V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto	fi for. 20 kr.
„ pol leta	3 „ 30 „
„ Žetertleta .	1.7»,
„ mesec .	.	— i.	60	„
Po pošti:	
Za celo leto	7 for. fiO kr.
„ pol leta	3 >, -80 „
„ Žetert leta .	• 2 „ _ „
„ meaec . .	- „ 70 „
SIMM
fef- ,>4'
„Živi, živi duh slovenski, bodi živ na veke!“
V Celovcu v sredo 6. decembra 1865.
Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno varsto se plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr., kteru se trikrat natiskuje; veče pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
Tečaj I.
flpcD
pomagati k stavtoi spominka
v čast
pokojnemu knezu in vladiku Lavantinskemu
Ilflll IHTI« Sl4@li.IIl
m
Slovenci!
Nazoči .poziv terka na vaše rodoljubno serce in vas budi k slavnemu činu sjajnega domoljubja. Komaj so knez in vladika Anton Martin Slomšek v Gospodu zaspali, izrekli so enoglasno vsi slovenski časniki željo in tirjatvo, daje dolžnost slovenskega n&roda, možu tak6 plemenitega značaja, rodoljubu tolikih zaslug in škofu takč visokih čednost dostojin spominek postaviti. Duhovski spominek so jim postavile slovenske čitavnice v navdušenih besedah in posarani rodoljubi v knjigah, pesmih in slikah; ali javen spominek se še dan danešnji pogreša, kteri bi nam vtelesil Slomšekove čednosti in zasluge.
Vsi izobraženi n&rodi nekdanji kakor sedanji so postavili javne in dragocene spominke možem, kteri so bili ndrođa svojega dika in ponos; za njimi ne sme nikakor zaostati slovenska omika. Slomšek so bili juternja zvezda na obnebji slovenskem, ko je še nočna tema pokrivala spijočo našo narodnost; kakor juternja zarja so razsvetljevali slovensko mladost, da bi se zbudila in spoznala dolžnost do roda svojega; kakor solnce poldnevno so ogrevali naše serca za pobožno rodoljubje in zorili s svojo gorkoto mnogoverstne sadove narodne prosvete; in njih smert — ali ni bila večerni zvezdi podobna, ki je na kviško dvigala upanje naše in nas navdušila na njih grobu k prisegi stanovitnosti v delovanji za blagor ndroda?
Vse svoje dušne in telesne moči so tebi posvetiti, mili narod slovenski! Tebi so bile posvečene vse njih misli, tebi vsak udarec njih očetovskega srca. Tebi je služilo njih pero nebeško, tebi je govorila njih beseda apostoljska. Tebi so žertovali truda polne dneve in noči, tebi vse svoje premoženje, tebi svoj mir in svoje dobro ime. Iz ljubezni do tebe so molčč do dna izpili najbritkejši kelih obrekovanja in krivega dolženja. Kakor skala nepremakljivi so stali sovražnikom v bran in mirno sprejemali britke udarce, tebi namenjene. Neutrujena delavnost za tvoj blagor jim je izkopala grob prerani; ali zadovoljni so stopili vanj, ker svesti so si bili, da so tebe ljubili čisto in stanovitno do konca.
Narod slovenski! ktera žertva ti bo prevelika, da vredno proslavljaš dobrotnika tolikega, da javno in sijajno pokažeš svojo hvaležnost in razsvetljeno omiko?
Odbor v ta namen sestavljeni iz poročnikov visoke časti vrednega konzistorija labodske biškupije in mariborske čitavnice, ktere ud so bili, ktere zbore so tolikokrat s svojo pričujočnostjo in besedo razveselili, vabi s tim vse Slovence, naj pripomorejo, da se postavi vladiku Slomšeku javen in krasen spominek v Mariborskem mestu, kamor so v blagor Slovencev sedež Lavantinskega škofijstva prenesli in kjer njih košice počivajo. Zatorej prosi odbor za milodare po vseh krajih, koderkoli se govori slovenski jezik in se ljubi in spoštuje spomin Slomšekov, ter k žertveniku domoljubja vse Slovence kliče.
Slovenci! v gostih verstah obstopite tedaj žertvenik hvaležnega domoljubja. Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno serce nagiblje. Veča ko bo vaša radodarnost, sjajniši bo spominek Slomšekov.
Pristopite najpoprej vi duhovniki; vam so pisali „hrano evangeljsko in apostoljsko— nasledujte učitelji; vam je „Blaže in Nežica1' potokaz pravega slovenskega šolstva; — ne zaostajajte očetje in matere slovenske, ki krušnico Slomšekovih „drobtinic" zavži-vate; — pridruži se mladost slovenska, ki ti Slomšek „pot deviškega življenja" kažejo; — pa tudi vi otroci pritecite, ki vas Slomšekov „angel molitve" vodi. Pristopimo brez razločka vsi in pokažimo svetu, da Slomšekove misli so naše misli, njegove načela naše načela; da njegov značaj in njegov duh ostane Slovencem potokazna zvezda za vse čase. Pokažimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor n&rod živimo, kakor n&rod se čutimo in kakor narod v kolo ravnopravnih narodov stopimo.
Živila na veke slava in spomin Slomšekov!
Prijazna beseda Hrvatom.
A. D. Iz Kranjskega
Znano je, da so se prijatelji narodnostim neodvisnosti trojedine kraljevine naveličavši se dvajsetletne jezične in peresne vojske, ktero so \ madjaroni imeli, v zadnjem času ž njimi pomirili in se zedinili o programu, ki se program her vaško- slavonskih fusijoni-stov imenuje. V povabilu k temu programu
ravijo, da je bil ta dolgotrajni razpor, ka-or je obče znano, Hrvatom v vsakem obziru na veliko škodo, samo domači in tuji troti da so se ga veselili, ker so ga v svoj lastni dobiček obračali. Tega ste živo prepričani obe stranki. Zato je po mislih povabila sporazumljenje ne samo mogoče, ampak tudi neobhodno potrebno, da se ž njim birokratizmu račun zmeša, ki se nadja Hrvate spet v svojo pest dobiti, kakor hitro se z
Dunajem ali Pešto poravnati ne bi hteli ali mogli. — Vsled tega programa hočejo fusi-jonisti: naj se najprej državopravne zadeve obravnujejo in razmerje ustanovi, v kterem ima vprihodnje trojedino kraljestvo do celokupne države stati. Zarad skupne obravnave občnih deržavnih zadev, moralo se bode staro hrvaško pravo nekoliko spremeniti. Ker je pa to pravo po mnenji fusijonistov Ogrom in Hrvatom skupno, mislijo oni, da se mora
tudi v družbi z Madjari na podlagi ravno-pravnosti spremeniti in samo toliko od starodavne ogersko- hervaške neodvisnosti popustiti, kolikor je za edinost in mogočnost velevlasti avstrijanske neobhodno potreba.
—	Ko se bode to sila važno vprašanje so-lidarično z Ogri rešilo, potem še le naj pride na vrsto posvetovanje o združenji ali uniji trojedine kraljevine z ogerskim kraljestvom v smislu 42. člena deželnega zbora 1861. leta, to je, po priznanji celokupnosti trojedine kraljevine od ogerske strani in na podlagi popolne ravnopravnosti in avtonomije. Skupno obravnovanje državnopravnih razmer do centralne vlade ne veže Hrvatom rok pri obravnavi združenja z Ogersko, tako da bodo potem lehko storili, kar bodo za bolje spoznali, torej z Ogri se združili — ali pa ne. — To je obseg programa hrvaških fusionistov. Radovedni smo, bo li kaj kruha iz te moke ali ne ? Najbrže ga ne bo; kajti največih madjaronov, kakor so na pr. grof Jankovič, Erdodi, Pejačevič, kakor tudi slavnih in najslavniših hrvaških rodoljubov : Strosmajerja, Račkega, Price, Urbančiča, itd. ne najdemo med podpisanimi. Potle je zoper ta program razun birokratov in graničarskih poslancev tudi Mažuranič in vsa njegova stranka, ki ni najmanjša v deželi in ki je tudi zdaj svoj posebni program izdala. — Razun tega je še veliko vprašanje, bode li Madjarom, kterim je v poslednjem času greben čez vso mero visoko žrastel, ta program po volji ali ne. Madjari namreč tako rekoč enoglasno zahtevajo, da mora najprej celota njih očetnjave ponovljena biti, to je, da se mora naj-prvo trojedino kraljestvo in Erdeljsko z Ogerskim združiti, potem še le se hočejo obravnave skupnih državnih zadev lotiti. Če torej Madjari ne odnehajo, ostal bo program fusijonistov, če bi tudi vsi hrvaški veljaki k njemu pristopili, mrtvo rojeno dete,
—	brez slabih pa tudi brez dobrih nasledkov. Ako bi pa Madjari odnehali, kar bi so prav lehko zgodilo, ker so Saksi in erdel-ski Romani gledč unije skorej ravno teh misli ko Hrvati fusijonisti, kar jim prav damo, ker ne vemo, zakaj bi se vprašanje o zedinenji Dalmacije s llervaško do zadnjega odlašalo, vprašanje o združenji Erdclja in trojedine kraljevine z Ogersko pak na prvo mesto stavilo; ako bi nadalje še ostali narodnjaci in madjaroni k programu fusijonistov pristopili, ki se ga zdaj še ogibljejo, potem še le bi se začel ta program vresni-čevati, potem še le bi postal za Hrvate zares osodopoln, k veliki sreči ali pogubi njihovi. Oj kako lehko se bi to poslednje zgodilo! Kajti druženje z Madjari zarad obravnave in ustanovljenja skupnih državnih zadev je za postavno neodvisnost in samostoj-
Besednik.
