22. številka. Ljubljana, v sredo 28. jannvarja 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke dežele za vee leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden [mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pofiiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravni št vo je na Kongresnem trgu št. 12. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne »tvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. ir Politična kramarija. Dr. Šusteršič ima sedaj' veliko skrbi Zavozii je svoj voziček na Kranjskem tako globoko v blato, da ga Diti s pomočjo knezoškofa Jegliča na kopno izvleči ne more. Peha in trudi se, da bi svojo raztrgano politično karjolo zopet privlekel na boljšo pot, pa brezvspešno. JJNjegfOvi volilci stoje kakor pravi božji volički pri strani, ter opazujejo to pehanje in to trudenje. Kaj se je vse obetalo z obstrukcijo? Obetalo se je, da bode na Kranjskem v treh mesecih vse pomedeno, da bode položil baron Hfin svojo glavo na klerikalni hlod, in da mu jo dr. Šusteršič odseka z največjo sekiro, katera se na Kranjskem dobiti da. Obetalo se je še druzega obilo, in v kaplanskih krogih se je zanesljivo pričakovalo, da okrog novega leta zažari Šusteršičeva zve zda v svitu, v največjem svitu, kakor ga slovenska zemlja še ni gledala do sedaj. S polnimi jadri so se podali v svojem čolnu na morje, a prav kmalu so se vrnili, potlačeni in polomljeni, da so res vsega vsmi-ijenja vredni. Ce danes ta zmešana in zmedena gospoda sestavi ponižne svoje računčke, priti mora pač sama do spoznanja, da klerikalna obstruk-cija v letu 1903 ne bode dru-zega — in prav nič druzega — dosegla, nego k večjemu to, da dežela Kranjska ne bode deležna državnega melijora-eijskega zaklada, kakor bi ga bila deležna, če bi deželni zbor redno posloval. S tem pa dr. Šusteršič in njegovi pajdaši okradejo in oropajo samo slovenskega kmeta, to je glavnega svojega volilca. Ako so torej ti klavrni volilci s klavrno tako obstrukcijo zadovoljni, čemu bi se radi nje vznemirjali mi naprednjaki! Posebno sedaj, ko iz najzanesljivejšega vira vemo, da je Šusteršičeva ob-strukcija na Dunaju doživela popolen fiasko in da ni dosegla niti najmanjšega uspeha. To je pribito, in to ve najbolj tudi dr. Šusteršič sam. Skušal in zvijal se je na vse mogoče načine, da bi pri dunajski vladi dosegel kaj uspeha, da bi potem mogel po Kranjskem kričati: glejte obstrukcija je zmagala! Brusil in trgal je svoje podplate, romal je od ministrstva do ministrstva, napravljal najglobokejše poklone še celo pred ministrskimi portirji ter z jedno besedo obmoledoval vsako »vladno beštjo«, samo da bi bil svoji ljubi obstrukciji pridobil — kako novoletno darilo. Brez uspeha! Oikuril jo je z raztrganimi podplati in praznimi rokami. Iz srede hrvaških poslancev se nam je še celo poročalo, da je dr. Šusteršič, proseč milodarov po ministrstvih, skušal nekako prodajati glasove svojega kluba. Temu in onemu mini stru je baje namigaval, da glasov slovanskega središča ne bode dobiti pri nobeni važni vladni predlogi, ako vlada hitro in uspešno ne priskoči na pomoč klerikalni obstrukciji na Kranjskem. Nekaj že more na tem resnice biti, ker smo vse to izvedeli iz Šusterši-čevega kluba samega! Naj pa je že stvar resnična ali neresnična, nam bi niti tedaj ne vstajali lasje oa glavi, če hi bil dr. Šusteršič v resnici sklepal kake kupčije z ministri ter jim prodal glasove svojih hrvaških kolegov na škodo naše napredne stranke! Kupčija se je morda ponujala, a sklenila se ni, to vemo zagotovo in zanesljivo. Zadeva pa bi morala zanimati hrvaške državne poslance, ker občutek imamo, da so ti gospodje v nekakem čudnem položaju. Kar so vstopili v Šusteršičev klub, ni niti jedenkrat omenjeni klub z odločnostjo potegnil se za kako jugoslovansko zadevo. Niti za Dalmacijo, niti za Istro se ni zapri-čela kaka akcija, kakor se je pričakovalo tedaj, ko je IvČevič s svojimi tovariši zlezel dr. Susteršiču pod telovnik. Kar so Hrvatje v tako imenovanem lepem klubu, nismo o njih ničesar slišali. Prva novica, kojo smo po dolgem času o teh gospodih iz- vedeli, je ta, da je dr. Šusteršič krošnjarii z njihovimi glasovi po ministrstvih ter hotel s pomočjo teh glasov klerikalno obstrukcijo izvleči iz gnoja, v katerega je na Kranjskem ta žalostna obstrukcija zakopana! Dr. Šusteršič je zvabil hrvaške državne poslance v svoj klub zgolj v namenu, da bi jih zlorabljal v strankarske svoje namene na Kranjskem, če je to naloga teh gospodov, o tem naj razmišljajo! Druzega ne rečemo ničesar! Srbi in Hrvati. Spisal profesor dr. L. Gumplowicz. V. S posebnim veseljem pa se še pridevajo idilične razlage o postanku države iz rodbinske ureditve in plemstva vsled počasnega socialnega razvoja, ki je izločil najboljše narodove može iz »množice enakoveljavnih«, k mnogim prazninam evropske zgodovine, kakor imamo take idilične razlage na primer glede nastanka Češke, Poljske in tudi Srbije. Take idilične razlage pogajajo najbujnejše tam, kjer, kakor to pravi n. pr. Kallay, »so prva stoletja srbske zgodovine popolnoma temna«. Čudno! Povsod, kjer vlada taka blagodejna tema, nastane država in plemstvo na idiličen način: le tam, kjer imamo o nastanku