 Nad.: Un ciclo-ne in convento 17.15 A Sua Immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Diario Mondiale 2014 21.30 Nogomet: SP 2014, finale, 3. mesto 0.05 Notti Mondiali 2014 La 7 ^ Tele 4 7.20 Rai Educational 9.05 Film: Adamo ed Evelina 10.30 Film: La cento chilometri 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Serija: La signora del West 13.35 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 15.00 Kolesarstvo: Tour de France 2014 17.30 Tour Replay 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.15 La Superstoria 2014 21.05 Film: Sapore di mare 2 - Un anno dopo 23.20 Amore criminale u Rete 4 6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Detective in cor-sia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Show: Nuove scene da un matrimonio 16.15 19.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il Segreto 21.30 Serija: The mentalist 0.00 Film: Velluto blu čila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.15 Država, politika, civilna družba 20.55 Svet v besedi in sliki 21.10 Zrcalo tedna 21.30 Žarišče 22.00 Film: Hit poletja (Slo.) Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.00 Serija: Tutto in famiglia 7.45 Nan.: La vita secondo Jim 8.35 Nad.: Dance Academy 9.35 Serija: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Film: Questo piccolo grande amore 16.15 Film: Tre metri sopra il cielo (rom.) 18.30 Dnevnik 19.00 Risanka: Tom & Jerry 19.20 Film: Dennis la mi-naccia di Natale (druž.) 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Pojoči kmetič 15.45 20.00 Potopisi 16.15 Dokumentarec 17.15 22.30 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes -TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevi-sione 21.00 Tenis (m), ATP Challenge, polfinale ^ Tv Primorka 8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Žo-garija 16.25 Slap Kozjak in koseška korita 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 18.20 Med nami 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 3. briška poroka 20.30 Slovenski turistični film: Hej čez bele poljane - 1965 20.45 Predstava: Vsak minut je na palanka 21.45 Ptiči - Smrdokavra 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani 21.10 FiIm: Mamma ho aIIagato Ia casa (druž.) 23.05 Film: Coraline e la porta magica (anim.) pop Pop TV LuA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Coffee Break 11.00 Mode & Modi 11.40 In onda (pon.) 12.25 Serija: Quattro donne e un funerale 13.30 Dnevnik 14.20 Kronika 14.40 Serija: Diane - Uno sbirro in famiglia 16.40 Film: Lone Rider -La vendetta degli Hattaway (vestern) 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret 7.00 Risanke in otroške serije 10.20 Film: Nezlomljiva mama 12.00 Nad.: Škandal 12.55 Tv prodaja 13.10 Serija: Kamp raz-vajencev 14.10 Serija: Zmenki milijonarjev 15.05 Serija: Posel mojega življenja 16.00 Film: Mojih 200 let 18.20 Serija: Ljubezen skozi želodec 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Film: Prehitri in predrzni (akc., i. P. Walker) 21.55 Film: Marinec (dram., i. J. Gyllenhaal) Kanal A 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.10 Belli dentro 10.00 Melaver- 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Voci in piazza 17.3019.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta Jf* Slovenija 1 7.00 Otroški program: OP! 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Infodrom 10.35 Kratki film: Izziv 10.55 Film: Mulan (anim.) 12.20 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik 14.25 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.45 Dok. serija: Na poti 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 22.25 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Delo v najtežjih razmerah 18.30 Oza-re 18.40 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nan.: Poirot 21.35 Nad.: Na poljih Flandrije 23.00 Poletna scena 23.30 Nad.: Wallander (t Slovenija 2 8.00 Poletna scena 8.50 Slovenski utrinki 9.30 Polnočni klub 10.50 Odd.: Kje s'pa ti doma? 12.40 Melodije morja in sonca, pon. 15.00 Kolesarstvo: dirka po Franciji, vključitev v prenos 17.30 Tenis: ATP Challenge - polfinale, prenos 20.45 Nogomet: SP 2014 21.50 SP, tekma za 3. mesto, prenos (t Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Vzporedna ekonomija 2 17.30 Poro- 6.00 Risanke 6.50 18.15 Serija: Pod eno streho 7.5017.45 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Šola za prvake 8.50 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 9.40 Serija: Veliki pokovci 10.10 11.15 Tv Prodaja 10.25 Serija: Chuck 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 Serija: Inovatorji 13.25 Moto GP 15.00 Film: Globoka pustolovščina 16.55 Nad.: Puščica 19.15 Film: Vrnitev v plavo laguno 21.00 Film: Ujemi in spusti 22.55 