Rodoljuben nasvet.
Različna so pota, po kojih se da naš napredek pospeševati. Vsak izobraženec delaj na svojem polju; meni je za učeno in slovstveno največ mar. Kako hočemo znanstveno naprej? Kje začnimo? Tako se rodoljubi raai prašajo. Jaz z mnogimi drugimi odgovarjam: pri učilnicah. Ali tako? — Pravo to sem namenjen povedati.
Za selske učilnice naj drugi skrbč, ki imajo več priložnosti; jaz imam srednje šole v mislih. Da se v teh enkrat v slovenskem jeziku poučevati začne, temu je skrajni čas. Ali k temu treba knjig; nu pravo knjig nimamo dovolj. Kje n. p. je latinska, slovensko- nemška slovnica, kje za šole in današnje potrebe ponaukovanja sposobna naravoslovnica, kje slovensko računstvo? O latinskej slovnici sem čital v „Novicah", dajo ima č. o. Ladislav izdelano. O slovensko- nemškej slovnici še mnogoteri niti ne sanja; ali kako krvavo je potrebna! Znam tudi sposobna pisatelja
nost trojedine kraljevine sila sila nevarno. Saj že vrabci na strehi vedo, kaj Madjari namerujejo. Cernu torej samostojnost domovine, zavolj ktere se je, še ni dolgo od tega, toliko krvi prelilo, zdaj v največo nevarnost postavljati in to brez vse potrebe, ker staro hrvaško pravo ni skupno nego identično z ogerskim? — Oj Hrvati, bratjo mila! čujte dobrovoljno besedo prvih sorodnikov svojih! Pošast nemškomadj. dualizma se je na sramoto 18 milijonov Slovanov v Avstriji izlegla in trka zdaj najprvo na vaša vrata. Ne udajte se mu, drugači propademo vsi. Znano Vam je, kaj moramo mi prestati od kulturonosnih Nemcev in tistih nemškutarjev naših, ki so še slabši od Nemcev; ki zmi-rom brbrajo, da naš jezik še ni zrel za uradovanje, kakor se najde črno na belem zapisano v njihovi ljubeznjivi stari in mladi „Preši". To jim pa ne gre v glavo, da so oni sami že zdavna tako dozoreli, da bi svobodno odpali od službe, za ktero v sedanjem času več niso, ker se po svoji stari navadi v sredi naroda slovenskega drže nemščine bolj ko pijanec plota. Znano Vam je tudi, kako se oddajajo učiteljske službe na naših gimnazijah in realkah tudi pod novim ministerstvom, od kterega smo pričakovali, da bo vendar enkrat tudi nam Slovencem pravično. — Znano Vam je tudi, kako smo dobili zadnje dni v Ljubljano deželnega poglavarja, ki ne zna besedice slovenske. Mogoče, da bode on bolji, ko marsikteri sinko domovine, ki s tolikim veseljem svoj lastni rod in dom zatira; ali vendar smo jako radovedni, kako bo naš novi poglavar slovenske govore razumel, kako odgovarjal na slovenske interpelacije v deželnem zboru, kako vspešno vladal ljudstvo, čegar jezik je njemu popolnoma neznan. Iz vsega tega je razvidno, kako sadje nam obeta nemška centralizacija tostran Litave.
(Konec pride.)
O kranjskem kmetijstvu in o podpornih novcih.
Govoril Edvard Pour. *)
Komur so znano okolnosti naše dežele pa da hoče odkritosrčno svoje misli povčdati o zdanjih novčnih zadčvah naše domovine, kar se tiče kmetijstva, obrta in trgovstva, ki sta v zvezi s kmetijstvom, ta mora kar na ravnost reči, da se dan denes kmetovalcem za novce posebno trda godi.
Vendar je kmetijstvo podloga vsemu blagostanju , ne samo nam Kranjcem, ampak tudi vesolnjej avstrijskej državi.
* V obilnem zboru kmetiake družbe 22. listopada 1865.
Premalo imam časa in prostora, da bi drobnejše razlagal, zakaj so naši kmetovalci tako oubčžali, samo to naj opomnim, da je slavna vlada kmetovalca do današnjega dneva zmerom najbolj z davki obklddala; dalje naj pristavim, da, če našo slavno vlado primerimo drugim državam, moramo reči, da je premalo skrbela za zčmeljno obdelovanje in tudi za novčno podporo, ktero to obdelovanje potrebuje. Ker je pa dan denes gotovo silna potrčba, da se kranjskim kmetovalcem dade podporni novci, in ker je malo upanja, da bi slavna vlada mogla kaj storiti, kar se tega tiče, torej ne pozabimo starega, vedno resničnega prigovora : „Pomagajte si sami, in pomagala vam bosta Bog in drživa !u
V deželi imamo naprdvo, ki so jo 1819. leta osnovali domorodni možjč, da bi se spravljali novci, ktere si ubožnejši ljudjč prihranijo, in da bi ti novci imčli tako varnost, kakoršno imajo otrćčji denarji, ter da bi donišali obresti, kolikor je največ mogoče.
Ker do zdaj ni bilo nobene druge take naprave v deželi, pa tudi ker za novce ni bila taka stiska, kakoršna je zdaj, zato si je ta naprdva pridobila 4,527.000 goljdinarjev gotovega imetka, in storila si je nad pol milijona dobička, kakor samo vodstvo pripoveduje^ zadnjem poročilu o svojih prihrankih. Ce pa tflnje presčdimo to napravo, ki bi imela biti dobrotnica potrebnim — namreč kranjsko hranilnico, — samo od sebe se nam vriva vprašanje: Čegdva je ta naprava? Kdo je njčn gospčd? — Komur je vse znano, kar se tiče kranjske hranilnice, ta mora kar na ravnost reči, da je deželna naprava, ali da bi vsaj imela biti, kajti njeni ustanovniki so jo deželi napravili, in njen imetek izvira iz ljudstva naše dežele. (Je pa dalje premislimo, kako se dan denes ž njo gospodari, moramo reči, da samovoljno vladajo njeni voditelji, kteri se volijo izmed družabnikov, — za družabnike pa tudi ni nikakoršnih gotovih pravil, po kterih bi se v društvo jemali. Ti voditelji so dostikrat hranilnični dolžniki, kar hočem dokazati.
Zdanji hranilnični voditelji in skrbniki se ne drže pravil, ktera je slavna vlada 24. septembra 1850. leta potrdila. Da je to resnica, lehko potrdim s takimi dejanji, ktera so na ravnost vprčk temu, kar nekteri paragrafi v pravilih ukazujejo.
§. 7. v pravilih sldve:
Družabniki te hranilnice ne smejo — kakor družabniki — iskati nobene koristi ali dobička, in ko se poplačajo obresti in stroški za druge potrebne reči, potem se mo-
ža njo: g. Janežiča v Celovcu pak g. Šola r j a v Gorici. Tudi za spisanje ostalih gori omenjenih knjig ne manjka pisatelja. — Nu, mi poreče kdo, ali ne veš, da se take knjige ne dajo spraviti na svetlo, ako vlada slovenskega ponaukovanja v srednjih šolah prej ne dovoli ? — Da! znam dobro, da se tako umuje. Ali kdo se bo vedno v tem modrovavskem kolobaru sukal? Modrujmo raje nasprotno ter recimo: Spisujmo kfcjige! Ako ministerstvo včeraj ni dovolilo, morda dovoli jutri ali pojutri. Tega se vsaj nadjamo, da se to enkrat mora storiti; inače vrzimo raji koj danes šila in kopita v peč. Ali k temu, mislim, ni nijeden pravi rodoljub pripravljen. Torej ne dajmo se splašiti, ako enkrat, dvakrat kaj izpodleti; spravljajmo timveč učne knjige na dan pak zaupajmo v Boga in v našo dobro pravdo! — Ali kako čemo knjige izdajati, ker nimamo ne novca ne založnika?