države in plemstva zanesljive vesti, ne odigrava se stvar tako idilično! Ali naj verjamemo tem idilam, ki so jih historiki namislili v »popolnoma temna« stoletja. Ne! Sociologija ima drugačne kriterije, po katerih presoja dogodke v tako »temnih stoletjih« ter jih odpira znanosti. In sicer so to naslednji kriteriji: Prvič: Držeč se zakonitosti socialnih dogodb, mora sociologija sklepati, da, ako je mogla pri sto in sto državah konstatirati, da so nastale vsled zavzetja dežele po tujih bojevitih plemenih, so se isti dogodki izigrali tudi pri onih državah, katerih nastanek pade v »popolnoma temna« stoletja (katera tema pa se je seveda pogosto napravila umetno s tem, da so se uničili neljubi zgodovinski dokazi). Sociologija hodi pri tem po isti strogo znanstveni metodi, kakor tam, kjer sklepa po teku zgodovinskega razvoja v zgodovinski dobi na podoben razvoj o prazgodovinski dobi.*) Drugič: Še važnejši kriterij za odkritje dejstev o nastanku države in plemstva tudi v »popolnoma temnih stoletjih« je socialna organizacija države, ki smo jo našli v historični dobi, posebno razdelitev zemljišne lastnine, in sicer še posebej pri plemskem posestvu, zakaj tu imamo opraviti s strogo logičnim izvajanjem, skoraj z navadno matematično primero, v kateri se da iz dveh znanih veličin tretja neznana s popolno gotovostjo izračuniti. Ako namreč v vseh državah, ki so bile, kakor je to zgodovinsko potrjeno, ustanovljene vsled zavzetja dežele po tujih bojevitih plemenih, nahajamo kot posledico te državne ustanovitve monarhistično vladarsko organizacijo, zgrajeno na privilegiranem plemenitaškem posestvu, v kateri organizaciji ima zemljo posedujoče plemstvo vse pravice, podložno ljudstvo pa nikakih: moramo po najstrožji matematični logiki sklepati, da je ona država, v kateri nahajamo tako vladarsko organizacijo, tudi če spada njen postanek v »popolnoma temna« stoletja, nastala na ravno tak način, namreč vsled osvojitve dežele po tujem bojevitem plemenu. In ta pogoj, da ostanemo za sedaj pri našem, se zlaga popolnoma v Srbili. Zakon cara Dušana iz 14. stoletja nam kaže deželo vladano po plemenitaškem veleposestvu, kojega last je v marsičem privilegovana. Ta posestva so prosta vseh davščin, samo imajo njih lastniki dolžnosti vojne službe. Zato pa se njih posestvo ne more prodati ter se podeduje v moškem rodu. To plemeni taško veleposestvovanje se imenuje baština ter si ga neplemeniti ne *) Primerjaj moje: »Soziologische Staats idee4*, 2 natis, str. 60. (Inombst, Wagner.) smejo pridobiti. Prebivalci baštin* skega posestva so baštinikom podložni ter jim morajo tlačaniti. Jezikoslovci si v tem niso edini, kaj naj pomeni beseda baština. Toda ne more biti dvoma, da izvira ime od tod, ker je bilo le plemenitašem dovoljeno na svojih posestvih graditi gradove (bašte). Na neplemenitom posestvu (pronija) se pač ni smelo staviti gradov, utrjenih dvorov. Vse to so odredbe, ki so vedno in povsod potrebne, da se zdrži vlada nad podvrženim in podrejenim kmetijskim stanom. Kjer je taka organizacija, tam smemo z največjo gotovostjo sklepati na predidočo nasilno zavzetje dežele. Tudi celo vrsto drugih naprav, podpirajočih to gospodujočo organizacijo, kakršne nahajamo v vseh drugih osvojenih evropskih monarhijah, srečujemo v zakonu cara Dušana in ki nas živo spominjajo na podobne določbe bodisi v germanskih »leges Barbarorum«, bodisi v zakonih Polske, Češke in v deželah, ki so nastale na razvalinah rimske države (n. pr. Španija). Te podobnosti niso slučaji, temuč ednake posledice ednakih vzrokov in v našem slučaju je bojna, na dednem, privili-giranem posestvu zgrajena gospodujoča organizacija najzanesljivejši dokaz, da tudi te države, katerih nastanek ni popolnoma v jasni luči v zgodovini, dejansko niso drugače nastale, kakor one druge, o katerih poroča zgodovina zanesljivo, da so jih zavzela tuja bojevita plemena. Kakor je bil nastanek in razvoj vseh teh vladarskih organizacij stvarno ednak, tako so tudi socialni rezultati teh razvitkov ednaki. Zakaj dočim trajajo take gospodujoče organizacije stoletja, ustvarjajo zgodovinsko - politične individualitete, narode in narodnosti ter spajajo najrazličnejše antropologične elemente v narodne ednote, ki se čutijo kot plemena, četudi niso v antropologičnem smislu. To čustvo se nareja vsled mnogih socialno-fizičnih činiteljev, od kojih so najmogočnejši skupni jezik in vera Žena. Spisal Josip Knaflič. I. Kdor te dogodbe ne veruje, ima prav; niti jaz bi je ne verjel, da nisem bil nje osebna priča! Bili smo trije prijatelji, ki smo študirali na češki univerzi in ki smo se ljubili ko bratje. Čudno je, kako so si najnasprotnejih značajev ljudje najbolji prijatelji; i v nas treh je bilo to čudno in istotako Čudno je bilo, kako smo Be seznanili. Na kaj nenavaden način smo ae spoznali. Kadar smo se srečali kje v dvoranah ali arkadah univerzinih, tako med množico dijakov, vsakikrat smo ae pozorno spogledali. Da, ne-katerikrat smo celo za hip postali in ostro motrili drug drugega obraz. Nismo vedeli, zakaj se tujoi tako vpogledavamo, ali v drug drugega kljubujoČih očeh, t stisnjenih ustni oah, t nevdanih črtah obrazovih amo ▼idoli in čutili nekaj