Politiki za ohranitev didaktično- naravoslovnega centra v Bazovici Deželni odbornik De Anna predlagal Bruslju program Interreg med Italijo, Slovenijo in Hrvaško /4 Zgodba o tržaškem kovaču in anarhistu, ki je pokončno preživel najbolj burne dogodke dvajsetega stoletja >/13 Arhitekturna fakulteta v Gorici želi postati mednarodna šola Primorski dnevnik SREDA, 26. OKTOBRA 2011_ Št. 253 (20.268) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € v Casi zahtevajo dogovore v manjšini SandorTence Manjšinska politika je po-gostoma nezanimiva, gotovo pa ni dolgočasna, posebno ne v zadnjih tednih. Škoda le, da se stvari »dogajajo« predvsem v javnih občilih, saj je javnih sporočil, pisem in izjav več kot konkretnih dejanj. A tudi javno soočenje je, kot vemo, srž demokracije. Če ostanemo »na tleh« je treba začeti pri manjšinskih ustanovah in Primorskem dnevniku. Iz Rima prihajajo glede tega v teh urah še kar protislovne novice. Na eni strani varčevalni ukrepi, na drugi pa že sprejete obveze, ki se jim italijanska vlada in parlament ne moreta kar tako izneveriti. Sinoči je iz Rima prišla novica, da bo država najbrž kmalu »sprostila« letošnje prispevke, kar je nedvomno spodbudna novica za vse. Eno so vsakdanji problemi manjšinske skupnosti, drugo pa razvojne perspektive, čeprav se pri teh vprašanjih sedanjost prepleta s prihodnostjo, včasih žal celo s preteklostjo. Slovenska kulturno-gospodarska zveza je na predsinočnji seji svojih vodstvenih teles ugotovila, da trenutno (še) ni pogojev za skupno načrtovanje prihodnosti. Škoda, a takšna je pač situacija. To pa ne sme preveč vplivati na dogovarjanje in na potrpežljivo iskanje skupnih imenovalcev, čeprav so ti nižji, kot bi razmere zahtevale. Politika in politiki imajo hvaležno nalogo, ko gre vse dobro, težjo pa, ko se stvari zapletajo in ko kriza trka na vrata (in na žepe). Prave politike se spozna v težkih časih, tudi v slovenski manjšini. dolžniška kriza - Na dvojni vrh EU in skupine evra za reševanje evropske valute Berlusconi danes v Bruselj z ohlapnim dokumentom Severna liga se upira pokojninski reformi - Vlada na robu krize trst - Včeraj izbruhnil dijaški protest proti vladni politiki Delna zasedba in samouprava tudi na nekaterih slovenskih šolah TRST - Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je včeraj izbruhnil protest proti vladni politiki varčevanja, ki je prizadela tudi šolsko področje. Na Liceju Franceta Prešerna so dijaki šolo delno zasedli, na Liceju Antona Martina Slomška je bila samouprava, na zavodih Žige Zoisa in Jožefa Stefana pa zborovanje. Na italijanskih šolah so poskusili s popolno zasedbo, a jo je policija preprečila. Dijaki slovenskih šol so v sporoči- lu izrazili prepričanje, da varčevalni ukrepi v večji meri ogrožajo slovenske šole, zato zahtevajo spoštovanje mednarodnih pogodb in zaščitnega zakona ter avtonomijo slovenskih šol v okviru FJK. Na 7. strani RIM - Danes bosta v Bruslju vrha EU in evroskupine, na katerih naj bi evropski voditelji sprejeli celovito rešitev za območje skupne evropske valute. Italijanski premier Silvio Berlusconi se bo na obeh zasedanjih predstavil z dokaj ohlapnim programskim dokumentom. Severna liga Umberta Bos-sija se upira celoviti pokojninski reformi in drugim nepopularnim ukrepom, tako da italijanska vlada ni še odobrila večkrat napovedanega razvojnega odloka. Razmere v vladni večini so izredno napete in sam Bossi je izjavil, da je tokrat nevarnost vladne krize realna. Veliko bo tudi odvisno od tega, kako bodo evropski partnerji ocenili italijansko odzivanje na dolžniško krizo. Na 5. in 19. strani Prihodnje leto volitve v NSKS Na 2. strani Nobenih skrivnosti o premoženju SKGZ Na 3. strani Razstava Skrinja naših korenin v Škednju Na 10. strani Uto Ughi, za kulturo angažiran virtuoz Na 12. strani Za gradeški hospic tožilstvo zahteva stečaj Na 15. strani italija - Spodbudna novica za manjšino Slovenci naj bi v kratkem dobili 2,5 milijona evrov koprivno - Zaradi napačne ocene višine Avtocisterna s plinom ujeta pod železniškim podvozom RIM - Slovenska manjšina naj bi v kratkem dobila 2,5 milijona evrov državnih prispevkov iz letošnjega državnega proračuna. Novico so nam sinoči sporočili iz pisarne senatorke Tamare Blažina, dogajanja pa neposredno spremlja tudi slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Slovenija se je tudi v tem primeru vsekakor angažirala na najvišji ravni. Italijanski parlament je v državni proračun 2011 vključil 5,3 milijona evrov za slovensko manjšino, v blagajne deželne uprave Furlanije-Julijske krajine, ki deli denar, pa je spomladi prišlo le 2,8 milijona evrov. Zaradi tega je deželna vlada na pobudo pristojnega odbornika Elia De Anne razdelila manjšinskim ustanovam polovico načrtovanih prispevkov. V Rimu in tudi na Deželi so trdili, da je pri prenosu denarja iz državne v deželno blagajno prišlo do biro- kratskih in ne do političnih zapletov. To je predsednik Dežele Renzo Tondo prejšnji dan pojasnil tudi deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu. Sedaj se -kot kaže - zadeve rešujejo, odločilnega pomena pa bo menda bližnje potovanje v Rim glavnega tajnika Dežele FJK Danieleja Bertuzzija, ki mu je Tondo poveril nalogo, da reši ta zaplet. V bistvu gre za zaplet v birokratskem postopku prenosa denarja iz Rima v Trst, ki naj ne bi bil vezan na varčevalne ukrepe ministra Giulia Tremontija. Če se problem letošnjega državnega financiranja Slovencev v Italiji bliža rešitvi, ostaja odprto vprašanje prispevkov za prihodnje leto. V t.i. paktu za stabilizacijo javnih izdatkov piše, da bo slovenska manjšina v letu 2012 iz Rima dobila 2,8 milijona evrov. S.T. 2 Torek, 25. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / new york - Po dveh dneh boja in 16 krogih Azerbajdžan novi član Varnostnega sveta Zahod Slovenije naj bi zajelo močnejše deževje Opogumljajoči odzivi po izstopu Slovenije iz tekme za Vs ZN Domača politika je to odločitev večinoma označila za pričakovano - Časten boj NEW YORK - Slovenija je v ponedeljek zvečer po dveh dneh boja z Azer-bajdžanom in 16 krogih volitev odstopila od kandidature za sedež v Varnostnem svetu ZN v letih 2012 in 2013. Domača politika je to odločitev večinoma označila za pričakovano, saj je Slovenija že precej zaostajala. Vseeno pa se Slovenija s častnim bojem nima česa sramovati, menijo. Zunanji minister Samuel Žbogar je - potem ko je priznal poraz na volitvah za sedež v VS ZN - v pogovoru s slovenskimi novinarji v New Yorku izrazil zadovoljstvo s potekom kandidature, ne pa tudi s končnim rezultatom. Kritiziral je negativno kampanjo Azerbajdža-na na račun Slovenije, predvsem očitke, da bi Slovenija z izvolitvijo postala peta članica EU v VS ZN. Slovenijo so na koncu podpirale države EU in ZDA. "Grenko spoznanje teh volitev je, da ima EU problem v Generalni skupščini. Zaradi sedeža, ki smo ga iskali, zaradi Libije, zaradi Sirije in drugih razlogov," je dejal Žbogar. Kljub končnemu porazu pa je izpostavil že sam pomen kampanje za prihodnjo slovensko zunanjo politiko. "Sama pot je bila koristna. Slovenijo smo odprli dlje od sosednjih držav, izven EU in upam, da bomo s tem nadaljevali, čeprav so nas določene države razočarale," je dejal Žbogar. Predsednik republike Danilo Türk je slovenski diplomaciji izrekel priznanje. Diplomatske naloge Slovenije so bile po mnenju Türka opravljene korektno in kvalitetno, izstop iz tekme pa časten. Z rezultatom sicer ne moremo biti zadovoljni, a je ta posledica političnih okoliščin, je dejal predsednik Türk. Med političnimi okoliščinami je izpostavil predvsem dejstvo, da je EU v ZN začela doživljati precej kritik in da so države EU izpostavljene zelo kritični in politično motivirani presoji. EU bo zato po njegovem verjetno morala pošteno razmisliti, kako izboljšati svoj položaj znotraj ZN. Drugi del političnih problemov je po Türkovih besedah pri nas doma, saj je Slovenija v času priprav na predčasne volitve. Kot je spomnil, je mesec dni pred volitvami za VS ZN v Sloveniji prišlo do nezaupnice vladi ter kritičnih razprav o različnih temah, tudi o udeležbi ministra Žbogarja na konferenci neuvrščenih v Beogradu, s čimer so bili povezani očitki, da Slovenija ne vodi pravilne zunanje politike. Vse to je po njegovem konkurenca Slovenije uporabila v svoj prid. Med parlamentarnimi strankami so večinoma ocenili, da je bil odstop Slovenije po zaostanku pričakovan, vseeno pa so izrazili obžalovanje, da Sloveniji ni uspelo priti v VS ZN. Prvak SD in premier Borut Pahor je ocenil, je Slovenija kljub temu, da ni bila izvoljena v VS ZN, svojo kandidaturo predstavila tako, da je ugled, ki ga ima, še dodatno okrepila. Predsednik SDS Janez Janša je ob obžalovanju, ker Slovenija ni dobila sedeža v VS ZN, izrazil upanje, "da bo poraz prinesel streznitev in realen pogled na težo slovenske zunanje politike danes". Vodje poslanske skupine Zares Franco Juri je čestital ministru Žbogarju in diplomatski ekipi v New Yorku. "Slovenija nima nafte, Slovenija je kandidirala v bistveno bolj težavnih pogojih kot Azer-bajdžan in ne vidim v tem nobene posebne tragedije. Naš ugled zaradi tega ni manjši," je menil. Na izvolitev Azerbajdžana v VS ZN so se odzvali tudi v EU. Kot je dejala tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton, Maja Kocijančič, bi bili v EU zadovoljni, če bi Sloveniji uspelo postati nestalna članica VS ZN. (STA) Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je zadovoljen s potekom kandidature, ne pa z rezultatom arhiv koroška - Slovenska manjšina Inzko za prihodnje leto napovedal volitve v NSKS CELOVEC - Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je za leto 2012 napovedal volitve v svoji organizaciji. Kot je dejal po seji Zbora narodnih predstavnikov (ZNP), ki ga vodi Jože Wakounig, »bomo na teh volitvah dokazali, da smo najmočnejša organizacija koroških Slovencev«. Na kakšen način bo NSKS izvedel volitve, Inzko še ni povedal, kot se tudi ni izjasnil, ali bo ponovno kandidiral za mesto predsednika. Kot je znano, Inzko na vrh NSKS ni prišel z volitvami, na katerih bi člani organizacije direktno volili predsednika, temveč ga je skupaj z ostalimi člani predsedstva izvolil 48-članski ZNP. Vodstvo organizacije je Inzko prevzel šele pred dobrim letom dni, potem ko je prejšnja ekipa na čelu s Karlom Smollejem kolektivno odstopila in celo predlagala razpust organizacije. ZNP je ta načrt zavrnil in za novega predsednika soglasno izvolil Inzka. Kot je še povedal Inzko, so na za javnost zaprti seji najvišjega gremija odločanja v NSKS temeljito ovrednotili delo krovne organizacije v zadnjih mesecih in obenem začrtali smernice za prihodnost (»Quo vadis, NSKS?«). Ker je to bila prva seja po sprejetju kompromisne rešitve o dvojezičnih krajevnih napisih in sklenitvi memoranduma z vladama na Dunaju in v Celovcu, je bil dobršen del časa seveda namenjen prav tej tematiki. Ob tem je predsednik NSKS poudaril, da so novi dodatni dvojezični napisi za koroške Slovence zagotovo »razlog za veselje in zadovoljstvo, obenem pa si Narodni svet želi tudi dosledno uresničitev vseh ostalih dogovorov, ki so za- pisani v memorandumu. In to v tesnem sodelovanju s predstavniki manjšine in ne brez nje.« Pri tem je še spomnil na ravnanje vlade po podpisu memoranduma pri tablah in uradnem jeziku. Vidna nemško-slovenska krajevna imena so prvi pozitivni korak v pravo smer, sedaj pa morajo slediti še dvojezični kažipoti, obljubljeni dogovor o sistemski rešitvi financiranja slovenske Glasbene šole, zagotovitev financiranja zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev in - kot še posebej pomembno poglavje - tudi nov Zakon o narodnih skupnostih v Avstriji. V zvezi z najnovejšimi incidenti nad dvojezičnimi tablami na južnem Koroškem pa je predsednik NSKS pristavil, da ni bilo pričakovati, da bi se klima v deželi tako bliskovito spremenila, kot to trdijo nekateri v manjšini in tudi določeni koroški politiki ob vsaki priložnosti. »To je proces, ki dolgo traja, ki potrebuje veliko časa in ki se izraža v majhnih korakih. Temelji za izboljšanje klime v deželi so bili položeni že pred desetletij, npr. s sinodo krške škofije o sožitju vernikov na Koroškem leta 1972, velike zasluge za razvoj v pravo smer pa imajo tudi številne manjšinske ustanove kot Dom prosvete v Tinjah, številne osebnosti iz vrst koroških Slovencev in večinskega naroda, slovenska in dvojezična društva in tudi določeni mediji. Še najmanj pa organizacije, ki so bile v preteklosti najbolj sovražne do slovenske manjšine in sedaj trdijo, da so bili oni tisti, ki so prebili led,« je Inzko kritiziral koroški Heimatdienst in njegovega predsednika Josefa Feldnerja, ne da bi ju imenoval. Ivan Lukan LJUBLJANA - Zahodno Slovenijo bo po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) zajelo močnejše deževje. V hribovitem svetu naj bi do jutri zjutraj padlo od 100 do 200 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin bo v zgornjem Posočju, intenziteta dežja bo največja v danes dopoldne in sredi dneva. V sredo je pričakovati porast vodotokov in poplavljanje obale. K porastu vodotokov bo dodatno prispevala taleča se snežna odeja, saj se bo meja sneženja dvignila nad nadmorsko višino 2000 metrov. Ob tem bo povečana tudi nevarnost zdrsa zemeljskih plazov. Danes dopoldne bodo reke na širšem območju zahodne Slovenije pričele naraščati in tekom dneva bodo dosegle velike pretoke. Posamezne reke lahko presežejo opozorilne vodostaje. Tudi gladina morja na mareograf-ski postaji v Kopru bo danes med 8. in 10. uro presegla opozorilno višino 295 cm, morje pa bo poplavilo nižje dele obale. Slovo od Toneta Pavčka tudi v koprski knjigarni Libris KOPER - »Poslovil se je naš dragi prijatelj Tone Pavček. Poklonili se mu bomo z branjem njegovih pesmi in proze. Njegove besede bodo odzvanjale v koprski knjigarni Libris v petek ob 18. uri. Obiskovalce bomo povabili k branju njegove proze in pesmi, ki so se jih najbolj dotaknile.« Tako so v vabilo zapisali v Librisu in dodali verze iz četrtega dela Pavčkove knjige Čas duše, čas telesa: /Ko prehodiš, romar, pot od zore do mraka, premineš svoje pokrajine, prideš na rob noči. Čez je neznano kaj. Nova največja neznanka: pokrajina večnosti. Je to razpad ali vstajenje, uničenje ali poveličanje? Ničesar o tem ne vemo, vemo samo, da neznana, tuja in neumljiva pokrajina večnosti sprejema ponujeno roko pokrajino rojstva in da skleneta krog potovanj./ Iz prodaje umaknjena Žitova pšenična polnozrnata moka LJUBLJANA - Skupina Žito je iz prodaje umaknila pšenično polnozrnato moko blagovne znamke Dobro. Gre za kilogramski izdelek s črtno kodo 3838700002539 in rokom uporabnosti do 14. 6. 2012, ki je okužen s skladiščnim škodljivcem, drobnim hroščkom, so včeraj sporočili iz Žita. Okužen izdelek lahko potrošniki zamenjajo na mestu nakupa ali na naslovu proizvajalca (Ljubljana, Šmar-tinska 154). Za vse dodatne informacije se lahko potrošniki obrnejo tudi na elektronski naslov: info@zito.si ali na telefonsko številko 080 30 02. avstrija - Ob današnjem državnem prazniku Spomin na žrtve nacizma in poziv k nadaljnji krepitvi sožitja Številne dvojezične prireditve po južni Koroški - Osrednja svečanost danes v Celovcu CELOVEC - Osrednja prireditev ob avstrijskem nacionalnem prazniku, ki jo danes prireja odbor Memorial Karn-ten/Koroška s soprireditelji pri spomeniku na pokopališču v Trnji vasi pri Celovcu, bo tudi letos potekala v znamenju kulture spominjanja na žrtve nacizma. Na prireditvi se bodo posebej poklonili spominu na Jurija Pasterka in Franca Paster-ka-Lenarta iz Lobnika pri Železni Kapli, kajti njuno življenje povezuje dva vidika zgodovine koroških Slovencev v času nacizma - odpor in pobeg iz nemške vojske. Predsednik odbora Memorial Karnten/Koroška, nekdanji kulturni urednik slovenskih sporedov na ORF Horst Ogris, je že pred slovesnostmi ob nacionalnem prazniku posebej izpostavil nekaj koroških vidikov, zaradi katerih je danes toliko bolj pomembno po eni strani zapolnjevanje temnih lis zgodovine, po drugi s kulturo spominjanja dvigati zavest javnosti za žrtve nacizma. Mnogo v tem sklopu je po mnenju Ogrisa prav zadnje oz. to leto prispevala literatura - Peter Handke z dramo »Immer noch Sturm« (Še vedno vihar), Maja Hader-lap pa z romanom »Engel des Vergessens« (Angel pozabe). Ob spominu na žrtve nacizma, na katere spominjajo v jeklu in steklu celovškega spomenika zapisana imena, še poudarja, da je namen spominske svečanosti predvsem tudi, da svari pred nevarnostmi sovraštva do tujcev, rasizma in antisemitizma. Že pred današnjo komemoracijo je včeraj zvečer odbor skupaj z Inštitutom Roberta Musila vabil na predavanje z diskusijo, na katerem je znani avstrijski zgodovinar in publicist Predsednik odbora Memorial Karnten/Koroška Horst Ogris i. lukan Peter Huemer spregovoril o avstrijski politiki, zasnovani po letu 1945, ki pa vpliva do danes. Številna slovenska kulturna društva na južnem Koroškem pa so tudi letos nadaljevali s prireditvami pod dvojezičnim geslom »Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar«. Njihov osrednji namen je krepitev sožitja med manjšino in večinskim narodom na Koroškem. Avstrija praznuje nacionalni praznik v spomin na sprejetje zakona o trajni nevtralnosti države 26. oktobra 1955. (I.L.) koper - Venci pred spomeniki Od jutri slovesnosti ob spominu na mrtve KOPER - Tudi pred letošnjim Dnevom spomina na mrtve bodo občinske, krajevne in druge organizacije pred spomenike polagale vence. Po običaju bodo v koprski občini v organizaciji Generalnega konzulata Republike Italije jutri ob 9. uri venec najprej položili pred spomenik padlim v Škocjanu, pol ure zatem pa še na koprsko pokopališče. Istega dne bodo komemorati-vne slovesnosti in polaganje vencev, ki jih organizirajo tri obalne občine, tukajšnje borčevske organizacije, društvo Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Istra, tudi v sosednji Italiji. Koprska delegacija, ki jo bo vodil podžupan Alberto Scheriani, v njej pa bo še občinski svetnik Anton Sa-gadin, bo ob 14.30 venec položila pri spomeniku padlim v Miljah, ob 15. uri v Dolini, ob 15.30 na Katinari, ob 16. uri pa se bo udeležila osrednje komemoracije v tržaški Rižarni. V petek ob 10. uri, bodo vence položili pred spomenike na aleji junakov Janka Premrla Vojka, Pin-ka Tomažiča, Karla Masla, Antona Ukmarja, Alberta Kluna in Kazi-mirja Renčlja v Hlavatyjevem parku. Ob 12. uri bo komemoracija tudi na Kidričevi ulici v Kopru, in sicer v spomin na borce Istrskega odreda komande mesta Koper, na padle borce in žrtve za svobodo in v spomin na španske borce. Kome-moracijo pripravlja Dijaški in študentski dom Koper skupaj z borčevsko organizacijo, Gimnazijo Gian Rinaldo Carli in Srednjo eko-nomsko-poslovno šolo Koper. Številne komemoracije bodo tudi v koprskih krajevnih skupnostih, v Podgorju se bodo, na primer, umrlih in padlih za svobodo spomnili v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri, kjer bo zbrane nagovoril predsednik ZZB NOB MO Koper Boris Kralj. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 26. oktobra 2011 3 nabrežina - Seja deželnega in pokrajinskih svetov manjšinske krovne zveze SKGZ: Dogovarjanje je nujno potrebno, na spremembe pa bo treba še čakati »S Svetom slovenskih organizacij trenutno ni mogoče načrtovati prihodnosti, treba pa je skupno reševati probleme« NABREŽINA - Slovenska kultur-no-gospodarska zveza je na zasedanju deželnega in pokrajinskih svetov izrazila veliko nezadovoljstvo in tudi nela-godje s politično situacijo v slovenski manjšini. Namesto iskanja skupnih poti, ki bi jih zahtevala vse hujša finančno-gospodarska kriza, smo priča sporom in polemikam, ki šibijo celotno skupnost. V SKGZ menijo, da trenutno s Svetom slovenskih organizacij ni mogoče načrtovati prihodnosti manjšine, z drugo krovno organizacijo pa se je treba, kljub težavam, še naprej dogovarjati in sporazumevati o perečih problemih, začenši s finančno stisko kulturnih ustanov. Pavšič: Sprememb še ni na obzorju Položaja v manjšini ne sodimo po časopisnih polemikah, ki so sicer »termometer« situacije, pač pa po dogajanjih, je uvodoma dejal predsednik Rudi Pavšič. Reform, ki jih je izpostavila programska konferenca SKGZ-SSO, očitno ne bo mogoče izpeljati. Do nekaterih sprememb pa bo nujno moralo priti, drugače bodo o nas odločali drugi. Pavšič je omenil Rim in Ljubljano. V zvezi s tem je predsednik SKGZ napovedal dogovarjanje z vsemi, ki hočejo, da se nekaj spremeni. Krizni časi bi zahtevali enotnost, prav sedaj pa se napetosti stopnjujejo. »Naša organizacija vsekakor ne bo dolivala olja na ogenj in bo vztrajala pri dogovarjanju o življenjskih vprašanjih Slovencev,« je dodal Pavšič. Potrebna je neka sinteza stališč s SSO oziroma skupni imenovalec, ki ne bo visoko uvrščen na lestvici, bo pa vendarle skupen, kar ni malo. Komisija SSO-SKGZ miruje in stagnira Šestčlanska delovna skupina SSO-SKGZ, ki naj bi izdelala vsaj nekaj predlogov za reorganizacijo manjšinske organiziranosti, miruje oziroma stagnira. Kot so v Nabrežini povedali člani iz vrst SKGZ se po poletju komisija sploh še ni sestala in ne vemo, kdaj se bomo spet srečali, sta poudarila Livio Semolič in Ace Mermolja. V SKGZ čakajo na odgovore druge krovne zveze, zamude jih skrbijo, še vedno pa upajo, »da so pri SSO dodatno razčistili vse dvome in da bo komisiji končno omogočeno delovanje v korist celotne skupnosti.« Pesimizem nikakor ne sme prevladati V razpravi, ki je sledila Pavšičevim uvodnim besedam, je bilo slišati več mnenj in predlogov. Igor Tuta je tako dejal, da mora SKGZ tudi v teh razmerah ohraniti svojo krovnost, ki jo on pojmuje, da mora organizacija povsod in do zadnjega iskati dialog za dobrobit Slovencev. S tem je soglašala tudi senatorka Tamara Blažina. Dodala je sicer, da težko sodeluje s tistimi, »ki jo v javnosti dnevno obrekujejo.« Manjšinska politika bi se morala po njenem sedaj osredotočiti na finančna vprašanja in na zelo slabe novice, ki s tem v zvezi prihajajo iz Rima, še posebej za prihodnje leto. Od Dežele bi lahko zahtevali, da nam anticipira manjkajočih 2,5 milijona evrov iz letošnjega državnega proračuna, je dejala senatorka. Deželni svetnik Igor Kocijančič je razkril nekatere podrobnosti zadnjih sestankov skupnega predstavništva. Dejal je, da stranka Slovenska skupnost pogojuje vse izbire z zahtevo, da se vsa manjšina opredeli za »takšna državna volilna pravila, ki bi SSk zagotovila tudi mandat v italijanskem parlamentu.« To se Kocijančiču zdi nedopustno, treba pa je vztra- jati na poti sprememb in uresničiti tiste predloge, ki so uresničljivi. Sedanja apatičnost je za manjšino nevarna, je bilo slišati v razpravi. Nekateri so pri tem navedli primer glasbenega šolstva, ki bi ga lahko brez večjih težav reorganizirali, za kar pa ni volje in tudi ne poguma. Kako dobiti neko sintezo med Slovenci? Boris Peric (a ne samo on) pogreša v naši skupnosti neko vsemanj-šinsko telo, ki bi lahko vsaj o življenjskih vprašanjih odločalo v imenu večine Slovencev. V njem ne bi sedeli le zastopniki SKGZ, SSO in političnih strank, temveč vsi, ki nekaj predstavljajo. Peric je izrecno omenil šolo in katoliško Cerkev, za to pa bi bile potrebne volitve v manjšini. Mer-molja se s to Pericevo idejo načelno strinja, volitve pa zahtevajo zelo jasna pravila. Tudi tista poglavitna, da opcija, ki ne prevlada, spoštuje voljo večine. To je srž demokracije. S.T. Udeleženci ponedeljkovega seje Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Grudnovi dvorani v Nabrežini kroma nabrežina - Poudarek s seje Slovenske kulturno-gospodarske zveze Peric: Tudi na področju nepremičnin in gospodarstva nam ni treba nič skrivati NABREŽINA - Na ponedeljkovi seji Slovenske kulturno-go-spodarske zvezi je tekla beseda tudi o gospodarskem in nepremičninskem premoženju krovne organizacije. »Seja o teh vprašanjih je bila načrtovana že spomladi in ni vezana na zadnje medijske polemike o teh zadevah,« je dejal Rudi Pavšič preden je predal besedo Borisu Pericu, sicer gospodarstveniku, predvsem pa predsedniku finančne družbe KB 1909. Peric je podal zelo podroben zgodovinski oris gospodarskih dogajanj med Slovenci na Tržaškem in Goriškem od konca 19. stoletja do razpada t.i. družbenega gospodarstva in propada TKB. Za poznavalce gre v glavnem za znana dogajanja, SKGZ pa bo Peričev pregled strnila v pisano poročilo in ga ob- Boris Peric kroma javila. »Da bodo predvsem mladi obveščeni o dogajanjih, ker nimamo kaj skrivati ali prikrivati,« je poudaril Pavšič. Nepremičninsko premoženje SKGZ sloni na družbah Dom (tržaška pokrajina) in Alpe (goriško območje). SKGZ je preko finančnih skladov trenutno lastnik približno 30 odstotkov družbe KB 1909, pre- ostala lastnina družbe s sedežem v Gorici pa je razvejana oziroma, kot se temu pravi, kapitalsko razpršena. Po Peričevem mnenju sta v Trstu lastninsko gledano »problematična« stavba Kulturnega doma in poslopje v Ul. Montecchi, kjer med drugim domuje Primorski dnevnik. Kulturni dom je Italija zgradila kot reparacijo za požgani Narodni dom, polovico denarja za gradnjo pa je vseeno prispevala Jugoslavija. Stavba je formalna last družbe Dom, po mnenju SKGZ pa bi bilo treba njeno lastnino prenesti na slovensko manjšino. Ali pa na javno upravo, kot se dogaja z italijanskimi gledališču, so menili drugi. Stavbo v Montecchijevi ulici je zgradila Ciril-Metodova družba, ki pa po drugi svetovni vojni ne obstaja več. Nato si je poslopje zakonito pri- posestvovalo Založništvo tržaškega tiska. Lastnik stavbe je sedaj Jadranska finančna družba. ZTT je vanjo ogromno investiral, verjetno je vložil več denarja, kot je vredna nepremičnina, je dejal Peric. Igor Kocijančič, ki je tudi predsednik ŠZ Bor, je načel vprašanje prihodnosti Stadiona 1. maj, katerega lastnik je družba SIS (Bor, kulturno društvo Slavko Škamperle, Tržaška Matica in en posameznik). Kocijančič je napovedal bližnjo likvidacijo družbe SIS in njeno fuzi-jo z družbo Dom. Menda gre za formalnost, čeprav vsebinsko gledano ostaja še kar odprta bodoča namembnost Stadiona 1. maj v luči vloge Slovencev v predmestjih in v mestu Trst. A to je zgodba, ki že presega »nepremičninsko« razpravo. S.T. promet - Zaprli so jo zaradi skal na cestišču Cesta čez Ljubelj spet prevozna CELOVEC - Cesta med Koroško in Slovenijo čez mejni prehod Ljubelj, ki je bila zaradi podora skal, težkih 120 oziroma 60 ton, zaprta za ves promet, je spet prevozna. Deželni geolog Richard Bäk je po ogledu kraja dogodka ocenil, da nevarnosti nadaljnjega padanja kamenja ni in je zato cesto spet odprl za ves promet. Parkirišče ob cesti, na katerem sta obležali mogočni skali, pa ostaja zaprto. (I.L.) naborjet - Predstavitev v soboto Štirijezični DVD o rezijanski lisici NABORJET - V soboto ob 18. uri bodo v Beneški palači v Na-borjetu predstavili štirijezično DVD risanko o rezijanski lisici z naslovom »La volpe di Resia, Ta rozajanska lisica, Lasica ad Rezie, Rezijanska lisica«. Za izdajo DVD-ja je poskrbela Gorska skupnost za Gu-minsko, Železno in Kanalsko dolino s sredstvi, ki jih Dežela Furla-nija-Julijska krajina na podlagi deželnega zakona za zaščito slovenske jezikovne skupnosti (št. 26/2007) namenja za ohranjanje in ovrednotenje slovenskih krajevnih narečij, ki se govorijo v različnih predelih videmske pokrajine. (NM) 4 Sreda, 26. oktobra 2011 GOSPODARSTVO fjk - Predlog deželnega odbornika Elia De Anne za novo finančno perspektivo EU Program Interreg med Italijo in Slovenijo razširiti na Hrvaško V Bruslju pozitiven odziv na pobudo - Konec novembra v Gorici posvet o EZTS d Odbornik Elio De Anna TRST - Evropska komisija je ugodno sprejela predlog deželnega odbornika FJK za mednarodne odnose Elia De Anne, da bi v finančno perspektivo EU 2014-2020 uvrstili nov program Interreg s protagonistkami Italijo, Slovenijo in Hrvaško in z aktivno vlogo Furlanije-Ju-lijske krajine. Novico je iz Bruslja prinesel predsednik deželnega odbora Renzo Tondo, ki je imel v ponedeljek do poznega večera srečanja z najvišjimi upravnimi predstavniki Evropske komisije. Tondo se je v Bruslju mudil v zvezi z začetkom nove sezone aktivnosti in projektiranja v okviru evropskih programov. V interesu naše dežele so projekti, ki bi s skupnimi iniciativami pospešili razvoj tako Italije oziroma Furlanije-Ju-lijske krajine kot njenih sosed, hkrati pa bi zagotovili nadaljevanje že pred časom vzpostavljenih plodnih odnosov. Kot je povedal Tondo, so funkcionarji Evropske komisije zelo dobro sprejeli predlog odbornika De Anne, kar vliva upanja v pričakovanju selekcije in odobritve predlaganih programov. Sicer pa gre le za zadnjo pobudo na področju mednarodnih odnosov, ki jih De Anna razvija v zadnjih mesecih. Po misijah v Črni gori in Albaniji, po pozitivni oceni nadzornega odbora za Inter-reg Italija-Slovenija, po misiji pri mladih potomcih izseljencev iz FJK v Torontu, se aktivnosti nadaljujejo s serijo sestankov v Rimu in v Bruslju. Iz teh sestankov je izšlo, da bo konec novembra v Gorici delavnica o t.im. EZTS (evropsko združenje za teritorialno sodelovanje), ki jo prirejata Dežela FJK in rimsko ministrstvo za zunanje zadeve. Gre za nadaljevanje dogodka Open days v Bruslju, ko je bila Furlanija-Julijska krajina protago-nistka v okviru mreže z univerzami v prostoru Alpe-Jadran. De Anna je ob tem opozoril tudi na trilateralno srečanje med FJK, Venetom in avstrijsko Koroško, katerega gostiteljica bo tokrat naša dežela, potekalo pa bo v Trstu. Med pobudami v programu je tudi dogodek, posvečen ozemeljskemu sodelovanju. Po odbornikovih besedah bo konec novembra ali v začetku decembra v Rimu posvet o prihodnosti tega pomembnega sektorja, na katerem bo en dan zasedanja v celoti posvečen predstavitvi novih pravilnikov EU. Februarja prihodnje leto pa bo s sodelovanjem Evropske komisije in italijanskega zunanjega ministrstva potekal forum o Jadransko-jonski makroregiji, ki ga bo skoraj v celoti financirala Evropska komisija. Med že izvedenimi stvarmi gre omeniti, da je kontaktna skupina mini-strstva-dežele, ki se ukvarja z novo evropsko in kohezijsko politiko do leta 2020, pred kratkim soglasno odločila, da Deželi FJK poveri koordinacijo nacionalnega delovnega omizja o ozemeljskem sodelovanju in EZTS. Odbornik De Anna je ob tem prepričan, da naša dežela spet prevzema zelo močno mednarodno vlogo, za kar gre zasluga dobrim dosedanjim rezultatom, kredibil-nosti in predvsem sposobnosti povezovanja med različnimi institucionalnimi partnerji, ki se ukvarjajo z mednarodnim sodelovanjem. okusi krasa - Na sedežu rajonskega sveta za Vzhodni Kras Fotografije in obložena miza Predstavila se je goriška Skupina 75 - V pokušnji jedi openskih gostincev in proizvajalcev arhiv Udeleženci odprtja skupinske razstave goriških fotografov na sedežu rajonskega sveta na Opčinah kroma okusi krasa Vabila Diane, Montecarla in Sardoča TRST - Jutri ob 20.uri bodo na Opčinah spet zaživeli Okusi Krasa, tokrat prvič v restavraciji Diana, ki je znana po svoji domači in kakovostni kuhinji; na ponedeljkovem srečanju na sedežu rajonskega sveta je npr. predstavila okusni liptauer. Gospod Claudio in Rosanna Marcolin vabita na kraški večer, na katerem bodo prišla v poštev kraška zelišča, testenine, nadevane s krompirjem in kraškim pršutom, zarebrnice domačega prašiča s polivko vitovske. Pred tem bo slikar Fulvio Cazzador predstavil razstavo svojih najnovejših del Imaginarna Kraška Dan pozneje, v petek, bosta še dva kraška večera, eden v mestu in drugi na Krasu, oba z začetkom ob 20.30. V restavraciji Montecarlo v Ul. San Marco 10 pri Sv. Jakobu bo Emilo Cuk pričaral svoj meni v znamenju svinjine. Od polpetov do polente in gob, od prežganke do ble-kov, fižola in polpetona, vse bo prežeto s klobaso, letošnjim Krožnikom Okusi Krasa 2011. Pri Sardočevih v Prečniku pa bo dvojni dogodek - odprtje raza-tave Okviri in ure Luciana Done-gaja in praznik kuhinje in narave. Medtem ko bo sestra Joži z mamo Silvo poskrbela za svež jedilnik, bo brat Satko usklajeval vina in proizvode, ki bodo obogatili tudi letošnji večer. Nastopili bodo vinarji Benjamin Zidarič iz Praprota, Ivo Kobal iz Štanjela, Širca-Kodrič iz Godenj pri Dutovljah, Rado Milič iz Saleža, oljkar in vinar Bruno Le-nardon iz Milj in prodajalna Bon Bon & Chocolate s konfeti. Glavni adut Sardočevega menija 2011 so ob mineštri z domačimi rezanci, še njoki s klobaso in prašičji file z zelišči ... Za rezervacije: restavracija Diana tel. 040211176, Montecarlo tel. 040662545, Sardoč tel. 040200871. OPČINE - Po odprtju razstave Janka Kovačiča in Marka Arduinija v gostilni Veto, so se Okusi Krasa še enkrat ustavili na Opčinah. V uradu občinske izpostave so v ponedeljek odprli skupinsko razstavo fotografij članov goriškega fotoklu-ba Skupina 75, svoje proizvode pa so dali v pokušnjo nekateri ponudniki, ki so vključeni v letošnje Okuse Krasa. Številne udeležence so nagovorili tajnik SDGZ Davorin Devetak, predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marko Milkovič, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc in predsednik trgovske sekcije SDGZ Ervin Mezgec. Skupino 75, ki deluje od leta 1975 in poleg klubskih razstav organizira tudi mednarodno fotografsko razstavo Foto-srečanje, in fotografe je predstavil predsednik kluba Silvano Pittoli. »Na Goriškem imamo šest fotografskih skupin. Naša skupina pa je edina slovenska in šteje približno 30 članov, le sedem jih ni Slovencev. Smo tudi člani Fotografske zveze Slovenije. Po mojstru fotografije Milenku Pega-nu nas že od leta 1980 v skrivnosti barvne predračuni - Fundacija CRTrieste Za prihodnje leto sedem milijonov evrov TRST - Fundacija CRTrieste je v programskem dokumentu za leto 2012 predvidela, da bo na ozemlju, ki ga pokriva, in za specifične projekte podarila približno sedem milijonov evrov. Odločitev je sprejel generalni svet fundacije, ki se je včeraj sestal za pregled programskega dokumenta s predvidevanji za leto 2012. Kot je povedal predsednik fundacije Massimo Paniccia, njeno vodstvo ocenjuje, da je »ravno v tem posebnem ekonomskem trenutku in kljub objektivnim težavam na finančnih trgih za Fundacijo CRTrieste pomembno, da ohrani čim bolj stabilno raven podeljevanja prispevkov, da bi tako učinkovito nadaljevala svojo misijo - spodbujanje družbenega in gospodarskega razvoja ozemlja.