Pravo temu vprašanju velja moj nasvet, kojega podajem slovenskej „Matici" v resen presodek. Matičin odbor je po zborovem sklepu osnoval izdajo „letopisa11, kojega ima do konca t. 1. izdati. Tako vsaj pričakujemo. Da preobilo dopisov v odborovo pisar-nico ne teče, to so nam „Novice" že dosti
jasno naznanile. Dobro je, da se „letopis" izda, da! jaz trdim, da je to celo nujna stvar; vendar mislim, da vseh devet sto forintov, ki so „letopisu" namenjeni, letos pa tudi prihodnjič odbor ne bode izdal. Vsakako letos ostane precej denarja. Kaj pravite, družniki „Matičini", ali bi ne bilo dobro razpisati nagrado ali darilo (Preis) za najboljšo (posebno imenovano) šolsko knjigo? Najpotrebnejše knjige sem že gori naštel. Vsako leto po eno takih knjig — ali pa celo po dve, — to bi imelo za naše šolstvo in izobraženje sploh mnogo koristi. Tedaj bi gimnazijski in realkini učitelji mogli v učiteljskem zboru reči: „Pri malih ne gre z nemško- latinsko slovnico (kar je tudi gola resnica) naprej. Ali pa: Našim dijakom nemško ponaukovanje v fiziki ne pomaga nič.Dajmo! poskusimo N. N — ovo slovensko knjigo od slavnega minister-sterstva izprositi!" Onda bi učitelj dotično gotovo in natisnjeno knjigo s predlogom vred visokei vladi na mizo položil in potrjenja poprosil. Ako ne namah, vendar pak s časom mimisterstvo v to privoli. Bodimo trezni v takih rečeh, kakove so šolske prenaredbe! Brez knjig bode težko kedaj kaj.
rajo Vsi novci, kar jih še hranilnici ostane, tako obrniti, kakor veleva §. 36.
§. 12. slove:
Vsi tisti in tudi hranilnični družabniki, kteri so v službo vzeti, da opravljajo branil-nično gospodarstvo, ne smejo, dokler se vdeležujejo gospodarstva, imeti nikakoršnega dčleža na dobičku, kterega donašajo obresti hranilničnih novcev, niti ne smčjo nikdar hranilnici nič dolžni biti.
Tako govore pravila. Kaj se pa v resnici godi ? — Na ravnost vprek se dela temu, kar zapovedujejo pravila.
Hranilnični gospodje voditelji in skrbniki so v zadnjih časih sami sebi in tudi nekterim izmed svojih ljubljencev dovolili, da smejo do 40,000 gld. na menjice iz hranilnice vzeti. Posamezni voditelji se te samovoljne pravice tudi zvesto drže kakor se lekko vsak sam prepriča o ponjedeljkih, sredah in sobotah v nranilničnem poslćpji, kjer ti gospodje (namreč menjičarji) prav po domače za 5 od sto na leto po tisčče goljdinarjev dobivajo brez kakih stroškov; a posestnik najvččih zemljišč, pa naj- si ima tudi po 100.000 gld. imetka v svojem posestvu, ne dobode v hranilnici niti 5 gld. na menjico.
Če torej kmetovalec naglo potrebuje novcev, bodi-si da plača d&vke, bodi-si da ga je kaj druzega zadčlo, mora novcem, ktere vzame iz hranilnice, dati trojno gotovost, poleg tega pa mora tudi plačati mnogo stroškov, ktere prizadčva zdanje hranilnično opravilstvo. Iti mu je namreč k pravdniku, da mu naredi vsa potrebna pisma, ker vsa hranilnica v sebi ne hrani niti enega uradnika, kteri bi imel pravdoznansko vednost. Oe torej kdo iz hranilnice vzame 100 gld. na posodo, mora za to dostikrat do 20, 30 ali še po več goldinarjev stroškov plačati! Malo novcev in za maio časa torej kmetovalec, nikakor ne more iz hranilnice na posodo vzeti: Kaj torej hoče kmetovalec početi? Iti mora k ljubljanskim menjičarjem, ki so po novadi tudi hranilnični voditelji in skrbniki. Ti možje mu posodijo tiste novce, ktere so najbrže sami v hranilnici vzeli na posodo; samo ta razloček je, da oni plačujejo po 5 od sto, njim se mora pa po 8, po 9 od sto obresti na leto plačati.
Ker pa moj namen ni, da bi še dalje pretresal koristi, ktere pod plaščem domoljubja že leta in leta nekterim gospodom cvetč iz hranilnice; kajti meni je le samo za blagost naše tako zelo ubožne dežele, tedaj hočem le svojo misel povedati, kako bi se temu zlu v okom prišlo.
„Silno potrebno je, naj slavna ljubljanska kmetijska družba kranjskim kmetovalcem na korist
Mislim da moje dokazovanje novih podpor in trditev ne potrebuje; samo , da se previdi, da moj nasvet matičnemu namenu po mislih mnogih njenih udov ni nasproten, hočem sem postaviti prevažne besede iz prvotnega mariborskega „načrta" matičnih pravil. Tam stojijo te-le besede: „Tako (z izdavanjem znanstvenih knjig) bodemo tudi v okom prišli večnemu očitanju, ki ga kra-tivci naših pravic nam Slovanom, posebno nam Slovencem, tako radi v oči vtikajo, očitanju namreč, da nimamo učnih sredstev, in da tedaj ne' moremo tirjati ra-vnopravne šole in urada". — Ne bi li hotel še kdo drug o mojem nasvetu se oglasiti?	X. *
* Vredništvo slov. G1 as ni k a, ki bode zanaprej razpadal v tri predele, vabi vse Slovence na obilno naročbo. Veljal bode, kakor doslej s poštnino vred samo tri goldinarje, za dijake srednjih šol pa za 10 izti-sov 12 g. za pol leta.
•
sklčne, da se deželnemu zboru poda prošnja, naj bi on pri slav ne ni vladi opravil, česar je treba, da bode po sedaj kranjska hranilnica dež el na naprava, in da bode njeno gospodarstvo imel deželni odbor v rokah; dalje da bi se tudi hranil-nična pravila prenaredila, kakor zahteva ždanji čas, kakor ukazujejo potrebe naše dežele."
Avstrijansko cesarstvo.
Razun nekterih dež. zborov, kjer centralisti in tako imenovani avtonomisti veliki zvonec nosijo in po egiptovskih loncih lebr. patenta zevajo, začeli so že vsi drugi deželne zadeve obravnovati. Mislimo pa, da so se tudi ti v svojih nadah prevarili, kajti menili so, da bode ves svet v njihov rog trobil in da še tinančini minister nikjer nič na posodo ne bo dobil, ker niso oni več na Dunaju v leseni zbornici zbrani. Vendar pariški bogatini so bili drugih misli in zaupaje vladinim nameram podpisali so hitro celo posojilo. Tudi na zdanje hervaške zmede so prežali in tuhtali, da se na zboru ne bodo porazumeli. Ali nadjamo se, da se jim tudi tu ne bode po njihovi želji zgodilo. Dunajski Nace je Hrvatom že tudi lierbet obernil ter rekel, da zanje več ne mara, ker njih pričkanje le spada med domače zadeve in je brez upljiva na deržavo. Ker so zamudili čas obiskovanja zavergši vabilo v „reichsrath", naj zdaj sami gledajo, kaj in kako. Tako Nace, ki še vedno misli, da je „reichsrath" Noetova ladija, — ali samo za predlitavske dežele! Pa tudi tu se mu že davno trobi in trobi, da v tak zbor, kakor si ga on misli, nijeden drug ne pride, razun on in še nekaj njegovih prijat-lov in častivcev. Toda zastonj jim je trobiti, ki mislijo, da je le njihova prava. Morda jih pa čas in skušnje ozdravijo!
— Piše se, da hode vlada telesno kazen, t. j. šibanje in palico odpravila.
— Pomiloščenja v Galiciji so neki tudi knez Adam Sapieha, ki je iz ječe pobegnil, in drugi deležni.
— Njih Veličanstvo je dovolilo več ga-liškim veljakom, da napravijo kmetijsko banko, ki je za tamošnje posestnike, zlasti naše dni, živa potreba. Tudi pri nas bi taka ustanova veliko pridovala, ako bi se mogla napraviti!