laatnega, ena- kega . . . Enaka usoda je bila, kar smo videli in slutili! Ali takrat tega se nismo znali, niti se zavedali, le neka živa, samolastna moč nas je gnala skupaj, vedno silneja in nepre-magljiveja moč. In deževnega no-vemberskega popoludne — bil je kakor dogovorjen sestanek, ko smo se sešli pred univerzo, — smo začutili vsi trije željan nagon srca. Tedaj smo se naglo približali, podali si roke, sleherni je imenoval svoje ime — ne besede več ni nihče rekel! — in potem smo vsi trije šli k Igorju. Igor je bil Rus — in o njem in o njegovi ženi Ani vam hočem povedati to zgodbo, katera je tako neverjetna, katere prisegajoči priči pa sva jaz in Tjodo Zmajev, nekdanji makedonski hajduk in zdaj doktor modroslovja! Igorjeva in Anina preteklost je bila aledeča: Ko je bil Igor dvajset let star, je prišel na vseučilišče v Moskvo, a po kratki dobi ao ga prijeli kot »upornika« in ga odgnali v Sibirijo. Dve leti je poginjal tamkaj t »mrtvaški hiši«, potem pa je pobegnil. Bežal je skozi neizmerne sibirske gozdove, bežal je preko Ijutosovražnih kitajskih dežel, bežal je cela tri leta, boreč se z neizrekljivimi težavami in vedno smrtjo. »Cela moja pot« — tako je rekel — »me je gnala z mo-rišČa v morišče, od rablja do rablja«. Naposled je dospel v Evropo. Odtod pa je žalostni majki v daljno stepo poslal pismo: »Tvoj sin te pozdravlja, mati! Smrti je ušel, a življenja več nima. Daj mu življenje, mati! Ti si moje prvo življenje, mati, vseh Rusov velika domovina je moje drugo življenje, sirota Ana je moje tretje življenje. Prvega in drugega mi ne moreš dati, daj mi moje tretje življenje, mati! Daj mi siroto Ano — —« In žalostna majka je iz daljne stepe pisala pismo: »O moje dete! O moje dete! Tvoj glas sem čula, in moja noč je kakor solnčni dan! V njegovi avetlobi ae dvigam in slavim miloat Goapodovo, ki je neskončna Glej, kako raja in poje srečo Anioa neveata! O vzemi jo, lepa je in dobra, zveato aem va- rovala tvoje življenje, in troedini, vse-dobrotni Bog in Gospod združi in blagoslovi vajino ljubezen in On daj meni Svoj sveti blagoslov, Amen.« Do meje je Igor šel naproti svoji nevesti, in v bližnji gališki vasi ju je venčal svečenik. Po poroki sta Idor in Ana še dolgo stala na griču pred cerkvijo in zrla tja na vzhod, kjer je v daljni stepi zlatilo večerno solnce grob mile majke. * m * Ko smo si postali prijatelji, sva bila z Zmajevem sleherni večer pri Igorju in Ani. Ti večeri so bili vsakdanji prazniki našega skupnega življenja, ki so nas vedrili in bodrili v težkem delu in trudu, krepčajoči nam duha in srce. Ti večeri ao nam bili najdražji in gubiti bi ne mogli niti enega! Kadar so tulili nad mestom snežni viharji in ae stresavala okna, in kadar je v mali gorki sobi tako lju-boprijazno avetila luč in samovar šumljal na mizi, je združeval nas neprisiljeni domači krog kakor zvesto arčno družino in pozna noč ielo naa jo ločila ... Ali predvsem je bila ljubezen med Igorjem in Ano, katera je naju z Zmajevem vabila s čarobno silo v njuno družbo in katera je, rekel bi, razžarjala in povzdigala naše prijateljstvo. Čudovita je bila njuna ljubezen! Bila je to ljubezen, katera se ne da izraziti in z ničim ne primerjati, katera pa je prevzela vsakogar, kdor jo je videl. Ni se razodevala na noben način, kakor se razodevajo ljubezni, ali čutiti jo je bilo povsodi v njuni bližini. Sleherna stvarica v njunem srečnem domovanju je je bila polna in je dihala to ljubezen . . . Često, kadar sem premišljeval o tej ljubezni, sem si moral priznati, da enakega nisem nikjer videl in nikdar nikjer več ne bom našel enakega, tako mogočnega in prelestnega čuvat v aI Pa tudi samo Človeka, kakor Igor in Ana, sta bila zmožna take ljubezni. Kakšen duh je živel v Igorju! Kakšna obilica plemenitosti in vzvišenosti! Deset takih mož v vsaki de* želi — in a sveta bi izginila krivica. Ali kaj naj vam povem o Ani? Da hočem govoriti o njej, ae mi zdi Osobito zadnji činitelj stopnjuje »plemsko čustvo« v naaprotju z dru-gimi »plemeni« z drugačno vero, do takega viška, da s« kaže v izbruhih nespravljivega, divjega sovraštva. In to posledico razvitka zgodovinsko - politične individualitete lahko dandanes opazujemo povsod ▼ Evropi. Toda ostanimo za sedaj pri svojem zgledu: Srbih in Hrvatih. Antropologično je vsako teh plemen mešanica najraznoličnejših et-niških elementov; to vemo natanko iz verodostojne zgodovine. Traci, Iliri, Skordiski, Slovani, Avari, Romani, Gotje so prispevali k zgradbi teh »narodnosti«.. Stavbo je izvršil zgodovinsko-politični razvoj v dveh ločenih gospodujočih organizacijah v Srbiji in Hrvaški. Na nesrečo je prišla zraven še, da še poostri to itak že usodepolno »narodnostno« nasprotstvo, različnost vere — kar ae pač različnost imenuje! — Srbi so pravoslavni in Hrvatje rimsko katoliški. To zadostuje, da se sovraštvo do skrajnosti stopnjuje. Vsakovrstne bedastoče se pridružijo, da ae ustvari »plemensko« sovraštvo: različno izrekanje istih besedi, različni pismeni jeziki i. dr. In s strahom opazujemo konec zgodovinsko političnega » kulturnega« razvoja. Srbi in Hrvati se pobijajo z neugasljivim sovraštvom; dve »plemeni« si stojita nasproti in vendar se pretaka v njih žilah ista, če