« »Po zaslugi učinkovitega nadzorovanja stroškov in aktivnega, skrbnega upravljanja finančnih naložb, s posebnimi ozi-rom na udeležbo v lastništvu Unicredita, je bilo tudi v zadnjih letih mogoče lokalni skupnosti zajamčiti pomembna sredstva,« je dejal Paniccia. Z odobritvijo programskega dokumenta za prihodnje leto je generalni svet fundacije dal na voljo za prispevke in za financiranje projektov sedem milijonov evrov, od tega 1.750.000 za prispevke in 5.250.000 za projekte. Največji del sredstev, ki bodo na voljo v prihodnjem poslovnem letu -tako za realizacijo lastnih projektov, kot tistih v partnerstvu z drugimi subjekti, zasebnimi ali javnimi, in tudi za tradicionalno dejavnost podeljevanja prispevkov - bo namenjeno »relevantnim« sektorjem, ki jih je za triletje 20112013 izpostavil organ usmerjanja dejavnosti fundacije s svojim sklepom z dne 20. oktobra 2010. Ti sektorji so umetnost, kulturne dejavnosti in dobrine, vzgoja, izobraževanje in usposabljanje, znanstveno in tehnološko raziskovanje, lokalni razvoj, gradnja socialnih stanovanj in šport. EVRO 1,3918 $ +0,4 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 25.10. 24.10. ameriški dolar 1,3918 1,3856 japonski jen 105,98 105,45 kitajski juan 8,8528 8,8343 ruski rubel 42,4215 42,7205 indijska rupija 68,9080 69,0380 danska krona 7,4452 7,4452 britanski funt 0,87010 0,86910 švedska krona 9,1110 9,1065 norveška krona 7,6855 7,6915 češka krona 24,906 24,982 švicarski frank 1,2253 1,2280 madžarski forint 297,07 297,40 poljski zlot 4,3815 4,3739 kanadski dolar 1,3926 1,3938 avstralski dolar 1,3285 1,3320 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3236 4,3240 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7040 0,7047 braziljski real 2,4241 2,4650 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4955 2,5253 hrvaška kuna 7,4844 7,4888 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 25. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,24472 0,41833 0,60667 0,02167 0,04167 0,08667 1,368 1,585 1,785 ZLATO (999,99 %%) za kg 39.337,90 € +1249,95 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 25. oktobra 2011 fotografije uvaja mojster fotografije Rafael Podobnik,« je poudaril Pittoli. Članica goriške fotografske skupine Loredana Prin-čič je predstavila motive razstave, na kateri fotografi obravnavajo teme človeškega telesa, človeških sledi, štirih elementov, arhitekture in knjige Povej eno zgodbo. Predsednik tržaškega Fotovideo Trst 80 Marko Civardi je poudaril dobro sodelovanje tržaških in goriških fotografov in prijatelje iz Gorice povabil, da se z razstavo prihodnje leto predstavijo tudi v Trstu. Tajnica gostinske sekcije Katja Fa-brizi je predstavila sodelujoče pri Okusih Krasa in njihove dobrote. Tokrat so bili v degustaciji proizvodi in jedi treh domačih gostiln (gostilna Veto, restavracija Diana in bar picerija Rino), dveh pekarn (Čok z Opčin in Bukavec s Proseka), pršut društvene prodajalne Conad z Opčin, prvič pa je z odličnimi konfeti sodelovala prodajalna Bon Bon & Chocolate iz Trsta. Pokušnjo so dopolnila bela in rdeča vina vinogradnikov Andreja Boleta in Andreja Ferolje, Andreja Miliča, Ladija Miliča in Rada Koc-jančiča. (OK) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,17 -4,09 KRKA 53,50 -2,88 MERCATOR 8,60 175,00 -0,23 TELEKOM SLOVENIJE 63,10 -1,24 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 14,46 AERODROM LJUBLJANA 11,80 DELO PRODAJA 21,00 -1,97 +4,33 ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,01 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 2,40 4,19 -0,29 KOMPAS MTS NIKA 3,30 7,50 -- PIVOVARNA LAŠKO 13,50 +8,78 PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 5,25 10,24 SAVA 265,00 22,60 +0,44 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,50 12,00 +0,67 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 25. oktobra 2011 -0,94 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 0,9915 79,70 +0,86 -0,62 BANCO POPOLARE 1,166 -2,42 -2,18 BCA POP MILANO 0,3603 1,634 -0,73 ENEL 0,8665 3,358 -2,50 FIAT 4,92 -1,12 +0,33 GENERALI 5,05 12,70 -1,37 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,265 -2,09 LUXOTT1CA 21,14 +4,55 -1,17 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,602 5,98 -3,63 -0,50 PIRELLI e C 6,36 -2,30 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,70 -0,53 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,554 5,04 -7,69 TENARIS TERNA 0,898 11,24 +0,56 +2,18 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,806 0,0508 -1,17 UNICREDIT 2,95 0,863 -1,14 -3,79 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 93,18 $ +2,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 25. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 641,36 -0,30 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.809,23 +0,46 FIRS, Banjaluka 1.886,06 -0,06 +0,18 SRX, Beograd - - NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.113,07 -1,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.806,90 2.355,82 -0,90 -1,20 S&P 500, New York 1.240,07 -1,13 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.211,88 6.034,82 5.514,02 +1,47 -0,34 -0,61 CAC 40, Pariz 3.174,29 -1,43 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.968,00 945,00 2.341,80 -0,44 +0,50 -1,15 Nikkei, Tokio 8.762,31 -0,92 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.769,94 18.771,82 2.409,67 +0,33 +4,14 +1,66 Sensex, Mubaj 17.254,86 +1,86 / ITALIJA Sreda, 26. oktobra 2011 5 dolžniška kriza - Na dvojnem vrhu EU in evroskupine za rešitev skupne evropske valute Berlusconi se bo danes v Bruslju predstavil z dokaj ohlapnim programskim dokumentom Severna liga se upira pokojninski reformi - Opozicija upa, da bo tokrat vladi res odklenkalo RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi se bo na današnjem evropskem vrhu za rešitev evra v Bruslju predstavil dokaj skromno. Kljub danim obljubam vlada ni odobrila že večkrat napovedanega razvojnega odloka, v programskem dokumentu, ki ga je premier sinoči posredoval evropskim oblastem, pa ni niti celovite pokojninske reforme, za odobritev katere se je Berlusconi obvezal na nedeljskem srečanju z evropskimi voditelji. Vse to je posledica razklanosti vlade. Severna liga Umberta Bossija se upira zviševanju upokojitvene starosti na 67 let in sploh zaostrovanju pogojev za upokojitev. Tako se je ponedeljkova vladna seja zaključila brez sklepov. Iskanje dogovora se je včeraj nadaljevalo ves dan, a Severna liga ni veliko popustila, pa čeprav je Berlusconi poudaril, da tokrat ni »B načrta«, in celo zagrozil z odstopom. Bossi je zato sredi dneva večkrat ponovil, da je vlada ta čas v nevarnosti in da so razmere zanjo »dramatične«. Sicer pa je poudaril, da so za to krive evropske oblasti, ki bi hotele Berlusconija odstraniti. Pristavil je, da se za njimi med drugimi skriva »Italijan«, s čimer je mislil na dosedanjega guvernerja Banke Italije in skorajšnjega predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija. »Pismo, ki ga je ECB poslala italijanski vladi 5. avgusta, je bil pravi strel proti Ber-lusconiju,« je dejal. In tako se je zgodilo, da je vladna večina sinoči dosegla minimalen dogovor. Gre za programski dokument, ki našteva vrsto bolj ali manj oprijemljivih ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, za krčenje javnih izdatkov in večanje javnih prihodkov, med katerimi pa, kot rečeno, ni celovite pokojninske reforme. Sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano je ob sklenitvi dogovora v televizijski oddaji Porta a porta zmagoslavno izjavil, da sta glavni sili vladne večine tudi tokrat našli skupen jezik. Ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini je v televizijski oddaji Ballaro pristavila, da je Severna liga naposled le pristala na postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let v razdobju od leta 2012 do leta 2025, vendar le za starostne upokojitve, in ne za upokojitve na osnovi delovne dobe. Bossi pa je bil veliko bolj previden. Potrdil je, da je z Berlusconijem dosegel dogovor, a brž pristavil, da bo treba videti, »kaj bo rekla Evropa«. Po besedah neimenovanega predstavnika Ljudstva svobode naj bi Severna liga v resnici čakala, da Berlusconija vrže EU. Opozicija je tudi včeraj složno zahtevala odstop Berlusconijeve vlade, v opozicijskih vrstah pa obstajajo različna mnenja tako glede usode zakonodajne dobe, kot tudi glede pokojninske reforme. Casinijeva stranka UDC in Fi-nijeva FLI menita, da bi bile predčasne volitve v tem kriznem obdobju zelo škodljive. Italija nujno potrebuje vlado široke enotnosti, ki bi jo pripeljala iz krize. Podobno razmišljajo tudi nekateri voditelji Demokratske stranke, začenši z Walterjem Veltronijem. Tudi pokojnine razdvajajo opozicijo. Sindikati »držijo pesti« za Severno ligo in upajo, da bo Umberto Bossi preprečil zvišanje upokojitvene starosti, kot od Italije vztrajno zahteva Evropska unija. Pier Ferdinanco Casini je nasprotno prepričan, da je pokojninska reforma nujno potrebna. Tega mnenja so tudi pristaši Gianfranca Finija, ki je sicer prepričan, da bodo prihodnjo pomlad predčasne parlamentarne volitve. Vodja Severne lige Umberto Bossi je izjavil, da so razmere za vlado tokrat »dramatične« ansa kriza - Po užaljenih odzivih premierja in drugih predstavnikov Evropska komisija zanika, da bi kdo v EU hotel Italijo »ponižati« BRUSELJ - Pri pritiskih na predsednika italijanske vlade Silvia Ber-lusconija k izvedbi reform na nedeljskem zasedanju evropskih voditeljev ne gre za »nikakršno ponižanje«, ampak za strog medsebojni nadzor držav članic, saj položaj ene vpliva na vse, so včeraj povedali v Evropski komisiji. »Treba se bo navaditi na to,« so poudarili. Take vrste pritisk oziroma javna svarila »grešnikom« naj bi tako postal stalna praksa v uniji. Strožji nadzor nad izvajanjem javnofinančnih pravil in strukturnih reform sicer predvideva nedavno sprejeti sveženj šestih zakonodajnih predlogov, imenovan »še-sterec«, ki naj bi začel veljati z novim letom. Berlusconi je bil v nedeljo tarča ostrih svaril, da bo moral evropske partnerice v sredo prepričati, da z jav-nofinančno konsolidacijo in reformami misli resno. Na to sta ga javno opomnila tako nemška kanclerka An- Jose Manuel Barroso ansa gela Merkel in francoski predsednik Nicolás Sarkozy kot predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Berlusconi tega pokroviteljskega pristopa ni sprejel najbolje. Dejal je, da mu noben samooklicani komisar ne bo »pridigal«. Tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj kritiziral Merklovo in Sarkozyja zaradi »ponesrečenih in neprijetnih« izjav, ki kažejo na nezaupanje do Italije, ter jima očital, da nista dovolj spoštljiva do njegove države. Evropska komisija od Italije zahteva predvsem konkretne ukrepe za krepitev rasti in konkurenčnosti gospodarstva. Za zdaj Berlusconijevih zavez na tem področju še ni prejela, jih pa pričakuje najpozneje v sredo, ko bosta v Bruslju ponovno vrha EU in območja evra. EU od Italije zahteva niz reform, predvsem za krepitev rasti, ki vključujejo ukrepanje v pokojninskem sistemu, na trgu dela za spodbujanje zaposlovanja in na področju zakonodaje za olajšanje vlaganj. Poleg tega zahteva natančen časovni okvir izvajanja ukrepov za ureditev javnih financ Po Grčiji, Irski in Portugalski, ki so že morale zaprositi za mednarodno finančno pomoč in morajo v zameno zanjo izvajati ostre ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, sedaj dolžniška kriza najbolj kaže zobe Italiji in Španiji. Zato EU od teh držav sedaj že preventivno zahteva odločno ukrepanje. kriza - Osnutek Berlusconi in oporoka ad personam RIM - Italija je na robu finančnega zloma, politična kriza se zaostruje, kljub temu pa Silvio Berlusconi pri opravljanju svojih političnih oz. državniških funkcij še vedno pridno skrbi tudi in mogoče predvsem za reševanje svojih osebnih problemov. Tako se je v osnutku razvojnega odloka pojavilo določilo, s katerim bi premier rad rešil problem svoje zapuščine. Sedanja zakonodaja določa, da si 50 odstotkov zapuščine enakomerno porazdelijo otroci pokojnika oz. pokojnice, 25 odstotkov podeduje njegova žena oz. mož, dediče ostalih 25 odstotkov pa sme lastnik oz. lastnica po svoji uvidevnosti določiti v oporoki. Če bi aplicirali ta določila na primer Berlusconijeve zapuščine, bi Berlusconijeva soproga Veronica Lario trenutno (ločitveni postopek je še v teku) s svojimi tremi otroki Barbaro, Eleonoro in Luigijem lahko prevzela nadzor nad družbo Fininvest, saj bi skupno z njimi razpolagala s 56,1 odstotka zapuščine. To pa premierju očitno ni po godu. Zato je v osnutek razvojnega odloka vključil določilo, po katerem otrokom sicer ostaja 50-od-stotni delež zapuščine, vendar se samo polovica porazdeli enakomerno med njimi. Dediče druge polovice naj bi določil lastnik oz. lastnica v oporoki. Na tak način bi bilo mogoče, da bi nadzor nad družbo Fininvest po morebitni Berlusconijevi smrti prevzela njegova prva dva otroka, Marina in Piersilvio, saj bi jima premier v teoriji lahko zapustil 53,38 odstotka svojega premoženja. Če bi nakazano določilo prodrlo, bi bil to že 40. Berlusco-nijev zakon »ad personam«. Opozicija je seveda takoj dvignila vik in krik. Saj, premier spet rešuje svoje probleme na račun svojih sodržavljanov. vreme - V severni Italiji so se razmere hudo poslabšale Štiri smrtne žrtve v Liguriji Zemeljski usad na avtocesti A12 MILAN - Vreme se je v severni Italiji včeraj v skladu napovedmi poslabšalo, povzročilo pa je tudi nekaj žrtev in veliko škode. Po zadnjih si-nočnjih podatkih naj bi terjalo najmanj 4 mrtve. Nekaj ljudi je bilo zaradi manjših poplav pogrešanih, med tuneloma na avtocesti A12 blizu mesta La Spezia pa je zemeljski usad oplazil tovornjak. Ves dan je močno deževalo v Li-guriji, Lombardiji, Trentu in pri Vicenzi. Še najhuje je bilo v Liguriji, kjer so v kraju Vernazza pogrešali dve osebi. Z avtomobilom sta padli v morje. Na avtocesti A12 je zemeljski usad oplazil tovornjak, katerega šofer je ostal dalj časa zaprt v kabini pod blatom. Avtocesto so začasno zaprli za promet v obeh smereh. Zaradi vremena so tudi zaprli železniško progo med Levantom in Corniglio. Sicer se bo danes vreme poslabšalo v srednji Italiji, kjer pričakujejo nevihte. Še posebno so zaskrbljeni v Rimu po hudih poplavah, ki so prejšnji teden popolnoma ohromile večno mesto. Zemeljski usad na avtocesti A12 blizu La Spezie Iz deželnega odbora Lacija izstopili odborniki LS RIM - Deset deželnih odbornikov Lacija iz vrst Ljudstva svobode je včeraj protestno odstopilo. Jabolko spora je pred nedavnim odobreni deželni načrt za stanovanjske gradnje. Proti njemu je namreč vlada Silvia Berlusconija vložila pritožbo na ustavno sodišče. Ministra za kulturne dobrine Giancarlo Galan in za okolje Stefania Prestigiacomo ocenjujeta, da načrt prizadeva kulturne, zgodovinske in okoljske dobrine. Deseterica deželnih odbornikov je ob odstopu naslovila pismo na premierja Silvia Berlusconija, v katerem poudarja, da je bil načrt za stanovanjske gradnje ena izmed ključnih volilnih obvez deželne uprave Renate Polverini, in pripominja, da se je vlada odločila za vložitev pritožbe na ustavno sodišče, ne da bi se predhodno soočila s Polverinijevo. Fiat po Confindustrii zapušča še združenje Anfia MILAN - Potem ko je napovedal svoj umik iz Confindustrie, je Fiat včeraj naznanil, da zapušča tudi državno združenje avtomobilske industrije Anfia. Odločitev je na občnem zboru združenja sporočil kar Fiatov in Chryslerjev pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne. V svojem nastopu je z navajanjem verza iz pesmi Brucea Springsteena med drugim dejal, da je avtomobilski sektor v Evropi »miljo pred peklom«. Po njegovi oceni Stara celina za razliko od Severne Amerike ni znala izkoristiti krize za svojo tehnološko in organizacijsko prenovo. Marchionnejev govor je takoj izzval reakcijo. Predsednik združenja Anfia Eugenio Razzelli je odstopil. Garinberti priznal, da tudi TG3 ni nepristranski RIM - Tudi v televizijskem dnevniku TG3 se postavlja problem pluralizma. Tako je povedal predsednik Rai Paolo Garinberti, ko ga je včeraj skupno z generalno direktorico Lorenzo Lei zaslišala parlamentarna komisija za nadziranje državne radiotelevizije. Garinberti je menil, da TG1 Augusta Minzolinija večkrat krši pravila o popolnosti in nepristranskosti informacije, a priznal je, da se včasih ta problem postavlja tudi pri televizijskem dnevniku Bianche Berlinguer. TRST Sreda, 26. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vzhodni kras - Resolucija s pozivom deželnemu predsedniku Tondu, naj ohrani strukturo Politiki skupaj za didaktično naravoslovni center v Bazovici Deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino bo danes odgovarjal na vprašanja o ohranitvi centra »Ne!« zaprtju didaktično-naravo-slovnega centra v Bazovici; »Ne!« njegovi ukinitvi; in »Ne!« prenosu upravljanja centra kaki drugi ustanovi. Te tri »Ne!« so zapisali tržaški občinski in pokrajinski svetniki, vzhodno-kraški rajonski svetniki in na Tržaškem izvoljeni deželni svetniki v nujni resoluciji, naslovljeni predsedniku deželne uprave Renzu Tondu, v kateri so se postavili v bran ohranitvi bazovskega visokokakovostnega centra v sedanji obliki. Tonda in njegovo upravo so tudi pozvali, naj takoj prekliče pisma o premestitvi osebja centra, ker bi bilo sicer od 1. novembra dalje premeščeno v druge postaje deželne gozdne straže (tri v Devin, dva na Opčine). Resolucijo so izdelali na včerajšnjem srečanju v samem centru. Sklicali so ga načelniki svetniških skupin tržaškega občinskega in pokrajinskega sveta ter tržaški deželni svetniki, udeležili so se ga tudi številni drugi občinski in pokrajinski svetniki, pokrajinski upravitelji, devinsko-na-brežinski župan Giorgio Ret in predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. Predsednik pokrajinskega sveta Maurizio Vidali in predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič sta uvodoma orisala položaj, v katerem se je znašel center v Bazovici, potem ko se je centralna direkcija za kmetijstvo in gozdarstvo odločilo za njegovo »ukinitev«. Zadeva pa ni jasna. Kajti v enem od deželnih dokumentov piše o »ukinitvi«, v drugem, naslovljenem deželni agenciji za zaščito okolja Arpa, pa o »prevzemu upravljanja centra.« Po tem dopisu naj bi center po 1. novembru upravljalo osebje deželnega laboratorija za okoljsko vzgojo. Ta ustanova ima svoj sedež v kraju Colloredo di Montalbano v videmski pokrajini, njegovo osebje pa sploh ni usposobljeno za opravljanje didaktičnih dejavnosti in se ne spozna na kraško okolje. Kako bo to osebje vodilo obiske šol v centru, ni zna- občina trst Tretji most čez Kanal bo! Državni svet je zavrnil pri-ziv, ki ga je proti gradnji tretjega mostu čez Kanal vložilo drugou-vrščeno podjetje na licitaciji za oddajo del v zakup. To dejansko pomeni, da sporni sprehajalni most čez Kanal, ki bo povezoval Ul. Trento in Ul. Cassa di ri-sparmio, bo zgrajen. Novico je na začetku ponedeljkove občinske seje sporočil tržaški župan Roberto Cosolini. Ob tem je pojasnil tudi, da je odvetniška ekspertiza potrdila pravno veljavnost in korektnost postopka, ki je privedel do odloka o gradnji tretjega mostu čez Kanal. Novica je razveselila vodjo Un'altra Triste Franca Bandellija, ki je bil za časa Dipiazzove uprave eden od pobudnikov gradnje tretjega mostu in je dal pred leti kot občinski odbornik za javna dela tudi namestiti poskusni Bai-leyev most, da bi Tržačani videli, kako zadeva zgleda. Drugačnega mnenja je bil svetnik Gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli: »Tretji most je nepotreben in nesmiseln tako z urbanističnega kot z okoljskega vidika. Žal se bomo, šele ko bo zgrajen, zavedli, kaj smo izgubili.« M.K. Udeleženci včerajšnjega srečanja v didaktično-naravoslovnem centru v Bazovici kroma no. Prav tako ni znano, kako bodo lahko sprejeli slovenske šole, ki so imele doslej na razpolago strokovno usposobljeno voditeljico v slovenskem jeziku. Nadalje ni znano, kaj bo z nadaljevanjem evropskih projektov (Carso-Kras in Slow tourism), ki se že izvajajo in pri katerih je bistvenega pomena sodelovanje s slovenskimi institucijami. Skratka: spremembe, ki jih naklepa deželna uprava (oziroma njeni uradi), ustvarja le kaos, predvsem pa postavlja pod vprašaj nadaljnje delovanje centra, ki je lani sprejel kar 15 tisoč obiskovalcev, največ šolarjev in dijakov italijanskih in slovenskih šol. Mnogo je bilo tudi obiskov iz drugih italijanskih dežel; številne šole so se - po obisku fojbe pri Bazovici - pomudile tudi v centru, da bi spoznale značilnosti in znamenitosti kraškega okolja, njenega rastlinstva in živali. Še nekaj pa je bilo poudarjeno: center je zaživel leta 2008 s evropskimi sredstvi (skoraj 2 milijona 500 tisoč evrov). Ali bo treba, ob morebitni njegovi ukinitvi, ta sredstva vrniti? In kdo naj bi jih vrnil? Odbornik za kmetijstvo Violino ali njegovi uradi? Udeleženci srečanja so opozorili še na eno nedoslednost. V julijskem rebalansu proračuna je deželna uprava dodelila centru dodatnih 40 tisoč evrov za njegovo delovanje. Slaba dva meseca kasneje pa se je centralna direkcija za kmetijstvo in gozdarstvo samovoljno odločila, da center ukine (ali zapre?). Kako je mogoče, da se je deželna uprava v slabih dveh mesecih premislila? Na srečanju je večkrat posegel deželni svetnik Ljudstva svobode Piero Camber. Poudaril je, da je treba center ohraniti, da je treba poseči pri deželnem predsedniku Tondu. Marsikateri prisotni deželni svetnik levosredinske opozicije se je ob takem poznem zavzemanju (prvi november trka na vrata ...) spraševal, zakaj ni sam prej posegel pri deželni upravi, saj jo s svojim glasom podpira v deželnem svetu. O didaktično-naravoslovnem centru v Bazovici bo danes - končno - govor v deželnem svetu. Dopoldne bo deželni odbornik za kmetijstvo Claudio Violino odgovoril na skupno resolucijo občinskih, pokrajinskih in tržaških deželnih svetnikov ter vzhodnokraških rajonskih svetnikov, obenem pa bo odgovoril tudi na vprašanje, ki ga je že pred nekaj tedni zastavil deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič. M.K. občina trst - Med ponedeljkovo sejo mestne skupščine »Titova svatba« na komunu Župan Cosolini odgovoril Bertoliju (Ljudstvo svobode) o poroki, ki je izzvala politično polemiko »Titova svatba« na Velikem trgu, kot jo je sredi avgusta poimenoval tržaški italijanski dnevnik, je - po poletnih politično-časopisnih polemikah - v ponedeljek odjeknila v dvorani mestne skupščine. V spomin jo je priklical vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli, ki je od župana Roberta Cosolinija želel izvedeti, kaj se je tistega dne zgodilo na Velikem trgu. Župana je prepoznal na skupinski spominski sliki pred občinsko palačo, zato naj bi bil - po njegovem mnenju - seznanjen z dogodkom. Nadalje je hotel izvedeti, kaj se je zgodilo v občinski poročni dvorani in ali je med poroko prišlo do žalitve italijanske zastave. Svetnik Berlusco-nijeve stranke je naposled vprašal, ali je v kakem občinskem uradu razobe-šena Titova slika. Cosolini mu je odgovoril, da ni on poročil slovensko-ruskega para. Ko je bil zapustil občinsko palačo, je na trgu zagledal poročni par. Približal se je po-ročencema in jim čestital. Takrat ni bil izpostavljen noben simbol, ni bilo petja, je pojasnil Cosolini. Zanikal je tudi, da naj bi v poročni dvorani ali na trgu »žalili italijansko zastavo,« kajti plapolanje zastave italijanske partizanske brigade ne more predstavljati žalitve italijanske zastave,« je pribil. Omenil je, da je ena od tržaških občinskih uslužbenk imela v svojem uradu razobešen koledar, na katerem Spominska slika s »Titove svatbe« na Velikem Trgu je bila objavljena Titova slika. Ko jo je funkcionarka opozorila na »neu-mestnost« ali »neprimernost«, je uslužbenka koledar s Titovo fotografijo odstranila. Po Cosolinijevem mnenju je bilo razobešenje Titove slike v uradu občinske palače »zgrešeno.« Bilo pa je neprimerno manj hudo od fašistične butare in pendreka, ki ju je v svojem uradu celih pet let hranil eden od odbornikov Dipiazzove uprave. Ko bi predstavnike Ljudstva svobode res tako motili simboli iz preteklosti (kot je na pri- mer Titova fotografija), zakaj pa so celih pet let molčali in niso protestirali nad razkazovanjem simbolov iz tragične fašistične preteklosti? je Bertolija (in ostale občinske svetnike desne sredine) vprašal tržaški župan. Cosolini odbornika s fašističnimi manijami ni imenoval, v mestni skupščini pa je njegovo ime obče znano. In še najbolj hudo je bilo, da je bil Massimo Greco pet let tržaški občinski odbornik za kulturo. Fašistično? M.K. arh. barocchi Geneza centra Roberto Barocchi kroma Med včerajšnjim srečanjem v centru v Bazovici je arh. Roberto Barocchi »razkril« genezo strukture, po kateri sedaj striže odbornik za kmetijstvo Claudio Violino. Barocchi je bil direktor deželnega inšpektorata za gozdove na Tržaškem v letih od 1986 do 1994. Komaj je nastopil službo, je v kleti inšpektorata našel album čudovitih fotografij o pogozdovanju Krasa. Bile so posnete v začetku 20. stoletja, namenjene mednarodni razstavi na Dunaju. Pa mu je padlo na misel, da bi lahko izdali knjigo s fotografijami. Potreboval pa je nekoga, ki bi napisal zgodovino pogozdovanja Krasa. »Spoznal sem mladega gozdnega stražnika, ki je bil navdušen nad gozdove. Tako je Diego Masiello napisal zgodbo in knjiga je bila objavljena.« V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja mu je prav Ma-siello predlagal ustanovitev muzeja gozdov. Odgovoril mu je, da bi javni urad težko ustanovil tak muzej, je pa predlog posredoval deželni direkciji za gozdove v Vidmu. Masiello je z združenjem gozdnih straž in nekaterimi kolegi začel udejanjati zamisel v takratni bivši postaji gozdne straže v Bazovici. Po naključju je takrat potekala 200-letnica rojstva Josefa Ressla, izumitelja vijaka in obenem tudi gozdnega inšpektorja v Trstu. Ob tej priložnosti so pripravili razstavo o Krasu od Resslovih časov do danes, ki je potem obogatila muzej. Leta pozneje, ko je Barocchi postal direktor službe za deželno ozemeljsko načrtovanje, je deželna uprava prevzela muzej gozdov ter ga z evropskim prispevkom skoraj 2 milijonov evrov in pol preuredila v sedanji didaktično-naravoslovni center. Diego Masiello je postal njegov direktor. Do tu srečni, svetli del zgodbe o bazovskem centru. Arch. Barocchi je posredoval tudi sedanjo temno plat. »Potem je prispel deželni odbornik Violino, verjetno izvedenec za krave, ki je najprej uničil inšpektorate za gozdove, slavno institucijo podedovano od države, s tem da jih je združil z inšpektorati za kmetijstvo ter jim odtujil upravljanje gozdnih postaj in požiganje gozdnih požarov.« »Sedaj hoče uničiti tudi ta biser - didaktično-naravoslovni center. Direktorja Masiella in druge gozdne straže, ki so s svojim znanjem in strokovnostjo dale svojo dušo v ustanovitev in delovanje centra pošilja v druge postaje gozdnih straž, namesto njih pa naj bi center upravljalo osebje, ki se sploh ne spozna na gozdove in na kraško okolje še posebej,« je ocenil arch Barocchi. M.K. / TRST Sreda, 26. oktobra 2011 7 šolstvo - Včeraj zjutraj tudi na slovenskih šolah izbruhnil protest proti vladni politiki na področju šolstva Na Prešernu delna zasedba, na Slomšku samouprava, na Zoisu in Stefanu zborovanji Sporočilo dijakov: Vladni varčevalni ukrepi ogrožajo v večji meri manjšinske šole - Na italijanskih šolah policija preprečila zasedbo »Zasedeno-occupato« in »Čeprav malo nas je, za slovenski jezik bije nam srce«: transparenta s tema napisoma (namesto besede »srce« je enostavno narisano srce) sta včeraj zjutraj zakraljeva-la na zunanjih vhodnih vratih, preko katerih je možen dostop do stavb Liceja Franceta Prešerna in Izobraževalnega zavoda Jožefa Stefana. Zlasti tisti del stavbe na Vrdelski cesti, kjer domuje licej Prešeren, je bil »okrašen« s transparenti, ki so naznanjali zasedbo šole. Licej je namreč od včeraj zaseden iz protesta proti vladnim varčevalnim ukrepom, ki prizadenejo tudi šolstvo, še posebej manjšinsko. Protest je včeraj zajel domala vse višje srednje šole v Trstu, se pravi tudi slovenske, vendar ne povsod v isti obliki: na nekaterih italijanskih šolah je npr. prišlo do poskusa popolne zasedbe stavbe, kar pa je policija preprečila, ker ni dovolila oblik protesta, ki bi ne bile dogovorjene s profesorji in ravnatelji. Za dogovorjeno obliko protesta pa so se odločili na liceju Prešeren, kjer so zasedli le telovadnico v drugem nadstropju ter tretje nadstropje, medtem ko so ravnateljici Loredani Guštin, profesorjem in neučnemu osebju zagotovili prost dostop in prisotnost na šoli ter nemoteno administrativno delo. Ko smo nekaj čez poldne prišli na šolo, so se dijaki na zgornjem dvorišču zadrževali v skupinah, nekateri so se pogovarjali, drugi se igrali z žogo, iz telovadnice pa je glasno odmevala glasba, nekateri so igrali košarko. Dostop do telovadnice po notranjem hodniku so preprečili s postavitvijo pregrade s klopmi in stoli, nekateri dijaki so igrali karte, v zbornici pa so se nahajali profesorji. Predstavnica dijakov Barbara Fer-luga nam je povedala, da so se za zasedbo dijaki odločili na ponedeljkovem zborovanju, glavne razloge pa so navedli v dokumentu, ki ga je podpisala koordinacija slovenskih dijakov v Italiji. Ob zaskrbljenosti, ki jih varčevalni ukrepi s krčenjem sredstev na podlagi zakona št. 133 iz leta 2008 predstavljajo za šolstvo v Italiji in ob ugotovitvi žalostnega stanja precejšnjega števila šolskih stavb, dijaki opozarjajo, da reforma predvideva manjše število ur za vse predmete, kar ne prispeva wwf - Pobuda Izredno zanimanje za naravo Veliko ljudi se je udeležilo skoraj 300 različnih prireditev, ki so bile konec prejšnjega tedna v italijanskih muzejih, vrtih, akvarijih in naravnih rezervatih na pobudo naravovarstvene organizacije WWF in Državnega združenja znanstvenih muzejev. Prireditve so bile v okviru pobude »Biodiversamente: il festival dell'eco-scienza«, ki je bila posvečena znanosti in naravi. Številno udeležbo ljudi so zabeležili tudi v deželi Furlaniji-Julij-ski krajini, od Tolmeča do Trsta in Pordenona. Mnogo ljudi je še predvsem obiskalo konferenco-delavni-co o morskih psih, ki so jo priredili mestni muzeji v sodelovanju z miramarskim naravnim rezervatom in na katerih je bilo več kot sto družin z otroki. Festival se ni vsekakor še zaključil. Do 10. novembra je še čas za sodelovanje na natečaju za dve štipendiji, ki ga je razpisal WWF na temo biorazličnosti v Italiji. Obenem se nadaljuje posebna pobuda Kdor išče najde, v okviru katere lahko raziskovalci, znani in manj znani, posredujejo lastno zgodbo na elektronski naslov biodiversamen-te@wwf.it. Pobuda je v sodelovanju s spletno izdajo dnevnika Repub-blica.it, nekatere zgodbe pa so že objavljene na spletu. k boljši izobrazbi in razgledanosti, poleg tega je zaradi krčenja sredstev službo izgubilo nekaj deset tisoč priparnikov učnega in neučnega osebja. Posledice tega najbolj ogrožajo manjšinske šole: slovenske šole v Italiji so bile v šolskem letu 2009/2010 v primerjavi z letom 2008/2009 prikrajšane za deset učiteljev, predvsem v lanskem šolskem letu pa je bilo čutiti pomanjkanje šolskih pomočnikov, ki je ponekod tudi otežilo reden začetek pouka. Pri tem si dijaki prizadevajo za upoštevanje mednarodnih pogodb, ki ščitijo slovenske šole (pariške mirovne pogodbe iz leta 1947, Londonskega sporazuma iz leta 1954 in Osimskega sporazuma iz leta 1975), dalje za izvajanje zaščitnega zakona ter za to, da Italija enakopravno uresničuje in spoštuje zakone o manjšinskem šolstvu po celem nacionalnem teritoriju, varčevalni ukrepi pa naj se ne izvajajo za slovenske šole, ki imajo specifične potrebe. Protestniki se zavzemajo tudi za to, da bi slovenska oz. dvojezična šola dobila lastno avtonomijo v okviru Dežele Furla-nije Julijske krajine in naj se ne upoštevajo parametri, ki privedejo do prisilnega združevanja ali vertikalizacije šol. Na dvojezičnih območjih naj se uvede možnost učenja slovenščine tudi v italijanskih šolah, Italija, Evropska unija in Slovenija pa naj odločno podprejo mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, ki