— Cesarica si je izvolila 12 dvornih gospa iz najimeitnejšik ogerskih rodbin, ki bodo v njenem spremstvu, ko se cesar v Buda-Pešto poda.
— Ministerstvo je zaukazalo vse zdravilske postave pregledati.
— Piše se, da se z Angleško in Francosko o kupčijski pogodbi še vedno pogajajo. ,
Na Ogerskem bodo skorej volitve za dež. zbor končane. Da so se tu pa tam Madjarji med sebč zelo tepli in jih nekaj ubili,je res. — Slovaki, R usini in Serbi so vendarle nekaj narodnih mož za poslance izvolili.
Nn Dunaju 2. decembra — n — (J u-naška (!) dela centralistov in avtonomistov. Uradniki — poslanci.) Nikdar še niso nemški politikarji in liberalci svoje politične nezrelosti bolj očitno pokazali, kakor sedaj. Beri pisma, ktera so sestavili za to izvoljeni odseki v graškem in dunajskem deželnem zboru in našel bodeš, da ti gospodje vsaj tedaj, ko so jih delali, niso imeli logike, tako so brez vse zno-tranje zveze posamezni sestavki med seboj. Veliki modrijan Blagatinšek — Kaiserfeld piše takole: „Deželni zbor bode vsako spremembo državopravnih postav z veseljem ozdravil, ktera je deželnim zborom ogerske rone po volji, če po taki premepibi obstoj in velikovlastnost edinega in nerazdeljivega cesarstva škode ne trpi in se zraven tudi pravice vstavnega prava ne prebirajo, Pa
deželni zbor je ob enem tudi terdno prepričan, da vsaka prememba deržavnega prava se s pravno veljavnostjo zgoditi zamore le v tistem zboru, kteremu je po postavi od-ločljivi glas podeljen, tedaj le v državnem zboru, vidi se iz tega, da bi ti gospodje pripravljeni bili, državne postave prenare-diti, pa se ve da le v državnem zboru! Zares velika modrost je v teh besedah! Le škoda, da nam je g. Blagatinšek pozabil povedati, kje, kdaj in kako zamore se najti ta državni zbor, ki bi zadostil potrebam vseh kraljestev in dežel. Do zdaj nas je že skušnja učila, da je to nemogoče, ker Ogri in Hrvati niso nič hteli vedeti o tem; vitez Šmerling sam je spoznal v poslednjem času to, ali modrijanom v Gradcu še ni solnce spoznanja in resnice prisijalo! Ali. ne vod6 ti gospodje, da je ravno za tega del presvetli cesar z manifestom 20. septembra ta državni zbor po februarskem patentu si-stiral, ker se je videlo, da se ne da vrea-ničiti in je tako pot odpri, po kterej naj se napravi na drugi podlogi državni zbor, kterega bodo spoznali vsi avstrijanski narodi in v kterem bodo sedel poslanci vseh dežel mogočne Avstrije? Pa brž ko ne za-stopijo ti gospodje pod d. zborom le o ž i d. zbor, kakor njih politični prijatelji nad Dunaju. Tukaj je izvoljeni odsek dve pismi skoval, ker niso bili vsi enih misli. Večina sklepa svoje pismo s sledečo prošnjo:	„Vaše Veličan-
stvo naj blagovoli po sklepu zbranih deželnih zborov predlitavskih dežel oži državni zbor sklicati, da opravi po postavi mu spadajoče zadeve in se mu o svojem času sklepi ogerskega in hrvaškega deželnega zbora zastran državnega zbora pred-ložč. Glejte! kako so spet pokazali svoj rog ti liberalci! Kako so v zadnjem času ti gospodje Slavjane in posebno nas Slovence obdolževali, da hočemo in prosimo oktrojiranja, zdaj pa se vidi, da je le nasprotno resnica. Smešno pa resnično! Ti gospodje, ki mislijo, da so edini pravi politikarji in branitelji liberalizma, prosijo zdaj svitlega cesarja, naj se ožemu državnemu zboru oktrojira pravica, govoriti in sklepati o prenaredbi državopravnih postav. Ali je mar mogoče, da bi tako visokoučeni gospodje nič ne vedeli, da oži državni zbor po postavi nima pravice prenarejati državo-pravne postave? Zares, odkritosrčni so ti gospodje, ali vse poprej ko liberalni! Mislijo namreč, da po njih glavi se mora vse ravnati; gospodovali bi radi nad drugimi narodi, to je jedro njih politiko. — Pri tej priložnosti pa moram še omeniti, da naš rodoljubni poslanec g. Dr. Razlag, kije bil tudi v ta odsek izvoljen, ni potrdil tega pisma, temveč hoče svoje mnenje v zboru zagovarjati. Pa tudi v Beču niso bili vsi zadovoljni s pismom barona Tintia in videli še le bomo, ali bo zbor tudi vse tako potrdil, — ali kaj ?
V Pragi so zmagali narodnjaki in poslali bodo svitlemu cesarju zahvalno pismo. V Brnu pa so v manjšini ostali in sicer s tremi glasi. Pa že nam pravijo „Mor. Orl.“, da volitelji mnogih poslancev, ki so glasovali z Giskrom, očitno grajajo tiste, in v nekterih krajih se že pobirajo podpisi v ta namen, da se jim pismeno izreče nezadovoljnost. To je prav in ustavno!
Ker so uradniki skorej povsod zoper vlado glasovali, očita jim to uradna „Prager Zeit." Vidi se tudi iz tega, kaj ima g. minister od njih pričakovati in kako bodo oni spolno-vali to, kar jim v svojih okrožnicah zapoveduje. V drugih ustavnih deželah odstopijo vladni poslanci, kedar pade njih vlada — pri nas pa bi se ve da prenapeto bilo, kaj takega tirjati.- Torej se pa tudi že sliši, da se bode 8 uradnikov, ki so v Pragi zoper ministerstvo glasovali, v pokoj djalo. Tudi to jo ustavno.
Ako se uradniki v deželnih zborih zoperstavljajo ministrstvu, ni druzega sredstva. Naj položijo svoje mandate, ali pa naj se odrečejo svoji službi. V Ljubljani bi to kaj dobro bilo, kjer se vsi uradniki skorej
zoper narodni nasvet glasovali. Pa temu se nismo toliko čudili, kakor da je tudi dr. Zupan narodno stran zapustil, ravno tako Kozler. Dobro pa je, da je borba prišla in se tako spoznavajo možje in se bo prihodnjič vedelo, kteri so zaupanja naroda vredni in kteri ne.
Dežele notranje-avstrijanske.
O V Celovcu. (Kaj d ela že te tka „Celovčanka ?“ Sodu ijska obravnava. Potres. Vreme.) Ne moremo si kaj, da ne bi enkrat našega vladinega lista, tetke „Celovčanke", spomnili. S takimi listi, ki imajo navadno tujce ali potujčene vreduike, pogovarjati se, je sicer ravno taka, kakor prazno slamo mlatiti. Ce enemu ali drugemu od tega kardela stokrat z naj veljavni širni razlogi dokažeš, da belo ni černo in černo ni belo, ali na nas obernjeno, da je podloga vsej omiki narodni jezik in da prostemu Slovencu znanje n. pr Gothe-ovih ali Šiller-ovih pesniških umotvorov čisto nič ne priduje, vedno bo svojo trobil, da je Slovenec brez nemške kulture sirov neotesan človek — pod milim nebom za nobeno rabo! Ne boš ga preveril, počenjaj ž njim, kar hočeš — vse zastonj! Ali nekaj druzega je, o čem naj enkrat par besedic spregovorimo. Tetka „Celovčanka" nima sicer navade, 'po šegi drugih nemških in nemškutarskih kulturo-noscev z batom po Slovencih biti in jih z velikimi „Leitartikeljni" vničevati, da bi človek skorej mislil, da jej je tudi za njihove pravice celč kaj mar, — ali zmotil bi se, ker ona pobira kakor mravlja tolikanj bolj vse malenkosti in drobtine iz družili nam neprijaznih časnikov, zlasti pa donaša, kakor „Triesterica, prav pridno dopise iz Ljubljane. Tiček se po perju, „Celovčanka" pa po ljubljanskih dopisih in njenih čenčarijah spoznava 1 Ti dopisi so navadno prav černo in zabavljivo pisani, tako da je že vrednik sam pisuna enkrat posvariti moral, da naj bolj objektivno piše in nikar tako zelo v osebe ne drega. Pač ni težko vganiti, zakaj da tako dela. Slovenvstvo mora se tukajšnjim Slovencem od drugod kakor smešno in abotno razkazovati — in vrednik si misli, tudi prav! To ni tako težavno in tru-dapoino, namenu svojemu pa vendarle živim in služim. Nič novega pod solncem ! Tako so že nekdaj znali. Le to „Celovčanko" mimogredč opomnimo, da jej kot vladinemu listu tako delovanje kar nič ne pri§tuje. Pa to je bilo že tudi stokrat rečeno, pa vselej — bob ob steno, ker „Celovčanka" si berž-kone misli, da tudi tu velja njeno geslo, ki ga je sama znašla:	„De gustibus ne dispu-
tirevati!" Tudi prav, če jo žene po taki dvomljivi pa puhli slavi, ki je prav zelo podobna — blamaži. — 15. t. m. bode sodnij-ska obravnava s gg. vrednikom in lastnikom tukajšnjih „Alpcnblatter" in nekdanjim vred-nikom „Draupošte" zarad obrekovanja. Kar so tako strastno iskali, našli so ! — 29. nov. so čutili v Kotmarevesi in v Kapli potres. — Vreme imamo zdaj neprijetno. Dan na dan pokriva mesto gosta megla. Mraza pa ni.