tudi vsestransko mešana kri ter imajo isti, četudi po narečjih različni jezik. Sociolog stoji pred strašno zagonetko. Kje tiči vzrok te prikazni, ki razburja človeško čuvstvo? Odgovor ni težak. Dvojni gospodujoči interesi se pobijata, dve cerkvi se prizadevata okoristiti se s temi gospodujoči m i interesi! Pri tem naj se narodi razmesarijo, naj teče kri v potokih — kaj zato ? ! Francoski socialisti. Odkar je profesor Jean J aure s vodja francoskih socialistov, se sme trditi, da je socialistična stranka edina požrtovalna in državo vzdržujoča stranka na Francoskem. Jaures, ki velja dandanes za najboljšega go vornika in parlamentarca, je spretno razkrinkal cerkveno politiko, kateri sta morda nevede služila narodna ideja in vojaštvo. Dosedanja francoska ministrstva so si namreč utrjevala svojo moč in ugled s tem, da so pri vsaki priliki pregrevala potrebo maščevanja za izgubo Elzacije in Lotaringije. Na ta način so se podžigale ljudske iluzije v šoli ter se negovalo in množilo vojaštvo kot edina nada, da doseže republika maščevanje. Nacionalizma in vojaštva pa se je polastila cerkev, da podko-pava republiko. Jaures pa je nastopil z odkritimi načeli proti cerkvi in militarizmu. Obema je treba izpodnesti temelj. Cerkveni moči s tem, da se ji od- vsaka beseda preslaba in prebanalna. Jaz pišem: Ana je bila krepost, ki je vonjala čistost in lepoto — in potem Bi predstavljate vi ideal žene. In ž njim si predstavljate morda bleščečo, kraljevsko krepost, srca uklanjajoČo in Češčenje velevajočo; ali pa si predstavljate ono nežno, tihoponižno krepost, ki se vsakomur omili in pred katero ne občutimo plahega spoštovanja kakor pred veliČastjo, no ki jo ljubimo in kateri smo vdani, ker je blaga in prijazna ... A nobenkrat niste poznali Ane! In bolje je tako; bodete videli, da je bolje! Jaz, ki mi je bilo dano, da sem poznal Ano v njenih čednostih in njeni lepoti, sem pozneje mnogo trpel radi tega . . . Igor in Ana sta bila nadvse srečna v svoji ljubezni; in kakor njuna ljubezen, tako je tudi njuna sreča zmagujoče vplivala na Zmajeva in mene. Sebi se ne čudim, kajti jaz sem veroval takrat v vse dobro in lepo in imel sem polno nad in hrepenenja; ali Zmajev je človek, ki je vse izgubil in ki ničesar več ne pričakuje ... In dasi vse taji in zanikava — o Igorjevi in Anini ljubezni in sreči ni črhnil ne ene zlobne ali po vseme šola, militarizmu pa z jaa-nimi dokazi, da ni v njegovih rokah epae republike, ker je anieel m maščevanje iluzorna. V boju zoper cerkveno šolatvo ai je ie pridobil zaveznike v vladi, posebno v aedanjem ministrskem predsedniku Combesu. Sedaj se je vrgel Jaures, posebno odkar je podpredsednik franooske zbornice, na propagiranje programa: Pozabimo na maščevanje! O tem je govoril posebno prepričevalno v eni zadnjih sej, ko so nacionalisti predlagali, da se naj dovoli 50.000 frankov za vojni spomenik v Strassburgu. Rekel je: »V istini noče nihče maščevanja. Za republikansko Francijo je le eno maščevanje, t. j. pripomoči Evropi, da ustvari stalni mir ter razvije demokracijo. Dobri patrijotje so le oni, ki pomajo Franciji priti iz nevarne dvoreznosti in sramotnega hinavstva«. Dočim je rekel Gambetta: »Vedno se mora na maščevanje misliti, nikdar o njem govoriti«, govori Jaures neprestano o maščevanju, ker hoče Francoze prepričati, da je mi sel na maščevanje neresnična. Dne 26. t. m. je zbornici predsedoval prvič Jaures. To priliko so porabili socialisti, da so stavili pri proračunu naučnega ministrstva predlog, naj se odpove konkordat ter se odpravi budget za kultus. Ministrski predsednik Combes je izjavil, da je prijatelj ločitve cerkve od države, toda ločitev smatra za nemogočo, ker bi prizadjala republiki resne tež-koČe. Vlada zahteva ohranitev konkordata, ker smatra verske ideje za sedaj za potrebne. Vendar se je oddal predlog, naj vlada vpraša po okrožnici ljudstvo, ali želi ločitev, posebni komisiji. Dasi je tedaj Combes proti ločitvi cerkve od države, ne bo ta zahteva med narodom zaspala, ker jo socialisti netijo, temuč je gotovo, da pride za Combesom še radikalnejša vlada. Hrvaško šolstvo. Razun že omenjenih resolucij, ki se bodo stavile dne 29. t. m. skupščini hrvaških opozicijskih strank, se nasvetuje v »Obzoru« še sledeči dodatek: Preosnujejo naj se ljudske šole z vzgojnimi, narodnostnimi in praktičnimi cilji. Srednje šole je pre-osnovati v isti smeri. V razlogih se trdi, da današnja ljudska šola ne pripravlja bodočega državljana na razumevanje političnih, gospodarskih in moralnih navodil. Ker pa nima hrvaško kmečko ljudst\o pojma o državnih uredbah, se tudi ne briga za splošni blagor, in opozicija se v svojem boju ne more naslanjati na ljudstvo. Ljudska šola da bi morala mladino seznaniti s temeljnimi pojmi društvene in državne ureditve. — Srednjemu šolstvu se pa očita, da se v teh zavodih mladina ne navdušuje za nauke, si ne utrjuje značajev, temuč si pridobi večinoma le nepotrebnih in hipnih naukov. V srednjih šolah da bi se morala go- rogljive besede, in naj sem se jaz navduševal zanju do pretiranosti! Tako je preveval naše večere vedno sveži dih poezije in harmonije; in naša družba je bila vedno prijetna in vedra, zabeča v takih urah