je najbolj oškodovana zaradi neupoštevanja njenih osnovnih pravic. Na krajevni ravni pa naj deželna uprava oblikuje nov predlog zakona o pravici do študija ter večletni trajni načrt za posodobitev šolskih poslopij, varnostni ukrepi pa naj se ne spremenijo v kršitev zasebnosti. Na liceju Prešeren so včeraj zjutraj najprej imeli zborovanje, nato pa delavnice. Dijakom nižjih razredov so predstavili šolski časopis in dijakove pravice, ogledali so si tudi nekaj poučnih filmov. Sestavili so tudi pravilnik zasedbe, ki med drugim prepoveduje kajenje in pitje alkoholnih pijač ter določa, da se morajo dijaki obnašati dostojno in morajo skrbeti za čistočo ter ne smejo uporabljati dvigala ali šolske imovine. Vstop v šolo, ki ostaja odprta do 23. ure, so prepovedali vsem, ki niso dijaki liceja Prešeren. Obiskala jih Dijaki liceja Prešeren so delno zasedeno šolsko poslopje »okrasili« s transparenti kroma je tudi policija, ki je tudi nje, tako kot italijanske dijake (z njimi so tudi povezani), opozorila, da ne bo dovolila zasedbe stavbe. Zato so se slednjo odločili spremeniti v posebno samoupravo. Sinoči so vsekakor sklenili ostati v šoli tudi ponoči, za danes pa je napovedano predavanje prof. Sama Pahorja o zaščitnem zakonu. Zasedba ni presenetila ravnateljice Loredane Guštin (slednja vodi tudi Humanistični in družbeno-ekonomski licej Antona Martina Slomška), saj, kot nam je povedala, se je stvar kuhala že nekaj časa, v prejšnjih dneh se je - sama ali skupaj z ravnateljico zavodov Žige Zoisa in Jožefa Stefana Mileno Padovan - kar nekajkrat sestala s predstavniki dijakov in jih skušala opozoriti na nesmiselnost zasedbe. Na koncu je prišlo do kompromisne rešitve, se pravi delne zasedbe z značilnostmi, ki smo jih prej opisali. Guštino-va je tudi povedala, da so profesorji na šoli, zato, če bi dijaki želeli, lahko imajo pouk. Če se protest nadaljuje v obliki, kot so se dogovorili, bo namreč mogoče nadoknaditi zamujeno. Drugače ravnatelji- občina trst - Fotografski natečaj Gor in dol po stopnicah za socialno solidarnost Gor in dol po stopnicah (it. Su e giu per le scale) je naslov fotografskega natečaja, ki ga tretjič zapored prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju s fotografsko sekcijo Krožka Fincantieri-Wartsila. Natečaj je vezan na socialo oziroma na socialne probleme na Tržaškem, njegov namen pa je spodbujati domišljijo in čut do socialnih vprašanj občanov, ki bodo sodelovali. Natečaj je predstavila včeraj občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari ob udeležbi predsednika fotografske sekcije Krožka Fincantieri Fulvia Mer-laka. Natečaj je namenjen vsem občanom, ki lahko v tem smislu ujamejo v objektiv utrinke z vsakdana. Fotografije lahko pričajo o ranljivosti in težkih trenutkih, ki jih doživljajo šibkejši, in situacije, v katerih občani potrebujejo pomoč javnih institucij. Še predvsem danes je pomembno obelodaniti probleme in spodbujati solidarnost, je ocenila odbornica in dodala, da so letos namenili posebno sekcijo natečaja za odnos med mladimi in priletnimi. Natečaj je med redkimi v Italiji na to temo, zato je še pomembnejši, ker bo podal sliko mesta iz socialnega vidika. Pravilnik in podrobnosti natečaja so objavljeni na spletni strani http://www.re-tecivica.trieste.it oziroma v uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria št. 2/a. Udeleženci bodo morali posredovati fotografije v digitalni obliki (cd, dvd) do najkasneje 18. novembra v omenjenem uradu ali po elektronski pošti na naslov concor-sofotots3@comune.trieste.it. Priložiti bo treba tudi ustrezno izpolnjen obrazec za sodelovanje na natečaju, ki je na voljo na spletni strani tržaške občinske uprave. Dodatne informacije nudijo na tel. št. 0406754345 in 0406754231. Pristojna komisija bo ocenila fotografije takoj po 18. novembru. Izid selekcije bo objavljen najkasneje 29. novembra, najboljše fotografije pa bodo razstavili od 2. do 11. decembra. Dobitniki prvih treh nagrad bodo prejeli 500 evrov, 350 evrov in 150 evrov. Štirje meseci dela občinskega sveta: predlogi mladih V baru-knjigarni Knulp je skupina mladih levosredinskih občinskih svetnikov včeraj predstavila področja, ki se jim je posvetila v prvih štirih mesecih delovanja občinskega sveta. Mladi svetniki (Barbo, Beltrame, Cetin, Faraguna, Karlsen, Zerjul in Furlanič) so se osredotočili na vprašanja krepitve službe javnih prevozov še predvsem v nočnih urah ter ob sobotah in nedeljah, ustanovitve zbornice kulturnih združenj, popisa nepremičnin, ki so občinska last in bi jih lahko namenili za mlade, ustanovitve občinske konzulte za mlade in odnosa s tržaško univerzo. ca dejstvo, da se dijaki organizirajo in prevzamejo odgovornost, označuje kot določeno šolo za življenje. Ko smo prišli na sosednji zavod Stefan, je bilo veliko bolj mirno: dijaki so bili namreč že odšli domov, potem ko so se bili udeležili sicer napovedanega rednega zborovanja. Za kakšno obliko protesta se bodo odločili, bo verjetno znano danes. Iz stavbe je odhajala tudi ravnateljica Milena Padovan, ki se je odpravljala na Tehnični zavod Žige Zoisa, kjer je imela sestanek s predstavniki dijakov: na tej šoli so namreč imeli izredno zborovanje, na katerem je bila večina dijakov za zasedbo, na koncu pa so se odločili za samoupravo, ki naj bi stekla danes, smo izvedeli od nekaterih dijakov, ki so bili pred šolo. Tudi na liceju Slomšek so se odločili za samoupravo, ki je stekla včeraj, nadaljevala pa se bo tudi danes, čeprav se trenutno ne ve, ali bo ostalo pri samoupravi, ali pa se bodo tudi na Slomšku odločili za podobno obliko protesta, kot so jo uprizorili na Prešernu. Ivan Žerjal sindikat - Dohodki Upokojenci pod udarom V deželi Furlaniji-Julijski krajini je vedno več družin, ki se zaradi brezposelnosti, prekernosti ali dopolnilne blagajne s težavo prebije do konca meseca, po zadnjih podatkih zavoda Inps pa se je problematika hudo razširila tudi na upokojence. Nizki dohodki postajajo skratka že dramatično socialno vprašanje, ki ga lahko rešijo le ustrezne socialne politike. To je stališče deželnega tajnika sindikata Cgil Franca Belcija, ki opozarja tudi na zaskrbljujoč fenomen dela na črno. Podatki zavoda Inps dokazujejo, da se dve podjetji na tri delno ali v celoti poslužujeta dela na črno. Zato je nujna večja prozornost, ker se taka podjetja nazadnje izogibajo visokim globam s pomočjo sklepanja posebnih prekernih pogodb. Vse to, poudarja Belci, pa povzroča nenazadnje tudi porast števila davčnih utajevalcev. Italijanska vlada je z varčevalnimi ukrepi hudo udarila tudi po upokojencih, so dodali sindikati upokojencev Spi-Cgil, Fnp-Cisl in Uil-Uil in opozorili, da je zadevo poostrilo povišanje t.i. ticketa v deželnem zdravstvenem sistemu. Pa-nožni sindikati so zato odločno ponovno zahtevali srečanje z deželnim odbornikom za zdravje Vladimirom Kosicem. Skupaj z deželnim predsednikom Ren-zom Tondom sta namreč napovedala ukrepe, da bodo od plačila ticketa izvzeti šibkejši, pravijo sindikati, toda o tem ni bilo doslej ne duha ne sluha. Duša našega okolja ujeta v objektiv Vzgojno zaposlitveno središče CEO-VZS je letos priredilo že sedmi fotografski natečaj. Vsak udeleženec je lahko prosto ustvarjal na temo »duša našega okolja«, tako da so organizatorji naposled prejeli celo 130 fotografij. Sodelovalo je namreč več članov dnevnih centrov za osebe s posebnimi potrebami, od Sklada Mitje Čuka do družinskih centrov v Campanellah in v kraju San Giorgio di Nogaro, ob njih tudi dijaki šole Igo Gruden iz Nabre-žine in Jadranskega zavoda Združenega sveta iz Devina ter številni posamezniki. Zmagovalce bodo slovesno razglasili danes ob 11. uri v Kamnarski hiši v Nabrežini. Fotografije pa bodo na ogled do 13. ure oz. od 14. do 16. ure. Jesenski praznik kostanjev v Dijaškem domu V Dijaškem domu bosta jutrišnji in petkov dan jesensko obarvana. V jaslih prirejajo jutri ob 16. uri kostanjev praznik, v petek pa bodo ob isti uri na svoj račun prišli še malčki iz osnovne šole, nižješolci in višješolci. Protagonisti bodo tudi na ta dan kostanji, ki bodo kraljevali na mizah. Medtem ko je za najmlajše gojence kostanjev praznik skorajda tradicija, je za starejše gojence trenutek srečanja oz. neke vrste spoznavni dan. Latinskoameriški živelj na platnu gledališča Miela V gledališču Miela se nadaljuje 26. festival latinskoameriškega filma, ki ga prireja Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji -Apclai. Od jutra do večera so ljubiteljem sedme umetnosti na ogled filmi, ki predstavljajo življenje la-tinskoameriškega človeka. Naj opozorimo vsaj na filme, ki se potegujejo za zmago: ob 11. uri bodo predvajali kolumbijsko komedijo Postales colombianas Ricarda Corala Dorada o treh prijateljicah - intelektualkah in feministkah, ki jih moški pogubijo. Ob 15.30 bo na ogled urugvajsko-argentinska produkcija El casamiento Alda Garaya, ob 18.30 brazilski Mae e filha Petrusa Cariryja, ob 20. uri pa poklon mehiškemu režiserju Jaimu Humber-tu Hermosillu La tarea. Popoln spored dogajanja in predvajanih filmov je vsekakor na voljo na spletni strani www.cinelatinotrieste.org. 8 Sreda, 26. oktobra 2011 TRST / slovenski klub - Jutri bogat literarni večer Ljubljanski študentje berejo »V Trstu prodajajo kavbojke« ••• V Trstu bo jutri gostovala skupina ljubljanskih študentov. V Gregorčičevi dvorani (Ul. san Francesco 20, 2. nadstropje) bodo predstavili recital slovenskih avtorjev, ki so mu dali naslov V Trstu prodajajo kavbojke. Študente bo spremljala profesorica Irena Novak Popov, ki je za lanski program diplomskega seminarja iz sodobne slovenske književnosti izbrala prav poezijo in prozo slovenskih avtorjev v Italiji. Iz tega je nastala nato zamisel za literarni večer, ki ga je mentorica pripravila s pomočjo režiserke Magde Lojk. Študentje Tanja Radovič, Klemen Godec, Martin Vrtačnik, Živa Čebulj, Tadeja Japelj, Janoš Ježovnik in Robert Kern bodo prebirali pesmi in prozne odlomke šestnajstih avtorjev, ki so ustvarjali oz. ustvarjajo na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji. Prisluhniti bo mogoče verzom Jurija Paljka in prozi Marka Sosiča, narečni poeziji Silvane Paletti, a seveda tudi Borisu Pahorju, Alojzu Rebuli in številnim drugim avtorjem. Večer bodo popestrili in obogateli zvoki harfe mlade Paole Gregoric iz razreda prof. Tatiane Donis na Glasbeni matici v Trstu. Večer bo uvedla in vodila Irena Novak Popov, ki je profesorica sodobne slovenske književnosti in raziskuje novejšo, sodobno slovensko poezijo. Kot gostja je predavala na Dunaju, v Trstu in Brnu ter vodila razne lektorate in simpozije. Je tudi predsednica žirij za podelitev raznih nagrad (med drugim Jenkove nagrade). Jutrišnji večer je nastal v sodelovanju med Slovenskim klubom, Zvezo slovenskih kulturnih društev in Glasbeno matico, pričel pa se bo ob 20.30. Včeraj danes Danes, SREDA, 26. oktobra 2011 LUCIJAN Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02 - Dolžina dneva 10.26 - Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 17.29. Jutri, ČETRTEK, 27. oktobra 2011 SABINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,9 stopinje C, zračni tlak 1013,4 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, veter 10 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,3 stopinje C. EI3 Lekarne tržaška knjigarna - Danes ob 10. uri Na kavo s knjigo z varovanci Varstvenodelovnega centra Koper in Skladom Mitja Čuk Danes se nam na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni obeta posebno zanimivo srečanje. Dogovorili smo se namreč, da nas obiščejo bralci. Gre za varovance Varstvenodelovnega centra Koper in Sklada Mitja Čuk. Tudi v teh zavodih se na razne načine širi bralna vzgoja. V koprskem VDC-ju so, na primer, letos izpeljali bralno značko. Na temo branja so nastali zapisi, umetnine in ročna dela, ki bodo ob tej priložnosti razstavljena v galeriji Tržaške knjigarne. O knjigah, branju in o svojem delu bodo povedali sami varovanci centra, ravnateljica Sklada Mitja Čuk Stanislava Čuk in strokovna vodja Varstvenodelovnega centra Koper Jasna Moderc pa bosta spregovorili o širši dejavnosti, predvsem pa o čezmejnem sodelovanju teh socialnih središč. Srečanje na kavi, ki se bo začelo ob 10. uri v prostorih Tržaške knjigarne, prirejajo založba Mladika, Založništvo tržaškega tiska in Tržaška knjigarna. Kavo ponuja Qubick caffe. Jutri že prve spominske svečanosti ob 1. novembru Delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze bo tako kot vsako leto ob spominskih svečanostih za 1. november polagala vence na grobove in spomenike padlih borcev, talcev in junakov v okviru širokega odporniškega gibanja in osvobodilne borbe proti nacifašizmu. Predstavniki SKGZ bodo jutri, 27. oktobra, v dopoldanskih urah položili vence na obeležja in spomenike na Ul. M.D'Azeglio, Ul. Ghega, griču Sv. Justa, na tržaškem pokopališču na grob P. Tomažiča in skupni grob. Ob 15. uri se bo en del predstavništva SKGZ pridružil delegaciji Republike Slovenije na vojaškem pokopališču (grobnica padlih borcev), pokopališču pri Sv. Ani (grob bazoviških junakov) in spomeniku padlim NOB iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca. Drugi del pa se bo ob 15. uri s predstavniki SSO pridružil delegaciji R.Slovenije na ba-zovski gmajni in položil skupni venec. Vse delegacije pa bodo prisotne na svečanosti v Rižarni ob 16.00. 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino Do sobote, 29. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 (040 397967), Ul. Mas-cagni 2 (040 820002). Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Rossetti 33. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 (040 633080). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I tre moschettieri«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Melancholia«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; 16.10, 18.10, 20.10, 22.10 »Un poliziotto da happy hour«; 16.10, 18.05 »Disney's Maga Martina 2: Viaggio in India«; 16.30, 19.00, 21.30 »I tre moschet-tieri 3D«; 20.00, 22.15 »I tre mosc-hettieri«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ami-ci di letto«; 16.35, 19.55, 22.15 »This must be the place«; 20.00, 22.10 »Abduction«; 16.30 »I Puffi«. FELLINI - 17.45, 20.50 »Carnage«; 19.10, 22.15 »Un poliziotto da happy hour«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15 20.15, 22.15 »This must be the place«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bar sport«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una separazione«. KOPER - KOLOSEJ - 20.30 »Huda učiteljica«; 16.30, 18.30 »Johnny English 2«; 20.20 »Kateri je pravi?«; 16.40 »Medvedek Pu«; 18.10 »Prijatelja samo za seks«; 19.40, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.00, 17.50 »Winx club: Čarobna pustolovščina 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 16.05, 18.20, 20.40 »Johnny English 2«; 15.50, 17.45 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.35 »Lahko noč, gospodična«; 16.15, 21.00 »Kateri je pravi?«; 15.10, 16.00, 17.10, 18.00 »Winx club 3D (sinhro.); 19.20, 20.00, 21.50 »Trije mušketirji 3D«; 16.40 »Winx club (sinhro.); 19.25, 21.25 »Paranor-malno 3«; 19.10, 21.30 »Kužna nevarnost«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 2: 16.45 »Maga Martina 2: Viaggio in India«; 18.15, 20.15, 22.15 »Cowboys & Aliens«; S Izleti KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 27. oktobra, izlet v Čedad z ogledom zanimivosti mesta in v Go-nars. Vpisovanje do zapolnitve mest. Informacije na tel. št. 040-225468 (Vera). Vabljeni! DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, odhod 2. in povratek 6. novembra. Ogledali si bomo: vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Koniakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbie-low, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, ogled bizonov, Kalwaria Zabrzydowska, Krakow, duhovni center Poljske ter nekdanja prestolnica, grob Ane celjske, Wieliczka - rudnik soli, Olo-mouc i.t.d. Še nekaj prostih mest. Informacije: (+386)41634750 ali du-san.pavlica@siol.net (Dušan). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA prireja v nedeljo, 30. oktobra, tradicionalni jesenski izlet na Koroško. Obiskali bomo Celovec, Gospo Sveto, Vrbsko jezero, ob povratku pa še Radovljico. Odhod iz Milj ob 7. uri, povra-tek domov v večernih urah. Informacije in vpisovanja na tel. št. 040271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda) ob uri kosila. KRUT - vabi 10. in 11. decembra, na ogled evropskega mesta Milana, s sprehajanjem preko središčnih ulic in trgov. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. d glasbena matica SLOVESNA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA 2011-12 in NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH UČENCEV danes, 26. oktobra 2011 ob 18.30 Razstavna dvorana ZKB na Opčinah Vljudno vabljeni! . Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Amici di letto«; 18.15 »Jane Eyre«; Dvorana 4: 16.20, 17.40, 20.45, 22.15 »Paranormal activity 3«; 19.00 »Ex: Amici come prima«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.00 »Bar sport«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Matrimonio a Parigi«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »I tre moschettieri (dig.) 3D«; 22.00 »Amici di letto«; Dvorana 4: 18.00, 20.15, 22.15 »Paranormal activity 3«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.10 »This must be the place«. smRB IfflTfP SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU ZABAVNO V NOVO SEZONO ur» 1VT A ČTIT TVIlTTinTTTJ SKD IGO GRUDEN IN JUS SLIVNO vabita na otvoritveni pohod »Pešpoti Slivno«, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 10. uri. Zbirališče: križišče ob cerkvi v Slivnem. Program pohoda: otvoritev, vodeni ogled pešpoti in ob zaključku ogled razstave vaških rodovnikov na Trobčevi domačiji. Za info 328-6238108 (Zulejka). SPDT priredi v nedeljo, 13. novembra, martinovanje v Gorjanskem, zbirališče v večnamenski dvorani (nasproti cerkve) ob 9.30. Predviden je pohod po kraški planoti (približno 3 ure hoje), sledi družabnost ob peki kostanjev. Prijave do 10. novembra: Livio 040-220155, Katja 3385953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. LETNIK 1950 iz dolinske občine pozor! Obljuba dela dolg. V soboto, 19. novembra, skupinski avtobusni izlet v Goriška Brda in Dobrovo. Vpisovanje na tel. št. 338-7824792 (Sergio) in 333-1157815 (Ladi). H Mali oglasi 30-LETNA DINAMIČNA GOSPA išče delo kot čistilka, pomočnica v gospodinjstvu ali kot prodajalka. Tel. št. 327-6157659. 45-LETNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica, prodajalka ali pomočnica v gostinstvu. Kličite tel. št. 348-5534270. AVTO FIAT 500 prodam, cena 500,00 evrov. Tel. št. 040-910148 ali 040226847. GOSPA išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št: 338-1581230. IZGUBLJENA OČALA: v nedeljo, 16. oktobra, je nekdo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu izgubil očala (plastičen rožnato-prozoren okvir, znamka Ray Ban). Lastnik naj pokliče na tel. št. 339-5901531. NA PADRIČAH se je izgubil črno/sivi tigrasti muc, z belimi tačkami in belim smrčkom. Če ga je kdo opazil, naj prosim javi na: 348-0605063 PODARIM skoraj novo peč znamke de longhi, na metan oz. plin. Tel. 040-212355. POMAGAM pri učenju in pisanju nalog učencem in dijakom vseh stopenj. Tel. št.: 340-4099209. PRODAM žago cirkularko model belia v odličnem stanju. Tel. št.: 040226225 ali 335-816889 (ob uri obedov). PRODAM avto volkswagen, bele barve, letnik '98, 1.400 cc, prevoženih 96.000 km, klima, radio cd, vedno v garaži. Tel. št.: 338-5725366. PRODAM dvosobno stanovanje v Ro-diku (Kozina), z opremo oz. po dogovoru. Stanovanje ima balkon, nova pvc okna, lončeno peč in klimo. Stanovanju pripada še manjša klet ter parkirišče, kjer se lahko parkirata 2 vozili. Tv, telefon in internet. Cena: 67.000 evrov. Telefon: 0038651386397. PRODAM MLADIČA zlatega prina-šalca (golden retriever) z rodovnikom in microchipom. Cena 700,00 evrov. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 334-8838689. PRODAM rabljeno Be-Es-As diato-nično harmoniko tyrolean, primerna tudi za začetnike. Tel. 00386-57668245 ali 00386-40-644121. PRODAM stroj za obiranje oljk coima po polovični ceni. Tel. št.: 3337264018. V DOLINSKI OBČINI na razgledni sončni legi, dajem v najem samostojno opremljeno hišo (3 sobe, dnevna, kuhinja, kopalnica, shramba) s kletjo, vrtom in dvoriščem za parking. Cena po dogovoru. Tel. 366-4753750. Vstop je brezplačen Vse o novi sezoni in rezervacija abonmajev S Poslovni oglasi V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI - Ul. Travnik, 10 dobite krasne in cvetoče KRI-ZANTEME, v torkli ekstra deviško OLJE po ugodnih cenah. Odvija se posebna ponudba strojev za nabiranje oljk. Oglasite se! H Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju št. 269. Tel. št. 3403814906. Toplo vabljeni! MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Jadranu v Ri-cmanjih št. 175. Tel. št. 040-820223. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež št. 46. Nudimo domače dobrote. Tel. št. 040-229439. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. V MEDJI VASI ŠT. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. Loterija 25. oktobra 2011 Bari 77 87 89 8 25 Cagliari 86 46 16 56 57 Firence 75 42 27 12 4 Genova 55 48 78 65 87 Milan 38 83 13 48 47 Neapelj 74 11 35 12 21 Palermo 11 9 21 7 44 Rim 47 24 38 46 25 Turin 79 71 4 30 61 Benetke 2 17 9 23 61 Nazionale 50 26 7 46 20 Super Enalotto Št. 128 13 21 24 39 44 60 jolly 66 Nagradni sklad 2.514.194,88 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 26.743.070,24 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 10 dobitnikov s 5 točkami 37.712,93 € 1.129 dobitnikov s 4 točkami 334,03 € 38.943 dobitnikov s 3 točkami 19,36 € Superstar 73 Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami Brez dobitnika s 5 točkami 3 dobitniki s 4 točkami 159 dobitnikov s 3 točkami 2.961 dobitnikov z 2 točkama 20.050 dobitnikov z 1 točko 42.770 dobitnikov z 0 točkami --€ --€ --€ 33.403,00 € 1.936,00 € 100,00 € 10,00 € 5,00 € prej do n www.primorski.eu1 TRST Sreda, 26. oktobra 2011 jedilnik in INFO: www.triesteturismo.net Restavracija diana Opčine-Narodna 11 tel. 040211176,040211646 vas vabi na "kraški večer" in otvoritev slikarske razstave "Imaginarna Kraška" - Fulvio Cazzador Četrtek, 27. oktobra, ob 20.00 Sprejemamo rezervacije po telefonu s._Zaprto ob petkih_ j H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo danes, 26. oktobra, ob 17. uri na zavodu potekale volitve za obnovo razrednih svetov. Po volitvah bo sledil roditeljski sestanek. Starši so na-prošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo. Na razpolago bo parkirišče na šolskem dvorišču. OŠ ALBERTA SIRKA IN OV JUSTA KOŠUTE se bodo poklonili spominu padlih v NOB v petek, 28. oktobra, ob 10. uri na pokopališču, nato pri vaškem spomeniku. Toplo vabljeni vsi vaščani. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi zaprti v ponedeljek, 31. oktobra, in v sredo, 2. novembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo volitve v zborne organe in srečanje s starši v petek, 4. novembra, s pričetkom ob 18. uri, in ne v petek, 28. oktobra. Vsi starši so vljudno vabljeni, da se srečanja polnoštevilno udeležijo. 13 Obvestila GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest v razredih flavte (Trst, Opčine) in violine (Trst, Bazovica). Informacije na tel. št. 040418605 (tajništvo). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI priredi danes, 26. oktobra, z začetkom ob 20. uri v dvorani mladinskega krožka v Dolini svoj redni kongres v sklopu priprav na pokrajinski in deželni kongres stranke. Toplo vabljeni člani, somišljeniki in prijatelji. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra od 16. do 18. ure: danes, 26. oktobra: »Srednjeveški grad«; »Jesenske dišave in barve«; 28. oktobra: »Živalski vrt s kartonastih valjčkov«, »Sladkarija-sala«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD PRIMOREC vabi na predstavitev tečaja balkanskih plesov danes, 26. oktobra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Ko-viljka Marečic. KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v zadružnem domu Skala v Gropadi. Za vpis in informacije pišite na elektronsko pošto kdslovan@gmail.com ali pokličite na 349-7386823 (v večernih urah). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo v okviru slovesnosti ob 1. novembru, ki jo organizira Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu, delegacije občin Koper, Izola in Piran, v zastopstvo vlade Republike Slovenije, položile venec na spomenik padlim v Dolini, v četrtek, 27. oktobra, predvidoma ob 15. uri. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal z občinskim odborom v četrtek, 27. oktobra, ob 17.30 na svojem sedežu - Prosek št. 159. Ob 18.30 bo občinski odbor srečal prebivalce v Kulturnem domu na Prose-ku. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov osnovne šole na »Pravljične urice«. Prvo srečanje »Žoga za vse« (Brigitte Weninger) v četrtek, 27. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. vmf TRŽAŠKA KNJIGARNA TK vabi na predstavitev knjige Borisa Pahorja DENTROII IABIRINTO Jutri - v četrtek, 27. oktobra, ob 18.00 TRST - Ul. sv. Frančiška, 20 SLOVENSKI KLUB v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Glasbeno matico vabi na pesniški večer »V Trstu prodajajo kavbojke«, ki ga bo oblikovala skupina študentov iz Ljubljane pod mentorstvom prof. Irene Novak-Popov, v četrtek, 27. oktobra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20). UČENCI IN UČITELJICE COŠ STANISLAVA GRUDNA v Šempolaju obveščamo, da bomo v četrtek in petek, 27. in 28. oktobra, v dopoldanskih urah obiskali vaščane po domovih ob priliki »vhtiča«. V ČETRTEK, 27. OKTOBRA, bo stranka Slovenske skupnosti ob dnevu mrtvih polagala vence ob 15.00 uri na spomeniku na bazovski gmajni, ob 15.15 na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16.00 uri v Rižarni. Skupno s SSO-jem pa bo ob 14.00 uri polagala vence pri spomeniku padlim iz prve svetovne vojne v Gropadi. SPDT prireja v soboto, 29. oktobra, spominski pohod v dolino Glinšči-ce s polaganjem venca pred obeležje padlih planincev. Pred pohodom bomo obiskali domače pokopališče in se poklonili spominu dolgoletne članice in dobrotnice Vekoslave Slavec. Zbirališče na trgu v Boljuncu ob 14. uri. SLOVENSKA SV. MAŠA ZA POKOJNE bo na tržaškem pokopališču v nedeljo, 30. oktobra, ob 14.30. Vljudno vabljeni! SKD VIGRED IN ZDRUŽENJE STARŠEV COŠ S. GRUDEN - otroški vrtec vabita v ponedeljek, 31. oktobra, na baklado 2011. Zbirališče ob 18. uri v Šempolaju (pred Štalco). Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci, kjer bo kulturni program in nagrajevanje likovnega natečaja »Moje sanje«. Izkupiček pobude bo namenjen organizaciji »Via di Natale«. V PONEDELJEK, 31. OKTOBRA, se bo Občina Zgonik ob dnevu mrtvih poklonila spominu padlim v odporniškem gibanju in NOB s polaganjem vencev na spomenike in grobove po naslednjem razporedu: ob 12.00 pro-seško pokopališče, ob 12.20 proseška postaja, ob 18.00 Zgonik zbirališče, ob 18.15 Repnič, ob 18.30 Briščiki, ob 18.45 Gabrovec, ob 19.00 Samator-ca, ob 19.15 Salež, ob 19.30 Zgonik. Pri spomenikih bo v popoldanskih urah nastopil moški pevski zbor Rdeča zvezda. Vabljeni vsi občani ter društva in organizacije. SEKCIJA VZPI- STOJAN ANTONČIČ EVALD - Križ vabi vse vaščane ter kulturne, športne, politične in socialne organizacije, da se v torek, 1. novembra, udeležijo poklona žrtvam antifašizma. Ob polaganju vencev na vaška obeležja bo MoPZ Vesna zapel pred spomeniki padlim. Odhod povorke od Ljudskega doma v Križu ob 11. uri. TAI CHI CHUAN pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v večnamenskem središču Mitja Čuk, Repentabrska 66. SK DEVIN prireja »Smučarski sejem« od 2. do 13. novembra v Domu Ze-lezničarskih delavcev - Nabrežina postaja: 2. in 3. novembra zbiranje opreme od 10.00 do 19.30; sejem se bo odvijal od 5. do 13. novembra: sobote in nedelje od 10.00 do 19.30, ob delavnikih od 16.00 do 19.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. MARTINOVANJE V SKD SLAVEC v Ri- cmanjih se bo odvijalo v petek, 11. novembra, od 19.30 dalje. Poskrbljeno bo za večerjo, zabavno glasbo v živo, nagradne igre in nepozabno druženje. Za informacije in prijave pokličite na 320-3729925. Rok za prijavo zapade 3. novembra. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz dežele Abruzzo. Srečanje bo v petek, 4. novembra, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave www.onav.it, tel. št. 3347786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). KRD DOM BRIŠČIKI prireja kuharski tečaj v nedeljo, 6. novembra, od 9. do 13. ure. Tečaj vodi kuhar Matija Ciacchi. Za informacije lahko pokličete tel. št.: 347-4434151 (Nadja) in 328-2767663 (Norma) po 16. uri. TABORNIKI RMV sporočajo, da so se začeli tedenski sestanki. Urniki: Pro-sek - Kontovel: v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure, Križ - v KD na Proseku, ob sobotah od 14. do 15. ure; Salež - v društvu Rdeča zvezda, za MČ: vsako drugo soboto od 10. do 11. ure, za GG: vsako drugo sredo od 18.30 do 19.30, Dolina - v občinski telovadnici S. Klabian ob sobotah od 15. do 16. ure, Opčine - v Prosvetnem domu na Opčinah ob sobotah od 17.30 do 18.30, Trst - na Stadionu 1. maja ob sredah od 16. do 17. ure. Informacije na info@tabornikirmv.it ali 335-5316286 (Veronika). KRUT obvešča, da v ponedeljek, 7. novembra, pričenja tečaj psihomotorike. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. SKD PRIMOREC vabi na tečaj ustvarjalnega vozlanja »Makrame, jesensko prepletanje vrvic in čakol«, ki se bo odvijal vsak ponedeljek v mesecu novembru (7., 14., 21. in 28.) od 19. do 21. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Delavnico bo vodila Elda Jercog. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo na tel. št. 339-6980193. AŠD MLADINA organizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. sv. Frančiška 20, ob 17. uri: sreda, 9. novembra: Pod medvedovim dežnikom; sreda, 30. novembra: Praznično presenečenje. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SKD PRIMOREC vabi na družabni večer »Trebče v svet« v sredo, 9. novembra, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Ogledali si bomo slike izletov v organizaciji društva v sezoni 2010/11. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo »2. Pokušnje vin«, ki bo v petek, 11. novembra, na dvorišču rajonskega sveta. Kdor bi rad razstavljal, naj se javi v tajništvu do 4. novembra na tel. št. 040-225956. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v petek, 11. novembra, sejem antikvitet in rabljenih stvari. Kdor bi se rad udeležil naj se javi na tel. št. 347-9851007 ali 347-8579872 za rezervacijo prostora. 0 Prireditve DANES, 26. OKTOBRA, vabijo Založništvo tržaškega tiska, Mladika in tržaška knjigarna na Kavo s knjigo. Gostje na kavi bodo varovanci Varstveno delovnega centra Koper in Sklada Mitja Čuk. Vabljeni v Tržaško knjigarno ob 10.00. SSG IN SKD VIGRED vabita na gledališko predstavo »Ma me prou provo-ciraste?« danes, 26. oktobra, ob 20. uri v Štalci v Šempolaju. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, sporoča, da bo razstava novih originalov zimske škedenjske noše »Skrinja naših korenin« na ogled: 27. in 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure; 28. in 29. oktobra ter 4. in 5. novembra od 17. do 19. ure. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev knjige Borisa Pahorja »Den-tro il labirinto« v četrtek, 27. oktobra, ob. 18. uri v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v petek, 28. oktobra, ob 20. uri na predavanje z naslovom »Vzgoja« (otrok in odraslih!) za zdravo prehrano. Govorila bo pre-hranska strokovnjakinja Marija Merljak. MVS LIPA BAZOVICA vabi na koncert ob 10. obletnici delovanja vokalne skupine, ki bo v soboto, 29. oktobra, v športnem centru Zarja. Nastopili bodo še tamburaši »F. Prešeren« iz Boljunca in mladi skupine »Ana-Krousis« iz Gropade. Sledila bo družabnost. PRAVLJIČNA URICA PRI SKD IGO GRUDEN bo spet v soboto, 29. oktobra, ob 15.30. Pripoveduje Maja Razboršek. Sledi delavnica. RAZSTAVA - IGNACIJ OTA: NJEGOVA ZGODBA v SKD Valentin Vodnik v Dolini. Urnik: v soboto, 29. oktobra, od 15. do 18. ure; v nedeljo, 30. oktobra, od 12. do 13. ure in od 15. do 18. ure. V tednu za šole, info: 3358020814. SKD F. PREŠEREN BOLJUNEC v sodelovanju z SSG-jem, vabi na ogled gledališke predstave »Ma me prou provociraste...«, režija Adrijan Rust-ja, nastopata Minu Kjuder in Adrijan Rustja, v soboto, 29. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih Občinskega Gledališča v Boljuncu. SDD JAKA ŠTOKA, ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL IN SSG vabijo na predstavo »Ma me prou provociraste... « (režija A. Rustja, igrata M. Kjuder in A. Rustja) in na predstavitev letošnje gledališke sezone, ki bo v nedeljo, 30. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. SPDT obvešča, da bo razstava »Življenje pod Triglavom«, ki jo je pripravila Planinska zveza Slovenije v sodelovanju s Slovenskim planinskim muzejem in s sofinanciranjem Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, odprta v prostorih Konferenčne-razstavne dvorane NŠK v Narodnem domu, Ul Filzi št. 14, do sobote 5. novembra, s sledečim urnikom: ob torkih , četrtkih in sobotah dopoldan od 10. do 12. ure ter ob ponedeljkih, sredah in petkih popoldan od 16.do 18. ure. DEVINSKI GRAD bo do 6. novembra na ogled vsak dan od 9.30 do 16.00, vključno v torek, 1. novembra. Od 12. novembra dalje bo grad odprt ob istem urniku, a samo ob vikendih. Informacije: 040-208120. MOSP IN SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisujeta literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade od 14. do 25. leta starosti. Tema in tehnika sta prosti, kot vodilo pa ponujata verze letošnjega Prešernovega nagrajenca, Miroslava Košute: »Kaj pa jadra šepetajo, kadar veter jih napenja? Srečna so, da se začenja nova pot.« Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti in izročeni ali poslani na Skk-MOSP - Natečaj, Ul. Donizetti št. 3 (TS), do ponedeljka, 14. novembra. CELOVEČERNI KONCERT ljubljanskih veteranov (dir. Alojz Zupan) v organizaciji KD Skala pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev bo v soboto, 19. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gropadi. Prispevki V spomin na Joškota daruje MPZ Pod Latnikom 150,00 evrov za ZPG Breg. V spomin na Jolando Rovatti daruje Claudia Zotti 20,00 evrov za združenje Volop Onlus. Namesto cvetja na grob Franca Kocijančiča darujejo Sonja, Katja in Anamari-ja Antonič 50,00 evrov za Jus Cerovlje. Zadnji pozdrav dragi teti ALMI PERNARCICH. Družina Pernarcich + Mirno je zaspal naš predragi mož in oče Angelo Blazina Žalostno vest sporočajo žena Mara, sin Marian z Danielo ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v petek, 28. oktobra, od 12.30 ure v cerkvi na Proseku, sledila bo sv. maša ob 13.30 uri. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Prosek, 26. oktobra 2011 Pogrebno podjetje Sant'Anna Nabrežina Ob izgubi dragega Angela se pridružujejo žalovanju svak Cveto in Silva z družino ter svakinja Anica in Silvester z družino Ob izgubi dragega očeta izrekamo Marianu in ostalim članom družine svoje najgloblje sožalje. Kolegi in direkcija podjetja Indules S.r.I. ^ Zapustila nas je Nadja Coloni por. Schiraldi Žalostno vest sporočajo mož Nino, sin Roberto ter ostaIo sorodstvo Od nje se bomo poslovili v soboto, 29. oktobra, od 11.00 do 12.00 v ulici Co-stalunga. Ob 12.30 bo sledila sv. maša v cerkvi v Boljuncu. Boljunec, 26. oktobra 2011 Pogrebno podjetje AIabarda Zadnji pozdrav dragi Nadji teta Lojza, bratranci Bruno, Alma, CIaudio, Jordan, Jadran in Stojana z družinami Zadnji objem dragi botri Nadji Damiana Dragi prijateIjici Nadji z neizmerno ljubeznijo Nevia, Germano, Magdi in Nadja Draga Nadja, hvala za vse. Iskreno sožaIje družini. Zveza žensk BoIjunec Ob boleči izgubi drage Nadje izrekamo gIoboko sožaIje družini. SKD F. Prešeren 10 Sreda, 26. oktobra 2011 TRST / dsi - Tokrat nekoliko nenavaden ponedeljkov večer Z zabavnim uvodom začinjena predstavitev gledališke sezone Minu Kjuder in Adrijan Rustja uvedla predstavitev Maje Lapornik in Borisa Kobala Tokrat se je običajni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani začel nekoliko drugače. Za predavateljsko mizo ni bilo nikogar, zato so se redki poslušalci dalj časa spogledovali, dokler ni v dvorano prihitela prijetna gospa z rdečim klobučkom. Z odločnim korakom je za njo pogumno vstopil tudi starejši gospod in začudeno spraševal, »če ni še unih ta glavnih«. Tako sta Minu Kjuder in Adrijan Rustja s sočno predstavitvijo Ma me prou provociraste ... , začinjeno z zvrhano mero humorja, vicev in smešnih dov-tipov nasmejala publiko, ki smo jo, resnici na ljubo, na začetku predstavitve lahko prešteli na prstih dveh rok. Adrijan Rustja je s pomočjo zgovorne igralke Mi-nu Kjuder predstavil letošnjo sezono tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Dotaknil se je honorarjev, primerjal novo umetniško vodstvo Jamnika, Kobala in Verča s svetimi tremi kralji Gašperjem, Miho in Boltežarjem in se po-hecal na njihov račun z začetnicami -JKV - jako kvalitetno vodstvo. Poslušalci so z nasmehom na ustnicah sledili predstavitvi abonmajske kampanje in datumom vseh šestih produkcij domačega gledališča, saj je Rust-ji s svojimi opombami stalno ugovarjala slavistka in profesorica slovenščine Kjuder, ki je seveda bila bolje poučena o vseh predstavah. Rustja je slovesno poudaril, da bo uradni začetek sezone četrtega novembra, in sicer s premiero tragikomične igre Mira Gavrana Šoferji za vse čase v priredbi in režiji Borisa Kobala. »S'm se informiru na Primorskem dnevniku, ki je alfa in omega«, je dodal v narečju. Tako bo januarja sledila premiera Molierovega Tartuffa v režiji Sama Strelca, 23. marca Jelinčičeva dokumentarna drama Kobarid '38 - Kronika atentata, aprila pa še zadnja produkcija domačega gledališča Saj razumete, avtorja Claudia Magrisa. Minu Kjuder je večkrat podčrtala, da »sam avtor še ni zagotovilo za uspeh« in se sklicevala na gledališke predstave lanskega abonmaja, ki so vidno razburile gledalce in privedle do marsikatere ostre kritike. Rustja je bil na koncu mnenja, da bi bile take predstavitve koristne pred vsako predstavo, drugače gledalci »pridejo nutr ku tumbari in grejo ven dvakrat tumbari« je pove- Adrijan Rustja in Minu Kjuder Danes Susanna Tamaro V Skladišču 26 v starem pristanišču, kjer je tačas na ogled Razpršeni bienale, bodo danes gostili tržaško pisateljico Su-sanno Tamaro. Ob 21. uri bo predstavila svoj roman Per sempre. Že ob 19.30 bo v knjigarni v pritličju predstavila knjižno ponudbo založba Mondadori, Marianna Accerboni pa izbor razstavljenih del. Koncert harmonikarice Margherite Berlanda V sklopu sredinih koncertov na kon-servatoriju Tartini (Ul. Ghega 12) bo nocoj ob 20.30 nastopila Margherita Berlanda. Harmonikarica je gojenka Corrada Rojaca, predstavila pa se bo z izborom skladb Šoštakoviča, Bacha, Haydna in drugih skladateljev. O patološkem pitju Nadaljuje se niz srečanj Psihologija v kavarni, tema današnjega so nove oblike patološkega pitja. V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo ob 18. uri predaval psiholog in psihoterapevt Alessandro Vegliach. Slike Ponteroša V dvorani Bobi Bazlen v palači Gop-cevich (Ul. Rossini 4) bo danes ob 17.30 govor o Ponterošu. Arhivistki Barbara Bigi in Paola Ugolini bosta predstavili fotografije in dokumente o tržaškem Kanalu in okolici. kroma dal v narečju. Po predstavitvi domače produkcije pa je še dodal, da »pridejo tudi gostje, naši ne n'rdijo več n'č sami«. Po zabavnem uvodu sta za predavateljsko mizo stopila predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in pa predstavnik umetniškega vodstva Boris Kobal, ki sta prisotnim zaupala cilje, pa tudi težave SSG-ja. Maja Lapornik je podčrtala dejstvo, da se »vsak dan srečujemo z našo publiko od Milj do Trbiža. Radi poslušamo mnenja in kritike. Naš cilj je, da ponovno povabimo naše ljudi v svoje gledališče. Vračamo se s ponižno prošnjo, naj nas publika ne zapusti.« Kobal je dejal, da so program izoblikovali v zelo kratkem času. Njihov cilj je, da postane gledališče komunikativno, v katerem se vsak počuti kot doma. »Po desetih letih umetniškega vodenja Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer smo v eni sezoni dosegli 110 tisoč obiskov, sem na začetku bil v dvomu zaradi izgubljene bitke glede publike, a sta me opogumila Jaša in Sergej. Še vedno pa se sprašujem, kam je šla določena masa ljudi, ki je do nedavnega polnila našo dvorano ...«. (met) škedenj - Razstava v Kulturnem domu Ivan Grbec Skrinja naših korenin Na ogled originali in replike zimske škedenjske noše - Nastopile so pevke ŽPS I.Grbec, Marta Košuta in Kraški šopek iz Sežane Lutke odete v škedenjsko nošo kroma barkovlje, štivan - V soboto in nedeljo dekanijski reviji ZCPZ V ospredju vstopne pesmi in psalmi Na sobotni reviji openske dekanije v Barkovljah nastopilo deset zborov, na nedeljski reviji devinske dekanije v Štivanu pa osem zborov Vstopne pesmi in psalmi: temu sta bili posvečeni dekanijski reviji, ki ju je Zveza cerkvenih pevskih zborov priredila v soboto v cerkvi v Barkovljah, v nedeljo pa v novi cerkvi v Štivanu, na katerih je nastopilo skupno osemnajst zborov. Na sobotni reviji zborov open-ske dekanije v Barkovljah so nastopili MeCPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana, MeCPZ Barkovlje pod vodstvom Ladija Vodopivca (pri orglah je bil Giuseppe Zudini), Združeni zbor ZCPZ pod vodstvom Edija Raceta (pri orglah Iztok Cergol), OPZ Kraški cvet pod vodstvom s. Karmen Koren (pri orglah Alenka Cergol), ŽeCPZ Ricmanje pod vodstvom Marije Šturman (pri or-glah David Lenisa), MlDPS Vesela pomlad z Opčin pod vodstvom Andreje Štucin (spremljavo so sestavljali Sašo Glavaš-bas kitara, Iztok Cergol-klavia-ture ter Tomaž Viler in Alex Kuret-tol-kala), CPZ od Sv. Ane pod vodstvom Alenke Cergol (pri orglah Iztok Cergol), CPZ Sv. Križ pod vodstvom Marije Šturman (pri orglah David Lenisa), ŽePZ Prosek-Kontovel pod vodstvom Marka Štoke (pri orglah Iztok Cergol, na flavto pa je spremljala Irena Rustja) in MePZ Repentabor pod vodstvom Antona Bedenčiča (pri orglah Vinko Škerlavaj). Na koncertu, ki ga je pove- Barkovljansko dekanijsko revijo so sooblikovala tudi dekleta Vesele pomladi z Opčin kroma zovala Sandra Poljšak, sta prisotne nagovorila predsednik ZCPZ Marko Tavčar in msgr. Franc Vončina. Spored 12. revije zborov devinske dekanije, ki je ob povezovanju Barbare Rustja potekala v nedeljo v novi cerkvi v Štivanu, pa je oblikovalo osem zborov: OPZ in ŽeCPZ Zgonik pod vodstvom Zulejke Devetak, MlPS žup- nije sv. Janeza Krstnika pod vodstvom Olge Tavčar (za spremljavo so poskrbeli Danjel Fabi in Nina Pahor-kitara ter Nada Tavčar-klavir), ŽePZ Devin pod vodstvom Hermana Antoniča (pri or-glah Petra Grassi, na flavto Lucija Tavčar), ŽeCPZ Mavhinje pod vodstvom Majde Pertot Legiša, Mešani farni zbor Šempolaj pod vodstvom Iva Kralja (pri orglah Petra Grassi) in MoPZ Fantje izpod Grmade, ki je prvič zapel pod vodstvom novega dirigenta Hermana An-toniča in ob orgelski spremljavi Petre Grassi, ki sta vodila oz. spremljala tudi petje zadnjega nastopajočega, MePZ Devin. Ob pozdravu domačega župnika Giorgia Gianninija se je revija zaključila z nastopom združenih zborov. Da so Škedenjke ponosne na svoje korenine, predvsem na tradicijo krajevne noše, je vsem na dlani. To ljubezen je bilo zaznati tudi v nedeljo, ko so v domačem Kulturnem domu Ivan Grbec slovesno odprle razstavo Skrinja naših korenin oziroma razstavo novih originalov zimske škedenjske noše. Razstava je bila neke vrste slovesen zaključek skoraj 16-letnega niza srečanj šivanja škedenjske noše, ki so ga škedenjske »šivilje« kronale še z zimsko nošo. Udeleženke tečajev so namreč začele s šivanjem zimske dekliške noše, nadaljevale z žensko delovno nošo, svileno poročno nošo in pa zimsko nošo s suknom. Svoje delo - po enega ali več primerkov vsake noše, so ponudile v ogled v nedeljo v domu. Trinajst lutk so odele v originalno oz. v repliko ali novo nošo: nekatere originalne noše so posodile tečajnice, ki jih hranijo od svojih babic, dva primerka pa so društvu darovale sestre Lavrenčič oz. družina Renko. Lutke so postavile v obliki polžka, ki je tudi štikani simbol na rutah. Večer je s pesmijo uvedla domača Ženska pevska skupina Ivan Grbec, ki je besedo nato prepustila izvedenki narodnih noš in etnologije, pa tudi mentorici vseh škedenjskih tečajev šivanja Marti Košuta. Slednja je predstavila škedenjsko nošo in nič koliko raziskav o njej, ki so porodile zajetno knjigo o škedenjski noši. Sledil je nastop gostov iz Sežane, pevk in plesalcev folklorne skupine Kraški šopek, ki so postregli z venčkom pesmi s kraške zakladnice oz. folklornih plesov »od setve do kruha« v čast škedenjskim krušaricam. Razstava bo na ogled še 27. in 30. oktobra ter 6. novembra od 10. do 12. ure, 28. in 29. oktobra ter 4. in 5. novembra pa od 17. do 19. ure. / PRIREDITVE Sreda, 26. oktobra 2011 1 1 GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 26. oktobra, ob 21.00 / Elia Marcelli, Marcello Teodonio: »Li romani in Russia - Racconto di una guerra a millanta mila miglia«. / Režija: Alessandro Benvenuti / Nastopa: Simone Cristicchi. / Ponovitve: do sobote, 29., ob 21.00 ter v nedeljo, 30. oktobra, ob 17.00. Dvorana Generali V sredo, 9. novembra, ob 20.30 / Hugo von Hofmannsthal: »Elektra« / prevod: Carmelo Rifici / režija: Carmelo Rifici / nastopajo: Elisabetta Pozzi e con Alberto Fasoli, Mariangela Granelli, Massimo Nicolini, Marta Richeldi, Francesca Botti, Giovanna Mangu, Silvia Masotti, Chiara Saleri in Lucia Schierano. / Ponovitve: od četrteka, 10. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. novembra, ob 16.00. ŠEMPOLAJ V štalci, SKD Vigred Danes, 26. oktobra, ob 20.30 / Adrijan Rustja: »Ma me prou provociraste ...«. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 9. novembra, ob 20.45 / Ya- smina Reza: »Art« / prevod: Alessandra Serra / režija: Giampiero Solari / Nastopajo: Alessandro Haber, Alessio Boni, Gigio Alberti / Ponovitev: v četrtek, 10. novembra, ob 20.45. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 4. novembra, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »La trilogia della villeggia-tura«. Režija: Claudio de Maglio. V soboto, 5. novembra, ob 21.00 / Alessandro Bergonzoni: »Urge«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 27. oktobra, ob 11.00 in ob 20.00 / Katja Hensel: »Cifra, mož«. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Ivan Cankar: »Hlapci«. / Ponovitev: v soboto, 29 oktobra, ob 20.00. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Danes, 26. oktobra, ob 18.00 / Maksim Gorki: »Malomeščani«. / Ponovitve: jutri, 27. oktobra ob 17.00. V petek, 28. oktobra, ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. V soboto, 29. oktobra, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. Mala dvorana Danes, 26. oktobra, ob 19.30 / Vinko Möderndorfer: »Nežka se moži«. / Ponovitev: v četrtek, 27. ob 19.30. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Györ-gy Spiro: »Prah«. V soboto, 29. oktobra, ob 19.30 / David Mamet: »November«. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana Danes, 26. oktobra, ob 19.00 / Ivan Cankar: »Pohujšajnje v dolini šentflor-janski«. V petek, 28. oktobra, ob 20.00 / Kuod Bajani: »Zeina, tista druga ženska«. TRZIC Občinsko gledališče V petek, 28. oktobra, ob 20.45 / Nastopata: Patrick Beugiraud - oboe in Lamia Bensmail - klavir. V torek, 8. novembra, ob 20.45 / »Trio Atos« / Nastopajo: Annette von Hehn - violina; Stefan Heinemeyer - violončelo in Thomas Hoppe - klavir. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V soboto, 29. oktobra, ob 20.45 / »Nacionalni akademski orkester Santa Ce-cilia« / Dirigent: Antonio Pappuano / Hélène Grimaud: klavir. V nedeljo, 6. novembra, ob 20.45 / Nastopa: Viktoria Mullova - violina. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 26. oktobra, ob 12.00 in ob 20.00 / Komična uprizoritev / Giovanni Boccaccio, Ira Ratej, Matej Krajnc, Milko Lazar: »Dekameron« LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 27. oktobra, ob 19.30 / Orkester Slovenske filharmonije«. / Dirigent: Ja-cek Kaspszyk / Solistka: Anja German - klavir / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 19.30. Linhartova dvorana Jutri, 27. oktobra, ob 20.00 / »Big bang in simfonični orkester RTV Slovenija«. / Dirigent: Lojze Kranjčan / Solisti: Benjamin Ziervogel - violina; Boštjan Lipovšek - rog; Primož Fleischmann - saksofon; Primož Grašič - kitara; Blaž Jurjevčič - klavir in Kristjan Kranjčan - klavir. Klub CD Danes, 26. oktobra, ob 19.30 / »Kvartet saksofonov quartessel«. / Nastopa: Nikolina Furic - harmonika. V torek, 8. novembra, ob 20.30 / Theo Blackmann's Hello to Eart »The Music of Kate Bush«. (Nemčija / ZDA). FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Generali Danes, 26. oktobra, ob 20.30 / »Principals of the New York City Ballet«. Režija in koreografije: George Balanchi-ne, Jerome Robbins in Christopher Wheeldon / Nastopajo: Ashley Bouder, Sara Mearns, Tiler Peck, Tyler Angle, Joaquin De Luz, Gonzalo Garcia in Amar Ramasar. Jutri, 27. oktobra, ob 20.30 / »Miguel Angel Zotto "Puro Tango"« / Glasbe: Claudio Garces / Orkester: Pocho Palmer - prvi bandoneon, Fabian Bertero - violina, Miguel Pereiro - klavir, Marco Antonio Fernandez - drugi bandoneon in Nicolas Zacarias kontrabas. / Nastopajo: Gabriel Ponce in Analia Morales, Leandro Oliver in Laila Rezk, Pablo Garcia in Gisele Avanzi ter Lucas Carrizo in Paula Tejeda. / Ponovitev: v petek, 28. oktobra, ob 20.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorf-les, Rosignano, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in lapidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljan-skih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fotote-ka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzon-ti limpidi di libertà«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. DOLINA SKD Valentin Vodnik:je na ogled razstava: »Ignacij Ota: Njegova zgodba« v spomin na 10. obletnico smrti in 80. obletnico rojstva skladatelja. / Urnik: v soboto, 29. - od 15.00 do 18.00 ter v nedeljo, 30.oktobra, - od 12.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00. V tednu za šole, info: 3358020814. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. glasba - Četrtkovi koncerti v Jamskem dvorcu v Postojni Blues festival Postojnska jama jutri odpira svoja vrata že osmo leto zapored Blues festival Postojnska jama odpira svoja vrata že osmo leto zapored. Letos se bo na četrtkovih koncertih v Jamskem dvorcu pri Postojnski jami zvrstilo sedem zvenečih imen iz svetovne blues glasbene scene. Festival je v preteklih letih našel svoj krog ljubiteljev, ki se vedno znova vračajo v Postojno in uživajo v glasbeni ponudbi, ki je redek gost koncertne ponudbe v Sloveniji. Organizatorji večere v Jamskem dvorcu prirejajo na malo drugačen način kot ostali ponudniki tovrstnih koncertov. Obiskovalcem omogočajo predhodno rezervacijo miz, pred in v odmoru koncertov pa si ti lahko privoščijo osvežitev. Festivalsko sezono bosta 27. oktobra ob 20.30 odprla Smokin Joe Ku-bek & Bnois King. Skupaj tvorita izjemno kombinacijo, lahko bi jima rekli tudi »blues sinergija«. Joe je kitarist, ki lahko odigra prav vse, kar se igra v bluesu, od tradicionalnega teksaškega bluesa do rušilnega blues rocka. Bnois je izjemen pevec z globoko teksaško dušo, njegova kitara je subtilna in melodična. Dva frontmana z močno ritem sekcijo sta prava blues atrakcija. 8. decembra bo na festivalu nastopil Ronnie Baker Brooks, ki prihaja iz prave chicaške blues družine. Njegov oče je znameniti Lonnie Brooks, brat pa Wayne Baker Brooks. Rasel je ob očetovi glasbi in tako že zgodaj prišel v stik z velikani Buddy Guyem, Muddy Watersom in B. B. Kingom. Tradicijo prepleta z vplivi hip-hopa in funka, nedvomno gre za kitarista in pevca, ki presega meje bluesa in svojo energijo posreduje v mešanici tradicije in sodobnih tokov glasbe. V novo leto sezone, natančneje 26. januarja 2012, nas bo popeljal Georgie Fame, legenda stare britanske rhythm'n'blues scene. Začel je kot pianist pri Billy Fury and the Blue Flames, napisal je kar nekaj velikih uspešnic, posebej je v ušesih ostala skladba Bonnie And Clyde iz filma o ameriškem gangsterskem paru. Sodeloval je s številnimi glasbeniki, od Van Morri-sona in Erica Claptona, do Count Ba-sieja in britanske pop atrakcije The Verve. Aktivno deluje tudi kot pianist v skupini The Rhythm Kings, »Stonesa« Billa Wymana. Na koncertu pri Po- stojnski jami ga bo spremljal slovenski kitarist Primož Grašič. Najbolj vroča atrakcija osme sezone blues festivala pri Postojnski jami bo zagotovo Otis Taylor, ki nenehno raziskuje preteklost skladb, ki jih je napisal desetletje nazaj ali preteklost pesmi civilizacij izpred deset tisoč leti. Njegova želja je opozoriti na te pesmi in jih pripovedovati na sodoben način. Otis piše svojo zgodovino, ki ni več zgolj ameriška, temveč tudi afriška zgodovina. Nedvomno eden največjih blues izvajalcev današnjega dne. V Jamskem dvorcu bo nastopil 16. februarja 2012. Rosie Ledet & The zydeco playboys, katera je nesporna kraljica zyde-ca, bo festivalsko dogajanje popestrila 22. marca. S svojo energijo umešča to ognjevito glasbo Lousiane na zemljevid festivalov. S svojimi Zydeco Play-boys-i se je zelo hitro prebila med vodilne zydeco izvajalce, njena sveža energična glasba ima bogate korenine v zapuščini Kreolov. Rosie Ledet je ena redkih izvajalk, ki še vedno poje in ustvarja v kreolski francoščini. Drugi vrhunec sezone, bo 19. aprila nedvomno predstavljal koncert Michael-a Burks-a. Neustavljiva in srce parajoča surova intenzivnost, ki jo Michael prinaša na oder, je Bistvo njegovega poslanstva. Zvesti ljubitelji njegove glasbe spoštujejo težko prigarano slavo, ki ni nastala čez noč, ampak je plod predanosti in razdajanja iz nastopa v nastop. Njegova globoka in čustvena glasba, ter neverjetna karizma sta dokazali, da je Michael Burks eno največjih imen novega bluesa. Zvezda Scorcesejevega dokumentarnega filma o bluesu se vrača na oder Postojnske jame. Festivalsko sezono bo 24. maja zaključil Billy Branch, ki ni samo glasbenik, ampak je velik socialni in kulturni aktivist. Ob igranju z velikimi imeni bluesa kot so Willie Dixon, Junior Wells, James Cotton, Muddy Waters, Big Walter Horton, Son Seals, Lonnie Brooks, Koko Taylor, Johnny Winter in Albert King, je vedno našel čas za svoje izobraževalno delo. Mojster orglic, kateremu je blues življenje in poslanstvo, je tako zaželen koncertni in studijski gost. Več informacij o festivalu, programu nove sezone in zgodovini festivala dobite na: www.postojna-blues.si ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred- hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. 12 Sreda, 26. oktobra 2011 KULTURA / glasba - V Verdijevem gledališču v Trstu Violinist Uto Ughi je očaral občinstvo Vrhunski virtuoz in strasten oblikovalec glasbenih podob Umetnik, ki zna še vedno navdušiti občinstvo z nabreklim, sočnim zvokom svoje violine: sedemdesetletni mojster, ki se s čudežno energijo in svežino upira neizprosnim fiziološkim zakonom, je v tržaško gledališče Verdi ponovno privabil polnošte-vilno občinstvo. Uto Ughi je v Trstu zelo priljubljen in občutek domačnosti ter povezanosti s poslušalci je bil zaznaven od vsega začetka, ko je mojster sproščeno nagovoril občinstvo ter mu predstavil program, ki ga je naštudiral z dolgoletnim sodelavcem Alessandrom Specchijem: najprej primer stare in nadvse ugledne italijanske violinske šole, ki je uspevala vzporedno z razcvetom goslarske umetnosti, Ciaccona v g-molu Tomasa Antonia Vitalija, ki je razgrela umetnikovo poustvarjalno žilico, nato Sonata št.7 v c-molu op.30 št.2 Ludwiga Van Beethovna, v kateri je Ughi našel sozvočje z namršče-no podobo nemškega genija. Prvi stavek z utripajočo, mrzlično napetostjo, drugi z lirsko širino pojočih fraz, tretji s tehnično virtuoznim oblikovanjem- v Ughijevi interpretaciji ni prostora za bolj veder in nasmejan pogled, je pa občutiti predano zavzetost, s katero umetnik išče najbolj sporočilen stik s poslušalcem. Alessandro Specchi se ni mogel kosati z Ughije-vo energijo, bil pa je dokaj pozoren in natančen spremljevalec. Če lahko na strogo klasičnem področju iščemo bolj umirjene in elegantne interprete, nas Ughi lahko popolnoma zasvoji v repertoarju, ki je bližji njegovemu temperamentu: violinist prenaša dediščino velikih vir-tuozov prejšnjega stoletja z žarom, ki se zasveti v vrhunski virtuoznosti in strastnem oblikovanju glasbenih podob. To je najprej pokazal v nizu Sedmih ljudskih pesmi Manuela De Falle (original je spisan za glas in klavir, avtor priredbe je poljsko-ruski violinist Pawel Kochanski), kjer je plamteča violina odlično nadomestila čustveni naboj človeškega glasu. Nekateri smo obžalovali spremembo programa, ki nas je prikrajšala za Sonato Sergeja Prokofjeva, toda violinist se je odločil za bolj homogeno zaporedje ter ruskega mojstra nadomestil s francoskima skladateljema: Ravelova Tzigane je Uto Ughi f.parenzan potrdila suveren in skoraj brezmadežen tehnični nivo, ki ga umetnik lahko še vedno ponosno razkazuje ob vročem in strastno nabreklem muzicira-nju. Brez vsakega pomisleka se je violinist nato spustil v vratolomne pasaže, ki jih je Camille Saint-Saens natresel v svojo Introduzione e Rondo' capriccioso. Temperamentna in samozavestna igra je sprožila val aplavzov, tudi dodatek je umetnik črpal iz dandanes nekoliko opuščenega repertoarja velikih virtuozov: Plesa škratov Antonia Bazzinija, ki sledi Paga-ninijevemu vzoru, res ne moremo občudovati zaradi pretanjenega glas- benega navdiha, lahko pa brezpogojno občudujemo mojstra, ki se ne boji spopada s transcendentno tehniko in razkazuje zavidljivo obvladanje vseh Bazzinijevih vragolij. Zagon dobro razpoloženega umetnika, ki običajno ne štedi z dodatki, je prekinila slovesna podelitev srednjeveškega pečata mesta Trst, ki ga je ob odsotnosti župana podelila podžupanja Fabiana Martini: umetnik se je s toplimi besedami zahvalil za odličje, zahvalila se mu je tudi Fedra Florit, ki je jesensko sezono društva Chamber Music lahko kronala z žlahtnim dogodkom. Katja Kralj ughi angažiran umetnik Zavzet in zaskrbljen za glasbeno kulturo Uto Ughi bi se lahko mirne duše posvečal izključno svoji violini, s katero izredno uspešno nastopa že šestdeset let, mojster pa se ne zapira v svoj svet, temveč zelo prizadeto sodoživlja krizo, ki pretresa italijansko kulturo: njegova angažiranost je v prvi vrsti usmerjena v pobude, ki bi lahko pomagale mladim glasbenikom, v javnih nastopih pa brez zadržkov obsoja kulturno politiko, ki je v zadnjem dvajsetletju pahnila Italijo na zadnja mesta lestvice omikanih držav. Svojo zaskrbljenost in tudi ogorčenost je umetnik izrazil na srečanju, ki ga je društvo Chamber Music organiziralo v dvorani De Sabata gledališča Verdi: za omizjem so ob Ughiju sedeli občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani, predsednik deželne komisije za kulturo Piero Camber ter umetniški vodja društva ACM Fedra Florit, v dobro zasedeni dvorani pa je bilo veliko uglednih tržaških glasbenikov, med katerimi bivši violinist Tržaškega tria Renato Zanettovich, ravnatelj konservatorija Massimo Parovel, Ug-hijev spremljevalec pianist Alessandro Specchi i.dr.. Ughi je izpostavil najhujše napake, ki so bile storjene v polpretekli dobi: RAI je ukinila kar tri simfonične orkestre in dva zbora, preživel je edi-nole turinski orkester in javnost ni reagirala, kot bi se zgodilo n.pr. v Nemčiji ali Franciji; državna radijska in televizijska hiša nosi težko breme odgovornosti s širjenjem psevdokulture in predvajanjem programov, ki so često vulgarni, kadar že ne nesramni zaradi absolutnega pomanjkanja etičnih in kulturnih vrednot. Tudi časopisi posvečajo več pozornosti gossipu in nepomembnim zadevam kot pa kulturi, država pa stalno klesti svoje prispevke in ogroža sam obstoj ustanov, na katere bi morala biti ponosna, saj ohranjajo in širijo bogato kulturno zapuščino, ki jo premore le malokatera država. Primerjanje stanja v Italiji z državami kot je Nemčija, ki je reagirala na krizo s povečanjem prispevkov v kulturni resor, ali Japonsko, kjer samo v Tokiu deluje petnajst simfoničnih orkestrov, lahko povzroči malodušje, toda Ughi verjame, da vsak posameznik lahko nekaj prispeva, tako s konstruktivno kritiko kot s stalnim opozarjanjem na napake in krivice. Potrebna je vztrajnost, čeprav je tudi sam doživel globoka razočaranja, ko se je obrnil na ministrstvo za šolstvo s predlogom za ustanovitev mladinskega simfoničnega orkestra in je njegova prošnja ostala brez odgovora. Predsednik deželne komisije za kulturo Piero Camber je dejal, da je v kriznem obdobju kulturni resor najbolj ogrožen, ker mnogi smatrajo, da je kultura odvečen luksus; obljubil je, da bo skušal vsaj obdržati kvoto, ki jo Dežela FJK namenja kulturi. Tudi občinski odbornik za kulturo Andrea Ma-riani je menil, da je treba kulturo zaščiti, kajti v njej najdemo vrednote, ki lahko zacelijo družbeno tkivo, lahko tudi usmerjajo ekonomijo z bolj humano vizijo, lahko izboljšajo kakovost življenja. Poudaril je pomembnost vlaganja v mlade, na katerih družba gradi svojo bodočnost in se zahvalil društvu Chamber Music, ki z veliko vztrajnostjo trka na večkrat zaprta vrata. Ughi je ponovno obžaloval klavrno stanje medijev, ki namesto kulture ponujajo občinstvu grozljive prizore, začinjene s prezirljivim smehom in cinizmom (s primeri Mare Venier in Bruna Vespe je sprožil navdušen aplavz) ter zavajajo gledalca v neke vrste narkozo, ki ohromi vsakršno civilno reakcijo. Tudi ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini Massimo Parovel se je zahvalil umetniku, ki se že dolgo let zavzema za izboljšanje glasbene izobrazbe: dejal je, da so mladi bogastvo, in rezi na šolskem področju pomenijo nepopravljivo obubožanje bodočnosti. Pianist Alessandro Specc-hi je menil, da mimo debat in kritik o reformi konservatorijev je največji problem ravno poklicna bodočnost mladih glasbenikov: v Italiji imajo vedno manj priložnosti in vedno večje je število tistih, ki si po diplomi najdejo delo v tujini, pa ne samo na glasbenem področju. Uto Ughi je izrazil svojo navezanost na Trst in njegovo bogato kulturo, Občina in Dežela pa sta umetnika nagradili za njegov bogat prispevek: Mariani je violinistu podaril plaketo občine Trst, Camber pa mozaik, ki so ga izdelali študentje deželne šole v Spilimbergu. Najvišje priznanje-srednje-veški pečat mesta Trst- je Ughi prejel zvečer, po srečanju pa smo pri Borznem trgu videli živ primer, ki je odražal besede govornikov: trije mladi fantje, dva violinista in violist, so lepo igrali Vivaldijeve Štiri letne čase ter si skušali zaslužiti vsakdanji kruh s prispevki mimoidočih. Katja Kralj kogojevi dnevi - V Trstu zaključni koncert s Trobilnim orkestrom Slovenske filharmonije Raznolik spored profesionalnih trobilcev Podpredsednik Kogojevih dnevov Peter Blažej zadovoljen nad letošnjim festivalom - Na koncertih veliko novitet in povezovanje čezmejnega prostora Festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi se je v soboto po tradiciji zaključil v Trstu, rodnem mestu skladatelja, po katerem je dobil ime. S partnerstvom Glasbene matice in s sodelovanjem Slovenskega stalnega gledališča so organizatorji Prosvetnega društva Soča pripeljali v dvorano Kulturnega doma najboljše trobilce orkestra Slovenske filharmonije, ki od leta 2002 sodelujejo s samostojno koncertno dejavnostjo v ansamblu TASF. Profesionalnost zasedbe in raznolikost zanimivega programa sta privabila ožji krog glasbenikov in strokovne publike, med katerimi je bil tudi podpredsednik Kogojevih dnevov Peter Blažej, ki je izrazil zadovoljstvo nad komaj zaključenim festivalom: »Vsi koncerti so bili dobro obiskani, kar pomeni tudi, da je umetniški vodja Anton Nanut sestavil zanimive programe. Za Kogojeve dneve je značilna tudi pozornost do novih skladb: letos smo lahko poslušali 11 krstnih izvedb vokalnih in instrumentalnih del slovenskih avtorjev, od ustanovitve pred 32. leti pa je festival krstil 400 novitet. Druga značilnost Kogojevih dnevov je povezovanje čezmej-nega prostora; v Gorici sodelujemo s centrom Lojze Bratuž, že četrt stoletja smo povezani s tržaško Glasbeno matico, deset let smo imeli koncerte v Gorenjem Tarbiju, letos pa prvič v Bardu, kjer je program večera obsegal tudi izvedbo Merkujeve skladbe za saksofon. Stik s slo- vensko Benečijo je bil izjemno pozitiven, saj je bila dvorana presenetljivo dobro zasedena.