I* Pliberka. (Peticija naših mest-n j an o v). Naši mestnjani videvši, da od svojega zastopnika v deželnem zboru nimajo dosti pričakovati , kajti je vsakemu svoja brada najljubša, napravljajo se te dni s peticijo k grofu Belcrediju, naj bi se za čisto slovenske okraj in e ta kr a j Drave vPliberci ustanovilo okrajno glavarstvo, h kteremu naj bi spadali kantoni: Pliberški, dobrleveški in kapeljski z dravbrško posarnno sosesko. Ako bi se pa to nemogoče videlo, naj bi pliberški kanton in posamna dravbrška soseska v Pliberku imela 12. okrajno glavarstvo v deželi. Tako peticija.
Mi se sicer poleg svojega programa že v principu za okrajna glavarstva nikakor nc poganjamo, dobro vedč, da nam, ko so bila 1. jan. 1850 vpeljana, niso nič prida prinesla, akoravno jih je bilo manj od sedaj predloženih. Zato stojimo vedno za male
občine po farah in za veče županije (Bezirksgemein d e n). To edino se nam po duhu oktoberske diplome zdi pravo; vse drugo niti nam, niti Avstriji ne pristuje. Izrečena avtonomija dežel se z nekdanjimi nesrečnimi glavarstvi ne bo vpeljala, ker so sad birokracije in bodo sama od sebe odpadla, ako še avtonomija v resnici vpelje.
Vendar, ako visoko ministerstvo od svojega predloga nikakor ne odstopi, marveč z novega stare eksperimente poskuša , pač že velikost našega kantona g 1 e d č na druga predložena okrajna poglavarstva, in daljava hribovcev izpod Uršne gore, od Javorja in Koprivnika po celih 8 ur (!) same na sebi zahtevate, naj se visoko ministerstvo z milim očesom nanje ozre, ker se vseh njihovih plačil nad 10(1,000 goldinarjev v Pliberk izteka. Zraven je Pliberk središče imenovanih čisto slovenskih okrajin takraj Drave, za česar voljo se toliko bolj smemo nadjati, da nam bo visoka vlada vsaj zanaprej tacih uradnikov pošiljala, s kterimi se bodo naši Slovenci porazumeti zamogli, do česar imamo pa v Velikovcu malo malo upanja. Kdo bi naposled prezrl še to, da nam v Pliberci železnica in telegraf pospešujeta pre-važevanje, pisma in sporočila, se nam torej vrh tega ni bati, da bi nam Drava mostove pobrala in bi po cele tedne v Velikovec ne mogli, kakor se je pretečena leta zgodilo , kakor se tudi o n d o t n a draga mostnina jalovim našim žepom ne prilega.
Vsled tega se zanašamo, ako že mora temu tako biti, da tudi Pliberk bode v sredi Junske doline okrajno poglavarstvo.
Iz (a■'utica 25. nov. £ (Rektorjev govor.) Ker časniki in ljudje še v eno-mer govorijo o tukajšnjem rektorju g. Šmidu, hočem tudi jaz nekaj povedati, da Slovenci resnico zvedi*). G1. »Šmidov govor 1,5. pr. m. ko se jo slavila obletnica ustanovljenja medicinskega oddelka, bil je zares tak, da je uzročil veliko senzacijo, — pri mnogih tudi jezo. Na katoliškem vseučilišču, pred katoličani še se menda ni nobeden predrznil javno tako zaničljivo o cerkvi in o vsej pozitivni veri soditi, kot naš gospod rektor. Da spada on v vrsto unih nesrečnih „For-scherjev", kterim — zagazivšim globoko v materijo, - je edini Bog „Stoff", vsako bogoslovje pa čenčarija, to smo že culi. Pa vendar ne bi bili pričakovali, da bo on te žalostne rezultate „prostega preiskovanja" o tako slovesni priložnosti na veliki zvon obesil.
Nekteri učenjaki še celo mislijo, da je g. profesor bil „iušpiriran" od nekod, morebiti iz kakove nemške „frajmavrarske lože"; drugi pa pravijo, da hoče materializem zdaj v Gradcu zavetja izkati in se iz Dunaja na štajerskem vseučelišču vgnjezditi. Pa bodi si tako ali tako, govor bil je velike pomembe.
Gospodu rektorju, govorečemu o hipotezi Darvinovi (iiber die Entstehung der Arten), je „ein un e r k 1 iir 1 ic h es paradokson", kako bi mogla vera v osebnega Boga „sicer p ro s te m u znan j u (ve d no s t i)" mejo postaviti. Po njegovih mislih je znanje „absolut" . prosto, in nima ničopravitiz vero, niti z uredbami in samovoljnimi postavami kake cerkvene ob lasti.
Tako tedaj ?! Ce vtopi prirodoslovec svojega duha v preiskovanje, odvezan je s kako posebno privilegijo večnih postav, ktere veljajo za vse človeštvo? Sme se postaviti kot kakova „Grossmacht" poleg — ali celo nad Boga, rekoč: Med tem, kar moja modrost preiskuje, so (Bog) tvoje postave za mene suspendirane ali vzdignjene? O abotnost človeška!
Gospod rektor nam je nadalje povedal, da je on — popred nasprotnik — sedaj privrženec Darvinove hipoteze, in k temu ga je lastna „Forschung" ali preiskava pripe-
ljala. Darvin je še govoril o stvarjenju prvih organizmov, g. Šmid pa nam mfifd nič tebi nič naznanja, da dan danes ni nobenega Darvinijanca, kteri ne bi stvarjenja kot nezapopadljivega čudeža negiral ali zanikal! — Ja, on imenuje tiste hipotezine nasprotnike najslabše, kteri se ustrašijo nasledkov (Consequenzen) njenih. S takimi se pričkati zdi se mu nevredno! — Pa ne bi smeli marveč mi reči, da so naj slabši nasprotniki kristjaustva tisti, ki zaničujejo nauke in oblasti (aueto-ritaeten) priznane 1800 let od brezštevilnih največih učenjakov, da bi nam vsilili mesto njih puhle nedokazane hipoteze, sad našega stoletja, in obsojene od najveljavniših pri-rodoslovcev? Kdo bi menjal svojo vero na Stvarjenje sveta s „produktj einer Reihe stabil gewordener Zufallig-k e i t e n ?“ Po teh n a k 1 j u č b a h (Zufallig-keiten) misli si g. rektor razvijanega iz opicetudi človeka in s tem izrekom stavi si venec modrosti na glavo svojo — Ko pa je h koncu govora opominjal dijake: „Z a-upajte nam učenjakom!" vsilila se nam jcnehotč misel, kako malo se sme tu pa tam „in verba magistri juraro!"
Da je bil govor z občno nevoljo sprejet, lahko si mislite; ploskanja je bilo celo celo malo. — Kako smo tedaj ostrmeli, čitaje drugi dan v „Tagespošti", ktere značaj je obče znan, lažnjiv dopis: „Die Rede ward mit ver-dientem (oho!) grossem Beifall auf-genominen".
Vso hvale vreden bil je tedaj „Popravek", ki so ga poslali vsi slušatelji bogoslovja imenovanemu časniku; protestirali so ob enem v njem zoper to, kakor da bi se bili udeležili tudi oni ploskanja, kajti najrajše bili bi svojo jezo celo na drug način pokazali. In vsak, kteri se še ne sramuje, da je katoličan, bil . je ž njimi enih misli. — Pa vendar se je oglasilo nekaj protivnikov na vseučilišču, večidel „Burschenschaftstu-dentov". Ti so napravili zaupnico do g. rektorja, v kteri protestirajo zoper „die
Verunglimpfung des verehrten Herrn Rektors", kj se mu je zgodila po bogoslovcih! in se mu zahvalijo, daje tako hrabri „Verfechter der freien Forschung".