Nad.: Je bella cesta 23.50 Film: Ig-manski marš RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Alojz Rebula: V Sibi-linem vetru - dramat. roman, režija Jože Peterlin - 1. del, sledi Music box; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.05 Primorska poje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Glasbena lestvica; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, _ S b 12 j r VREDNO OGLEDA HM Sobota, 12.julija - UmJ Rai movie, ob 19.35 Febbre da cavallo Italija 1976 Režija: Steno Igrajo: Enrico Montesano, Gigi Proietti in Catherine Spaak Mandrake, Pomata in Felice so trije stari prijatelji, ki jih druži odvisnost od igranja. Nadvse lahkoten film, ki je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh, je eden zadnjih primerov stare italijanske komedije. Dogajanje je seveda postavljeno v Rim, kjer trojica prijateljev sanja, da bo s pomočjo konjskih stav končno obogatela in s tem seveda rešila vrsto težav. Svojevrstna hvalnica italijanskemu iznajdljivemu smislu za preživetje je zelo simpatična, skoraj kultna komedija, ki ob opisovanju odvisnosti od igranja spravi gledalca v neustavljiv smeh. 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi voglio-no ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijski ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Kviz; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.00 Zapisi iz močvirja; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.55 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni knocert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.50 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 10. julija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m ...........6 2500 m ...........4 2864 m ...........1 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah 9. Francoski predsednik tarča kritik zaradi novih očal V Potočarih ob obletnici genocida v Srebrenici 20.000 ljudi PARIZ - Francoski predsednik Francois Hollande je v domovini v zadnjih dneh tarča številnih kritik zaradi novih očal. Ker si je omislil okvir danskega proizvajalca, se nanj javno jezijo predvsem v francoskih podjetjih, ki proizvajajo okvirje. V francoskih medijih pa se pojavljajo tudi očitki, da ga novi temni okvirji naredijo preveč strogega. Kot poudarjajo, jim gre trenutno precej slabo, zato bi jim lahko predsednik pomagal vsaj tako, da bi z nošenjem francoskih očal po celem svetu delal reklamo za francoske izdelke. Da bi Hollanda spodbudili k vnovični menjavi očal, je več proizvajalcev v Elizejsko palačo poslalo celo brezplačne primerke okvirjev. (STA) HRVAŠKA - Blizu kraja Turanj kakih 50 metrov od obale V morju pri Zadru našli približno 3000 let staro mesto ZAGREB - Na dnu morja pri kraju Turanj nedaleč od Zadra so našli podmorsko arheološko najdišče v velikosti poldrugega hektarja. Gre za ostanke naselja, ki je staro približno 3000 let. Zadrski arheologi so 50 metrov od obale našli tisoče antičnih predmetov, ki jih bodo dodatno raziskali, je poročala Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Splitski časnik ocenjuje, da gre za enega najpomembnejših prazgodovinskih podmorskih lokacij na Hrvaškem. Mesto s pristaniščem, ki je bilo precej veliko za tisto obdobje, se nahaja v Pašmanskemu kanalu, nedaleč od otoka Galešnjak, ki je znan tudi kot "otok ljubezni" ali "otok zaljubljenih". "Našli smo številne lesene kole, ki so bili trdno zapičeni v tla, kar pomeni, da so nosili nekakšno konstrukcijo. Zelo verjetno je šlo za ko-liščarske naselbine," je dejal vodja raziskave Mato Ilkič z oddelka za arheologijo na zadrski univerzi. Spomnil je, da so njegovi kolegi že pred leti našli arheološke sledi na tem območju. Velike pravilne oblike na dnu morja, za katere so ocenili, da so posledica delovanja ljudi, so najprej odkrili pri pregledu satelitskih posnetkov in fotografij tega območja iz zraka. Potapljači so nato na treh metrih morske globine našli veliko ostankov keramičnih kuhinjskih posod, igel, ki so bile narejene iz kosti in so jih uporabljali za šivanje mrež, kot tudi drugega ribiškega orodja ter tudi ostankov lesa iz prvega tisočletja pred našim štetjem. Našli so tudi veliko kostnih ostankov domačih živali, predvsem koz in ovac, kar govori tudi o prehrani takratnih prebivalcev. Ilkič je dodal, da bodo predmeti do jeseni na desalinizaciji, nato pa jih bodo podrobneje analizirali. Verjetno gre za naselje Liburnov, pomorske etnoskupine, ki je živela ob obali severovzhodnega Jadrana in so bili sodobniki Etruščanov in Feni-čanov, navaja še časnik. Kot nenavadno dejstvo v hrvaških okoliščinah izpostavlja, da arheološko raziskavo finančno podpira prebivalec Turnja Alan Mandič, ki je arheologom ponudil tudi namestitev in jim zagotovil plovilo. (STA) SREBRENICA - Kakih 