« Festivali sodobne glasbe imajo v Sloveniji zagotovljeno občinstvo, medtem ko se preference širše publike na tej strani meje nekoliko razlikujejo; kdor se »boji« sodobne glasbe pa bi se lahko sproščeno udeležil tega koncerta, ki je razprl pahljačo možnih zvočnih in stilnih izrazov tro- bilnih ansamblov. Stara, baročna skladba se je v tem koncertu prepletala namreč z različnimi aspekti sodobnosti, od raziskovalnega pristopa do repertoarja pihalnih orkestrov ali do jazza. Nasmejani glasbeniki niso ubrali po ceni poti za doseganje odobravanja publike, a so od samega začetka želeli počastiti ugled referenčne ustanove iz katere izhajajo. Zato niso izbrali po- zdravne intrade, a so se že od prvih not postavili pred zahtevnejšo preizkušnjo s tremi stavki iz Srebotnjakove Polifonske suite, z vodenjem njenih pevskih linij, v katerih dobi celotna skladba navdih. Posrečena je bila izbira Kranjčanovih gozdnih prizorov, v katerih je tubist odigral duhovito vlogo medveda.Več skladateljev je posvetilo izvirne skladbe temu trobilnemu ansamblu; v soboto je doživela krstno izvedbo skladba FAST za TASF, ki je pod anagramom naslova razkrila pretežno recitativno, čeprav večglasno obliko. Skupini je bila posvečena tudi variacija na melodijo z zanimivim raziskovanjem specifične zvočnosti trobil, ki jo je Jani Golob poimenoval po ansamblu in je primerno uvedla v mehke jaz-zovske tone dela iz Hazellove suite Brass Cats, katere »naravna posledica« je bila priredba Gershwinovega songa Summertime. Program so sestavljali pretežno aranžmaji tudi v baročnem sklopu, ki je po efektu dosegel višek z radostnim, prepoznavnim Prihodom Kraljice iz Sabe Geor-ga Friedricha Handla, je zazibal poslušalce v melanholijo obče znanega Albinonijevega Adagia, a je sladokusce najbolj prepričal v čisti, po značaju izrazito vokalni polifoniji Gabrielijeve Canzone a 8. Raznolikost programa se je zrcalila tudi v dodatkih, ko so izvajalci podali najprej blues skladbo v spomin na kolego Jožeta Žitnika, nato še priredbo Mozartovega moteta Ave verum. ROP / KULTURA Sreda, 26. oktobra 2011 1 3 nova knjiga - S prof. Claudiom Venzo o Umbertu Tommasiniju in delu Il fabbro anarchico Tržaški kovač in anarhist v prvi liniji prebrodil 20. stoletje Soška fronta, delavski boj, antifašizem, močna izkušnja v španski vojni in polemike s komunisti Leta 1984je pri založbi Antistato izšla knjiga o tržaškem anarhistu Umbertu Tommasiniju, ki jo je uredil univerzitetni profesor Claudio Venza. Predstavitev je bila na sporedu v dvorani krožka za kulturo in umetnost v gledališču Verdi, ob prihodu organizatorjev pa so bila vrata zaklenjena. Tommasini je bil kot anarhist sporna osebnost, ki ni smela oskruniti tržaškega teatra. Občinstvo so na vrat na nos preusmerili v bližnji hotel. Claudio Magris je o tem napisal članek v dnevniku Corriere della sera: tržaškega anarhista je tako spoznalo nepričakovano veliko ljudi. Danes so se razmere spremenile, tako da predstavitev sodobnejše izdaje tega dela, ki bo jutri ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Ul. Filzi, ni pod vprašajem. Il fabbro anarchico - Autobiografia tra Trieste e Barcellona (zal. Odradek, Rim 2011, 236 strani) je delo o tržaškem kovaču, anarhistu in svobodnem človeku, ki je v prvi osebi doživel najburnejše dogodke 20. stoletja. V primerjavi s knjigo izpred 27 let je nova izdaja krajša in lažje »prebavljiva« (prva je bila med drugim v tržaškem narečju), mnogo je zanimivih fotografij. Na spletni strani založbe Odradek sta tudi seznama imen in krajev, ki nam omogočata, da pobliže sledimo zgodovinskim dogodkom, ki jih opisuje protagonist. Umberto Tommasini (1896-1980) ni bil v vodilnem razredu, ni bil teoretik in niti »aparatčik«, kakor so v Sovjetski zvezi pravili članom državno-strankar-skega aparata. Skratka, ni bil med tistimi, ki so pisali uradno zgodovino. Od najstniških let do smrti pa je bil kot delavec in idealist aktivno udeležen v delavskem boju, prvi svetovni vojni, protifašističnem gibanju in spletkah proti Mussoliniju, večkrat je bil konfiniran, bil je v izgnanstvu v Parizu, prostovoljec v španski državljanski vojni in še kaj. V drugi polovici stoletja je vztrajno zagovarjal anarhistične ideale, večkrat se je tudi srdito soočil s komunističnimi veljaki. Besedilo sestavljajo pogovor s Claro Germani iz leta 1972, intervju s Claudiom Magrisom in uvod, ki ga je napisal Claudio Venza (na sliki Kroma), profesor španske sodobne zgodovine in zgodovine strank ter političnih gibanj na Univerzi v Trstu, predvsem pa Tommasinijev somišljenik. Zgodovinski sedež tržaške skupine anarhistov Germinal je v Ul. Mazzini. »Skupina je še živa, jaz se počasi umikam, prišlo pa je do generacijske prenove,« pravi prof. Venza. Tommasinijeva družina se je v Trst preselila iz rodnega Vivara pri Pordenonu. Oče je bil sprva monarhist, v Trstu pa je spoznal delavsko gibanje in postal socialist. Njegovi sinovi so se približali anarhizmu (sin Leonardo je pozneje odprl znano trgovino Tommasini sport v Ul. Mazzini). Oče je bil zanje vsekakor vzornik, od njega so se že od malega naučili svobodno misliti in zavzemati stališča proti toku. Umberto se je že kot trinajstletni vajenec udeležil splošne stavke po usmrtitvi katalonskega anarhista Francisca Fer-rerja. S prvo svetovno vojno se je družina umaknila v Vivaro, na italijansko ozemlje, Umberto pa je bil mobiliziran, čeprav je vojni nasprotoval. Boril se je na Soški fronti, po ko-bariški bitki pa so ga zajeli in zaprli v taborišče Mauthausen. Po vojni je Italija ponižala »kobariške poražence«, za kazen so bili brez hrane zaprti v starem pristanišču. Tommasini se je žalostno spominjal, kako so jim Tržačani metali kruh čez zid. V naslednjih letih je prisostvoval stopnjujočim se napetostim med državo, delavskim gibanjem in fašizmom. »Videl je požig Narodnega doma in se prepričal, da so bili izgredi načrtovani, saj je opazil kante z bencinom. Oče je bil prepričan, da se fašisti ne bodo znesli nad delavci, nekaj mesecev pozneje pa so zažgali delavsko zbornico,« pravi Venza. Tommasini je sodeloval v dveh anarhističnih atentatih na Mus-solinija: leta 1926 je Ginu Lucettiju spodletel bombni atentat v Rimu, bombo pa so priskrbeli tržaški anarhisti, ki so poznali skladišča orožja na Krasu. Drugi napad se je izjalovil leta 1937, ko se je Tommasini šifrirano dogovarjal s tovarišem iz Romagne, le-ta pa je bil v resnici informator policije. »Anarhiste pogosto označujejo kot nasilneže. V resnici odgovarjajo na nasilje države, ki ni primerljiva,« poudarja Venza. V konfinaciji na otokih Ustica in Ponza je Tommasini spoznal veliko Slovencev, družil se je s hrpeljskim odvetnikom Jožetom Deklevo. »Tommasini je bil dosleden in ni pristajal na kompromise z režimom, njegove pisne prošnje direktorju konfinacije so bile dostojanstvene. Nekate- T* ¡I ri pa so se skušali izmazati, npr. komunistični veljaki Radich, Gombač in Juraga, ki so v servilnih pismih izjavljali zvestobo fašizmu. Titovci so ta neprijetna pisma uporabili v času Kominforma,« zatrjuje univerzitetni profesor. Kmalu po povratku v Trst je Tommasini s pomočjo slovenskih antifašistov pobegnil čez mejo: v Slovenijo, Avstrijo, Švico in Francijo. »Po poti se je moral posloviti od bolehnega prijatelja, Luigija Cal-ligarisa, komunista, ki je pozneje tragično končal v sibirskem taborišču. Tja so ga odvedli takoj zatem, ko je Vittoriu Vidaliju zaupal svoje pomisleke glede Stalina.« Tommasini je izgnanstvo preživljal v Parizu, kjer je bilo disidentov veliko, sam pa se je daleč od doma počutil neučinkovitega. Leta 1936 se je ponudila priložnost, ki je idealist takega kova ni smel zamuditi. V Španiji, domovini močnega anarhističnega delavskega gibanja, je izbruhnila državljanska vojna. To je bila Tomma-sinijeva najlepša in najgrša življenjska izkušnja. Večkrat je tvegal življenje, prvič pa je pobliže spoznal svobodno izražanje ljudske volje brez hierarhij in države. Na osnovi izkušenj iz prve svetovne vojne je v aragonskih hribih kopal jarke in s soborci dosegel nekaj lepih uspehov, postopno pa je nastopilo ma-lodušje. Anarhistično gibanje ni bilo enotno, republikanska stran se je oblikovala v vojsko s hierarhično strukturo, leta . ■ 1937 pa se je spor med anar- : histi in komunisti sprevrgel v »vojno v vojni«. »V prvih mesecih vojne je bila zmaga mogoča, pozneje se je vse obrnilo in ostala je utopija,« pravi profesor, ki je na tem področju strokovnjak. Komunisti so Tommasinija v Valencii ujeli in zaprli ter mu tako preprečili izvedbo atentata na Francove ladje v Ceuti. Pozneje ga je globoko pretresla smrt anarhista Camilla Bernerija, zaradi katere se je na neki komemora-ciji v Parizu javno skregal z Giuseppejem Di Vittoriom. »Bernerija v Parizu niso počastili, med soočenjem pa je Di Vittorio v bistvu priznal, da so ga v Barceloni likvidirali komunisti, ker je bil zahrbten,« poudarja Venza. V povojnem obdobju se je Tommasini zaradi stalinističnih čistk spopadel tudi z Vi-dalijem. Izražal se je v tržaškem narečju, bil je brez dlak na jeziku. V Franciji so ga aretirali, povratku v Italijo je sledila konfinacija na otoku Ven-totene, kjer je po lastnih besedah doživel največjo krivico, tisto, ki ga je prepričala, da se ne pridruži odporniškemu gibanju. »25. julija 1943 so osvobodili vse konfini-rance, razen anarhistov in Slovanov, ki so bili nezvesti ali nevarni. Iz internacije v Re-nicciju so odšli šele 8. septembra, nekatere so celo zajeli Nemci.« Po vojni je bil kritičen do italijanskega in jugoslovanskega nacionalizma, anarhisti so se zavzemali za Trst brez države, pri čemer so se jim približali avtonomisti. Več desetletij se je boril za delavske pravice in širil anarhistične ideje, osebno pa se ni okoristil, saj niti v sindikatih ni dosegel vodilnih položajev. »Tommasini je del svojega denarja in časa posvečal mladim, za razliko od njegovih vrstnikov je bil odprt do novih generacij. Bil je kakor oče, a ni bil pokroviteljski. Leta 1968je potrpežljivo poslušal mlade, ki smo bili v svojem revolucionarnem zanosu kar arogantni,« se svojega vzornika hvaležno spominja univerzitetni profesor. Aljoša Fonda trst - V petek Pošta ... za Itala Sveva Ob 150-letnici rojstva italijanskega pisatelja Itala Sveva (njegovo pravo ime je Ettore Schmitz, rojen je bil v Trstu) bodo v petek, 28. oktobra, v tržaškem poštnem muzeju na Trgu Vittorio Veneto ob 10. uri na pobudo občinskega odborništva za kulturo odprli razstavo Die Gesc-hichtte stinkt - La storia puzza -Posta per Italo Svevo, ki so jo postavili Irene Battino, Riccardo Cepach in Chiara Simon pod vodstvom Adriana Dugulina. Na ogled bodo pisma, razglednice, fotografije in drugi dokumenti, ki bodo obiskovalcu pobliže predstavili avtorja Senilnosti, Nekega življenja in Ze-na Cosinija skozi znana in manj znana dopisovanja pisatelja, predhodnika in soustvarjalca modernega psihoanalitičnega romana (z globoko psihoanalizo in veliko mero ironije je razčlenjeval svojo osebnost in življenje pasivnih ljudi tržaškega meščanstva). Vsak bo lahko naletel na izvirno pismo, ki ga je Svevo naslovil tašči in v kateri jo opozarja na morebitne bodoče zete, ali pa prelistal ravno tako izvirne dokumente, ki jih je odkril Joyceou raziskovalec Erik Schneider, pa tudi pooblastilo podjetja Veneziani. Ob petkovem odprtju razstave bodo v bližnjih filatelisti-čnih prostorih v Ulici Galatti 7/d predstavili novo poštno znamko družbe Poste Italiane, ki je seveda posvečena Italu Svevu. Za zbiralce pa naj opozorimo, da bo poskrbljeno tudi za priložnostni poštni žig. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2012, in sicer od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure. nova gorica - Klavirski avdio-vizualni dogodek Natalije Šaver Beethoven in Liszt v novem tisočletju Mlada novogoriška pianistka je s »posebnimi efekti« skušala klasično glasbo približati mladim na bolj zabaven in modernejši način Pravkar je za nami 22. oktober, ko so praznovanja ob letošnji 200-letnici rojstva Franza Liszta dosegla vrhunec. Ta madžarski skladatelj, demon na klavirju, eden največjih popotnikov umetnikov z divjo grivo, ki še danes pomeni ideal romantičnega virtuoza, seveda navdihuje številne pianiste po svetu, ki mu ob častitljivem jubileju pripravljajo najrazličnejše poklone. Tisti največji na panteo-nu slovitih pianistov se seveda preizkušajo v izvedbah naprimer Sonate v h-mo-lu, manj pogumni in izkušeni pa poskušajo predstavljati tega prvega super zvezdnika v zgodovini glasbe z novimi kreativnimi pristopi, in njegovo glasbo, v kateri se pogosto bolehna sentimentalnost spopada z duhovnim kontrapunktom, odeti z umetnostjo novih medijev, jo iztrgati iz stereotipov klasičnega recitala in jo »začiniti« z elementi pop glasbe. In v tak eksperiment se je v petek, 14. oktobra, v veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica podala tudi 26-letna novogoriška pianistka Natalija Šaver. Glasbenica, ki je sicer uspešno opravila vsa možna klasična izpopolnjevanja, svoj talent razvijala pod mentorstvom prof. Sijavuša Gadžijeva v Novi Gorici, junija letos pa končala podiplomski študij pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak na Akademiji za glasbo v Ljubljani in si tako pridobila naziv specialistke pianistke, se je odločila za plemenito, a hkra- ti tudi drzno in morebiti precej idealistično poslanstvo: klasično glasbo približati mladim na bolj zabaven in modernejši način. Pod drobnogled je postavila leto 1822, ki je bilo za Ludwiga van Beethovna in Franza Liszta v marsičem odločujoče. Beethoven je v tem letu začel pisati zadnje sonate in druga dela, ki so kronala njegov osupljivi opus. Liszt pa je leta 1822 kot 11-letni deček imel pri njem neuradno avdicijo in je srečanje z Beethovnom označil za najpomembnejše srečanje v življenju. Ob klavirju kot osrednjem »akterju« je na koncertnem odru »nastopila« še cela vrsta novodobnih avdio-vizualnih »protagonistov« (kamere, luči, priprave za izpust dima, projektor, diapozitivi na velikem platnu ...), ki naj bi današnjemu, v glavnem precej čustveno otopelemu poslušalcu, in vsem, ki za doživetje umetnine potrebujejo intenzivno barvno in zvočno dogajanje, ojačala zaznavanje glasbe. V tej pisani in pestri paleti elementov za popolno zaposlitev oči in ušes, je svoje mesto dobil tudi pripovedovalec, ki nam je natrosil kar nekaj globokih misli o glasbi, ki je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija, in o glasbi, ki naj ti spiritualno obogati življenje. Barvni svetlobni efekti, umetna megla, podoba zavzetega skladatelja ob mizi, diapozitivi na velikem platnu so poskušali kreirati atmosfero klavirske zgodbe, v kateri pa je vendar prioriteto dobila glasba sama - tako tista, ki jo je v vsej samoti ustvaril Beethoven in jo genialno prelil v Sonato v c-molu, op. 111, kot tista, ki kot utelešenje božjega in peklenskega oziroma dobrega in zla zveni v Mefistovem valčku Franza Liszta. Natalija Šaver je obe skladbi poustvarila z energijo mlade pianistke, ki se odločno in drzno podaja v neznano, ker jo preprosto dosedanje, že stoletja preverjeno posredovanja klasične glasbe, ne izpolnjuje več. Škoda le, da se je njena »Klavirska zgodba o letu 1822 skozi oči Beethovna in Liszta« zgodila v koncertni dvorani, ki sama po sebi obiskovalcu ne dopušča kakršnihkoli odstopanj od stereotipnega načina poslušanja klasičnega koncerta. Zagotovo bi se projekt mlade novogoriške pianistke mnogo bolj približal cilju (približevanja klasične glasbe mladim), če bi se zgodil »naključno« na odprti sceni. Tatjana Gregorič TRST Sreda, 26. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Slovesen začetek akademskega leta arhitekturne fakultete Po selitvi in obnovi ciljajo na mednarodnost Peter Gabrijelčič:»Goriška in ljubljanska šola lahko skupaj doprineseta k ustvarjanju ideje skupne Evrope« »Goriška in ljubljanska šola za arhitekturo lahko tu v Gorici resnično doprineseta k ustvarjanju ideje skupne Evrope. Meja je padla, ostale pa so razpoke med narodoma, ki sta nekoč živela skupaj. Mi imamo privilegij, da naredimo korak v smeri povezave teh dveh polovic v neko celoto.« Tako je povedal Peter Gabrijelčič, dekan fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se je včeraj udeležil slovesnosti ob začetku novega akademskega leta arhitekturne fakultete Tržaške univerze s sedežem v Gorici. V dvorani bivšega malega semenišča v Ulici Alviano so se ob študentih zbrali predstavniki oblasti in raznih ustanov - med njimi je bila prefektinja Maria Augusta Marrosu -, ki jim je dobrodošlico izrekel ravnatelj tržaške arhitekturne fakultete Giovanni Fraziano. »Lansko akademsko leto smo odprli z razstavo, letos pa z gradbenimi deli,« se je pošalil Fraziano in pojasnil, da so v zadnjih mesecih veliko truda vložili v obnovo in ureditev nedokončanega krila poslopja v Ulici Alviano: »Dela so omogočila, da smo lahko v to stavbo letos preselili tudi tretji letnik arhitekturne fakultete. Zaenkrat smo obnovili prvo nadstropje, ki ga bomo ob prisotnosti rektorja Tržaške univerze slovesno odprli v prihodnjih tednih, nato pa bodo obnovljena še ostala nadstropja, ki jih bomo zasedli postopno.« Goriški sedež arhitekturne fakultete bo letos obiskovalo 380 študentov prvega, drugega in tretjega letnika. Kot smo v prejšnjih mesecih že poročali, bodo v prihodnjem letu iz Trsta v Gorico po zaslugi sporazuma, ki so ga podpisali septembra, preselili tudi četrti letnik, leto kasneje pa še petega. Čez dve leti bo torej sedež v Ulici Alviano skupno obiskovalo preko 600 študentov, ki si bodo v celoti obnovljeno stavbo bivšega malega semenišča delili s študenti univerzitetne smeri za diplomatske vede. Fraziano se je v svojem nagovoru zahvalil tudi uglednemu gostu iz Ljubljane, Petru Gabrijelčiču, čigar prisotnost ni bila naključna. Marca sta namreč tržaška in ljubljanska arhitekturna fakulteta v Gorici podpisali memorandum o soglasju, s katerim sta se zavzeli za krepitev sodelovanja in skupne projekte. Mladina na včerajšnji slovesnosti (zgoraj) in dekan ljubljanske arhitekturne fakultete Peter Gabrijelčič (desno) bumbaca Dolgoročni cilj, kot je večkrat povedal Fraziano, je uresničitev mednarodne visoke šole za arhitekturo v Gorici. »Arhitekturna fakulteta pridobiva čedalje bolj pomembno vlogo za naše mesto. Po trieniju nam je uspelo v Gorico preseliti tudi četrti in peti letnik, zdaj pa se fakulteta še nadeja, da bi po- stala mednarodna šola,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril: »Za fakulteto je goriško območje lahko tudi velik izziv: tu imamo namreč dve sosednji mesti, ki ju je treba urbanistično povezati, saj sta se v preteklosti razvijali, kot da bi drugega ne bilo. Urbanistična povezava med Gorico in Novo Gorico je pomembna za naš teritorij, ampak tudi za Evropo.« Z Romolijevimi besedami je soglašal Gabrijelčič, ki je povedal, da lahko ljubljanska in goriška fakulteta za arhitekturo v Gorici skupaj prispevata k ustvarjanju ideje združene Evrope. Dekan je nadaljeval s predavanjem, ki ga je posvetil pomenu arhitekture v sodobnem svetu. Ker je Gabrijelčič govoril v slovenščini, je bilo poskrbljeno za simultano prevajanje v italijanščino, kljub temu pa žal marsikdo v dvorani predavanja ni razumel, ker so bile nekatere slušalke brez baterij. Ne glede na tehnične težave je bilo Gabrijelčičevo predavanje aktualno in zanimivo. Mladim v dvorani je spregovoril o krizi potrošniške civilizacije, ki je izgubila temeljne vrednote in je ujeta v racionalnost. »Situacija je težka, vi mladi pa imate zdaj privilegij, da začnete sanjati svoje sanje; do zdaj ste sanjali naše,« je povedal Gabrijelčič, po katerem je problem sodobne družbe v tem, da ne razume več sveta: »Glavna naloga arhitektov je prevajanje tega, kar je abstraktno, v nekaj, kar je realno. V tem smislu je arhitektura veda, ki napoveduje bodočnost.« (Ale) Vrsta srečanj za Bellaviteja Kandidat Foruma za Gorico in Federacije levice Andrea Bellavite se na primarne volitve goriške leve sredine, ki bodo v nedeljo, 6. novembra, pripravlja z vrsto srečanj. Danes dopoldne se bo srečal s trgovci, nato pa z obrtniki iz druženje CNA. Zatem bo obiskal Kulturni dom in za njim še sedež kmečke stanovske organizacije CIA. Na koncu bo prisluhnil težavam potrošnikov na sedežu organizacije ADOC. V Sovodnjah o preventivi Občina Sovodnje in združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prirejata predavanje z naslovom Skrb za zdravje je naša dolžnost, ki bo danes ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Spregovorili bosta zdravnica Mojca Sen-čar, predsednica slovenskega Združenja »Europa Donna« in medicinska sestra Tatjana Kumar, članica upravnega sveta omenjene organizacije LDS določil kandidata Novogoriški območni izvršni odbor LDS je določil kandidata, ki se bosta na decembrskih volitvah potegovala za mesti v slovenskem parlamentu. V Novi Gorici bo to Boris Bašin, zadnja leta zaposlen v SNG Nova Gorica, kjer je odgovoren za odnose z javnostmi, na podeželju pa Milena Kla-vora, članica občinskega sveta Občine Brda. Njuni kandidaturi mora potrditi še vrh stranke, ki se bo sestal danes v Novi Gorici. (km) Preden luna izpuhti Liliana Visintin bo predstavila svojo pesniško zbirko »Preden luna izpuhti« ob glasbeni spremljavi kitarista Ja-noša Jurinčiča v petek, 28. oktobra, ob 18. uri v avditoriju v Ronkah. Nov oddelek v nevarnosti? Po trombolizi je v nevarnosti tudi nevrološki oddelek goriške bolnišnice? Tako se sprašuje deželni svetnik Komunistične prenove Roberto Anto-naz, ki je omenjeno vprašanje postavil tudi predsedniku deželne vlade Renzu Tondu. Antonaz opozarja, da je goriško zdravstveno podjetje ukinilo dve postelji v nevrološkem oddelku, kljub temu da so mesta 90-odstotno zasedena. Deželni svetnik zato sprašuje Tonda, če je seznanjem z napovedanim krčenjem in če se zaveda, da bi krčenje števila nevrologov za samo enega zdravnika povzročilo ogromne težave goriškemu nevrološkemu oddelku. gorica - Mara Černic o zvezah goratih občin »Deželna vlada ne upošteva potreb in volje teritorija« »Do ravnanja deželne vlade smo zelo kritični, saj sploh ni upoštevala volje in potreb teritorija.« Mara Černic, podpredsednica in odbornica goriške pokrajine, je tako komentirala vrnitev predloga o ustanavljanju zvez goratih občin v deželni svet Furlanije-Julijske krajine, ki je včeraj po dolgi in vroči razpravi začel s sprejemanjem posameznih členov zakonskega osnutka. Pokrajina in župani šestih briških občin, ki bi morale biti vključene v novo briško medobčinsko zvezo skupaj z Gorico, so že septembra izrazili nasprotovanje vsebinam zakonskega osnutka, njihove želje pa niso bile uslišane. »Do odobritve v deželnem svetu bi moralo priti že v prvih dneh oktobra, točka pa je bila naposled umaknjena z dnevnega reda. Upali smo, da bo večina ponovno preverila vsebine zakonskega osnutka v pristojni komisiji, v resnici pa se to ni zgodilo. Zahtev teritorija, ki nasprotuje ustanavljanju zvez goratih občin, deželna vlada noče upošte- vati, saj je v deželnem svetu ponovno predstavila isto besedilo,« je povedala Černičeva in nadaljevala: »Osnutek deželnega zakona, kakršnega smo obravnavali na zasedanju sveta avtonomij, ni vseboval člena o ustanovitvi zveze goratih občin v Brdih. Predvideno je namreč bilo, da bi pristojnosti nekdanje briške gorske skupnosti prevzela goriška pokrajina.« Černičeva meni, da je pokrajina najprimernejša ustanova za prevzem teh funkcij, saj ima za Brda že jasno razvojno politiko, ki jo je izdelala v sodelovanju z občinami. »Če smo nasledili Kraško gorsko skupnost, lahko nasledimo tudi Briško,« je povedala Černičeva, s katero soglašajo vsi župani šestih briških občin. »Z ustanovitvijo zveze goratih občin v Brdih soglaša le Gorica. Nam se pa zdi, da je ta predlog v popolnem nasprotju z zahtevami državne vlade po ukinjanju vmesnih ustanov. Protislovno je, da se po eni strani krči, po drugi pa ustanavlja vmesne ustanove, ki bodo ustvarile dodatne stroške.« (Ale) Briške občine nasprotujejo novi zvezi tržič - Občina pripravlja odredbo Tovornjaki ne bodo smeli voziti po mestu V kratkem bo v Tržiču stopila v veljavo občinska odredba, s katero bo tovornjakom prepovedana vožnja skozi mestno središče. Skorajšnjo uvedbo prepovedi napoveduje tržiški občinski odbornik za urbanistiko Massimo Schiavo in pojasnjuje, da skozi mestno središče vozijo številni tovornjaki, ki so namenjeni v industrijsko cono pri Ližercah in v Pancan, kjer imajo svoj sedež številna industrijska podjetja. Po njegovih besedah imajo tovornjaki, ki so namenjeni v tovarne, dovoljenje za vožnjo, po drugi strani pa v mestno središče zaide tudi veliko težkih vozil, ki po mestu ne bi smela voziti. Mestni redarji zalotijo marsikaterega voznika v središču mesta in mu naložijo globo, številni tovornjaki pa se izognejo kontrolam ter z vožnjo po mestu poškodujejo ceste in pločnike. Schiavo opozarja, da imajo tovornjaki že zarisane poti, po katerih lahko vozijo, zdaj pa bodo še strožje preverjali, da ne zapeljejo v mestno središče. Pred kratkim so namreč z igradnjo nove povezovalne ceste v Bistrigni in raznih obvoznic obe industrijski coni povezali na avtocestna izhoda, tako da številni tovornjaki nimajo več razlogov za vožnjo po mestnem središču. »Tovornjaki s svojo vožnjo po mestu poškodujejo ceste in pločnike, zato pa se mi ne zdi prav, da moramo njihovo škodo vsakič odpravitri z denarjem davkoplačevalcem,« poudarja Schiavo in napoveduje, da bodo lahko še naprej vozili po mestnem središču edino tovornjaki, ki dostavljajo blago marketom in trgovinam; njim bodo izdali posebna dovoljenja, vsi ostali pa se bodo morali posluževati avtoceste oz. obvoznic in cest, ki so jih zgradili vsenaokrog Tržiča. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 15. oktobra 2011 25 koprivno - Avtocisterna s plinom ujeta pod železniškim podvozom Zaradi nevarnosti eksplozije evakuacija in zaprta železnica Svoje domove je moralo zapustiti okrog petdeset družin, izklopili so tudi dobavo elektrike Napačno je ocenil višino podvoza, ko se je tega zavedel, pa je bilo že prepozno. Šofer avtocisterne, ki je prevažala plin, je včeraj dopoldne v Koprivnem povzročil precejšen preplah med krajani in kar nekaj prometnih nevšečnosti, ki so trajale več kot pet ur. S tovornjakom se je namreč zagozdil pod železniški most, pri čemer je iz cisterne začel uhajati plin. Zaradi nevarnosti eksplozije je bilo širše območje evakuirano, zaprti pa sta bili tudi železnica in cesta, kar je povzročilo velike težave potnikom in voznikom. Šofer tovornjaka podjetja Ultragas, ki je prevažal utekočinjen naftni plin (UNP, v ital. GPL), se je okrog 10.30 pripeljal po deželni cesti št. 56 do Kopriv-nega. Z glavne ceste je zavil v Ulico Garibaldi proti centru vasi, na tej točki pa se je njegova pot prekinila: avtocisterna je namreč ostala ujeta pod podvozom, iz poškodovane cisterne pa je začel uhajati plin. Krajani so povedali, da je bilo najprej slišati pok, nato se je nad mostom dvignil oblak plina. Šofer je nemudoma skočil s tovornjaka in se oddaljil, saj je bila nevarnost eksplozije velika. Poklical je reševalce, ljudem, ki so slišali hrup in so se približali, pa je kričal, naj odidejo. V Koprivno so kmalu pridrvele ekipe goriških gasilcev, ki so z vodo skušali upočasniti uhajanje plina. Iz varnostnih razlogov je policija prekinila železniški promet, radarji pa so zaprli deželno cesto 56 in preusmerjali avtomobile. Sile javnega reda so se odločile za evakuacijo območja v radiu 150 metrov: po besedah župana občine Koprivno Antonia Roversija, ki je tudi prišel na kraj, je svoje domove moralo zapustiti kakih 50 družin. »Mnogih sicer takrat ni bilo doma, starejše občane pa so odpeljali sorodniki,« je povedal župan. Goriški gasilci so na pomoč poklicali posebno enoto iz Benetk, sodelovali so tudi karabinjerji in policija. Okrog 14.30 so avtocisterno odpeljali na varen kraj med občinama Koprivno in Šlo-vrenc, kjer so preostali plin pretočili v drugo avtocisterno. Krajani se po odstranitvi avtocisterne niso mogli takoj vrniti domov, saj so gasilci morali najprej preveriti prisotnost nevarnega plina v kleteh, jaških in kanalizaciji. Okrog 15. ure pa so gasilci dali zeleno luč za ponovno sprostitev železniškega prometa. Družba Trenitalia je pred ponovnim odprtjem železnice organizirala avtobusni prevoz med San Giovannijem in Gorico, nekatere vlake pa je preusmerila v Červinjan. Ukinjeni so bili štirje deželni vlaki, ostalih devet pa je imelo med 15 in 60 minut zamude. (Ale) tržič - Pristanišče Pretovor narastel Dober rezultat zlasti pri celulozi V prvi devetih mesecih letošnjega leta so v pristanišču Portorosega v Tržiču pretovorili 2.540.000 ton blaga; glede na enako obdobje lanskega leta je bila rast preto-rovora 15,91 odstotna, edino pri gorivu so beležili 12,84 odstotni upad. Doberd rezultat so dosegli pri celulozi (+33 odstotkov, skupno 754.517 ton) in kovinskih polizdelkih ( + 30 odstotkov, skupno 783.389 ton). Rast so beležili tudi pri avtomobilih, pretovorjenih jih je bilo 64.517, kar je za 35 od-stokov več kot lani, ko so jih pretovorili 47.769. »Podatki so nedvomno pozitivni, čeprav je treba priznati, da je bila rast v prvih šestih mesecih leta še večja,« pojasnjuje predsednik pristaniškega podjetja Emilio Sgarlata. Kamion pod železniškim podvozom bumbaca gradež - Ospizio marino Javni tožilec zahteva stečaj Na goriškem sodišču se je včeraj nadaljeval stečajni postopek za rehabilitacijski zavod Ospizio marino v Gradežu, ki je zaprt od lanskega julija. Javni tožilec Luigi Leghissa je potrdil svojo zahtevo po stečaju, saj je prepričan, da je fundacija opravljala podjetniško dejavnost, zato pa je treba nadaljevati s stečajnim postopkom. Odvetnik predsednika fundacije Ospizio marino Rodolfa Medeota, Stefano Cavallo, ter odvetnika člana upravnega odbora fundacije Roberta Marina, Caterina Belletti in Luca Ponti, pa so pred sodnico Mi-col Sabino poudarili, da je zavod Ospizio marino neprofit-na organizacija, zato pa zanjo ne sme veljati stečajni postopek. Poleg tega sta opozorila, da je bila zahteva po stečajnem postopku vložena po več kot enem letu od zaprtja zavoda, kar pomeni, da je enoletni rok že zapadel. Sodnica Micol Sabino bo odločitev o nadaljevanju postopka sprejela skupaj z drugima dvema sodnikoma, do tega naj bi predvidoma prišlo pred koncem leta. V primeru, da se bodo sodniki odločili za stečajni postopek, je v primeru ugotovitve krivde kazen strožja; v primeru, da se bo postopek nadaljeval z likvidacijo, bi se lahko dejavnost v zavodu ponovno začela. vileš - Pri cestninski postaji Aretirali mladoletni romunski državljanki V Rimu in Milanu sta bili obsojeni na zaporno kazen Goriški policisti so v soboto aretirali mladoletni romunski državljanki, ki sta bili obsojeni na zaporno kazen na sodiščih v Milanu in Rimu. Med rednimi kontrolami prometa so policisti pri cestninski postaji v Vilešu okrog 22. ure ustavili za pregled kombi; v njem je bilo več romunskih državljanov, ki so bili namenjeni proti Sloveniji oziroma proti domu. Med potniki sta bili tudi mladi ženski, za kateri so policisti ugotovili, da sta imeli v preteklosti kar nekajkrat opravka s pravico. Zaradi raznih kraj so ju obsodili na zaporno kazen tako v Milanu kot v Rimu, zato so ju policisti prepeljali v tržaški zapor, kjer čakata na nadaljevanje postopka. Med koncem tedna so goriški policisti izvedli poostren nadzor nad vožnjo pod vplivom alkohola v raznih krajih pokrajine. Nekaj voznikov je sedlo za volan s previsoko stopnjo alkohola v krvi, zato so jim policisti odvzeli vozniško dovoljenje in jih prijavili zaradi kršitve prometnega zakonika. jamlje - Bager na delu tik ob državni cesti Rušijo nekdanjo gostilno, da bi zgradili družinski hotel Bager na delu v Jamljah foto igor croselli V Jamljah se je začelo rušenje poslopja, ki stoji ob državni cesti in v katerem je nekoč družina Soban upravljala gostilno. Na njegovem mestu bo jameljsko podjetje Pahor zgradilo družinski hotel, ki naj bi ga predvidoma odprli spomladi leta 2013. »Poslopje smo odkupili od družine Soban pred petimi leti, za njegovo po- rušenje pa smo se odločili, ker ni odgovarjalo današnjim protipotresnim normam, zato pa bi bila njegova obnova vse prej kot enostavna; poleg tega ni imelo kraškega videza, kakršno bo pa imela nova stavba,« pravi Ivan Pahor in pojasnjuje, da je bil glavni del stavbe zgrajen leta 1920, v sedemdesetih letih gorica Milijon evrov za zaposlovanje mladih Goriški Trgovinski zbornici je problem brezposelnosti mladih pri srcu. Zato je razširjeni odbor Trgovinske zbornice na zadnji seji, ki je potekala 24. oktobra, odobril razpis za dodelitev prispevkov podjetjem, ki zaposlujejo mlade med 18. in 35. letom. Trgovinska zbornica je projektu namenila en milijon evrov, denar pa bo na voljo za dvanajst mesecev. Trgovinska zbornica bo krila 50 odstotkov stroškov za plače, ki jih bodo podjetja imela za enoletno zaposlitev mladih. Za vsakega zaposlenega med 18. in 35. letom bo Trgovinska zbornica dodelila podjetju največ 10.000 evrov, prispevek in pogodbo pa bo mogoče podaljšati še za eno leto v primeru, da je bil uslužbenec že več kot dve leti brezposeln. Prošnje bodo podjetja, ki delujejo v raznih sektorjih - od industrije, obrtništva in trgovine do storitev, kmetijstva in ribištva - zbirali od 14. novembra dalje. Odgovor na prošnjo, ki jo morajo nasloviti na urad Goriškega sklada pri goriški Trgovinski zbornici, bodo podjetja prejela v petnajstih dneh. Prispevek bodo kot rečeno dodeljevali tudi za pogodbe za določen čas, trajati pa bodo morale vsaj eno leto. prejšnjega stoletja pa je bil dograjen še prizidek. Pahor razlaga, da bodo v novem poslopju uredili družinski hotel in gostilno. »Razpolagali bomo z dvanajstimi spalnimi sobami, v gostilni pa bomo imeli osemdeset mest,« pojasnjuje Pahor in napoveduje, da bodo gradbena dela trajala poldrugo leto. gorica-tržič Od danes cepljenje proti gripi Z današnjim dnem se na Goriškem uradno začenja vsakoletna kampanja za cepljenje proti sezonski gripi. Zdravstveno podjetje posebej poziva k cepljenju moške in ženske nad petinšestdesetim letom starosti, za katere je cepljenje brezplačno. Prav tako brezplačno je še za nekatere druge rizične skupine, kot so kronični bolniki in zaposleni v javnih službah primarnega interesa. Kdor se želi cepiti proti sezonski gripi, je naprošen, da se obrne na svojega družinskega zdravnika ali na pristojne službe goriškega zdravstvenega podjetja. V ambulantah zdravstvenega podjetja bo cepivo na voljo do 15. novembra s sledečim urnikom: v Ulici Vittorio Veneto v Gorici (tel. 0481592806, 0481-592840) od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, v Ulici Fleming v Gradišču (tel. 0481-954441) v ponedeljek, 31. oktobra, 7. in 14. novembra, med 9.30 in 11.30, na Drevoredu Venezia Giulia v Krminu (tel. 0481-629209) v torek, 8. in 15. novembra, med 9.30 in 11.30, v splošni bolnišnici San Polo v Tržiču (tel. 0481-487667) od ponedeljka do petka med 8.30 in 10. uro, v Ulici Fiume v Gradežu (tel. 0491-897930) ob ponedeljkih med 11.30 in 12.30 ter ob četrtkih med 14.30 in 16. uro. Iz goriškega zdravstvenega podjetja zagotavljajo, da je cepljenje povsem varno, predvsem pa učinkovito. Pri starejših osebah cepljenje preprečuje hospitalizacijo, pri cepljenih osebah pa se znižajo smrti zaradi posledic gripe za osemdeset odstotkov, opozarjajo. Za vse potrebne informacije je poleg družinskih zdravnikov na voljo tudi urad za higieno in javno zdravje v Ulici Mazzini v Gorici (tel. 0481-592840, 0481592806). 