—	„O sancta simplicitas! slepa mladina", djal je marsikteri, prebravši to „adreso". Na vkak način da so podpise za njo nabirali g. Šmidovi privrženci, ne bom popisoval, kajti sramotno je! In vendar se jih ni podpisalo med 620 dijaki našega vseučefišča več ko 232 ! Ce je mar po takem adresa res zaupnica, naj sodi občinstvo; menimo pa, da je rektor ni bil nič kaj posebno vesel, ko so mu jo izročali.
Pa s tem še pravde ni konec! Te dni bodo bogoslovci izdali brošuro, da se opravičijo v njej pred svetom proti brezštevilnim napadom, in da občinstvo resnico zve, ktero časniki prikrivajo. Ali tudi iz viših krogov bo še g. Šmida menda kaka pušica zadela!
—	Toliko sem pisal, ker se uči tukaj mnogo Slovencev, kterim na čast moram povedati, da bi na prste preštel tiste, ki so izmed njih to adreso podpisali.
V Uradeu. K. D. (Veselica „Slove-*ije-“) 27. nov. je imela „Slovenija" prvo javno veselico v dvorani pri „divjem možu" slovenskima poslancema na čast. Razun gg. Hermana, dr. Razlaga, Globočnika in vrlega narodnjaka dr. Vošnjaka iz slov. Bistrice, počastili so tudi gg. dr. Ipavic z ljubeznjivo svojo zaročnico, dr. M u r-šec in še dosti drugih izmed slovenske in-teligencije v Gradcu, zabavo s svojo na-zočostjo.
Pevci „Slovenije" so peli sedem slovenskih pesem, za kratek čas, kar se vadijo, jako dobro in po vsaki pesmi jim je donela živa pohvala. Posebno pa je razveseljeval dr. Ipavic, prvak slov. skladateljev, društvo z izvrstno svojo igro na glasoviru in z dvema čveteropevoma, ktera je z drugimi graškimi gospodi kaj dobro pel.
Napivalo se je gg. Hermanu, dr. Razlagu, dr. Ipavcu, dr. Vošnjaku itd. G. Her-
man, zahvaljevaje se za srčno- napitnico, razlagal je v mičnem govoru, kako je spoznal in začel ljubiti vrli naš narod, ter rekel končaj e svoj govor: Tako postal sem Vas in ostal bodem Vaš! Naj živi slovenski narod!
Dr. Razlag je opominjal z navdušeno besedo slovenske dijake, naj nikdar ne pozabijo, da so Slovenci, da so Slovani, in da so avstrijanski Slovani ; povedal jim pa tudi je z očetovsko resnostjo, da ni še zadosti, če so samo navdušeni za narod, temveč treba je, da se tudi marljivo učč, ter si naberč potrebnih vednosti, ktere bodo enkrat rabili svojemu narodu v prid! —
Tako je bila ta zabava v vsakem obziru, zanimiva, jaz pa sem se zopet prepričal, da je v Gradcu temelja dosti za narodno čitav-nico. Torej še enkrat prosim slovenske rodoljube, da naj skorej osnujejo slov. čitav-nico v Gradcu.
Videm na spodnjem Štajerskem. ? (N 0-vi savski most.) Kar smo že dolgo serčno želeli in težko pričakovali, dobili bomo zdaj kmali, namreč most čez Savo. Znano je, da do zdaj ni bilo od Zidanega mosta do Zagreba nobenega mostu čez Savo in da so se ljadje, živina in blago le na ladijah čez njo prepeljevali. Kedar je pa bila Sava prav velika ali huda zima, prenehala je vsa vožnja. To je napravljalo sitnosti in zamude na vse strani dosti, zlasti zdaj , ko se pri Vidmu in Kerškem zmirej veliko vina in druzega blaga navaža in je v Vidmu železniška postaja z velikim kolodvorom. Most je tedaj sila potreben. Pa kako ga narediti , posebno ker tudi ni bilo pravega moža, ki bi ga bil hotel za pošteno ceno izdelati! Še le to leto se je našel tak mojster, in ta je g. Stepišnik iz Celja, ki je edini izmed vseh prosivcev to težavno delo po najniži ceni izveršiti obljubil in od kranjskega dež. odbora dovoljenje dobil, da ga koj začne delati. Marsikteri je sicer z glavo majal in rekel, da g. St. ne bode kos delu in da bo morebiti kakih par let preteklo, predno bode most dodelan, — če bo! Ali zmotili so se vsi. Še le 26. sept. t. 1. ga je pričel delati in že bode v pervi polovici t. m. za silo narejen. To nam priča, da g. St. svojo reč dobro zastopi, kajti ni kar si bodi o jesenskem in zimskem času, kedar je Sava večidel velika, mostu postavljati! Ali vse gre v lepem redu tako urno izpod rok, da se temu vsak čudi, ki delavce, vsakega na odločenem kraju, delati vidi. Mojster tedaj zasluži vso pohvalo ! Ako zima prehuda ne bo, narejen bo popolnoma že v začetku meseca marca prihodnjega leta. Koristil nam bode na vse plati. Da bi ga le — srečno doveršili! —
O Iz ljubljanske okolice. (Kako je kaj tukaj?) Spet sem si per6 obrezal, da pišem kaj malega verstic „Slovencu. “ Pa danes ne bom nobene rekel o Bachu, našem novem namestniku, zarad kteregajih menda cel6 nekoliko ni za znani Bleiweisov predlog glasovalo, — pa saj tudi nič posebnega še o njem ne slišim, — menda se na vso sapo slovenski uči!? To bi bila res živa potreba; sicer bomo primorani reči, da pošilja Belcredi okrožnice uradnikom le za kratek čas, ljudstvo pa da se ž njimi nekako tolaži in z zaupanjem napolnuje. Vse bi še bilo, ali nismo več otroci, in vemo, da se postavo za to dajejo,' da se spolnu-jejo, ne pa prelamljajo in da jim gre vse spoštovanje. Toda dosti o tem, „Slov.“ bo že vganil, kaj namerjam s temi besedami. Veliko se je govorilo in pisalo o nemškem učeniku, ki je bil oni dan za učitelja na ljubljanski realki imenovan. To sicer ni kaj zelo groz-nega, — ali čudno se vjemajo Belcredijev duh, razpis službe v uradnem listu in ustavna enakopravnost. Potlej pa človek bodi mirne kervi in zaupaj! Kar je preveč, je pa preveč! To so pregreški, ki bi se jih sedanja vlada na vso moč morala izogibati. Pa še nekaj druzega je, zavolj česar je zdaj Ljubljana vsa po koncu in gleda, kaj bo. Ce je že tudi „Šlov.“ to g kratkimi besedami ome-
nil, derznem se vendar še jaz par besed o tem reči, da narod, da ves svet zve, kaj da nemška kultura zmore in kako pošteno in vestno da nemški liberalci in plemenitaši v velicih in važnih zadevah ravnajo. Znano je, da je baron A pfal tre r n, kije obenem tudi dež. poslanec, podedoval in prevzel kriško itd. grajščino s tem pogojem, da se tudi slovenskega nauči. Pa tega ni storil in zato se morebiti ni še nikdo hujši spekel, kakor se je ta plemeniti nemškutar! Vse mesto o tem govori in se z nevoljo od naše nemškutarske gospode obrača, ki še toliko poštena ni, da bi zadnje sporočilo svojih rajnih dobrotnikov spolnila. Pa še drugo vprašanje je, ali je g. baron še tudi pravi zastopnik na dež. zboru, ker tudi ni pravi posestnik, dokler ne spolni svojih dolžnosti. Pa naj bo temu, kakor hoče, — mislim, da ga bo že sram in da sam iz zbora izostane. Milovali ga bodo sicer, naši nasprotniki, kaj pa da; ali mi pravimo: Poštenost velja! Le kdor se sam časti, zmožen je častiti in spoštovati tudi druge!
Deželni zbori.
Koroški. Naš deželni zbor se menda derži znanih besed: „Festina lente “ — „na-glost je huda reč“. Zatorej je imel od 23. novembra do 2. dec. še le 5 sej. Pa morebiti delajo poslanci naši prav pridno v posebnih odborih? Beremo, da treh ni bilo v 5. seji. Po naših mislih bi imeli naši poslanci prav marljivo delati vsaki den, ker so tudi za vsaki den plačani!