življe nja nikdar mirujoča trpljenja . . . Navadno so pričenjali naši večeri s tem, da je Čital Igor iz svojih spisov, kar je dodelal čez dan, in potem smo se razgovarjali o tem. Nikdar ni odposlal spisa, ne da ga je preje z nami premislil in prevdaril, in dasi nas vseh duh ni dosezal njegovega, je on vendar radovoljno vzprejemal naše misli in nasvete. Saj pišem vam, ne sebi — je dejal in nam ustregel. Besede, ki jih je pisal Igor svojemu rodu, so bile silne in zmagovite. A ni jih govoril le visoki in strogi njegov duh, v njih je vtripalo tudi Anino milo srce! Ni mnogo posegala v naše pogovore; plete je tiho sedela v kotu divana in pozorno poslušala. A kadar smo se mi bojevali s trdimi besedami in so hude obtožbe tirjale in sodile krivičnike . . . tedaj je zabli-ščalo nakrat rosno v njenih toplih jiti narodna zavest, patriotska čustva in amiael sa zdravi aooialisem. — Nam ee ta očitanja zde vsaj pretirana, in zahteve na ljudske in srednje šole nedosegljive. Od ljudakih in srednjih šol vendar ne moremo zahtevati, da bi dajale socialne politike in trdno — opozioionaice. Politične vesti. — Mobilizacija? Veati o mobi lizaoiji je razlagati tako, da ae bodo posamezni polki pomnožili ter ae nastavili v Sandžaku in ob bosanski meji, da ae pokaže Turčiji resna potreba končnih reformacij. Dotični polki bodo seveda to zvedeli šele zadnji trenotek. Govori ae, da so za tozadevno misijo določeni polki 7., 17. in 27. — Sladkorni odsek je sprejel v včerajšnji seji zakon o sladkornem davku in zakon o kontingentiranju ter odobril bruseljsko konvencijo. V petkovi seji državnega zbora se začne drugo branje o teh treh zakonih. — K prvemu branju brambne predloge, ki se je začelo v današnji seji, je prijavljenih 86 govornikov, in sicer 45 proti in 43 za. Prvi contra-govornik je češki radikaleo Z a -z v o r k a , ki je napovedal obstruk-cijski govor. Prvi pro-govornik je nemški klerikalec W a g n e r. — Sprememba prestolonasled ništva na Švedskem se je izvršila včeraj. V skupni seji švedskega in norveškega ministrskega sveta je prevzel vlado prestolonaslednik. — Lynch pomiloščen. Na smrt obsojeni irski poslanec Lvnch je pomiloščen v dosmrtno ječo. Splošno pa se pričakuje, da mu bo tudi ta kazen po par letih spregledana. — Blokada v Venezueli se baje z današnjim dnem odpravi. Ameriški poslanik Bowen je v imenu Venezuele ponudil velesilam kot jamstvo njihovih terjatev 30 odstotkov carinskih dohodkov od Puerto Ca-bello in La Guavra. Carino bo pobirala mešana komisija, v katero pošlje vsaka interesovanih velesil po enega zastopnika. — Vstaja v Maroku se je prelevila v navadno ropanje in požiganje. Sultanove čete so oropale in požgale 36 vasi Haynia-Kabilov. Razjarjeni Kabili so napadli sultanu udana plemena, jih pomorili ter zažgali 10 vasi. Pretendent je pred glavnim mestom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 28. januvarja. — ,Naši poslanci pni delu1. Kadar so volitve, obetajo klerikalci svojim volilcem vse mogoče in nemogoče stvari. Izpolnili še niso nobene svoje obljube in je tudi ne morejo, pa če bi imeli še tako dobro voljo, kajti stranka, ki hoče kaj do seči, mora imeti kaj vpliva in kaj ugleda, naši klerikalci pa nimajo ne enega ne druzega. Ker ničesar ne dosežejo, ker svojim volilcem ni očeh in sklenivša roke je zaprosila: »Ne tako . . . Ne! To boli! Igor takole zapiši . . .« In potem je bila njena beseda talizman, s čegar čarom je Igor odpiral človeška srca. Med razgovori smo pili čaj iz samovara in z Igorjem sva pušila lahke smodke. (Zmajev ni bil kadilec ) Tako so nam prijazno potekali večeri . . . Kadar pa je Ana zgodaj odšla spat in smo mi trije ostali sami v prednji sobi, potem se je nekaterikrat zgodilo, da ni nihče govoril več be sede . . . Tedaj smo si sedeli nemo nasproti, z mrkoresnimi, kakor oka menelimi obrazi, po cele ure in nihče se ni ganil, le včasih se je oko turobno zatopilo v oko . . . dokler Zrna jev zdajci ni planil k steni, zgrabil cigulko') in ob njej s pritajenim, divjerazburjenim glasom zapel haj-duško pesem! Sem od večnosvobodnih alp je oril vihar in stresal zidove. ... na tleh je ležala cigulka. Bledi plamen svetilke je obseval mrko sklonjene glave izgnancev. *) Bolgarske narodne gosli. čeaar ne prinoio z Dunaja, akušajo, kakor pravi politični šarlatan je, avoje volile© prevarati. Kakšen humbug so uganjali zadnjič a kroŠnjaratvom. Kar atoji avet, ie ni videl takega švindla. In zdaj ao zopet začeli na tak način alepariti. »Slovenec« je one dni bahato poročal, da so klerikalni poslanci pri vojnem ministru »odločno zahtevali«, da ae »upoštevajo ljudske želje glede vojaške službe in da se v prvi vrati pomiloste oni izseljenci, ki so šli iz Avstrije, ne da bi zadostili vojaški službi.