16 Torek, 25. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR / šempeter-vrtojba - Ravnanje z nepremičnim premoženjem Za računsko sodišče popravljalni ukrepi zadovoljivi Nepravilnosti so se nanašale zlasti na zavod ZIC Vrtojba, ki je bil ustanovljen nezakonito Računsko sodišče, ki je Občini Šempeter-Vrtojba pred trem meseci izdalo negativno mnenje zaradi ugotovljenih več kot 40 nepravilnosti v zvezi z nepravilnim ravnanjem z nepremičnim premoženjem občine v letih 2008 in 2009, je pred dnevi v porevizijskem poročilu ocenilo, da so bili popravljalni ukrepi občine zadovoljivi. Računsko sodišče je tedaj po razkritih nepravilnostih izreklo negativno mnenje in zahtevalo predložitev odzivnega poročila v roku 90 dni po prejemu revizijskega poročila, kar so v občini nato tudi storili. Nepravilnosti, ki so jih ugotovili državni revizorji, v omenjenih letih je občini županoval Dragan Valenčič, se je nanašala predvsem na ZIC (Zavod za izgradnjo socialnega centra) v Vrtojbi, pa tudi na predpis občine, ki ureja oddajo poslovnih prostorov v najem; oddajo poslovnih prostorov v najem in investicijska vlaganja. Občina je soustanovila zasebni zavod ZIC Vrtojba, kjer ima 45-odstotni soustanovitelj ski delež, družba Kampa Nova Gorica pa 55-odstotnega. Namen ustanovitve zavoda je bila gradnja objektov zavoda v ocenjenem znesku 11,8 milijona evrov, kjer se bodo izvajali različni programi socialnega varstva: celodnevno institucionalno varstvo starejših, dnevna oskrba, pomoč na domu, varovana stanovanja, stanovanjske skupine, ambulante, postho-spitalizacija in podobno. »Na kratko povedano: zavod je bil ustanovljen nezakonito, na nezakonit način je bilo nanj preneseno tudi občinsko premoženje. Ta zasebni zavod se ne bi smel ukvarjati s pridobitno dejavnostjo, zato nam je tudi računsko sodišče naložilo, da moramo s popravljalnimi ukrepi izkazati začetek postopkov, da se ta zavod s tem ne bo ukvarjal,« pojasnjuje sedanji župan Milan Turk. Občinski svet je tako na zadnji seji sprejel sklep, da se premoženje omenjenega zavoda razdeli na zasebnega lastnika, ki ima večinski delež v zavodu, in občino, nato pa naj se zavod ukine. »To pa ni ravno enostavno. Večinski lastnik v zavodu, ki ima tudi možnost upravljanja, je zasebni partner, brez njegovega soglasja ne moremo nič narediti,« dodaja župan. Največji problem pri razdelitvi premoženja je v tem, da je treba ugotoviti dejansko premoženje in obveznosti. Zasebni partner, ki je istočasno izvajalec del, se sklicuje na visoke stroške gradnje, čemur župan oporeka in tu je sedaj srž težave. Kakorkoli se bo zadeva ZIC v bodoče razpletla - računsko sodišče je torej ocenilo, da so popravljalni ukrepi občine zadovoljivi. Nekdanji župan Dragan Valenčič pa je v zvezi s tem že pred časom poudaril, da ga revizijsko poročilo ne sumi za nikakršno kaznivo dejanje ter da niti ne ugotavlja povzročitve škode ter da noben od ukrepov ni naslovljen nanj, ker ni več župan omenjene občine.(km) gorica - Tretje življenjsko obdobje V Ljubljani zapele tudi goriške upokojenke Ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško v Ljubljani V Cankarjevem domu v Ljubljani že vrsto let poteka množično srečanje pevskih zborov upokojenskih društev Slovenije, po imenu Festival za tretje življenjsko obdobje, s programi za strpno in socialno sožitje vseh generacij in za povezovanje vseh Slovencev. Poleg mnogih prireditev je bil, kot že več let, 28. septembra 11. Festival namenjen ne samo zborom iz Slovenije, ampak tudi štirim zborom iz zamejstva, in sicer iz Italije (Gorica, Trst), Avstrije (Pliberk) in Madžarske (Monošter). Festival organizira vsako leto Zveza društev upokojencev Slovenije v okviru komisije za mednarodno sodelovanje Republike Slovenije, ki ji predseduje Aldo Ternovec. Zbori iz slovenskega zamejstva so nastopili v Linhartovi dvorani dvakrat, najprej ob 12. uri in kasneje kot gostje ob 16. uri, ko je bilo na vrsti Državno srečanje upokojenskih pevskih zborov Slovenije. Na prvem koncertu je stopil na oder najprej ženski pevski zbor Društva slovenskih upokojencev za Goriško, nato so sledili mešani pevski zbor Slovenskega društva upokojencev Pliberk, Ljudske pevke Slovenske zveze iz Porabja in moški pevski zbor Fran Venturini od Domja za Društvo upokojencev iz Trsta. Napovedovalec je pred nastopom vsakega pevskega sestava prebral kratko predstavitev zbora. Nastopajoče pevce in spremljevalce je pozdravil in jih prijazno nagovoril minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Boštjan Žekš. Na drugem koncertu ob 16. uri je nastopilo poleg zborov iz zamejstva še trinajast zborov iz Slovenije. Vse nastopajoče je primerno nagovorila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) Mateja Kožuh Novak. Pevska prireditev, ki je bila letos na poseben način namenjena 20-letnici osamosvojitve Slovenije, je potekala v znamenju gesla »Pojemo zate, Slovenija«. Zato so združeni zbori ob koncu nastopov mogočno zapeli »Domovina naša je svobodna«. V Cankarjevem domu je vladalo med množicami pevcev, gostov in spremljevalcev prijetno vzdušje zlasti ob druženju med odmori na hodnikih, kjer sta veselo razpoloženje in petje goriških udeležencev pritegnili pozornost mimoidočih ljudi. Tudi na drugih hodnikih so donele slovenske pesmi. Pevke in pevci ter spremljevalci se organizatorjem festivala iskreno zahvaljujejo. (ed) Nastajajoči socialni center v Vrtojbi foto k. m. ajdovščina Tehnični pregledi s podkupnino Nekateri tehnični pregledi vozil v Ajdovščini se očitno niso izvajali tako kot to veleva črka zakona. Novogoriški policisti in kriminalisti so namreč po večmesečni preiskavi odvzeli prostost dvema moškima, saj ju sumijo zlorabe uradnega položaja in ponareditve uradnih listin. Policisti so najprej odvzeli prostost 46-letnemu moškemu, ki ga poleg zgoraj navedenega sumijo še jemanja podkupnin, dan kasneje pa še 37-letnemu moškemu. Njega sumijo zlorabe uradnega položaja in ponareditve uradnih listin. Po opravljenih nujno potrebnih preiskovalnih dejanjih s strani novogoriških kriminalistov sta bila oba osumljenca izpuščena na prostost. Nekateri tehnični pregledi v Ajdovščini so namreč potekali tako, da je moški, ki je za to zadolžen, v zameno za podkupnino, pogledal skozi prste nekaterim lastnikom starejših avtomobilov, ki tehnično niso bili ustrezni. Poleg tega je še ponaredil uradne listine, saj je izdal dokument, ki je izpričeval tehnično ustreznost avtomobilov, četudi temu ni bilo tako. Novogoriški kriminalisti so v sklopu preiskave zasegli tri osebna vozila in zanje odredili izredni tehnični pregled, poleg tega pa so občanom, ki so na tak način opravili tehnični pregled, zasegli še večje število prometnih dovoljenj in registrskih tablic. Vsi vozniki motornih vozil, ki so na takšen način opravili tehnični pregled oz. pridobili zapisnik o tehničnem pregledu za motorna vozila v nasprotju s pravili za izvajanje tehničnih pregledov, bodo morali ves postopek registracije vozil obnoviti. Ker so bila vozila registrirana na nezakonit način in v resnici tehnično pomanjkljiva, so takšna na cesti lahko tudi nevarna. Kriminalistična preiskava v zvezi s to zadevo še poteka. (km) gorica - Zadnja knjiga Roberta Covaza Prepustnica ali vodnik? V publikaciji opisi peš in kolesarskih poti - Med zgodovinskimi podatki tudi zgodba o krilatem levu Je namen poetov, da nas začudijo. Tako smemo označiti uresničeno pobudo, ki si jo je zamislil novinar in hkrati urednik dnevnika Il Piccolo Roberto Covaz. V njegovem jeziku bi seveda napisali »E' dei poeti il fin la maraviglia«. Iz česa izvira začudenje? Iz zamisli, da napiše kratek vodič po Gorici na publikacijo v obliki in opremi nekdanje Prepustnice, v kateri najdemo stran z mejnimi žigi in drugo s trijezično razpredelnico za osebne podatke. Poleg opisa štirih peš ali kolesarskih poti, ki nas popeljejo mimo znanih ali tudi bolj turistično zanemarjenih kotičkov, česar ne bomo tu naštevali, ker smo prepričani, da naši bralci vse to dobro poznajo, najdemo tudi telegrafsko opisano zgodovino Gorice na eni strani (velikosti prepustnice seveda) in na naslednji posebej dogajanja v 20. stoletju. Napisana je tudi zgodovina Prepustnice in goriške Proste cone. Na zadnjih straneh je še nekaj drobnarij: najpomembnejši je seznam restavracij, gostiln in ostale prehrambene postrežbe, potem je mogoče prebrati narečno rimanje, ki opisuje nek dogodek na meji (naslov se glasi Finanziere), precej izven konteksta pa je objavljena kopija prve strani potnega lista iz leta 1933 na ime Hvala Francesco, ki pa ni živel v Gorici, kar je mogoče dognati iz žiga. Dokaz, da je nekaj posameznikov ušlo situ in rešetu poita-lijančevanja priimkov. Zgodovinski paberki so resnični in uravnovešeni, v opisih poti pa najdemo glede slovenske prisotnosti naslednja imena: Travnik, Primož Trubar, Kulturni dom, Edi in Pepi Rusjan, Trgovski dom, partizani, domobranci in omemba kraja Gorica v listini iz leta 1001. Naj bralec presodi, ali je to dovolj. Pozornejši pa bo moral priznati, da je avtor izpostavil dejstvo, kako je na grajska ttl-rLUtm.k'A ITAEIANA ■inn K miinu guida DJ GORIZ1A C «KI M'AíiSAKÉ" OU^If^Lf PREPUSTNICA H 11 M Hft !"KOri STMtM W Covazova knjiga bumbaca vhodna vrata postavljen simbol Se-renissime (krilati lev) kljub dejstvu, da so Benetke na 916 let avstrijskega upravljanja mesta in okolice imele oblast nad mestom devet (sic!) mesecev. Netočnost se je piscu prikradla glede uporabe prepustnice, kjer piše, da se je s to listino smelo preiti mejo le na prehodih 2. kategorije. Poleg tega, da je pozabil na solkanski mejni prehod, na tistega na Sovenci in v Vipolžah, je izključil prehode 1. kategorije, kar pa ne odgovarja dogajanjem. Pomanjkljivost izvira verjetno iz dejstva, da je po rodu iz Tržiča in se je v mladosti posluževal le prehoda pri Komarjih, kot je sam povedal. Predstavitev knjižice - potekala je v prejšnjih dneh v knjigarni LEG v Gorici - je uvedel goriški odbornik za kulturo Antonio Devetag, ki je podčrtal pomembno dejstvo v zvezi z avtorjevo službo. Odkar je odgovorni urednik krajevnega dnevnika, je le-ta postal vsekakor živahnejši in tehtnejši. Tudi ni »Guida di Gorizia« avtorjev prvenec, saj je izdal že nekaj drugih v sodelovanju z župnikom v Podturnu Di Piazzo (Monsignor NO!) o njegovih izkušnjah, z Mariom Brancatijem o zgodovini goriške Krščanske demokracije in s Silvinom Polettom o odporništvu povezanim z Osvobodilno fronto ter o povojnih dogajanjih. Roberto Covaz sam pa je obrazložil, da je on po izobrazbi geometer, da je devet let bil prekerni delavec, vmes je začel sodelovati s časopisi in dosegel z naporom sedanjo zaposlitev. Iz takšnih izkušenj izvira njegova kritičnost do stalnega ja-mranja glede usod posameznikov in skupnosti, saj je vendar potrebno nekaj tudi sami postoriti. Knjižico je izdal v samozaložbi, kar je oprijemljiv dokaz takšnih izvajanj. Med razpravo je bilo precej govora o mestu, o odlikah in zanemarjenosti, nakar se je v tretji tretjini predstavitve udeležil tudi župan Ettore Romoli, čemur je sledilo nizanje javnih del in poudarjanje turističnih pobud. Skupaj z odborniko-vimi izvajanji smo prisotni tvegali, da prisostvujemo volilnemu shodu, a je iz publike nekaj ljudi zamrmralo, eden pa je jasno povedal, da je na dnevnem redu avtor s svojo knjižico. Upravitelja sta priznala, da je razprava nekoliko zašla. Iz posegov iz publike pa je postalo povsem razvidno, kako se zgolj italijansko govorečim občanom sploh ne svita, koliko smo o svojem mestu pisali in zapisali Slovenci. Marsikatero pomanjkljivost, ki jo čutijo, smo v slovensko napisanih publikacijah že davno zapolnili, a smo nedostopni, na denar za prevajanje pa nihče ne pomisli. Če sami poskrbimo, pa občinska uprava nima posluha niti za morebiten odkup stotine izvodov. Takšna je izkušnja podpisanega, ki je tudi glede samozaložbe v sozvočju z Robertom Covazom. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. oktobra 2011 17 jamlje - Umrla Alma Pernarcich Vedno je bila zraven pri vseh pobudah v vasi V Jamljah se bodo danes poslovili od Alme Pernarcich vd. Semolič, ki je umrla v ponedeljek. Rojena je bila v Medji vasi leta 1930; že kot enoletni otrok je ostala sirota, saj sta umrla tako njena mama kot oče. V skrbstvo sta jo vzela teta Polda in stric Andrej Pahor, ki sta živela v Jamljah, v domačiji, ki so ji pravili v Buffetu, ker je bila v njej gostilna. Alma je pomagala stricu in teti pri gostinskem delu do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so oddali licenco za obratovanje družini Pahor - Juhščevim, ki so nato odprli gostilno ob glavni cesti v Jamljah. Med drugo svetovno vojno je Alma kljub mladim letom po svojih močeh pomagala partizanskemu gibanju, leta 1947 pa se je poročila z domačinom Mariom Semoličem, ki je umrl leta 1993. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marija in sin Pepi. Alma Pernarcich vd. Semolič Alma bo Jameljcem in vsem, ki so jo poznali, ostala v spominu, zaradi svojega vedrega in družabnega značaja. Bila je članica sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje, vedno prisotna je bila na prireditvah kulturnega društva Kre-menjak, vključena je bila v življenje ja-meljske župnijske skupnosti, skratka, bila je zraven pri vseh pobudah, ki so potekale v vasi. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v petek, 28. oktobra, ob 20.30 »Inganno in gonna« Kena Ludwiga, nastopa Estravagario teatro iz Verone; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) razpisuje v Gorici v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž abonma za gledališko sezono 201112. Abonma zajema šest predstav, štiri produkcjie Slovenske stalnega gledališča iz Trsta: Miro Gavran »Šoferji za vse čase« (21. novembra v KC Lojze Bratuž), Molière »Tartuffe«, Dušan Jelinčič »Kobarid '38 - Kronika atentata«, Claudio Magris »Saj razumete« in dve gostovanji: »Necropola« Borisa Pahorja v režiji Borisa Kobala in v izvedbi Mestnega gledališča Ljubljana ter drama Ivana Cankarja »Jakob Ruda« v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj; predprodaja abonmajev v Kulturnem domu (tel. 0481-33288), vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bratuž (tel. 0481-531445). ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 29. oktobra, »Pinocchio di sabbia«, David Riondino / Giano Pro-duzioni; informacije in predprodaja abonmajev do 11. novembra v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so od 17. oktobra objavljene začasne zavodske lestvice 3. pasu slovenskih šol v tržaški in goriški pokrajini. Rok za morebitne prizive je 10 dni. www.primorski.eu1 S Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.00386-30339004 H Mali oglasi ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, Ul. Fórmica, 2. nadstropje, 80 kvm, prenovljeno in popolnoma opremljeno; tel. 328-2163958. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.30 »I tre moschettieri« (digital 3D); 20.10 - 22.10 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »This must be the place«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Bar Sport«. Dvorana 2: 17.50 - 22.00 - 22.10 »Ma-trimonio a Parigi«. Dvorana 3: 17.30 - 19.40 »I tre moschettieri« (digital 3D); 22.00 »Amici di letto«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Paranormal Activity 3«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.10 »This must be the place«. M Izleti 2. POHOD SEDMIH ČUDES v organizaciji KD Danica z Vrha bo v nedeljo, 30. oktobra, z zbirališčem v ŠKC Danica na Vrhu od 8. do 9. ure. Pohod-niki si bodo lahko ogledali na progi dolgi 12 km znamenitosti kraške flore in favne, ostanke 1. svetovne vojne, sodobno vinsko klet kmetije Ru-bijski grad (predvideno trajanje pohoda 4 ure); organizatorji bodo poskrbeli za kosilo in čaj, po pohodu bodo na razpolago otrokom in odraslim konji za kratke sprehode v organizaciji »škuadre Uoo« iz Medje vasi. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bosta v soboto, 5. novembra, odpeljala za mar-tinovanje na enodnevni izlet v hrvaško Istro avtobus št. 1 in avtobus št. 2 ob 7.45 iz Gorice s trga Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu in Sovodnjah. Avtobus št. 3 bo odpeljal ob 7.45 iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Jamljah. Organizatorji priporočajo točnost in veljavni dokument za tujino - za Hrvaško. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 12. novembra, za enodnevni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogledom gradu v Villalti avtobus odpotoval iz Šti-vana ob 7.30, s postanki v Jamljah ob 7.40, v Doberdobu ob 7.45 in v Ron- kah (picerija Al gambero) ob 8. uri; na razpolago je še nekaj mest, informacije v trgovini Mila (tel. 0481-78398). H Čestitke Iskreno čestitamo GRETI BEU-CIAR, ki je uspešno opravila triletni študij na ekonomski fakulteti v Trstu. Mama, tata in sestra Veronika. fl Razstave V ATRIJU GORIŠKE PREFEKTURE na Travniku v Gorici bo danes, 26. oktobra, ob 12.30 odprtje razstave kiparja Ser-gia Pacorija; na ogled bo do 26. novembra. DRUŠTVO ARS vabi v galerijo Ars na Travniku 25 v Gorici na ogled razstave slik Aleksandra Pece. KONSTRASTI je naslov razstave, ki jo bodo odprli v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 27. oktobra, ob 19. uri ob glasbeni spremljavi An-drejke Možina (glas in čelo) in Marka Čepaka (kitara). Razstavljali bodo Janina Cotič, Andrej Furlan, Matjaž Hme-ljak, Paolo Hrovatin, Robi Jakomin, Jana Kalc, Zvonimir Kalc, Vilijam La-vrenčič, Klaudija Marušič, Jasna Merku, Deziderij Švara, Megi Uršič Calzi, Franko Vecchiet, Andrea Verdelago, Štefan Turk in Ivan Žerjal; na ogled bo do 11. novembra od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, od 12. do 21. novembra ob prireditvah in po domeni (informacije na spletnih straneh www.kons.it in www.kclbratuz.org). V GALERIJI MARIA DI IORIO v državni knjižnici v Gorici je na ogled fotografska razstava Enza Tedeschija z naslovom »Luoghi non luoghi«; do 31. oktobra od ponedeljka do petka med 10.30 in 18.30, ob sobotah med 10.30 in 13.30. V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici je na ogled razstava slikarke Sa-brine Alessandrino; do 3. novembra od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih med 10.30 in 12. uro. KULTURNI KROŽEK »G. MAZZINI« EN-DAS IN OBČINA TRŽIČ vabita na odprtje čezmejne razstave »Soča brez meja« v petek, 4. novembra, ob 18. uri v prostorih Palazzetta Veneta v Tržiču. Razstavljali bodo Alda Antoni, Giorgio Gallottini, Elvira Mauri, Maria Grazia Persolja, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti, Zorana Berdon, Vanda Colja, Bernarda Skrt in Helena Stanič; na ogled bo do 13. novembra od ponedeljka do sobote med 10. in 12. uro ter med 16.30 in 18.30, ob nedeljah med 10. in 12. uro. POSOŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK BFI obvešča, da bo v gostilni Ai tre Amici v Ul. Oberdan v Gorici fotografska razstava Arnalda Grudnerja z naslovom »Birmanske beležke (Appunti birmani)« na ogled do 13. novembra. RAZSTAVA »PRIHODI/ODHODI - Izseljevanje iz goriške pokrajine skozi podobe« je na ogled na železniški postaji v Redipulji; do 13. novembra od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro, ob sobotah in nedeljah ter od 1. do 4. novembra med 10. in 18. uro; vstop prost. ~M Koncerti H Prireditve V KNJIŽICI V RONKAH prirejajo pravljične popoldneve za otroke od 3. do 7. leta starosti med 17. in 18. uro: 27. oktobra v sloveščini, 26. oktobra pa v italijanščini. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 26. oktobra, ob 18. uri Loris Rosenholz predstavil svojo knjigo »Il cigno magico. Diario di un educatore«. KNJIGA OB 18.03: v občinski knjižnici v Tržiču bo v četrtek, 27. oktobra, Azra Nuhefendic predstavila svojo knjigo »Le stelle che stanno giu«. V soboto, 29. oktobra pa bo spet v dvorani APT goriške železniške postaje predstavitev knjige »Via della casa comunale numero 1«. Sodeloval bo avtor Stefano Bruccoleri, predstavil ga bo Vincenzo Compagnone. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Srečanje z avtorji 2011« častni gost tržaški pesnik in letošnji Prešernov nagrajenec Miroslav Košuta. Z avtorjem se bosta pogovarjala in predstavila knjigo »Drevo življenja« Nadja Marinčič in Ace Mermolja. ZDRUŽENJE AMICI D'ISRAELE iz Gorice prireja v četrtek, 27. oktobra, ob 17.30 v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci v Gorici posvet z naslovom »Artisti e pittori ebrei nel Risorgimento«. Predaval bo Franco Bonilauri. KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA bo potekala v petek, 28. oktobra, ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štan-drežu (Ul. Montello 9) na temo »SKGZ - SSO: Mirovanje, Sodelovanje ali Reorganizacija? Beseda mladim!«. Mo-deriral bo Albert Voncina, sodelovali bodo David Sanzin, Peter Bajt, Simon Koren, Aljoša Jarc in Simon Peter Le-ban. MLADINSKI ODSEK KD DANICA IN ANSAMBEL 3 PRAŠIČKI vabita na tradicionalno praznovanje ob »Hallo-weenu« v soboto, 29. oktobra, od 21. ure dalje v prostorih SKC Danica na Vrhu. Prisotne bo zabaval Dj Nijo z glasbo 70., 80. in 90. let, od 23. ure dalje bo nastopil ansambel 3 prašički s svojo običajno dobro voljo in veselo glasbo. DRUŠTVO TRŽIČ prireja v ponedeljek, 31. oktobra, ob 18. uri v občinski knjižnici v Tržiču predstavitev knjige o to-ponomastiki Maurizia Puntina z naslovom »Dei nomi dei luoghi«. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 7. in 21. novembra ob 18. uri v Fei-glovi knjižnici v Gorici. □ Obvestila V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 28. oktobra, ob 20.45 na-topata Patrick Beaugiraud (oboa) in Lamia Bensmail (klavir); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comu-ne.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncert z naslovom »Gorizia clas-sica«: v soboto, 29. oktobra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejem v grajskem naselju 13 v Gorici nastopa pianist Diego Maria Maccagnola; vstop prost. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica »Koncert prijateljskih zborov« v nedeljo, 30. oktobra, ob 16. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Sodelujejo MePZ SPD Radiše (Koroška), MPZ Kropa (SLO), MePZ in ŽPZ Koledva iz Krope (SLO). «VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 4. novembra, ob 20.45 koncert filharmonije Jora iz Ba-caua v Romuniji ob 100-letnici rojstva Nina Rote; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. INFORMACIJE ZA IZPOLNJEVANJE POPISNIH POL nudijo na brezplačni tel. številki ISTAT 800-069701 in v zbirnem centru v pritličju goriške občine, ki je odprt od ponedeljka do četrtka med 9. uro in 17.30, ob petkih in sobotah med 9. uro in 12.30 (tel. 0481383690-691-692 v slovenščini in fur-lanščini). OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo v ponedeljek, 31. oktobra, anagrafski urad zaprt od 14. do 17. ure. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE organizira v sklopu praznika Sv. Martina prvo tržnico umetniških izdelkov in domačih dobrot. Sovodenjski občani ali skupine, ki bi želeli prodajati lastne izdelke ali dobrote na prazniku, ki se bo vršil pri Kulturnem domu v So-vodnjah v nedeljo, 13. novembra, zjutraj, naj za informacije in vpisovanje kličejo na tel. 329-7411459 (Ljubica). SEKCIJA VZPI-ANPI Dol-Jamlje prireja tradicionalni partizanski piknik v nedeljo, 6. novembra, v gostilni Štirna v Opatjem Selu od 13. ure dalje; vpisovanja (do 30. oktobra) po tel. 0481419946 (Jordan Semolič) in 048178192 (Jožko Vižintin). GORIŠKA SEKCIJA VZPI-ANPI sporoča urnike spominskih svečanosti ob dnevu mrtvih. V ponedeljek, 31. oktobra, bosta generalni konzulat Republike Slovenije in delegacija Zveze Borcev iz Nove Gorice polagale vence na spomenik v Pevmi ob 10. uri, na spomenik v Koprivnem ob 10.15 in na spomenik v Štandrežu ob 10.45. V torek, 1. novembra, bodo delegacije VZPI-ANPI, AVL, ANED, SKGZ in rajonskih svetov za Štandrež, Podgoro in Pevmo-Štmaver-Oslavje polagale vence v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici ob 8. uri, na goriškem gradu ob 8.30, na obeležje na goriški železniški postaji in na spomenik deportirancem ob 9. uri, na spomenik v Pevmi ob 9.15, na spomenik v Podgori (recitacije ter nastop pevskega zbora Podgora) ob 10. uri, na spomenik v Štandrežu (še prej ob 10.45 v domu Andreja Budala, na programu petje vokalne skupine Sraka in deklamacije mladine društva Oton Župančič) ob 11. uri, na spomenik na Trnovem ob 11. uri, na pokopališču v Ločniku ob 11.30, na glavnem pokopališču v Gorici ob 12. uri. V sredo, 2. novembra, bo goriška Prefektu-ra polagala vence pred glavnim spomenikom v Spominskem parku ob 10.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo v ponedeljek, 31. oktobra, zaprta. Od srede, 2. novembra, bo odprta po običajnem urniku od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINA TRŽIČ bo v ponedeljek, 31. oktobra, ob 12.30 polagala vence v Ul. Granatieri, ob 13. uri na pokopališču in ob 13.30 pri partizanskem spomeniku pred ladjedelnico. V torek, 1. novembra, organizira ob 16. uri na Trgu Unita slovesnost za žrtve vseh vojn. Nastopala bo godba mesta Tržič, sledilo bo polaganje vencev, baklada in komemoracija pri spomeniku v Ul. Rosselli, kjer bo govor županje. SVEČANI DVIG ZASTAVE NA TRAVNIKU v Gorici (ob 9. uri) in maša v cerkvi Sv. Ignacija (ob 9.15) ob 90. obletnici prenosa trupel neznanih vojakov iz Gorice v Oglej bosta potekala v torek, 1. novembra. ŠTEVERJANSKA OBČINSKA UPRAVA obvešča, da bo polaganje vencev 1. novembra potekalo ob 11.15 pred šte-verjanskim spomenikom na Trgu Svobode in ob 12. uri pred spomenikom padlim na Jazbinah. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča, da bo 2. novembra prva lekcija tečaja sprostilne telovadbe; informacije po tel. 0481474191. TEČAJ PRVE POMOČI ZDRUŽENJA LA SALUTE IZ LOČNIKA bo potekal v dvorani Faidutti na sedežu zadružne banke v Ločniku. Prvo od desetih srečanj, ki jih bodo vodili kvalificirani inštruktorji pod vodstvom zdravnika Paola Crivellija, bo v petek, 4. novembra; vpisovanje poteka od ponedeljka do petka med 15.30 in 17.30 po tel. združenja La Salute (0481-391700). Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 10.00, Mario Gruden (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču; 12.00, Marco Kovic (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 14.00, Alma Pernarcich vd. Semolič (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 12.00, Marina Se-ravalle vd. Midena iz hiše žalosti v Ul. XXIV Maggio 95 v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V MOŠU: 10.00, Irene Debe-gnach vd. Sussi (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 11.00, Nadia Trigona (iz Aviana ob 9.30) v cerkvi Sv. Leopolda, sledila bo upepelitev; 14.00, Miranda Stua (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adal-berta in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Cornelio Zorzetti (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Zadnji pozdrav dragi teti ALMI PERNARCICH. Družina Pernarcich Ob izgubi članice Alme Pernarcich vd. Semolič izreka svojcem iskreno sožalje sekcija VZPI-ANPI Dol Jamlje 18 Sreda, 26. oktobra 2011 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Italija v kleščah vladne nemoči Ace Mermolja ¥9 Berlusconijeva vlada resno škodi Italiji. Ugotovitev ni ne leva in ne desna, ampak razvidna. Sledi ji lahko samo banalen članek, kot je nevarno banalna omenjena vlada. Smisel članka pa je le v tem, da opozorim na dodaten problem. Med ljudmi opažam apatijo, ki ne ustreza položaju, v katerem se nahajamo. Morda je apatija resignacija, morda je samotolažba ali nojeva drža, vendar ni občutiti pravega »ljudskega« pulza, ki ustrezno bije. Berlusconijeva vlada živi paradoks, da se ohranja pri življenju, dokler ne vlada. Zaporedne zaupnice, ki jih Berlusconi nabira kot suho cvetje, so zaupnice na nič. Ni načrtov, ni ciljev in projektov. Danes bomo videli, v kaj bodo države evra prisilile Ber-lusconija in Tremontija. Tako eden kot drugi namreč delujeta le pod diktati Evrope in osrednje evropske banke, kar je bilo več kot očitno tudi na nedeljskem srečanju evropskih voditeljev v Bruslju. Vsekakor je vrv med Ber-lusconijem in Bossijem bila do včeraj skrajno napeta. Leta 1994 je prva Ber-lusconijeva vlada padla zaradi pokojnin... Mimo napetosti pa je očitno, da evropski estabilishment pričakuje od Italije konkretne in nagle odgovore na ključna vprašanja krize in rasti. Jih bo ta vlada sposobna dati? Naj bo bralcem jasno: v Evropi ne vidim prosvetljenih glav. Globoki smisel, ki je gnal povojne pobudnike evropskega združevanja, med katerimi je bila tudi Italija, se izgublja v nuji finančnih stisk. Sarkozy resnično nastopa z dvema mislima: ena ga vodi h krizi, druga k volitvam. Prav tako izgublja Merklova konsenz v lastni domovini. Ko se liderja posmehujeta Ber-lusconiju, jima je pri srcu lažje, ker imata opravek s slabšo karto. Vsekakor ne bi smela biti preveč zadovoljna niti sama s sabo... Berlusconi in njegovi ministri ter zavezniki, kot je Bossi, niso črne ovce v snežno-beli evropski čredi. Sivo je vse. Za Italijo je tragično, ker je seda- nja vlada zavestno pristala na avtopa-ralizo. Ne ukrepa, ker bi jo resne odločitve ogrožale. Ker vlada in celotna koalicija, ki jo podpira, enostavno nočejo ne domov in niti kake vmesne rešitve, preprosto čakajo na evropske ukaze. Če so ostri, jih skušajo preigrati. V vseh letih od zadnjih volitev dalje pa ni nihče naredil kaj pomembnega in v tem je žalost trenutka. Tremonti je res uvajal ukrepe, ki so zniževali javno porabo, pozitivnega, v smislu rasti, pa ni bilo storjenega nič. V osnovni inertnosti sredi nevihte pa so ideološke predpostavke Berlusconija, Bossija in vladne koalicije sad neustreznega liberizma, pro-tidržavnih impulzov in evroskepse. Berlusconi in Bossi nista nikoli pretirano verjela v Evropo. Bossi si je izmislil celo vzdevek "forcolandija", ki je dovolj zgovoren. Skratka, na krmilo države so se povzpeli evroskeptiki, kar ni bilo brez učinkov. Ni čudno, če Berlusconi vseskozi skuša preigrati evropska opozorila in reagira le, ko udari po milanski borzi in po italijanskih obveznicah, ki izgubljajo na vrednosti in verodostojnosti. Berlusconi in Tremonti sta nastopila kot skrajna liberistična optimista. V prepričanju, da bo itak tržišče samo po sebi vse poravnalo, sta tako premier kot zakladni minister državljanom prikrivala resnično zdravstveno stanje države in njenih dolgov. Državljani so lahko komaj sredi poletne vročice brali, da mednarodna javnost ocenjuje Italijo kot sosedo Grčije. Posledice so bile težke. Ne bi jih obnavljal, vendar dokler niso pričele padati kotacije na borznih trgih, je Tremonti govoril o nekih »blagih manevrih«. Berlusconi je obljubljal državo, ki živi daleč preko svojih možnosti. Zal ni le obljubljal, ampak je tudi ukrepal. V povsem nepravem trenutku je npr. ukinil davek ICI na stanovanja in s tem obubožal blagajne občinskih uprav, ki so izgubljeno nadoknadile drugače. Sezam zakonov in ukrepov, ki jih je Berlusconi sprejemal v prid navidezno cvetoče države in njenih najbogatejših prebivalcev je dolg in sega že v njegove prejšnje vlade. Ideološka zagnanost proti davkom je v praksi rodila nove davke in pri obračunu je Ber-lusconijeva Italija dražja od prejšnjih. Berlusconijeva vlada ni škodljiva samo, ker je vitez preveč obljubljal. Drama je bila, da je pričel uresničevati nekatere obljube v trenutku, ko so bili potrebni povsem drugačni posegi. V resnici je osišče vlade, ki veže Berlus-conija z Bossijem, slonelo na povsem neuresničljivih podatkih. Pomislimo samo na federalistično farso. Ko je Italija že plavala v smrdljivi vodi, na kar so opozarjale desne evropske vlade in ne komunisti, so se v Italiji igrali z nekimi psevdo federalističnimi ukrepi, Liga pa je igrala komedijo o ministrstvih na severu Italije. Farsa je izpodrinila resničnost, komedija tragedijo. Komedija ali farsa nista brez učinkov. Človek ima jasen občutek, da živi italijanski parlament v izmišljenem svetu, kjer so resnični samo privilegiji poslancev in njihove plače. Ostalo živi le od kirurških posegov in plastične maske na starem obrazu. To velja pretežno za Berlusconijevo druščino, čeprav tudi opozicija ni do konca izpeljala svoje naloge: predstaviti, in to črno na belem, alternativni načrt za izhod iz krize. Razhajanja v predlogih levice lahko samo krepijo Berlusconijevo