V saboto, to je 2. dec., je poslanec Železnik vložil poseben predlog, ki ga je podpisalo 29 poslancev. Ta predlog je kaj imeniten in vse hvale vreden, ker na to meri, da bi se našej obertniji na noge pomagalo. Okoli 9 milijonov goldinarjev so rudninski pridelki našej deželi donašali na leto, — zdaj je opešalo vse delo, rudokopi in fužinarji nimajo nič opraviti, skorej vse stoji, torej toliko siromaštvo in tolika stiska po celej deželi. Deželni zbor nima le samo pravice, ima sveto dolžnost, naj prevdarja in poskuša, kako bi se moglo pomagati. V ta namen predlaga g. Železnik:
1.) Naj se z Italijo, kamor se je poprej izvažala naša roba, napravi kupčijska pogodba; 2.) naj vlada pomaga, da se Rudolfova železnica kar hitro napravi, kar se s tim more zgoditi, ako deržava podvzetnikom za obresti dobra stoji; in 3.) da se postava zastran sodnega in konkursnega reda prenaredi po ustavnem potu.
Ta predlog se je izročil deželnemu zboru, naj o njem svoje predloge napravi.
Po predlogu deželnega zbora je bilo dalje sklenjeno, naj vse obligacije zemljiščno — odveznega fonda spadajo med tiste obligacije, ki pride za nje srečkanje kedaj naver-sto. Tudi je bilo sklenjeno, naj se izvoli poseben odbor 7 poslancev, ki naj prevdarja, ali in kako naj se spremeni način, po kte-rem zemljiščno - odvezni fond z finančinim ministerstvom svoje račune obravnuje.
Nektere občine so prosile, naj se ločijo od onih, ki so ž njimi zdaj zvezane v eno občino, in naj postanejo posamne občine za se. Deželni zbor je to prošnjo spodbil tergu Milstadtu in mestu Šent-Lenartu v lavantinski dolini.
Prihodnja seja je v torek, to je 5. dec.
Kranjski 25. nov. je bila 2. seja. V tej se je izvolil odbor, ki bode presojal o-
pravilno sporočilo deželnega odbora. Gg. Svetec, baren Apfaltrern, pl. dr. Wurzbach., dr. Toman in pl. Langer so v ta odbor izvoljeni. Potem je bil razgovor o povišanju plače uradnikom deželnega računstva. Zbornica je sklenila jim povišati plačo po nasvetu dež. odbora. Pervi oficijal bode dobival na leto 900 gld., drugi 800 gld., pervi ingro-grosist ali vpisovavec 600 gld., drugi pa 550 gld.
Tretja seja je bila 27. nov. Ker se je za to sejo Bleiweisov predlog odločil, sešlo se je kar veliko poslušavcev, da jih je bila dvorana prepolnjena. Bila je tudi nenavadno živa in zanimiva. Po doveršenih volitvah za odbor občinske postave in denarstvenih zadev je začel dr. Bleiweis podpirati v lepem in določnem govoru predlog za adreso in poslu-šavci so mu z obilnimi dobro — klici pravo dajali. Poslancu Kromerju se je to preveč zdelo in zahteval je, naj jih g. pervosdnik •ustavi. Ali ni se mu zgodilo po volji-. Baron Apfaltrern pa je tirjal, naj ta slovenski predlog dr. Bleiweisa zboru pove po nemški. Tu pa ga je po pravici in dobro zavernil dr. Toman, rekši da tdko zahtevanje žali pravico domačega jezika in zahteva samovlado nemškega, ki sicer še v uradnijah kraljuje, v dež. zboru kranjskem pa si nikakor ne sme prilastiti kake supremacije, in toliko manj, ker tudi mi ne zahtevamo nemških na slovenski jezik prestavljenih predlogov; če pa g. A. ne zna slovenskega, naj se ga nauči! Plemenitaši se drugod pač drugači vedejo ! — Prav mu je došlo svarilo! Gleda naj baron, da bode prej ko mogoče po sporočilu ravnal ! — G. pervosednik bi bil potem rad koj grola Auersperga in njegov predlog zaslišal , ali g. Costa ga je ustavil ter rekel, da tako ne gre po opravilnem redu in da naj se samostojno glasuje, kar se je tudi res zgodilo. Zanj je glasovalo 14 poslancev, zoper pa 18, tedaj je overžen in adresa ni sklenjena. — Kuranda na Dunaju pa je berž pisal, da v kranjskem zboru ni mesta za ustavi protivna prizadetja. Vganil jo je, če je glase samo štel, ne pa tudi tehtal! — Potem je govoril Auersperg za zvoj predlog, naj se voli odbor 7 poslancev, ki naj prev-darijo nasledke sept. manifesta za deželno korist. Sprejet je bil njegov predlog (s 17 zoper 13 gld.) in potem odbor tudi koj izvoljen. Tako je zdaj Šmerlingizem tudi tu še zmagal!
V 4. seji 29- nov. je predložil dr. Bleiweis v imenu dež. odbora, naj se ubožnim občinam loškega in senožeškega okraja 1000 gld. iz deželne blagajne podeli. Zbornica je v to privolila. Dr. Tomau je v lepem govoru razkazoval, kolika nesreča da je tamošnje prebivavce zadela, kako jih stiskala lakota in druge nesreče in kako da je potem na prošnjo dež. namestnika, ki je vse te nesrečne kraje obiskal, jim hitra pomoč od vlade, od Nj. Veličanstva in od drugod prišla. On tedaj svetuje, naj zbornica vsem dobrotnikom očitno zahvalo izreče, zlasti pa presvitlemu vladarju. Vsi poslanci na to vstanejo.
Potem so še predlog o računu zastran popravljanja v mestni bolnici, predlog o proračunu dež. zalege in o sklepu računov zemljiščno-odveznega fonda izročili finanči-nemu odseku, predlog o razdelitvi deželnih cest pa posebnemu odboru 9 poslancev — in seja se je končala.
Štajerski. 4. seja je bila večidel za volitev odborov. Tudi je v njej dež. glavar napovedal, da bode dr. Razlag interpeliral vladinega zastopnika, zakaj da se sept. manifest in patent nista predložila tudi v s love n s k e m kot drugem dež. jeziku.
Potem pa se je volil,odbor 12 poslancev, ki ima pretresovati in poročati o okrajnih zastopništvih in o novi razdelitvi dežele v okrajna glavarstva.
Sporočilo dež. odbora o spremembah postav za razkosanje zemljišč izročilo se je novoizvoljenemu odboru 7 poslancev.
O predlogu posl. viteza Martini — ja za osnovo realek itd. poročal je dr. Kaiserfeld ter rekel, da se mu ta stvar se ne dozdeva dosti jasna za dokončno določbo. Predlaga pa, naj se izvoli odbor, ki jo bo še enkrat pretresal. Potem še le se bo porazumeval z dotičnimi občinami, kakšnih šol da je treba, in z vlado. V ta odbor se je volil tudi g. Herman, kar nam upanje daje, da se vendarle kmetijska šola za spodnje Štajersko napravi in o kteri je tudi potem dr. Kaiserfeld poročal, ker je bilo dež. odboru naročeno, naj to reč dobro prevdarja in in pozve, kaj in kako. Pravi pa, da se je imenovalo dež. odboru več posestev, pa najsposebnejša se mu je zdela za to napravo grajščina Turniš blizo Ptuja, o kterej je rSlovenec“ že bolj na drobno govoril, Vendar se pa ni po K. sporočilu nič določnega moglo storiti (?) in grajščina kupiti, zatorej je dež. odbor sklenil nasvetovati, naj se samo sedanja mala kmetijska šola v Gradcu prenaredi in razširi in poseben odbor 7 odbornikov izvoli, ki bodo to reč še enkrat presojevali. Tudi v ta odbor je izvoljen g. Herman. —
2. dec. je bila tista seja, ki so nam jo že davno napovedovali kakor Bog ve kako pomembino in osodopolno za — ustavo. No, kako pa je kaj bilo v njej? Najprej je dež. namestnik na dr. Razlagovo vprašanje odgovoril, rekši, da se mu bode po volji zgodilo, kakor hitro bode razglas v slov. jeziku dogotovljen. Potem pa je Bla-gatinšek- Kaiserfeld vstal ter v dolgem govoru poročal o odborovem predlogu, naj se Nj. Veličanstvo v adresi zaprosi, da se prej ko mogoče sistiranje ustavnega prava t. j. februarnega patenta odpravi. Razkazoval je, kakor „Tagesp.“ piše, in kakor se to da-kako od nje pričakovati sme, neki kaj bistroumno in prepričavno, da vlada ni prave zadela, da se ustavnosti krivica godi in da naj se to neustavno stanje prej ko mogoče odpravi, in kar je še tacih centralističnih ugovorov več, ki jih je „Slov.“ zmirej spodbijal in rekel, kako puhli in neveljavni da so. Ali „Tagesp.“ vendar še pristavlja, da bi bil celo Belcredi temu silovitemu govorniku pravo dal, ako bi ga bil slišal. Bojč da bo vsaj bral ali slišal kaj od njegovega govora! Tudi je dobro mahal po federalizmu in ga obsodil za vedno kot protidinastično, protimonarhično in iliberalno osnovo. Dobro 1 G. Blagatinšek vedno svojo trobi in ni se nič naučil, pa tudi nič pozabil. Pravo smo imeli, ker smo rekli, da imamo od teh avtonomistov javeljne kaj prida pričakovati! — Za njim je govoril dr. Razlag v daljnem govor^, razkazovaje, zakaj da je zoper to adreso in čemu da je prestop k dnev-
nemu redu nasvetoval. Povdarjal je, da stoji popolnoma na stajališču slov. naroda, ki je mnogo in po krivem obrekovan, ker tirja enakopravnost vseh stanov, vseh narodov, ker se poteguje za v resnici pravno deržavo in svobodo, ki pa brez narodnosti nima veljave in obstanka.