20.000 ljudi se je včeraj v spominskem parku Potočari udeležilo slovesnosti ob 19. obletnici genocida v Srebrenici. Slovesnost je bila tokrat le versko obarvana, brez političnih govorov. Obenem so na bližnjem pokopališču včeraj pokopali 175 v minulem letu identificiranih žrtev genocida. (foto ANSA) V pokolu v Srebrenici so sile bosanskih Srbov v tednu dni pobile več kot 8000 Bošnjakov. Doslej so na 150 različnih krajih, od tega v 74 množičnih grobiščih, našli posmrtne ostanke 7100 srebreniških žrtev, kakih 1200 pa še iščejo. WHO - Priporočilo Geji naj redno uporabjajo protiretrovirusna zdravila ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je zaradi porasta okužb z virusom hiv med homoseksualnimi moškimi v mnogih delih sveta izdala priporočilo o redni uporabi protiretrovirusnih zdravil za skupine z visokim tveganjem okužbe. Države po svetu je pozvala k izboljšanju preventive in zdravljenja za tovrstne skupine. Preventivna zdravila bi med geji lahko zmanjšala nove okužbe za četrtino, kar bi v obdobju 10 let skupaj pomenilo milijon okužb, kažejo izračuni WHO. Zato mednarodna organizacija uporabo proti-retrovirusnih zdravil "močno priporoča". Gre za prvo tovrstno opozorilo, odkar so začeli zbirati podatke o okuženosti s hivom, ki povzroča aids, ob že obstoječem priporočilu uporabe kondomov. Obenem je RAZISKAVA - Inštitut Fraunhofer Družbena omrežja imajo omejeno življenjsko dobo BERLIN - Nedavna študija na nemškem inštitutu Fraunhofer je pokazala, da imajo spletna družbena omrežja precej predvidljivo življenjsko dobo. Študija je vključevala 175 različnih spletnih storitev z vidika uporabnikov v 45 različnih državah, ugotovitve pa kažejo, da je vzpon in padec priljubljenosti presenetljivo predvidljiv. Raziskovalca Christian Bauckhage in Kristian Kersting sta v sklopu raziskave za vsako spletno storitev -med njimi je najti Facebook, Flickr, Zyngo, Reddit, Lin-kedin in druge - zbrala podatke iz storitve Google Trends za 45 držav iz celega sveta. Podatki kažejo priljubljenost družbenih omrežij na osnovi iskanj v iskalniku Google. "Najina analiza je pokazala, da kolektivna pozornost, namenjena družbenim medijem, raste in pade v skladu z zelo običajnim in predvidljivim vzorcem. Vzorec se ohrani ne glede na regije, kulture ali teme, kar kaže na to, da na priljubljenost spletnih storitev vplivajo splošni mehanizmi," sta zapisala raziskovalca. Avtorja sicer opozarjata, da podatki iz Googlove-ga iskalnika ne predstavljajo popolne slike priljubljenosti posameznega družbenega omrežja. Nekateri uporabniki si spletni naslov družbenega omrežja preprosto zapomnijo ali pa si ga shranijo med zaznamke. Kot piše tehnološki portal Zdnet, pa raziskava kljub temu potrjuje splošno prepričanje, da imajo družbena omrežja omejen rok trajanja. Nekatere študije so že pred časom namigovale na začetek konca trenutno najbolj priljubljenega omrežja Facebook, podobno kot se je to zgodilo z omrežjem Myspace. (STA) WHO države pozvala, da sprejmejo določene politike, ne le za homoseksualne moške, temveč tudi za druge skupine z visokim tveganjem okužbe s hivom, kot so transseksualci, uporabniki prepovedanih drog, zaporniki in spolni delavci. Tako je tveganje za okužbo z virusom hiv med ge-ji 19-krat večje kot za celotno prebivalstvo, za uporabnike drog, ki uporabljajo igle, pa kar 50 odstotkov višje. Države bi po mnenju WHO morale izboljšati preventivo in zdravljenje za omenjene skupine, saj je diskriminacija teh skupin ena največjih ovir v boju proti hivu in aidsu. Zakoni so v mnogih državah diskriminatorni, saj marsikje homoseksualce, transseksualce in uporabnike drog dojemajo kot kriminalce. "Zanemarjanje zagotavljanja storitev za ljudi, ki sodijo v skupino z visokim tveganjem okužbe s hivom, ogroža nadaljnji napredek v boju proti globalni epidemiji ter ogroža zdravje in blaginjo posameznikov, njihovih družin in širše skupnosti," je povedal direktor oddelka WHO za boj proti virusu hiv in aidsu Gottfried Hirnschall. Statistike med tem kažejo, da prinašajo specifični ukrepi in politike za te skupine določene rezultate. Na Tajskem se je okuženost s hivom zmanjšala po tem, ko so uvedli preventivni program za spolne delavce, medtem ko so v Maleziji, Španiji in Tanzaniji zabeležili uspeh s programi zamenjave igel in nadomestnimi zdravili za uporabnike drog . Trenutno kar tretjina nacionalnih programov v boju proti hivu po vsem svetu ne navaja specifičnih potreb za homoseksualne moške ali spolne delavce, prav tako pa več kot polovica programov ne določa potreb za uporabnike drog. Niti en program ne zajema politik za pomoč transseksualcem. WHO je izdala priporočila pred prihajajočo 20. mednarodno konferenco o aid-su, ki bo letos potekala v avstralskem Mel-bournu med 20. in 25. julijem. (STA)