« In ponosno je »Slovenec« dostavil: »Minister je obljubil, da bo posebno to zahtevo podpiral«. Ti ljuba katoliško-narodna nedolžnost! Človeku se ti katoliški volilci kar smilijo, ko čita tako gorostasne »farbarije«, tako se mu smilijo, da bi se kar zjokal nad njihovo — naivnostjo. Kako pa je s to stvarjo? Militarizem je za svoje zahteve prisiljen pogajati se z zbornico in prisiljen je, ako hoče dobiti večino v zbornici, da nekaterim zahtevam zbornice ugodi. Stranke se pa tudi dobro zavedajo, da niče s ar ne opravijo, če se popred ne zedinijo, kaj da bodo zahtevale vse skupaj. Dotični dogovori so bo že davno začeli. Naravno je, da bodo pri tem odločevali Čehi, Poljaki in Nemci, ker je teh največ. Seveda so tudi naši klerikalci slišali, kaj se plete in — lej jih, prebrisance — hitro so raztrobili, da oni zahtevajo to, kar nameravajo zahtevati velike stranke. Iz previdnosti niso razodeli, katere »ljudske želje« je Viljem Pfeifer naznanil vojnemu ministru, nego se omejili na to, da so e n o samo zabeležili, t i s t o namreč, ki se skoro gotovo izpolni, ker se zanjo zavzemajo Poljaki. To je pomiloščenje izseljencev, ki niso zadostili vojaški dolžnosti. Klerikalci so pri velikih strankah prisluškovali, kaj da bodo zahtevale, zdaj bi pa radi to kot svojo zaslugo prodali. Torej zopet »švindel«, kakor je pri klerikalcih ob sebi umljivo. — Ven s „Kikeriki"-om. Piše se nam: Na nesramni napad lista »K i k eri k i« na nas Slovence ni boljšega odgovora, ko »retour« iz vseh javnih lokalov slovenskih. Pričakujemo, da bodo dotični najemniki upoštevali to misel in odstranili ta list iz svojih lokalov. Ostale liste slovenske pa prosimo, da ponatisnejo to misel! Več zavednih Slovencev. — C. kr. deželnemu šolskemu svetu ad notam. Naš visoki c. kr. deželni šolski svet je izdal dne 24. decembra 1902 pod št. 4722 ukaz za — po »Slovencu« — nekake štirikronske »eksercicije« . kjer si bodo letošnje velike počitnice bistrili vsi oni zaostali učitelji svoje možgane, ki se niso mogli naučiti dovolj nemške pedagogike v nemški ljubljanski pripravnici. V to »žehto« bode poklicanih dvajset učiteljev — a nebroi Žrtev razmer. (Zapiski kranjskega kaplana.) XVIII. Posojilnica v X-u, ki jo je ustanovil kaplan Janez, je bila popolnoma v njegovih in mojih rokah. Osnovana je bila na podlagi neomejenega jamstva. toda člani niti pojma niso imeli, kaj da to pomeni in da z vsem svojim imetjem jamčijo za posojilnične obveznosti. Člani sploh niso imeli vpogleda v posojilničuo stanje in nobenemu iz njih se niti sanjalo ni, da bi kaplanu Janezu in meni na prste gledal. Redni kaplanski dohodki so pa jako skromni iu Če hoče kaplan ž njimi izhajati pošteno in brez dolga, mora živeti kakor samotar in varčevati kakor občinski ubožec. Za to pa nisva ne kaplan Janez ne jaz imela talenta. Soglašala sva {popolnoma v tem oziru, da je najlepše nič delati pa dobro živeti. To je bil najiu ideal in pri takem mišljenju je naravno, da sva drug iz drugega norca delala, kadar je kateri izmed naju ljudem slikal rajske sladkosti, ki nas čakajo „na onem svetu.u Kadar pa sva bila v denarnih stiskah, sva si v posojilnici lepo dovolila prostovoljcev. Viaokemu e. kr. del©], nemu šolakemu avetu pa svetujemo da ne sme nikakor pozabiti onih 5 — reci pet novomeških patrov, k j poučujejo na tamošnji deški ljudski šoli brez vsake učne skušnje in sposobnosti — v z a sme h vsem ob. stoječim §§. — Ravno tako mu svetujemo, da posveti tudi v razne kote raznih samostanskih ćo, tam bo našel še tudi ono število tako »sposobnih« učnih moči, kakor so novomeški patri — ki bode dosegalo ravno število 5 + 15 = 20. Ustrašiti, oziroma voditi se pa ne sme tu po znanem receptu: Moja moč sega 1« do samostanskega zidu. — Oficiozni glasovi o dogodkih v Ricmanjih. V »Edinosti« čitamo: Nedolgo temu smo bili pisali, v kakih zvezah so gospodje okoli »Slovenca«. Sedaj se j« že začelo kazati. Ricmanjće napadajo: Židovski »Piccolo«, »pobožnau »Ricreazione«, irredentični »Indepen-dente«, novinarski izrodek »Gazzet« tino«, »pobožni« »Avvenire«, glas. primorskega zistema »Trieste«, ofi-ciozna »Triester Zeitung« — in z* vsemi temi je stopil v areno še ljubljanski »Slovenec«. Mi nočemo meri-torno odgovarjati na njegova izvajanja, kakor nismo hoteli dosedaj s« odgovarjati »Slovenčevi« lepi družbi iz tabora naših narodnih nasprotnikov. Naša ura še ni došla! A ko pride, takrat bomo drugače govorili. Za danes konstatiramo, da so iz u vajanj »Slovenca« samega razvidna nastopna dejstva: 1. da je bil prestop Ricmanjcev na grško katoliški obred pravilno izveden, v spo-razumljenju s sv. Stolico, a da je temu nasprotovala naša nemška vlada; 2. da nima tržaški škof ni-kake jurisdikcije nad Ricmanjci, ampak so Ricmanje pravno pridruženi v zvezo križevske škofije; 3. da naša nemška vlada ni pustila Ricmanjcev administrativno pod oblastni]j unijatđkega vladike ter da je dala tržaškemu škofu ves svoj aparat, ki naj jih šiloma pripravi nazaj pod oblast poslednjega; 4. da ima »in spiritualibu9« (to je: oblast za deljenje sv. zakramentov, za sv. maso, posebno pa za ženitev, krst in pokop, skratka vso svečeniško pastirsko službo) vso jurisdikcijo v Ricmanjih izključno samo unijatski vladika Drohobecki; 5. da je križevski unijatski vladika Drohobecki prijavil tržaškemu škofu dr. Naglu da za unijatski praznik sv. treh kraljev pošlje v Ricmanje svojega unijat-skega duhovnika in da je bilo pr temu poslednjemu poslanih v R 0« manje kakih 60 orožnikov in so bih konsignirani vojaki v Trstu; 6. da bodo Ricmanjci še preganjani »zaradi cerkvenega denarja, miloščine, darov itd.