fikcijo. Vsekakor, čas se izteka za Ber-lusconija in Italijo. Današnji dan bo pomemben. Ob »ogorčenih« bi bila potrebna jasna zahteva ljudi: levo usmerjenih in desno, ligašev in tistih z juga, to je zahteva, naj Berlusconi in njegova vlada storijo nekaj odločilnih korakov za dobrobit države in državljanov. Če naj bodo to koraki »nazaj« ali »naprej«, ne vem, bistveno je, da se možje vlade odlepijo od živčnega miru v katerem se bijejo s skritimi noži: za osebno korist in splošno škodo. celovec - Pred vrati tridesetletnica prireditve Primorski kulturni dnevi na Koroškem doživeli velik uspeh Predstava Mlada princeska je naletela na dober odziv arhivkroma Od 7. do 17. oktobra so v raznih krajih Koroške nastopale kulturne skupine iz Primorske in oblikovale letošnje Primorske kulturne dneve na Koroškem v organizaciji Krščanske kulturne zveze iz Celovca, Slovenske prosvete iz Trsta in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Ocena teh kulturnih srečanj je zelo pozitivna, saj so bile skupine deležne lepega sprejema in navdušenja s strani številnih udeležencev. Namen teh večdnevnih srečanj je utrjevanje kulturnih stikov med koroškimi in primorskimi Slovenci. Bližamo se tridesetletnici, saj so bili letošnji kulturni dnevi 29. po vrsti. Izmenično so na sporedu eno leto na Koroškem, naslednje pa na Primorskem. Predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert-Wakounig je na zaključnem dnevu za slovensko radijsko oddajo avstrijske postaje povedala, da so pri KKZ letos zelo zadovoljni s progra- prejeli smo Zavezniki so nam s svojo zmago prinesli svobodo in možnost, da vsak lahko govori v maternem jeziku Pred časom je Primorski Dnevnik objavil članek: Trst - Razstava v dvorani Narodne in študijske knjižnice v Narodnem domu - Vrata v koncentracijsko taborišče Rižarna. Ciril Rauber, kot komponenta Zveze Združenj Borcev NOB in veteranov iz Slovenije ter izvoljeni podpredsednik Izvršnega odbora Mednarodnega komiteja nacističnega taborišča Rižarna pri Sveti Soboti v Trstu, me je obvestil o prihodu v Trst skupine iz Slovenije. Naj bi jo sprejel v Rižarni v nedeljo, 11. septembra 2011 ob 10. uri in podal skupini informacijo o muzeju, to je o spomeniku Rižarna. Po običajni razlagi sem dodal predpostavko, kaj bi se dogajalo v Sloveniji in na našem ozemlju, če bi Hitler zmagal drugo svetovno vojno v Evropi. Predpostavka sloni na mrzličnem Hitlerjevem pričakovanju, da nemška vojna industrija dokonča pravočasno poskuse in omogoči uporabo tajnega orožja, s katerem bi se spremenila usoda nacistične Nemčije. V uspešnost orožja je Hitler trdno verjel še kot obupani nevraste-nik v berlinskem komandnem bunkerju. Po 8. septembru 1943 bile po nalogu Hitlerja vključene v Adriatisches Kustenland italijanske province Videm, Gorica, Trst, Istra in nova Ljubljanska provinca, ki si jo je Italija anektirala 6. aprila 1941. Ostali del Slovenije je bil takoj po zasedbi, 6. aprila 1941, priključen Nemčiji. Vprašanje, ki se nam postavi je: kaj bi se dogodilo prebivalstvu omenjenega ozemlja italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti? Ozemlje je bilo pod nemško vojno upravo že od 9. septembra 1943. Po končani vojni bi se nemška vojna uprava spremenila v nemško civilno nacistično upravo, ki bi uresničila Hitlerjev načrt, opisan v njegovi knjigi »Mein Kampf«. V ta namen je septembra 1943 prispel na tržaško ozemlje strokovnjak za krematorije Erwin Lambert, ki je svojo strokovnost dokazal v realizaciji krematorijev v raznih koncentracijskih taboriščih smrti na ozemlju Poljske. V tržaški Rižarni so, po njegovem načrtu, sušilnico riža spremenili v krematorijsko peč. Poskusno so jo pognali 4. aprila 1944 za 72 talcev, ki so bili ustreljeni dan prej na območju strelišča na Opčinah. Enemu izmed talcev, Stevu Rodiču edinemu, ki je bil ranjen in padel pod mrtve sotrpine, je uspelo ponoči zlesti izpod kupa ubitih in zbežati. Med prvimi nacističnimi strokovnjaki smrti je prišel v Trst Christian Wirth, ki je bil potem ubit v partizanski zasedi pri Kozini. Nadomestil ga je August Dietrich Allers s svojimi izkušenimi sodelavci. Dogodki v Rižarni potrjujejo, da je bil za njegovo desno roko postavljen komandant lagerja Rižarne Josef Oberhauser. Posebno značilnost ima delitev Adriatisches Ku-stenlanda na področja s črkami: R 1 tržaško področje, R 2 videmsko in R 3 reško. Vsako področje je imelo direktno zvezo z Einsatzkomando Reinhard, Einsatzgruppen, ki so sdpadali direktno pod RSHA (Reichssicherheitshauptamt ) odnosno Centralni Urad policije za varnost države, ki je bil direktno podrejen nemškemu ministrstvu za notranje zadeve, obenem Reichsfuhrerju SS, to je poveljniku Heinrichu Himmlerju. Če dodamo, da je sam Hitler imenoval kot upravitelja tega območja gaulajterja Koroške Friedricha Rainer-ja, ki ni trpel Italijanov, in je Himmler imenoval za politično in policijsko kontrolo Odila Lotarja Globočnika, rojenega v Trstu, organizatorja poboja preko treh in pol milijonov Židov, se nam jasno prikaže način, s katerim bi spremenili ozemlje v popolnoma nemško. Jadransko območje je bilo pomembno za nadzor nad Sredozemskim morjem. Po zmagi nacistične Nemčije bi enaka usoda doletela Slovence v Sloveniji: krematorij ali smrt v raznih nemških koncentracijskih taboriščih, posejanih po Evropi, kjer bi delali kot sužnji, enako kot je bilo z deportiranci za časa druge svetovne vojne. Jasno, židovska sled bi se izgubila med prvimi, že za časa vojne. Različna usoda bi doletela italijansko prebivalstvo. Povsem jasno mora biti, da Mussolinijeva Salojska Republika ni imela (po 8. septembru 1943) nobenega vpli- va in še manj oblasti na ozemlju Adriatisches Kustenlan-da. Vse italijanske oborožene enote, policijske in civilno administrativne uprave na ozemlju so bile izključno pod nemško komando, tako kot tudi vse kolaboracionistične enote, bodisi slovenske kot hrvaške ali druge, začasno prisotne, kot na primer ukrajinske. Vse fašiste in sodelavce nemške komande, ki bi se izkazali med 8. septembrom 1943 do končne zmage, bi nacisti preselili v Italijo in jih dali na razpolago Musso-liniju, da bi se priključili novi fašistični Italiji in postali orodje za obračun z izdajalci fašizma. Imeli bi glavno vlogo pri krvavem obračunu tistih, ki so v kraljevini Italiji »izdali« nacistično Nemčijo. Pomembno sodelovanje in predanost nacistom so pokazali pripadniki Posebnega Inšpektorata, ki ga je je ustanovil leta 1942 Mussolini in je opravljal posebno nalogo: zatiral je partizansko gibanje na ozemlju Julijske krajine vse do 8. septembra 1943 in dalje kot sodelavec nacistov. Postopanje posebnega Inšpektorata so v Italiji po koncu druge svetovne vojne opravičevali kot obrambo italijanstva pred Slovani. Ta obramba je bila po 8. septembru 1943 realno koristna izključno interesu nacistične Nemčije na nemškem vojnem operativnem območju Adriatisches Küstenland. Ostalo prebivalstvo te regije bi doživelo usodo vseh drugih narodov, ki so nasprotovali temu načrtu. Izginilo bi v krematoriju ali bi se postopoma porazgubilo na prisilnem delu v koncentracijskih taboriščih smrti. Moje mnenje je, da se mora obiskovalec tega državnega spomenika ob visokih betonskih zidih, ki so danes istočasno vhod in izhod iz Rižarne, ne glede na materni jezik zavedati, kaj pomeni za to območje zavezniška zmaga: Združenih držav Amerike, Velike Bri-tanje, takratne Sovjetske Zveze in vseh odporniških gibanj Evrope. Prinesli so nam svobodo, da vsakdo lahko nadaljuje govoriti v svojem maternem jeziku. To je prva osnova svobode in demokracije. Ljubo Sušič mom, ki so ga nudili Primorci. Dobra je bila tudi odmevnost v javnosti, predvsem pa pri udeležencih raznih prireditev. Primorske dneve je začela mladinska gledališka predstava Mala Princeska v priredbi in režiji Lučke Peter-lin Susič. Srečanje Mladih Primorcev in Koroščev, ki je potekalo dne 8. oktobra v Celovcu je bilo zelo uspešno. Ob prisotnosti pomembnih osebnosti, kot predsednika NSKS Inzka, predstavnikov EL, predstavnice Zelenih in seveda organizatorjev, so Mladi Slovenske skupnosti predstavili svoj izdelek o dvojezičnosti v tržaški pokrajini in prejeli pohvale prisotnih. Gostitelji so izrazili željo, da bi predstavili to delo tudi dijakom na gimnaziji v Celovcu. Koncert MePZ Lojze Bratuž iz Gorice je privabil številne poslušalce iz cele Ziljske doline, kjer je slovenska prisotnost zelo omejena. Sami soorgani-zatorji prireditve, domače društvo Zi-lja, so se čudili, da se je v Ziljski Bistrici zbralo toliko poslušalcev, ki so navdušeno sprejeli goriške pevke in pevce. V pozdrav zboru sta sodelovala tudi tamburaška skupina Zilja in vokalna skupina Lipa iz Velikovca. Tudi razstava likovnih del mladega tržaškega umetnika Mateja Susiča je naletela na odmeven odziv, za glasbeni okvir pa so na odprtju razstave poskrbeli pevci MePZ Bilka iz Bilčovsa. Razstava je odprta v posojilnici v Bilčovsu. V petek 14. oktobra je bila v jutranjih urah v Celovcu lutkovna predstava Življenjepis igrač, ki so jo uprizorili lutkarji iz Devina v režiji Jelene Sitar pod mentorstvom Marje Feinig Tavčar. V večernih urah pa je potekalo v Kulturnem domu v Pliberku srečanje in glasbeni nastop gojencev Glasbene matice iz Trsta, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice in Glasbene šole na Koroškem. V programu kulturnih dnevov je bila tudi dramska uprizoritev v Selah, kjer so se predstavili člani gledališke skupine iz Števerjana s komedijo Harvey v režiji Franka Žerjala. Selani so znani kot zavzeti gledališčniki in so tudi tokrat to pokazali s toplim sprejemom. Kulturne izmenjave med Primorci in Korošci so se zaključile 17. oktobra s predstavitvijo treh publikacij, ki so jih izdala Mladika iz Trsta, Goriška Mohorjeva družba in društvo Planika iz Ukev. Marij Maver je predstavil knjigo Vilme Purič Pesniki pod lečo, Damjan Paulin Dnevniške zapise 1943-1945 Msgr. Rudolfa Klinca in Rudi Bartaloth Slovarski prispevek k poimenovanju oblačilne kulture v Kanalski dolini Shranili smo jih v bančah. Za obračun Primorskih dnevov je bila tudi oddaja Lepa ura na slovenskem sporedu ORF v Celovcu. Prihodnje leto bodo Koroški kulturni dnevi na Primorskem. (DP) / SVET Sreda, 26. oktobra 2011 1 Q dolžniška kriza - Danes vrha EU in območja evra Gede reševanja evra do zadnjega negotovost Napovedana celovita rešitev naj bi obsegala pet front, od rešitve Grčije do mehanizma za rešitev evra BRUSELJ - Včerajšnji dan pred zasedanjema Evropskega sveta in evro-skupine, ki naj bi prinesla celovito rešitev za območje evra, je zaznamovala odpoved srečanja finančnih ministrov, ki velja za znamenje, da dogovora tudi pet pred dvanajsto še ni. Celovita rešitev za območje evra bo pripravljena čez 72 ur, sta v nedeljo po koncu vrha območja evra zatrdila predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, medtem ko so voditelji članic unije dobili navodilo, naj se o poteku pogajanj ne izrekajo. V EU so v nedeljo pojasnili, da bosta pred vrhoma EU in območja evra tudi zasedanji finančnih ministrov držav v območju evra in vseh finančnih ministrov unije. Ti sta bili včeraj odpovedani. Razlog ni povsem jasen, a šlo naj bi za to, da na tej točki še ni dogovora, ki bi ga lahko ministri potrdili, zato bodo o vseh odprtih vprašanjih odločali neposredno voditelji. V boju proti krizi v območju evra, ki ga pozorno spremljajo tako finančni trgi kot svetovne partnerice unije, se pripravlja celovita rešitev na petih frontah. Pomemben je celoten sveženj, nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno, pravijo v EU. Prva fronta je, naj vse vlade zagotovijo vzdržne javne finance in ukrepe za gospodarsko rast. Še posebej je pod drobnogledom Italija, ki mora evropske partnerice prepričati, da ustrezno ukrepa. Italijanski premier Silvio Berlusconi je dobil v nedeljo ostre opomine tako od nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja kot od Van Rompuya. Druga fronta je trajna rešitev za Grčijo. Vrh območja evra je julija dosegel dogovor o drugi pomoči državi, ki vključuje 109 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, tako da bi ti z odpisom dolgov utrpeli 21-odstotno neto izgubo. Kot kaže, naj bi šla pogajanja v smeri zvišanja javne pomoči na 144 milijard evrov. Evropski pogajalci pa naj bi po pisanju britanskega časnika Financial Times zahtevali, naj zasebni upniki odpišejo grške dolgove v nominalni vrednosti 60 odstotkov, kar naj bi bilo od 75 do 80 odstotkov neto izgube. S tem je tesno povezana tretja fronta - usklajena dokapitalizacija evropskih bank. Evropski voditelji naj bi podprli zvišanje deleža najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) na devet odstotkov, medtem ko je bil prag pri julijskih stresnih testih določen pri petih odstotkih. Omenja se dokapi-talizacija v višini 108 milijard evrov. Prav tako je vse to tesno povezano s četrto fronto - krepitvijo začasnega mehanizma za zaščito evra (EFSF) s ciljem zagotovitve dovolj trdne obrambe pred širitvijo krize, in to na način, da članicam v območju evra ne bi bilo treba povečati njihovih poroštev. Van Rompuy je v nedeljo dejal, da je v igri več opcij, povsem možno pa je tudi, da bo končna rešitev kombinacija vseh. O podrobnostih ni želel govoriti, a vse bolj očitno je, da bo imela pri tem pomembno vlogo tudi Evropska centralna banka (ECB). Financial Times Deutschland je na primer včeraj pisal o tem, da bo kljub krepitvi EFSF zagotavljanje stabilnosti območja evra še vedno močno odvisno od delovanja ECB. Kar nekaj članic območja evra, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF) naj bi se namreč po pisanju časnika bali, da niti povečana posojilna zmožnost EFSF ne bo dovolj za širitev dolžniške krize na veliki gospodarstvi Italije in Španije. Osrednja finančna institucija v območju evra od lanske pomladi izvaja program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra, doslej pa je skupaj kupila za 169,5 milijarde evrov obveznic. Takšno početje ECB po mnenju bolj konservativnih ekonomistov in centralnih bančnikov presega mandat banke. Še poleti se je zdelo, da ECB v okrepljeni vlogi EFSF, ki bo po novem lahko služil tudi za nakup državnih obveznic, vi- di priložnost za umik s trga državnega dolga. Kakšna bo politika vlade pod vodstvom novega predsednika Maria Draghija, še ni znano, a ECB z nakupom obveznic ranljivih držav prevzema precejšnja tveganja. Sicer pa se pri krepitvi EFSF omenjata možnosti, da bi bil ta uporabljen za zavarovanja vlagateljev pred neizpolnjevanjem obveznosti članic območja evra in da bi se ustanovil še en poseben sklad, ki bi odkupoval državne obveznice ranljivih članic območja evra, vanj pa bi se stekala sredstva IMF in državnih naložbenih skladov hitro rastočih gospodarstev. EU sicer poziva h krepitvi sredstev IMF s ciljem zagotavljanja fiskalne stabilnosti, kar velja za poziv ostalim velikim gospodarstvom, da pomagajo evru. Dodatna sredstva naj bi zagotovile tiste države, ki imajo velike presežke v zunanji bilanci. To pa je predvsem Kitajska. Peta fronta pa je izboljšanje delovanja območja evra. Kratkoročno to pomeni okrepitev nadzora nad izvajanjem javnofinančnih in gospodarskih politik, srednjeročno tesnejšo gospodarsko povezanost in učinkovitejše uveljavljanje skupnih pravil, v končni fazi pa za poglobljeno fiskalno integracijo. (STA) libija Gadafija pokopali ob sončnem vzhodu Prehodne oblasti pozivajo Nato, naj podaljša misijo TRIPOLI - Nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki je umrl v četrtek po zavzetju njegovega rojstnega mesta Sirta, so pokopali včeraj zjutraj ob sončnem vzhodu, poroča televizija Al Džazira, ki se sklicuje na libijski prehodni nacionalni svet. Gadafija so pokopali s sinom Mutasimom in nekdanjim obrambnim ministrom Abu Bakrom Junisom Dža-berjem "z verskim obredom". Pogreba se je udeležilo nekaj sorodnikov in uradnih predstavnikov, med njimi sinova in oče nekdanjega obrambnega ministra, ki so jih na pogreb pripeljali kot priče. Trije verski voditelji, zvesti padlemu samodržcu, so na pogrebni slovesnosti molili in opravili verski obred. Iz uradnega dovoljenja za pokop je razvidno, da je imel Gada-fi dve strelni rani, eno v glavi in drugo v prsih, prav tako pa so bile vidne tudi brazgotine od prestalih operacij. Kot so povedali predstavniki prehodnega sveta, kraja pogreba ne Mustafa Abdel Džalil ansa bodo objavili, da ne bi postal tarča vandalov. Gadafijevo truplo je bilo do minule noči spravljeno v hladilnici trgovskega centra v Misrati, ogledali pa so si ga številni prebivalci mesta. Okoliščine smrti nekdanjega diktatorja so sicer še naprej nejasne. Znano je, da je bil ranjen med poskusom pobega iz Sirte, domnevno pa naj bi ga uporniki, ki so ga zajeli, mučili in verjetno tudi ustrelili. Vodja libijskega nacionalnega sveta Mustafa Abdel Džalil je sicer v po- nedelj ek napovedal, da bodo sprožili preiskavo o okoliščinah Gadafijeve smrti. Napoved so pozdravili tudi v uradu Visoke komisarke ZN za človekove pravice Navy Pillay. Libijske prehodne oblasti so medtem včeraj pozvale zvezo Nato, naj nadaljuje misijo v Libiji še najmanj en mesec. Nato je minuli petek napovedal, da bo sedem mesecev trajajočo misijo v tej severnoafriški državi predvidoma končal 31. oktobra. "Pozivam Nato, naj ostane še najmanj en mesec," je v Ben-gaziju, kjer se je začel upor proti libijskemu samodržcu Moamerju Gadafi-ju, izjavil začasni minister za nafto in finance Ali Tarhuni, ki vodi tudi vrhovni varnostni svet pri začasnih libijskih oblasteh. Severnoatlantsko zavezništvo, ki je letalske napade na Gadafijeve sile sprožilo konec marca, naj bi uradno odločitev o koncu misije objavilo prihodnji teden po posvetovanjih z ZN in začasnimi libijskimi oblastmi. (STA) Opozicija za civiliste zahteva mednarodno zaščito DAMASK - Opozicijski sirski nacionalni svet je danes zahteval mednarodno zaščito civilnega prebivalstva v Siriji, medtem ko vladne sile nadaljujejo zatrtje protivladnih protestov. Do zahteve opozicije prihaja dan pred obiskom delegacije Arabske lige v Damasku, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sirski nacionalni svet, ki združuje 140 sirskih opozicijskih skupin in protestnikov, je v današnjem sporočilu za javnost poleg zahteve po mednarodni zaščiti zavrnil "vsakršen dialog z režimom v Damasku, dokler bo mirne proteste zatiral z vojaškimi sredstvi". Poleg tega je svet v sporočilu, objavljenem v Carigradu, zahteval "takojšen in neoviran prihod arabskih in mednarodnih opazovalcev" v Sirijo, saj bo mednarodna javnost samo tako lahko dobil pravo sliko razmer v državi. Nekdanji izraelski premier Šaron premika oči in prste JERUZALEM/WASHINGTON - Nekdanji izraelski premier Ariel Šaron, ki je skoraj šest let v komi, premika oči in prste, je včeraj povedal njegov sin Gilad. Šaron je sicer v komi že vse od 4. januarja 2006, ko ga je prizadela huda možganska kap. O njegovem zdravstvenem stanju pa je malo znanega. "Odpira oči in premika prste, ko mu rečem, naj to stori," je za izraelske medije izjavil Gilad Šaron. Sin enega najbolj znanih in kontroverznih izraelskih politikov je sicer trenutno v ZDA, kjer promovira knjigo o svojem očetu. Šarona je kap prizadela le nekaj mesecev po presenetljivi odločitvi o enostranskem umiku Izraela z območja Gaze. Danes 83-letni politik, sicer znani izraelski general, je bil za premiera izvoljen leta 2001, na položaju pa je bil vse do kapi. Kitajski ledeniki v Himalaji se topijo LONDON - Veliko povišanje temperatur, ki ga gre delno pripisati podnebnim spremembam na planetu, povzroča taljenje kitajskih ledenikov v Himalaji. To slabo vpliva tako na življenjski prostor kot tudi na turizem in gospodarstvo, ugotavlja včeraj v britanski reviji Environmental Research Letters objavljena študija. Okoli 77 odstotkov od 111 meteoroloških postaj na jugozahodu Kitajske je zabeležilo bistveno povišanje temperatur med letoma 1961 in 2008. Na 14 postajah na nadmorski višini več kot 4000 metrov so se temperature povišale za 1,7 stopinje Celzija, kar je dvakrat več od povprečnega povišanja temperatur v minulem stoletju. (STA) turčija - Včeraj našteli 366 mrtvih Rešili dojenčka 47 ur po potresu CARIGRAD/ŽENEVA - V potresu, ki je v nedeljo prizadel vzhod Turčije, je po zadnjih podatkih umrlo 366 ljudi, več kot 1300 pa je ranjenih, je včeraj poročala turška televizija CNN. Reševalci nadaljujejo iskanje preživelih. Na tisoče ljudi na prizadetem območju je sicer noč preživelo na prostem pri temperaturah blizu ledišča. V potresu z magnitudo 7,9, ki je prizadel dele vzhodne pokrajine Van, se je po podatkih turške vlade porušilo več kot 2200 zgradb. Še v ponedeljek so poročali o porušenih 970 zgradbah. Število mrtvih v enem najhujših potresov v Turčiji v zadnjih letih je od ponedeljka, ko so našteli 272 mrtvih, naraslo na 366. Oblasti se bojijo, da bo njihovo število še naraslo, saj so številni še vedno ujeti pod zrušenimi stavbami. Najhuje je bilo prizadeto območje mesta Ercis z okoli 100.000 prebivalci. Tam se je zemlja tresla tudi minulo noč, saj so zabeležili številne popotresne sunke. Številni ljudje so minulo noč preživeli na prostem ob ognju, nekateri pa tudi v svojih avtomobilih, saj se bojijo vrniti na domove. Na območje Van so doslej dostavili več kot 6300 šotorov, spričo nizkih temperatur pa ostaja razdelitev odej, hrane in grelcev prednostna naloga, je v Ženevi sporočil Rdeči križ. Reševalci, ki delajo neprenehoma, pa so 47 ur po potresu izpod ruševin v Ercisu potegnili nekaj tednov starega dojenčka. Otrok je zdrav in bo preživel, so povedali zdravniki. Reševalci si sedaj prizadevajo izpod ruševin rešiti tudi njegovo mamo, medtem ko oče velja za pogrešanega. Potem ko so v ponedeljek izpod ruševin potegnili pet ljudi, so reševalci včeraj zjutraj rešili tudi nosečo žensko in njuna otroka ter zakonski par. Po podatkih Rdečega križa je pod ruševinami verjetno ostalo na stotine ali celo na tisoče ljudi, situacija na prizadetem območju pa ostaja resna, je povedala tiskovna predstavnica Rdečega križa Jessica Sallabank. Uradni podatki o pogrešanih osebah za zdaj sicer niso na voljo. (STA) tunizija - Delni izidi nedeljskih volitev Islamisti po prvih rezultatih v vodstvu TUNIS - Zmerna, nekdaj prepovedana islamistična stranka Ennahda prepričljivo vodi na prvih svobodnih volitvah v Tuniziji, kažejo prvi delni uradni rezultati nedeljskih volitev. Skupno naj bi stranka prejela nekaj več kot 42 odstotkov glasov. Kot je včeraj sporočila tunizijska volilna komisija, je Ennahda od 39 sedežev iz petih od skupno 27 volilnih okrajev osvojila 15 sedežev. Levi Kongres za republiko je osvojil šest mandatov, lista neodvisnega kandidata Hachmija Ha-amdija, bogatega poslovneža iz Londona, pa je osvojila pet sedežev. Kot navaja ameriška tiskovna agencija AP, je bilo doslej v skupno 217-članski skupščini, ki bo pisala novo ustavo in volila novega predsednika, razdeljenih 57 sedežev. Ennahda jih bo zasedla 24, kar je nekaj več kot 42 odstotkov od doslej razdeljenih sedežev. Kongres za republiko, ki ga vodi dolgoletni aktivist za človekove pravice Mon-cef Marzouki, je na drugem mestu za zdaj daleč zadaj, saj naj bi si jih zagotovil le deset. Ennahda je sicer že v ponedeljek razglasila zmago na volitvah, po pričakovanjih pa naj bi Kongres za republiko z njimi oblikoval vladno koalicijo. Rezultati nedeljskih volitev v Tuniziji bodo sicer prihajali še nekaj časa, saj bodo zaradi zahtevnega procesa štetja glasov izide objavljali postopoma, je sporočila volilna komisija, ki je prvotno napovedala, da bodo končni uradni izidi znani že včeraj. Kot navaja AP, pa bi uspeh stranke Ennahda lahko vzpodbudil tudi ostale isla-mistične stranke v drugih državah Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer je prišlo do ljudskih vstaj. Ennahda, ki jo je januarja strmoglavljeni režim predsednika Zina el Abidina Ben Alija vseskozi močno zatiral, je bila na volitvah najbolje organizirana stranka. A nekatere tunizijske stranke so jo obtožile zlorab in nepravilnosti, med drugim svetovanja volivcem, koga naj volijo. Prav tako so Ennahdo obtožili kupovanja glasov, vendar so opazovalci te obtožbe zavrnili. (STA) TRST Sreda, 26. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Novi selektor Slovenije Slaviša Stojanovic predstavil svoj recept »Boljši po prekinitvah in v posesti žoge, bolj agresivni« LJUBLJANA - Slovenski reprezentančni nogomet je vstopil v novo obdobje. Ne le, da se bo začel nov kvalifikacijski cikel za svetovno prvenstvo, temveč je članska izbrana vrsta v ponedeljek dobila tudi novega selektorja Slavišo Stoja-novica. Ta za zdaj korenitih sprememb ne napoveduje, ima pa pred seboj težko nalogo - uvrstitev na mundial 2014 v Braziliji. Čeprav se je Stojanovica že dolgo povezovalo s prevzemom članske izbrane vrste, ne nazadnje je bil v ožjem izboru že leta 2007, ko je nato mandat dobil Matjaž Kek, pa je stike s predsednikom oziroma zvezo navezal šele pred dnevi. Dogovor o sodelovanju je bil hitro sklenjen. »To je priložnost, ki se je ne zavrne, in veliko priznanje. Da pa ne bom pretirano patetičen in klišejski, je to stvar, ki se ti lahko ponudi le enkrat v življenju. Sprejel sem jo z velikim zadovoljstvom, z veliko motivacijo. Kot profesionalni igralec sem zamudil nekaj priložnosti, zdaj pa kot trener nisem želel storiti še enkrat iste napake,« je vzroke, zakaj je sprejel selektorsko funkcijo, orisal Stojanovic, ki pa je takoj dobil predse težko nalogo. Je kaj pritiska? »Za zdaj ga ne čutim in ni treba, da ga čutim. Tudi moja želja je, da se uvrstimo na tako veliko tekmovanje, predvsem ker je naslednje SP v deželi nogometa. Naredili bomo vse, da se temu cilju približamo oziroma ga dosežemo. Ne bo lahko, morali bomo biti popolnoma zbrani, vse bomo morali podrediti pravilom, ki jih bomo postavili na tej poti. Imam veliko motivacijo. Upam, da je pri igralcih tudi takšna, kot jo imam sam,« je skoraj 42-letni strokovnjak začel svoj mandat. Stojanovic je pred potrditvijo predstavil grobo vizijo svojega dela v slovenski reprezentanci. Kljub temu, da ne govori o korenitih spremembah, si nekaj novosti vendarle želi vpeljati. «Gotovo je ta vizija usmerjena v napredek, če se to seveda da, vizija je tudi priključiti neko svežino, vnesti nov veter. V zadnjih dveh letih sem kar nekaj časa namenil za nove prijeme, nove analize, za katere upam, da jih bom lahko predstavil tudi v nacionalni selekciji in da jih bom lahko prenesel košarka - Višje lige Golemac boljši od Bečiroviča A LIGA - Po treh krogih najvišje italijanske lige sta le še dve ekipi nepremaga-ni, prvo mesto pa pripada izključno Bennetu iz Cantuja (Basile 19, Scekič in Micov 12), ki je s 76:80 premagal novinca v ligi, beneško Umano (Bowers 20, Szewczyk 16). Druga nepremagana ekipa je Pepsi iz Caserte, ki je z dobro predstavo dvojice Andrejev (Collins 18, Smith 16) presenetila državne prvake Montepaschija iz Siene (Kaukenas 15, Mc Calebb 14). Siena je že drugo leto zapored doživela prvi poraz v tretjem krogu prvenstva: lani je na gostovanju izgubila proti Vareseju. SLOVENCI V A LIGI - Slovenski dvoboj v Avellinu se je končal z zmago Ju-rice Golemaca proti Saniju Bečiroviču: igralec domačega Sidigasa je pri tem zbral tudi 12 točk, Bečirovič pa le 6. Največ točk je v tem krogu dosegel Marko Milič (20), ekipa Toma Mahoriča Vanoli Braga iz Cremone pa je kljub temu izgubila z 89:92 proti Sassariju. Slokar in Jurak sta tokrat k zmagi svojih ekip (Rima v Montegranaru s 67:76 oz. Bielle proti Teramu z 69:67) prispevala le po štri pike. LEGADUE - Tudi v drugi italijanski ligi je trenutno le ena ekipa nepremagana (Reggio Emilia), ki je sicer že počivala in zato trenutno s šestimi točkami deli prvo mesto še s Pistojo, Scafatijem in Brescio. Aget Service iz Imole (Hafnar 10) po tesnem porazu v Veroni deli mesta od petega do desetega. LIGA DNA - AcegasAps je v šestem krogu doživel že drugi zaporedni poraz -prvi pred domačim občinstvom (Gandini 13, Moruzzi 14, Ferraro 6, Carra 19, Zac-cariello 5, Maganza 5, Mastrangelo 11, Ruz-zier 9, Zecchin in Bonetta nv). Proti solidni ekipi iz Napolija je Tržačanom bila usodna tretja četrtina, ki so jo gostje zmagali kar s 37:17 . V zadnjem delu so se Dalmasso-novi varovanci sicer približali na pičlo toč- ko (80:81), Argentinec Musso (32 točk, 5:8 za tri točke in 7:7 p.m.) pa je s trojko in uspešnim izvajanjem prostih metov zagotovil neapeljski ekipi že šesto zaporedno zmago. V severovzhodni podskupini je Ace-gasAps še vedno prvi, z zmago nad Frosi-nonejem pa ga je dohitela Perugia. LIGA DNA - Tržič je v okrnjeni postavi (brez Laezze in Palombite) v Bassanu doživel drugi prvenstveni poraz s 76:67 kljub odličnemu nastopu Belline in Zambona (24 oz. 11 točk, oba pa skupni učinek +18). Jan Budin je tokrat dosegel le 8 točk v 37. minutah igre. Calligaris iz Rožaca je slavil v deželnem derbiju proti Vidmu (Ferrari 20, Mi-niussi 16; Confente 22, Metz 7, Cigliani 5) in obdržal prvo mesto na lestvici skupaj s Ferraro. Tržič trenutno deli mesta od četrtega do sedmega, Videm pa je z dvema točkama na petnajstem mestu. ŽENSKA A-2 LIGA - Petrol Lavori iz Milj je pred domačim občinstvom premagal ekipo Lissone Interni Biassono s 55:51. Med Joganovimi varovankami sta bili sestri Cergol kot običajno med najboljšimi (Jessica z 11. točkami, Samantha s 14.). ŽENSKA B LIGA - Ttržaški SGT (Bossi 15, Gantar 3) je v tretjem krogu doživel prvi prvenstveni poraz proti Reyerju iz Benetk. (M.O.) ACH Volley mora zmagati LJUBLJANA - Odbojkarje ACH Vol-leyja danes ob 20.30 uri (po TV Slo2) čaka druga tekma lige prvakov. Pomerili se bodo z Budvansko Rivijero, ki jo vodi slovenski selektor Veselin Vukovič. Za Ljubljančane je po porazu v Toursu zmaga imperativ, če želijo ohraniti realne možnosti za uvrstitev v naslednji krog tekmovanja, podobno pa velja tudi za Črnogorce Obe ekipi imata letos spremenjeni postavi, Budvanska Ri-vijera celo nekoliko bolj, saj so jo zapustili nekateri zelo kakovostni igralci. na igrišče,« pravi Stojanovic in dodaja, da kakšnih konkretnih odgovorov o igri še ne more dajati. Nekaj vtisov, kako se vodi reprezentanco, je nabral v zadnjih letih kot pomočnik Srečka Katanca v Združenih arabskih emiratih. »Gotovo je to dodatna izkušnja, saj se delo v nacionalni selekciji razlikuje od klubskega dela, v katerega sem bil vpet do dohoda v ZAE. Ko sem odšel, nisem popolnoma vedel, kako pristopiti k temu delu. Zdaj imam ogromno informacij, ker gre le za drugačen sistem treniranja. Sodelovanje s Sreč-kom Katancem mi je bistveno pomagalo pri dojemanju dela v nacionalni selekciji,« je svojemu «mentorju» hvaležen «Slave», ki poudarja, da kljub delu na Bližnjem vzhodu stika z evropskim nogometom ni izgubil. Je pa tam sodeloval tudi s članom ameriške izbrane vrste, s katero se bo Slovenija pomerila na prijateljski tekmi 15. novembra v Stožicah, kar bo dobrodošel kamenček v mozaik v pripravi na omenjeni obračun. »Čas, ki je na voljo, bom maksimalno izkoristil za določene segmente igre, toda kakšnih revolucionarnih zadev ne moremo pričakovati v tako kratkem času,« pojasnjuje trener, ki je svoje trenersko znanje pridobival tudi pri Aja-xu in Barceloni. (STA) 42-letni Slaviša Stojanovic (zgoraj) mora Slovenijo v skupini z Norveško, Švico, Albanijo, Ciper in Islandijo popeljati na SP 2014 v Braziliji predlog FIFA želi prepovedati uporabo Ipada ZÜRICH - »Task force« Fife (organ sestavljajo nekdanji vrhunski nogometaši, kot so Pele, Beckenbauer, Hierro, Savi-čevic, Bobby Charlton) je včeraj napovedala boj proti tehnološkim pripomočkom kot so Ipad in Iphone: »Trener lahko s pomočjo Ipoda v trenutku analizira vsak posnetek, ves čas pa je lahko tudi povezan s prijateljem, ki tekmo gleda doma. Skratka, tehnologija omogoča, da imajo trenerji na razpolago počasni posnetek neposredno na igrišču med tekmo,« pravijo pri FIFI in želijo to čim prej preprečiti. Prav zato hočejo tovrstne tehnološke pripomočke prepovedati. Med drugim obstaja nevarnost, da bi sodnikom že med tekmo očitali marsikaj. nogomet - A-liga Juventus ugnal Fiorentino TURIN - V vnaprej igrani tekmi 8. kroga nogometne A-lige je Juventus z 2:1 (1:0) premagal Fiorenti-no. V odličnem prvem polčasu je Juventus povedel v 13. minuti z Bo-nuccijem. Za gostje je v 14- min. drugega polčasa izenačil Jovetič, pet minut kasneje pa je zmagoviti gol za Juventus dosegel Matri. Danes 20.45 Atalanta - Inter, Cesena - Cagliari, Chievo - Bologna, Genoa - Roma, Lazio Catania, Milan - Parma, Napoli - Udinese, Novara -Siena; jutri ob 20.45 Palermo - Lec-ce. DI NATALE - RIM - Je ne bo dobil, priznanje pa je vseeno laskavo. Napadalec Udineseja Antonio Di Natale je bil uvrščen v seznam 50 kandidatov za dobitnika letošnje Zlate žoge. Med njimi je edini Italijan in so le trije nogometaši, ki igrajo v Italiji, to so Miroslav Klose (Lazio), Wesley Sneijder in Diego Forlan (oba Inter). PREDSEDNIK - Kljub temu, da je minuli mesec dobil srčni infarkt, je Arvydas Sabonis kandidiral in bil izvoljen za novega predsednika litovske košarkarske zveze. EVROLIGA - Pred jutrišnjo tekmo v Sieni proti Unionu Olimpiji je domači Montepaschi najel 33-let-nega srbskega organizatorja igre Igorja Rakočeviča. Nazadnje je igral za turški Efes in je bil tudi najboljši strelec lanske sezone evrolige s 17,2 točke na tekmo. BREZ? - Ker je ledeniška uvertura v Soldnu pokazala, da je slovenski moški veleslalom povsem izgubil stik z elito, v strokovnem vodstvu Smučarske zveze Slovenije razmišljajo, da na naslednjem veleslalomu v Beaver Creeku ne bo nastopil noben Slovenec. ERIKSSON - Švedski nogometni strateg Sven-Goran Eriksson je službo v angleški drugi ligi končal že po enem letu. Šved se je po nizu slabih rezultatov sporazumno razšel s tajskimi lastniki kluba v angleški ligi championship Leicester City. ESIMIT - Na prestižni regati Rolex Middle Sea Race (krožna regata z Malte okrog Sicilije, Pantellerije in Lampeduse) je zmago osvojila Simčičeva Evropa Esimit 2, ki je 606 miljsko razdaljo prijadrala v 61 urah 24 minutah in 35 sekundah. Dru-gouvrščeni Ran je v cilj prijadral deset ur kasneje. nogomet - Zamenjava na trenerski klopi Triestine Trener bo Galderisi Triestina le ima novega trenerja. Po dolgem pogajanju je naslednik Gian Cesa-reja Discepolija bivši vrhunski igralec Giuseppe »Nanu« Galderisi. Nekdanji napadalec je med drugim oblekel drese Juven-tusa, Verone in nato Padove, kjer so ga imenovali za igralca stoletja, medtem ko je bil Nereo Rocco razglašen za trenerja stoletja. Galderisi kot trener ni bil ravno tako uspešen kot s kratkimi hlačkami. Kariero je začel leta 2000 v Gubbiu, takoj potem ko je po dveh sezonah igranja v ZDA obesil copate na klin. Treniral je stalno v C-ligi (Cremonese, Mestre, Giulianova, Viterbe-se, Avellino, Foggia, Pescara, Arezzo in do lanske sezone Benevento) z nihajočimi uspehi. Galderisi je pripeljal v Trst zvestega sodelavca Danieleja Cavalletto, čeprav bo vlogo pomožnega trenerja obdržal Massimo Pavanel. Galderisi prihaja v Trst zelo motiviran (včeraj je v popoldanskih urah na Opčinah že vodil prvi trening): »Triesti-na je pomemben klub, ki si ne zasluži tretje lige. Verjamem v to društvo, v ekipo, navijače in mesto. Imam veliko pričako- vanj, saj mislim, da je ekipa dovolj kakovostna. Zlasti v napadu, medtem ko je treba v obrambi nekoliko poseči, a opažam, da se je klub že usmeril v to. Ekipo sem videl na delu v Barletti, a bistvenega pomena bodo v nadaljevanju prvenstva motivcije. Ugaja mi napadalna igra, ne glede na sistem igre, ki je vezan na značilnosti igralcev.