Slovenci ne stoje za februarni potent, ampak za tako pogodbo, kakor je pragmatična sankcija, ki naj se sklene s krono in deželnim zborom itd. V njegovem smislu je se govoril g. Herman, v nasprotnem g. Waser, ki je tudi federalizem pobijal pa vendar rekel, da se bode za obilo obdarovane Slovence (kako milostno !) potezal, dalj6 g. Rechbauer in Hlubek, Pri glasovanju je bil Razlagov nasvet zaveržen, Kaiserfel-dov pa sprejet.
Č eški. Največi takraj litavskih zborov je češki, kajti šteje 241 poslancev. Pa ne samo velikost njegova, ampak tudi veliko druzih važnih zadev nas sili, da se z vso pazljivostjo nanj obračamo in delovanje njegovo spremljamo. Tudi tukaj se ima mnogo razsoditi o naši prihodnjosti, tudi tukaj bode kocka veržena: ali federalizem ali kaj ? Bog daj srečo in serčnost vsem narodnim poslancem ! — Da se je v Pragi 23. nov. zbor posebno slovesno odperl, lehko si mislimo, če prevdarimo, koliko da šteje svojih udov med najimenitnišo gospodo cele dežele. — Grof A. Nostic, proprejšnji dež. glavar ali maršal, predložil je koj nasvet, naj se na cesarja in vlado zaupnica napravi, v kar je zbor tudi privolil. Dr. Herbst pa je nekako bolj uplašeno predložil, naj se poseben odbor izvoli, ki bode protest izdelal, — ali o obeh nasvetih se je obravnovalo Še le,.pozneje. Iz druge sejo nam gre pomniti, da je zbornica na predlog dra Z e i t h a m e r j a sklenila dopusta ne dovoliti solnograškemu dež. namestniku. V. 3 seji je dr. Rieger najprej izročil prošnjo praških vseučiliščnih učencev (s 701 podpisi) za enakopravnost obeh deželnih jezikov, potem pa je grof Nostic v lepem in točnem govoru razlagal in priporačal, naj se adresa napravi, ker sept. razglas je edinomogoča podloga za’ po-razumljenje in srečo avstrijskih narodov. Bila je tudi potem z večino glasov sprejeta in odbor 9 poslancev izvoljen, da jo izdela, — Herbstov predlog pa je bil zaveržen J Da centralisti glave pobešajo, si lehko mislimo, kajti tudi njim je za ta zbor veliko mar!
Moravakl. Koj v pervi seji je olomuški nadškof adreso predložil, dr. Giskra pa protest ali resolucijo. V 3. seji pa je bila adresa z 48 proti 45! glasovi zaveržena ! Iz tega zbora je še to pomniti, da ni odobril volitve pro-stejovskega župana, dra Zajička, zato ker jih je več po pooblaščencih zanj glasovalo.
Razne novice.
* (Koliko denarja se v Parizi izda.) Parižani izdajajo na leto za knjige, knjižurein časnike 32 milijonov fr., za kruh 95% mil., za goveje, ko Struno vo in telečje meso 153 m., za slanino in pleče 29 m., za vino 192% m., (toči se v 9750 kerčmah), za ol 11—12 m., za kavo 35—40 m., za paštete 22—23 m., za sladkarije 11 m., za obutalo 87 m., za svili n e klobuke 30 m., za kape 10 m., za rokovice 15 m., za mo-
drue z zaderguljico 8% 20'/a m., za mazila itd. jene cvetlice 28 m.,
m., glavni lišp 22 m., za nare-za glavnike (če-
sala) 5 m., za ponarejene zobč 2 m., za kvarte 2 m., za opravo v šeme 700.000 fr., za n a d g r o b n e spominke pa 2 % m. — To so lepi denarci!
*	Cesarica Karolina Avgusta je 400 gld. bistriškim pogorelcem na Koroškem podariti blagovolila.
*	(Železnica koroško-goriška). V kratkem, prav v kratkem bo razsojeno, kod se ima potegniti železnica s Koroškega do morja: čez Predel na Gorico ali skoz Potabelj na Vidim in — Cervinjan. Okoli srede t. m. pride v drugo komisija z Dunaja (min. svet. g. Hofmann z zvedencema Ruppert-om in Mraz-om) obe črti še enkrat pregledat. Ker centralni (središčni) odbor ministerstvo sili, da naj potabeljsko-videm-sko-cervinjansko črto potrdi, so šle prve dni t. m. iz Gorice (fdcgm. grf. Coronini in v. H. Ritter), iz Trsta in Cividada depu-tacije na Dunaj, da bi izprosile, da bi se zatrdna določba še za kratek čas odložila, dokler namreč naš nadinženir Semrad, ki (tukaj v Gorici, v deželni hiši) nadrobne projekte in strošovnik predčlske črte izdeluje, vsaj poglavitnih reči ne dovrši. (Do 15. t. m. ima za glavni projekt odlog). Razun Videmcev je neka peščica ptujih (švajcar-skih) sebičnikov v "kupčijski zbornici v Trstu, kteri se za črto na Videm in Cervinjan poganjajo. Tudi družbi, ktera misli železnico prevzeti, bi bila neki potabeljska ljubša. Sicer pa se sliši, da, kar je zdaj pri poslednjem merjenji te črtevinž. Kazda naredil, ni ko za pod klop. Ce vkljub vsemu prizadevanju naša črta ne obvelja, ostane nam ta tolažba, da se bodo stroški za zmer-jenje predelsko črte (menda že blizo 12000 gold.) naši deželi povrnili. — V malo tednih ali dneh smemo pričakovati razsodbe. („U. G.“)
*	Blizo B rož e c na Štajerskem je nedavno nek svat pri obhajanju ženitovanskega 'včselja nesrečno smert storil. Vtaknil si je namreč skrivej nož za hlačnice; po potu letč pa je tako nesrečno padel, da si je nož v treDun zasadil in se tako končal. Pamet je bolja ko žamet!
Duhovske zadeve.
Kerška škofija: G. Jož. Skerbinec gre za farnega oskerbnika v Pokerče. Umeri je g. J. Thai h a mer župnik v Steuerbergu.
Odperta listnica.
Pri 8. srečkanju derž. sreček 1. 1964 dec. 1. zadele so sledeče serije: 226, 685, 1257,1662,1640,2122,3746,3784; «so.ooo g. s. 1640 št. 5; «5.000 g. s. 1640 št. 78; 15 000 g. s. 1662 št. 39; 10.000 g. s. 685 št. 30; 5000 g. s. 685 št. 76 in s. 3784 st. 83; «ooo g. s. 226 št. 13, s. 1640 št. 11 in s. 3784 št. 42; looo g. s. 1257 št. 56 itd. (Konec pridje.)
Loterija.
(Uraden 3 S* 58	47	37.
Prihodnje srečkanje je 16. decembra 1866.
Dunajska borsa 5.	decembra 1865.
6% metalike	.	.	. 63.40
6°/0 nacij onal	.	.	.	.	.	. 66.30
1860 derž. posoj .	.	. 86
Bankine akcije .	.	.	.	769
Kreditne „	.	.	.	. iei
London	....	. 106.40
Novi zlati ....	. 106.76
Srebro	....	. 107.75
'zS&T* Zavolj velicega praznika pride prihodnji list še le v nedeljo na svetl0
Izdatelj in odgovorni vrednik: J. E. Božič. — Natisnil Ferd. žl. Kleinmayr pod odgovornim vodstvom B. Bertschinger-ja.