« Vse to izhaja iz »fi venčevih« izvajanj. Kakor se vidi, so ta izvajanja povsem slična onim v »Triester Zeitung«. Mi pa se kar čudimo, kako so si v Ljubljani za-mašaii oči in ušesa! posojilo in napravila menico. In poma gano nama je bilo za nekaj mesc Drugi pot sva zopet »puščala" konsui kjer sva bila seveda tudi neomoi gospodarja. V konsumu sva si posebno na ta način pomagala, da sva od kakega zida nakupila slabega blaga najnižji ceni, račun pa si dala napra viti jako visok. Spominjam se, tla -nekoč naročila za 200 gld. blaga a i pogojem, da se v račun postavi 8 gld. Tako sva napravila 600 gld. dobička in si ga po bratovsko delila Ljudje so sicer godrnjali, da je blago slabo in odborniki so se čudili, kada sva ga mogla tako preplaeati. kaplan Janez je znal te kritike imenitno potolažiti. — „Kaj ne veste, kako so gospod dr. Krak onikrat govorili** — je dej« odbornikom — „ko smo imeli shod? Rekli so, da vsaka nova stvar ima svoje otročje bolezni, tudi konstnu. Taka otročja bolezen je tudi ta slučaj Jaz in moj tovariš sva duhovnika iu ne kramarja; midva se Še BO apoznaVl na trgovino tako, kakor kak famČCfl trgovec, a najin stan Vam jamči, da delava nesebično, da skrbiva samo za Vaš blagor, za srečo našega dobrega — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri zvečer ae v prizori četrtič in zadnjič v sezoni velika Kovafovičeva opera »P s o glavci«, ki je dosegla vsled svoje izvrstne in pravilne vprizoritve tudi na našem odru sijajen uspeh. Vse uloge so kakor doslej v rokah naših prvih solistov ter imajo glavne uloge g. VI če k, gospa Hanusova-Svo-bodova, g. K ral in g. Aschen-brenner. Ker se pripravlja za po-Četek februvarja nova opera »Hoff mannove pripovedke«, se morajo »Psoglavci« po jutrišnji predstavi odstaviti z repetoirja. Zato opozarjamo vnovič občinstvo, naj ne za mudi prilike, seznaniti se s tem znamenitim opernim delom bratov Čehov. — V soboto je dramska noviteta: »Poskusni kandidat«. — Slovensko gledališče. Dr. Jos. Stolbe veseloigra »Morska deklica« je sicer Češko dramatično delo, a francoskega duha in fran coske tehnike. Slovanskega ni na njej ničesar razen jezika. Takih podjetnih filistrov, ki bi radi skakali preko zakonskih ojnic, kakršni so Fajdiga, Kavčič in Smrekar, ima končno vsak narod, in »morska deklica« v Ostende more živeti tudi v Opatiji, Trouvillu, Scillju ali v Jalti. Na teh značajih ni nič tipičnega; le igralcem je dano, da jih opremijo s posameznimi lokalnimi toni, a mednarodnega bistva vendar ne morejo prikriti. Prav to pa daje te vrste igram veliko gledališko vrednost. Tako se je tudi nam zdelo sinoči, da gledamo doživljaje treh pristnih Ljub Ijančanov donjuanskih namer, a brez donjuanske sreče. Igra je prav dobro lokalizirana in je zatorej ugajala tembolje. Občinstvo ni prišlo iz smeha ter se ves čas izredno dobro zabavalo. Lahko rečemo, da že dolgo ni imela nobena češka igra tako popolnega uspeha, kakor »Morska deklica«. Igralo se je skoraj vseskoz izvrstno. Triperesna deteljica komikov: gg. Lier, Verovšek in Bo-leska so vršili svoje uloge z navdušenjem in veselo živahnostjo. Gosp. Lier je bil ves večer na višku svojega znanja: izboren je bil v jedilnici letoviščarskega parnika, ko razklada tovarišem svoje lahkoživske nakane, izvrsten kot Milenin »mož v vsej spoštljivoati« in končno kot obupan skesanec ob svoji ljubosumni zakonski polovici. »Fajdigo« prištevamo k najboljšim Lierovim ulogam. Pohvaliti je pa tudi še posebej njegovo izvrstno režijo. Prav imenitna tovariša sta bila g. Lieru g. V e -rovšeking. Boleč ka, ki sta se kosala v pristni komiki. G. Boleška je bil živ in agilen kakor živo srebro, g. Verovšek pa je deloval s svojo mimiko ter z imenitnimi lokalizmi in ekstempori, da je vzbujal cele salve smeha. Uloga »morske deklice« je subretna, a gdč. Ruckova jo je igrala z vervo in temperamentom, pa tudi s koketno eleganco, da ie vstrezala v vsakem oziru docela. V nekaterih prizorih I. in II. dejanja je bila naravnost izvrstna. Dokazala je iznova, da je poleg ljubimakega polja zanjo odprto še mnogo strok, v katerih zna in more dosezati ne/ lepše uspehe. Prav dobra Pajdigovka je bila gospa Danilova ter je III, dejanju a avojo atraatno ljubosumnostjo bistveno pripomogla do zmage. Ensemble prizori so se vršili prav gladko, le g. Ostero je motil s svojim slabotnim glasom. V manjših ulogah so ustvarili najrazličnejše izvrstne tipe gg. D o b ro v o 1 n/, Dra-gutinovič a svojimi »hčerkami«, Lovšin, Perdan, Danilo, Mo-lek in NučiČ ter dame gospa Dobrovolna in gospa Dragutinovi če v a. Presenetil nas je edino neugodno g. Hašier, ki ali ni znal svoje uloge ali pa meni, da bode z bagatelizovanjem manjših ulog pokazal svojo zmožnost za velike. Gledališče je bilo dobro obiskano ter smo uverjeni, da »Morska deklica« še večkrat napolni hišo. Dr. Y. — Predavanje o motorjih j nadaljuje ravnatelj umetne obrtne šole g. Ivan Subio, v četrtek m. v Zatiškem dvorcu Predavanje je velezani bode nadaljevalo vsak 8.