« Predsednik Aletti je med tiskovno konferenco zatrdil, da so bili zanj to najgr-ši dnevi: »Prisiljen sem bil odsloviti Discepolija, čeprav si kaj takega nikoli ne bi želel narediti, saj ga zelo cenim in spoštujem. Vendar je bila izbira nujna. Upam, da smo dosegli dno, saj slabše kot v nedeljo v Porto-gruaru ne moremo igrati. V Trst pa nismo pripeljali neko zamenjavo, pripeljali smo pravega trenerja. Od prvega trenutka sem ciljal na Galderisija in cilj sem tudi dosegel.« Triestina je predstavila tudi dve okrepitvi za obrambo. 27-letni Gianluca Galasso je na začetku kariere igral kot zunanji ve-zist, nato pa ga je Conte v Bariju preusmeril v vlogo desnega branilca, kar naj bi bila tudi njegova vloga v Trstu. Ildefonso Lima pa je v Trstu že znan obraz, saj je za Triesti-no igral kar štiri sezone zapovrstjo (od leta 2005 do leta 2009). Gre za postavnega in temperamentnega srednjega branilca, ki je na trenutke igral tudi kot napadalec. Zaradi svoje zagrizenosti je bil eden izmed ljubljenčkov navijačev Triestine. (I.F.) / ŠPORT Sreda, 26. oktobra 2011 21 motociklizem - Nekdanji dirkač Alberto Zenič o Simoncellijevi smrti » Boljše gume niso nujno tudi bolj varne« 16. ljubljanski maraton Rekordi Od zamejskih tekačev se je najbolje odrezal Luka Kafol Šestnajsti Ljubljanski maraton je potolkel vse rekorde. Po pisanih ljubljanskih ulicah se je v soboto in v nedeljo zvrstilo okrog 19 tisoč tekačic in tekačev. Številni navijači ob progi, tekači in organizatorji so se obenem veselili še enega podviga: kenijski tekač Daniel Too je 42 kilometrov (in 195 metrov) dolgo razdaljo pretekel v čau 2.08:25. S tem je ljubljanski maraton »pridobil« na mednarodni vrednosti lestvici maratonov. Ljubljana je v nedeljo navsezgodaj zaživela. Presenetljivo dobro je slovenska prestolnica preživela naval avtomobilov. Parkirišča so se napolnila, policija pa je tolerirala »divje« parkiranje v stranskih mestnih ulicah, na pločnikih in gredicah. Organizacijski stroj je deloval brezhibno in večjih vrst pri delitvi startnih številk ni bilo. Po ljubljanskih ulicah so tekli tudi številni zamejski tržaški in goriški tekači. Med boljšimi (72. absolutno mesto) je bil tudi tokrat Bar-kovljan Luka Kafol, član tržaškega kluba Amici del tram de Opcina. Kafol je nastopil na 21-kilometrski progi in jo je pretekel v času 1.21:26. Slovenski tekač iz Barkovelj pri Trstu je bil prvi od tekačev iz Italije. Dobro se je odrezal tudi veteran Darko Družina, član tržaške ekipe Running World. Družina je polma-raton pretekel v času 1.33:11. Za njim sta se uvrstila Prosečana Alexander Kante (1.33:19) in Sandor Bukavec (1.33:22), ki sta progo dejansko pretekla skupaj. S solidnim časom 1.40:17 je skozi cilj na trgu Republike prišel Križan Silvano Sedmak. Pred njim sta se uvrstila Luka Kafol Darko Pacor (1.39:00) in Goričan Roberto Kriznic (1.33:57). Na 21-ki-lometrov dolgi progi je slavil zmago slovenski tekač Anton Kosmač, ki je bil najhitrejši s časom 1.08:56. V ženski konkurenci je zmagala Lidija Cerkovnik (1.20:59). Na 42-kilometrski razdalji pa je zmagala Kenijka Lydia Kurgat (2.33:01). Pred maratonom in polmara-tonom so se na 10-kilometrski razdalji pomerili še ostali rekreativni tekači. Pred tem pa še otroci. Ljubljanski tekaški praznik je kljub muhastemu vremenu popolnoma uspel. (jng) Zgoraj Alberto Zenic; desno: Marco Simoncelli (arhivski posnetek) Alberto Zenič, nekdanji dirkač v prvenstvu formula 3 in odličen poznavalec motociklizma, saj je kot menedžer sodeloval v raznih motociklističnih prvenstvih. Z ekipo Team Gresini sodeluje tudi s Hondo. Da se je v Sepangu pripetila huda nesreča, so Zeniču sporočili na dirkališču v Mugel-lu, kjer se je v nedeljo mudil zaradi službenih obveznosti. »Pol ure kasneje pa je kot strela iz jasnega udarila vest, da je Simoncelli, ki sem ga spoznal lani, umrl,« se nedeljskih dogodkov spominja nekdanji re-penski dirkač, ki si takole razlaga vzroke nesreče: »Tisti ovinek na dirkališču v Sepan-gu ni eden najhitrejših, saj so piloti vozili s hitrostjo približno 160 km/h. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Simoncelli je izgubil nadzor nad zadnjo gumo. Motor se je močno nagnil. Ko se to zgodi, si pilot skuša pomagati s kolenom, da se dvigne. Velikokrat to dirkačem uspe in gume se znova »utirijo« na asfalt. Simoncelli je hotel storiti nekaj podobnega: na ovinku je izgubil ravnotežje in nadzor, nato se je s kolenom skušal znova postaviti na motor. Sprednja guma se je oprijela cestišča in motor je obrnil proti notranjosti proge. Med tem sta van zadela Edwards in Rossi, ki nista imela nobene možnosti, da bi ukrepala drugače. To se je pripetilo v nekaj desetinkah sekunde. Marco se je tragično znašel ob nepravem času na nepravem kraju. Za smrtno nesrečo je kriv splet zelo neugodnih okoliščin. Nekateri nestrokovnjaki mečejo krivdo na elektroniko (tracking control ,itn.) pri motorju, kar je po mojem mnenju čisto neumestno. Nekateri so krivo naprtili gumam. To velja do določene mere. Pred leti, ko smo imeli slabše pnevmatike, bi motor zdrsnil s proge. Gume so vedno boljše, to pa še ne pomeni, da so bolj varne. Cilj vsakega motociklista je, da se obdrži na motorju in to je z novo tehnologijo gum danes lažje kot pred leti. Res je tudi, da se je nesreča pripetila že v drugem krogu, ko so bile gume še dobre. Mogoče se v desetem krogu ne bi tako dobro oprijemale cestišča in bi motor ter pilot končala svojo pot v travo ali v pesek. Z novimi pnevmatikami si lahko pilot privošči tudi večji naklon in se lahko na ovinkih skoraj dotika asfalta. Vse to je mogoče le z novimi tehnologijami. To pa se je tokrat izkazalo kot dvorezen meč.« Kaj bi morali še storiti za večjo varnost na progah? »Motorji imajo pač določeno hitrost, tako da bodo tovrstni športi še naprej nevarni. Riziko je nedvomno večji kot v nogometu. Pravzaprav katerikoli šport je lahko nevaren, saj nesreča nikoli ne počiva. Ob tem bi omenil tudi smrtne nesreče pri delu in podobno. Poudaril pa bi, da so v zadnjih letih naredili velike korake naprej kar se tiče varnosti. V preteklosti, še posebno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja (ob progah so bila tudi drevesa in zidovi), so skoraj po vsaki dirki poročali o mrtvem pilotu. Danes so smrtne nesreče skoraj izjema. Do njih pride zaradi trkov med vozniki. Lani je v Misanu umrl Tomizawa. Japonca so podobno kot Si-moncellija nehote povozili. Tudi kombinezoni in čelade so zelo odporni. Firme se iz leta v leto trudijo, da bi bili njihovi izdelki čim bolj varni in odporni. Nikoli pa ne bodo stoodstotno zagotovili varnosti na progi. O smrtnih nesrečah pri tovrstnih športih bomo žal še brali. Zenič pravi, da se je čelada, kot po varnostnih predpisih, pravilno odpela in odletela. »Do določene sile čelada ostane pripeta na glavi. Ko je sila večja, če se ne motim nad 700 kilogramov, se pasovi avtomatično odp-nejo, saj lahko drugače odtrga glavo pilotu. Nekaterim to reši življenje, drugim pa žal ne. Kot kaže pa so bile za Simoncellija usodne druge poškodbe (vrat, prsni koš).« Nesreča bo negativno vplivala na vse dirkače. »Čimprej morajo pozabiti na to nesrečo. Najtežje bo za Rossija, ki je bil njegov prijatelj, in ga je nehote povozil. Nikoli ne bomo izvedeli, kdo mu je nehote zadal usodni udarec, ali Rossi ali Edwards. Boljše tako. Simoncellija tako in tako ni več med nami.« (jng) košarka - U19 Jadran ZKB se je preveč mučil Venezia Giulia - Jadran Zadružna kraška banka 72:82 (15:12, 28:35, 48:59) JADRAN: Batich 21, Daneu 17, Škerl 15, Floridan 12, Tritta 17, Va-lič, Žerjal 2, Majovski, Ridolfi, Longo, Valentinuz, Zhok, trener Andrea Mura. Jadranovi mladinci so spet zmagali, tokrat pa s prikazano igro niso zadovoljili. Očitno slabšega nasprotnika so namreč držali v igri skozi vso tekmo zaradi zgrešenega in preveč lagodnega pristopa. Trener Andrea Mura je ugotavljal, da so se njegovi varovanci odločno preveč mučili s povprečnimi domačini. Dvakrat so sicer pobegnili na deset točk prednosti, obakrat pa so jih Miljčani uspeli dohiteti zaradi premajhne pozornosti. Še dve minuti pred koncem srečanja je bil izdi izenačen. Tu pa je Matija Batich dosegel šest zaporednih točk in jadranovci so iz Žavelj le odnesli celo kožo. Pohvalo zaslužita le Matteo Tritta, ki je bil najboljši na igrišču, in Andrej Žerjal, ki se je odlikoval v obrambi. Ostali izidi 2. kroga: Servola-na - Roraigrande 76:74, Falconstar -Codroipo 70:91, Barcolana - Corde-nons n.p., Gemona - UBC jutri. Vrstni red: Jadran ZKB in Co-droipo 4, Falconstar, Roraigrande in UBC 2, Barcolana, Cordenons, Gemona, Servolana in Venezia Giulia 0. Prihodnji krog: Jadran ZKB -Codroipo. □ Obvestila AŠD MLADINAorganizira smučarski nadaljevalni tečaj na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal vsako sredo, od 9. do 30. novembra, od 16.30 do 18.30. Tel. 347-0473606. AŠK KRASvabi vse člane, igralce, starše in prijatelje na osrednjo slovesnost ob 50-letnici ustanovitve krožka, ki se bo odvijala v petek, 28. oktobra, ob 19.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 27. oktobra ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu seja smučarske komisije. SK DEVIN prireja smučarski sejem od 2. do 13. novembra 2011 v Domu Železničarskih delavcev - Nabrežina postaja. 2. in 3. 11 zbiranje opreme od 10.do 19.30, prodaja od 5. do 13.novembra: sobote in nedelje od 10. do 19.30, ob delavnikih od 16. do 19.30. AŠD SK BRDINAorganizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 10. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 11. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 12. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 13. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2012. Informacije: 347-5292058, www.skbrdina.org odbojka - 1. ženska divizija na Tržaškem Zastopana vsa društva V ligi tudi»kraški« Zalet, Bor Kmečka banka in Breg - Ne bodo igrali za najvišja mesta S srečanjem med Killjoyem in Zaletom se je sinoči na Tržaškem začelo prvenstvo 1. ženske divizije, v katerem letos nastopa dvanajst ekip, med katerimi so tudi tri slovenske. Ob ekipi Zaleta, ki združuje odbojkarice Sloge, Sokola in Kontovela, nastopata v tem prvenstvu še Bor Kmečka banka in Breg. Vse tri naše ekipe imajo v svojih vrstah pretežno mlade odbojkarice, tako da lahko od njih pričakujemo, da bodo med sezono napredovale in dosegle potrebne točke za obstanek, za kar se bo treba izogniti zadnjima dvema mestoma na lestvici (če bo iz D-lige izpadla ena tržaška ekipa). Po vsej verjetnosti pa se nobena ne bo potegovala za najvišja mesta. Boj za napredovanje bi moral biti namreč domena Triestine Volley (lanski Hammer, ki je osvojil 1. mesto in se nato odpovedal igranju v D-ligi) in Al-ture, ki lahko računa na doprinos nekaterih odbojkaric, ki so že nastopale tudi na državni ravni oziroma bile med protagonisti v deželnih prvenstvih. Odbojkarice združene ekipe Zalet so torej svoje prvo srečanje odigrale že včeraj, danes, ob 20.30 pa bo na vrsti Breg, ki bo v Dolini gostil glavnega favorita za napredovanje Triestino Volley. Jutri pa bo na domačih tleh debitiral Bor (pričetek tekme ob 20.30), ki se bo pomeril z Omo, ki v tem prvenstvu baje nastopa z mladinkami. Že naslednji teden pa bo na vrsti prvi derbi. V petek, 4. novembra, se bosta na Proseku pomerila Zalet in Bor. Drugi derbi bo prav tako na Proseku, kjer bo 16. decembra Zalet gostil Breg, prvi spopad med Bre-žankami in borovkami pa bo 21. decembra v Dolini. ZALET: Nina Bembi, Tereza Budin, Caterina Cabrelli, Marinka Devetak, Včeraj je na tržaški univerzi iz farmacije diplomirala naša bPaura Q/£nier Z njo se veselimo in ji želimo še veliko življenjskih uspehov _vsi pri OD Bor__ Carol Ghezzo, Nika Klobas, Nina Malalan, Anna Paoli, Janika Škerl, Urška Vi-doni, Sara Žerjal, Barbara Ferluga, Nicole Kralj, Tanja Valič, Nika Škerlavaj, Ivana Starc, Valentina Cibic, Asja Gre-gori. Trenerka: Tania Cerne BOR KMEČKA BANKA: Scharon Costantini, Alice Ghersi, Irina Kneipp, Mateja Košuta, Lara Kraljič, Denise Olivo, Lucrezia Pozzo, Veronika Pučnik, Francesca Quaia, Carolina Rabak, Laura Venier, Debora Virgilio, Giulia in Mic-hela Zonch. Trener: Marco Coloni BREG: Ilaria Giorgi, Elisabetta De Rota, Saša Grgič, Ivana Milič, Valentina Zobec, Ulyana Pettirosso, Irina Pertot, Martina Pincer, Nicole Pillepich, Alesandra Brankovic, Sara Preprost, Giorgia Barut, Irene Kalin, Valentina Amabile, Tina Klun, Nicole Novello. Trener: Mikica Desimirovic. Spored 1. kroga: Eurovolleyscho-ol/Altura - Altura, Lucchini - Libertas, Bor Kmečka banka - Oma, Killjoy - Zalet, Cus - San Sergio, Breg - Triestina Volley. (T.G.) naše mladinske ekipe v starejših kategorijah - Združena ekipa Breg v državnem prvenstvu U17 Za kakovostno rast Združena ekipa igra domače tekme ob sredah v Briščikih kroma TRENER Peter Brumen Košarkarski trener iz Ljubljane Peter Brumen trenira pri nas od sezone 1976/77, ko je prevzel člansko ekipo novoustanovljene združene ekipe Jadran. Letos, po 35 letih, vodi mladinsko združeno ekipo in člansko ekipo Kontovela v D-ligi. O svojih mladih varovancih pa pravi takole: »Smo leto mlajši kot ostali nasprotniki, nihče ni bil v prejšnjih ekipah nosilec igre in nihče ni niti okusil še tekmovanja višjega ranga. Obenem smo tudi slabši od nasprotnikov po fizičnih značilnostih, tako da nam ni lahko, vendar pričkujem, da bodo fantje napredovali, individualno in tudi kolektivno.« Trener Brumen pravi, da so fantje delavni in redno zahajajo na treninge. Breg U17 Martin Bachi 1996 188 4-5 Erik Gregori 1996 180 1-2 Thomas Grill 1996 182 4 Iljan Gruden 1996 167 1-2 Jaro Milič 1996 185 3-4 Francesco Peric 1996 180 2-3 Simon Regent 1996 165 1-2 Sebastian Semen 1996 184 2-3 Wiliam Matarrese 1996 167 1 Mattia Coretti 1996 180 4 Aleksander Sardoč 1996 172 1-2 Trener: Peter Brumen Legenda: 1 - organiziator igre, 2 - branilec, 3 - krilo, 4 - krilni center, 5 center Košarkarska društva pri nas so se letos odločila za (pomemben) skupen korak: sestavila so združeno ekipo, ki bo letos nosila ime Breg, združuje pa košarkarje Brega, Bora in projekta Jadran. »Začetek tega projekta ima svoje korenine že v sezoni 2009/10, ko so fantje skupaj nastopali na turnirju Alpe Adria pod imenom ZSŠDI. Skupina se je hitro in zelo dobro ujela, zato smo že lani razmišljali, da bi lahko v taki sestavi igrali tudi v mladinskih prvenstvih, ne le na turnirjih. Lani so se poskusi izjalovili, zato so fantje igrali v matičnih društvih, saj nismo sodelovali niti na turnirju Alpe Adria. Letos pa nam je idejo uspelo uresničiti,« je pojasnil Davorin Gregori, ki je z Markom Kojancem koordinator ekipe. Fantje, ki trenirajo pod vodstvom Petra Brumna, so skupaj prvič nastopili v Foglianu letos maja, kjer so bili na turnirju drugi: ker je bil že prvi rezultat spodbuden, so nadaljevali z uresničevanjem ideje. Tačas je projekt združene ekipe - nastopajo v dresih ZSŠDI - že v polnem teku: fantje trenirajo štirikrat tedensko, dvakrat po pouku na Stadionu 1. maja, ob torkih v Dolini, v sredah pa pri Briščikih, kjer igrajo tudi prvenstvene tekme: »Nastopamo v zahtevnem državnem prvenstvu, kjer bo bistvena predvsem kakovostna rast košarkarjev. Namen celotnega projekta je predvsem ta, da bi fantom nudili najboljše možnosti treniranja,« je potrdil Gregori. Za prevoze na različne lokacije skrbijo starši. Projekt je dveleten, s tem da ni vnaprej določeno, da bo ekipa tudi v naslednji sezoni nosila ime Breg: »Letos smo se odločili za to, da bi lahko omogočili nekaterim fantom, da bi trenirali tudi z Bregovo člansko ekipo,« je pojasnil Gregori. Ekipo sestavlja trinajst igralcev letnika 1996. V okviru sodelovanja vseh košarkarskih klubov pa je nastala tudi druga ekipa, kjer igrajo igralci letnikov 1995 in 1997. Ta bo nastopala pod imenom Bor. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. oktobra 2011 25 V" Rai Tre bis slovenski program Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Martina in ptičje strašilo - London 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 9.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Ver-detto finale 15.15 Aktualno: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 1.20 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: New in town (kom., Kan./ZDA, '09, r. J. Elmer, i. R. Zellweger, H. Connick) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Porta a porta 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 21.05 Film: Premonition (triler, ZDA, '07, r. M. Yapo, i. S. Bulock, J. McMahon) 23.00 Šport: 90° Minuto 0.50 Dnevnik 1.10 Dnevnik - Parlament 1.20 Nan.: E.R - Medici in prima linea ^ Rai Tre Un detective in corsia 13.00 Nan.: La si-gnora in giallo 13.50 Aktualno: II Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distret-to 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.45 Film: Ni-kita - Spie senza volto (dram., ZDA, '98, r. R. Benjamin, i. S. Poitier, R. Phoenix) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 6.00 Nan.: 7 vite 6.30 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.10 Nan.: Ghost Whisperer 16.50 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik Canale S v Italia 1 6.00 Dnevnik in Il caffe di Corradino Mineo 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved, Rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Nan.: The lost world 15.50 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? 23.15 Dok.: Doc3 0.00 Tg3 Linea notte, Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convivenza u Rete 4 7.00 Nan.: Zorro 7.30 Nan.: Starsky e Hutch 8.30 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS 3 - Delitti imperfetti 10.50 Aktualno: Ricet-te di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (25. oktobra 2011) Vodoravno: Američani, bananovec, A. R., I. Š., Oka, dim, Pino, Kojanec, R. I., Man, rak, aer, Omar, stotinka, sirtaki, Obit, takin, NDR, Eno, enocevka, znos, Ni, atlas, Best; na sliki: Marko Kojanec. ^ Tele 4 Agenparl 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: Police Rescue 22.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Non me lo dire (kom., It., '40, r. M. Mattoli, i. E. Macario, V. Osiris) La 7 21.10 Film: Il pianista (dram., Fr./VB/Nem./Pol., '02, r. Roman Polan-ski, i. Adrian Brody, T. Kretschmann) 0.25 Film: Sessomatto (kom., It., '73, r. D. Risi, i. L. Antonelli, G. Giannini) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.0010.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Un amore e una vendetta 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.25 Nan.: La vita secondo Jim 16.50 Nan.: Glee 17.45 Risanka: Mila e Shiro - Due cuori nella pal-lavolo 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: Dr. House Medical Division 20.20 CSI - Scena del cri- LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffe Break 10.35 Aktualno: L'aria che tira 11.05 Aktualno: (ah)iPiroso 12.00 19.30 Show: G'Day 12.25 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il ca-stello di carte (triler, ZDA, '68, r. J. Guiller-min, i. G. Peppard, I. Stevens) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Millennium - La regina dei castelli di carta 23.10 Nan.: Crossing Jordan (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Marči Hlaček 10.35 Ris.: Fifi in Cvetličniki 10.45 Otr. serija: Ribič Pepe 11.05 Otr. odd.: Zlat-ko zakladko (pon.) 11.25 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Energija prihodnosti (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.15 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 23.30 Turbulenca 18.00 Nad.: Vrtičkarji 18.35 Risanke 18.55 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 20.00 Film tedna: Ljubezen in ljubosumje 21.40 Kratki igrani film: Ižanska pravda (pon.) 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.45 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro (pon.) 13.40 18.55, 23.55 Videozid (pon.) 14.30 Dok. serija: Veliki tektonski jarek (pon.) 15.20 Portret dobitnice Borštnikovega prstana (pon.) 16.35 Glasb.: Rita D'Arcangelo, Aljaž Beguš 17.00 City folk 17.30 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 Energija prihodnosti (pon.) 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.25 Odbojka: Liga prvakov, ACH Volley Ljubljana - Bud-vanska Rivijera, prenos iz Ljubljane 22.30 Ljubljanski maraton, reportaža 22.45 Bleščica, oddaja o mod 23.15 Big band RTV slovenija Slovenija 3 6.00 8.00 Sporočamo 7.50 Kronika 10.30 Novice 11.05 16.30 Na Tretjem 12.30 15.30 Poročila TVS114.50 Slovenija in Evropa 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 21.10 Show: Le Iene Show (v. Enrico Bri-gnano) 0.00 Šport: Controcampo - Linea notte 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vse-danes - vzgoja in izobraževanje 15.00 Čezmejna Tv - Lynx magazin 16.05 Vesolje 16.40 Dok. oddaja 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Spomini šport 18.35 23.45 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Mala Nell 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione Magazin 21.00 Meridiani 22.15 Kino premiere 22.45 Športel 23.50 Čezmejna TV -TDD, dnevnik v slovenskem jeziku pop Pop TV 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Le-zioni di pittura 8.30 Dnevnik 9.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Aktualno: Gli incontri al caffe de la Versiliana 12.00 15.55 Dok.: Italia da scoprire 12.35 Šport: Super Sea 13.05 Aktualno: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Dok.: Agrisapori 15.05 Dok.: Cuore Tuareg 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: In contat-to... con la Trieste Trasporti 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 20.25 Aktualno: TG 6.35 Tv prodaja 7.05 Čista hiša (resn. serija) 8.00 14.35 Dram. serija: Nebrušeni dragulj 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja, Reklame 9.1015.35 Nad.: Tereza 10.3516.40, 17.10 Nad.: Larina izbira 12.0017.50 Nad.: Ko se zaljubim 13.00 24 UR, Novice 14.00 Najboljši domači video posnetki (zabavna serija) 14.30 Ljubezen skozi želodec, recepti 17.00 24 UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Nan.: Policijska družina 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: V zadnjem trenutku (ZDA) A Kanal A 7.30 11.05 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet (pon.) 9.15 Tom in Jerry (ris.) 9.40 Shaggy in Scooby-Doo (ris. serija) 10.10 Požeruh (ris.) 10.35 13.25 Nan.: Vsi županovi možje 11.05 Na kraju zločina (nan.) 12.00 16.10 Faktor strahu ZDA (resničnostne serije) 12.55 TV prodaja, Reklame 13.50 Film: Naključna priča (ZDA) 15.40 10 razlogov, zakaj te sovražim (hum. nan.) 17.05 CSI -Na kraju zločina (krim. serija) 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 CSI: New York (krim. serija) 20.00 Film: Super Dave (ZDA) 21.45 Film: Kralji South Beacha (ZDA) 23.30 Will in Grace (hum. nan.) 0.00 Film: Candy 2.00 Love TV 4.00 Nočna ptica RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Vstala Primorska si v novo življenje (Aldo Rupel); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Korak za korakom (vzgojna posvetovalnica s klinično pedagoginjo Francesco Simoni); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Jerome Klapka Jerome: Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo, 9. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Effe's inferno. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e dintorni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamen-te, liricamente, sonoramente classici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice: 14.20, 17.35 Obvestila; 15.03 RS napove duje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO 16.15 Popevki tedna; 16.45 Odbita do bi ta; 17.15 Evropa osebno; 17.30 Novice: 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sreda, 26. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona VREMENSKA SLIKA 990 C 1000 # TOLMEČ O 7/12 (^ß ČEDAD O (ÇA, VIDEM O 12/16 O GRADEC 10/15 TRBIŽ O _ 7/9 6/11 O //9 6/11 KRANJSKA G. CELOVEC O 9/13 O TRŽIČ 9/13 _ O KRANJ 0 8/14 S. GRADEC CELJE 9/16 O MARIBOR o 10/17 PTUJ O M. SOBOTA 010/17 11/17 O PORDENON 12/16 14/17 O N. GORICA id/i i; O LJUBLJANA 10/15 N. MESTO 11/17 ZAGREB 9/18 O O 12/13 REKA 13/17 PAZIN O (N napoved za danes Ponoči bo oblačno s padavinami, ki bodo obilne do zelo obilne, predvsem v predalpskem pasu. Vmes bodo tudi nevihte. Na obalnem območju bo dežja manj, pihal bo močan jugovzhodnik, tako da bo predvsem na območju med Gra-dežom in Lignanom morje močno vzvalovano. Po nižinah bo pihal zmeren jugovzhodnik. Snežilo bo le nad 2000 m. Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo, popoldne pa se bodo padavine razširile nad vso državo. Največ dežja bo v hribovitem svetu zahodne Slovenije, meja sneženja se bo dvignila do nadmorske višine okoli 2300 m. Ponekod bo pihal južni veter, ob morju jugo. Izrazita hladna fronta se pomika iz Španije proti Italiji. Prednjo dotekajo zelo vlažni južni tokovi. Danes bo fronta dosegla deželno območje, jutri pa se bo umaknila proti zahodu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 18.02 Dolžina dneva 10.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 7.04 in zatone ob 17.29 Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka, nad zahodno Evropo pa je ciklonsko območje. Vremenska fronta je zajela severno Italijo in bo jutri dosegla Slovenijo. Pr^ed njo k nam iznad Sredozemlja priteka v višinah toplejši in vse bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 4.10 najnižje -42 cm, ob 10.24 najvišje 66 cm, ob 16.54 najnižje -65 cm, ob 23.11 najvišje 35 cm. Jutri: ob 4.41 najnižje -34 cm, ob 10.54 najvišje 62 cm, ob 17.30 najnižje -63 cm, ob 23.52 najvišje 29 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 2,5 in v gorah 3. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER 1. SLOVENSKI FORUM DONATORJEV »Krepitev trialoga: učinki družbeno odgovornih aktivnosti gospodarstva na nevladni sektor« Kdaj in kje: 27. oktober 2011, dvorana TR3 v Ljubljani Govorniki: Guenther Rau, predstavnik Nemške gospodarske zbornice, Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike GZS, dr. Bogomir Kovač, Ekonomska Fakulteta UL, ddr. Matjaž Mulej, predsednik strokovnega sveta IRDO, ddr. Stanislav Ojnik, guverner Rotary Slovenija, Branko Pavlin, predsednik uprave Dnevnika, dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, Janez Škrabec, direktor podjetja Riko, dr. Srna Mandič, predstojnica Centra za preučevanje družbene blaginje, Inštitut za družbene vede, FDV UL, Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti IRDO, Andreja Lenart, vodja Službe za tržno komuniciranje Telekom, Nataša Koražija, Časnik Finance, revija Manager, Bojan Vogrinčič, predsednik uprave Lokalne razvojne fundacije Pomurje, Vanda Remškar - Pirc, Ministrstvo za javno upravo RS (gostja okrogle mize), predstavniki nevladnih organizacij idr. Tony Blair Ne favliraj. Donira Nosilec projekta: Partnerji: ustanova zsu ZDRUŽENJE SLOVENSKIH USTANOV - FUNDACIJ V sodelovanju z: Udeležba brezplačna. Obvezne prijave na: www.zsu.si/konferenca2/prijavnica/ Rok prijave podaljšan: do 26.oktobra. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. Kdor profitira, lahko donira. S podporo: republika slovenija ministrstvo za javno upravo UMJDjiljOVKMAE P*Mm yt+z'iiif kazahstan - Nekdanji britanski premier Tony Blair bo svetoval kazahstanskemu predsedniku ASTANA - Nekdanji britanski premier Tony Blair bo postal novi svetovalec kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva. Blair, ki naj bi Kazahstanu svetoval na socialno-gospodarskem področju, je po pisanju britanskega časnika The Daily Telegraph s kazahstansko vlado že podpisal enoletno pogodbo v vrednosti 12,7 milijona dolarjev. Podpis pogodbe predstavlja enega večjih uspehov kazahstanskega mogotca Nursultana Nazarbajeva pri promociji Ka-zahstana kot gospodarske sile kljub očitkom kritikov, da se država povečini ne drži zahodnih demokratičnih standardov. Ka-zahstansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Blair eden od visokih tujih političnih predstavnikov, ki jih je vlada v Asta-ni najela za svetovanje. "Veliko število pomembnih predstavnikov tujih vlad se je odzvalo na povabilo kazahstanske vlade, da svetujejo na področju gospodarstva, javne administracije in mednarodnih odnosov," je dejal predstavnik ministrstva Altaj Abi-bulajev. "Vključenost takšnih politikov že prinaša pomembne praktične rezultate, ki povečujejo privlačnost Kazahstana za vlagatelje in pomagajo pri prilagajanju moderni zakonodaji za nadaljnji razvoj države," je dodal Abibulajev. Po besedah svetovalca kazahstan-skega predsednika Jermukhameta Jertis-bajeva se bo Blair najverjetneje ukvarjal z vprašanjem socialno-gospodarske modernizacije Kazahstana. Jertisbajev sicer ni navedel zneska, ki ga bo Blair prejel za svoje delo, poudaril pa je, da ne bo delal zastonj. Blair, ki je britansko vlado vodil med letoma 1997 in 2007, je kasneje postal svetovalec več tujih vlad in posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice. 58-letni Blair je bil sicer kot posebni odposlanec bližnjevzhodne četverice že večkrat tarča kritikov, saj naj bi bil v tej vlogi skorajda neviden. Velika Britanija in Kazahstan, kjer je letna gospodarska last v zadnjih desetih letih v povprečju znašala skoraj deset odstotkov, imata že tradicionalno dobre odnose. Tudi sin kraljice Elizabete II., princ Andrew, je kot britanski trgovinski predstavnik v Kazahstanu vzpostavil zelo tesne odnose s kazahstansko elito. (STA) ansa astronomija - Odkritje Nasa razvozlala skrivnost prve znane supernove WASHINGTON - Ameriški astronomi so ugotovili, kako je prišlo do prve zabeležene supernove in kako se je širila. Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da so astronomi s pomočjo vesoljskega teleskopa Spitzer in infrardečega teleskopa WISE razvozlali skrivnost izpred 2000 let, ko so kitajski astronomi osem mesecev opazovali eksplozijo zvezde. Znanstveniki ugotavljajo, da je do eksplozije prišlo v nekakšni luknji v vesolju, brez dodatne snovi, zaradi česar je material iz zvezde potoval precej hitreje in dlje, kot bi sicer. "Ostanki te supernove so bili res veliki, res hitri," je dejal astronom Brian Williams z državne univerze v Severni Karolini. "Bila je dvakrat do trikrat večja, kot bi pričakovali od supernove, ki so jo opazovali pred skoraj 2000 leti. Zdaj smo lahko končno določili razlog," je dodal Williams. Kitajski astronomi so leta 185 našega štetja opisali "gostujočo zvezdo", ki se je skrivnostno pojavila na nebu in tam ostala približno osem mesecev. Znanstveniki so v 60. letih prejšnjega stoletja ugotovili, da je bil skrivnostni pojav prva dokumentirana supernova. Kasneje so odkrili, da je objekt, znan pod imenom RCW 86, ostanek supernove, ki se nahaja okoli 8000 svetlobnih let stran, ostala pa je uganka, zakaj so bili zvezdni ostanki večji, kot so pričakovali. Zdaj so s pomočjo štirih teleskopov razvozlali tudi to skrivnost. (STA)