—9. ure zvečer skoz tednov. V nadaljevalnih dne 29. t. (Stari trg), mivo in se četrtek od dobo 6—8 večerih pride na vrsto poleg električnega motorja plinov motor in končno parni stroj. Vsi, kateri se zanimajo za motorje in njih sestavo se vabijo k udeležbi predavanj. — Umrli. V Ljubljani sta umrla uradnik mestne hranilnice g. Evgen Sušnik in soproga vad ničnega učitelja gospa Berta Janezič. — V Spodnji Šiški je umri grof Emanuel Lichtenberg. — Zanocil se je Fran L' r banči c. lesni trgovec v Knežaku na Pivki, z gosp. Faniko Štritof iz Loža pri Staremtrgu. — Izžrebani porotniki. Za prihodnje zasedanje ljubljanskega porotnega sodišča, ki se začne dne 2. marca, so bili izžrebani kot porotniki gg. I. Adamič v Kamniku, I. Bulovec v Radovljici, Fr. Čuden v Ljubljani, Jos. Ghianetta v Landolu, L. Ditrich v Postojni, I. Demšar v Železnikih, Fran Demšar v Črešnjici, Rud. Drinovec v Kranju, Fr. Dolenc v Planini, I. Engelsberger v Tržiču, I Fajdiga v Kamniku, V. Golob v Ljubljani, I. Gruden na Jeličjem vrhu, A. Jeglič v Tržiču, I. Jalen v Ratečah, Fr. Jarc v Medvodah, K. Kau-schegg. Ed. Kavčič in Rob. K<~>llmann v Ljubljani, Fr. Košmelj v Železnikih, J. Krašovic na Savi, 1 Kunstelj na Vrhniki, A. Lavrenčić v Ljubljani, I Lenassi v Planini, I Mali v bkof|i Loki, I. Pleiweis, E. Predovič in A. Presker v Ljubljan , Greg. Pikel v Postojni, I. Peternel na Bledu, And. Rovan na Colu, Mat. Sršen v Ska-ručni, F. Stare na Kolovcu, A. Stra-žišar na Rakeku, Fr. Šhbar v Sel cah in V. Vilfan v Tržiču. Namest niki so gg. A. Drganc, I. Koman, A Požlep, B. Schmelzer, F. Toman, P. Velkavrh, I. Wider, H. Zirkelbach in K. Žužek, vsi v Ljubljani. — Občni zbor* „Pravnika" z dne 26. t. m. je imenoval g. sodnega tajnika Ivana Kavčnika v Ljubljani na predlog odborov, v priznanje njegovih velikih in izrednih zaslug za slovensko pravno literaturo in za društvo „Pravnik",svojim prvim častnim članom. Načelnik nadsvetnik dr. F e r-jančič je v svojem otvoritvenem govoru jednako kakor tajnik dr. Foer-ster v svojem letnem poročilu moral naglašati, da zahvalja društvo delovanju g. tajnika Kavčnika, kateri je uredil izbornim načinom slovenski »izvršilni redu, ki ga je izdalo društvo lani, knjigo s katero se more ponašati društvo in katere se mora veseliti vsak pravnik. G. Kavčnik je pa podaril njemu namenjeni honorar 1000 K društvu v namen, da služi podarjena svota kot fond, iz katerega se naj nagradi dobre pravniške spise, pomnoži knjižnico in izdaje daljne slovenske zakonike. Kot tolmač odborovega predloga je povdarjal g. dr. Pire še daljne zasluge, ki si jih je stekel g. Kavčnik v prid pravni literaturi kot pisatelj in pa njegove zasluge za javna poljudna predavanja, ki so se lani v Ljubljani po inicijativi „Pravnika" s pomočjo Slovenske Matice- in društva „Kranjskih zdravnikov" vršila. Imenovanje g. Kavčnika častnim članom je občni zbor kot zasluženo živo aklamiral. Iz poročila tajnikovega povzamemo še, da je društvo izdajalo lani svoj mesečnik „Slovenski Pravnik" kot XVIII. letnik pod vzornim uredništvom dr. Danila M a j a rona. Med pisatelji nahajajo se Henrik Stunn, dr. Fran MohorčiČ, Karol Wen-ger, dr. Ivan Robida, dr. Ivan Žmavec, dr. Stanko Lapajne, dr. Karol Kadlec, dr. Konrad Vodušek, Fran Milčinski, dr. Danilo Majaron, Peter pl. Radics i. dr. Članov je štelo društvo 146, naročnikov pa še posebej 141. Blagajnik dr. S v i g e i j je poročal o blagajniškem stanju, dohodkov jc bilo 5395 K 53 h izdatkov pa 4916 K 73 h, torej prebitka 478 K 80 h. Društveno premoženje, obstoječe zvečine iz zaloge Izvrš. reda, izkazuje 4128 K 88 h. Pri volitvah je bil vnovič izvoljen ves bivši odbor, obstoječ iz načelnika dr. Fer j a n č i Č a, podnacelnika dr. M a j a r o n a, tajnika dr. F o e r s t e r j a, blagajnika dr. S v i g e 1 j a, knjižničarja Kavčnika in odbornikov svetnika Wengerja in dr. P i r c a in tajnika Milčinskega. Vnanjimi odborniki se je izvolilo seks. svetnika v just. minist. na Dunaju dr. Janko R a b n i k a, odvetnika dr. Hra-š o v c a v Celju in odvetnika dr. Z u c-c o n a v Pulju. Revizorja sta dr. Fran M u n d a in svetnik Julij P o 1 e c. Izmed več posameznih predlogov omenjamo, da se bo na predlog dr. Trillerja in tajnika Kavčnika pričelo v postnem času z rednimi 14 dnevnimi pravniškimi večeri. — Glas iz občinstva. Piše se nam: Skoraj po celem mestu se je zadnji sneg pospravil in stran speljal, samo za Vodmat se živa duša ne zmeni. Posebno v Jenkovih ulicah bi bilo jako na mestu, da bi se tej želji davkoplačevalcev ustreglo ker vso nesnago, kar se je nahaja na Martinovi cesti, prinese voda v te ulice. Več davkoplačevalcev. — Umrl je v Vuhredu pri Ma-renbergu dne 26. t. m. veleposestnik g. Ivan Pahernik v starosti 58 let. Pokojnik je bil najbogatejši mož v svojem okraju in njegova darežljivost in gostoljubnost je bila znana daleč nao&rog. Bil je častni meščan domače občine, nadalje pa tudi skoraj vseh sosednjih občin, kakor Jan-ževega vrha, Ribnice, sv. Antona, Lembdh» itd. Naj v miru počiva! — Redni občni zbor zadruge brivcev, frizerjev in laeničarjev v Ljubljani se bode vršil v četrtek dne 29. t. m. zvečer ob pol 9 uri v gostilni Auerjevih dedičev \Voifove ulice 12 Dnevni red: 1. Poročila načelstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo blagajnika o zadružni blagajni, o hlaurajni zadružnega skladišča in o hlagajni mojstrske bolnišne blagajne. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5 Raznoterosti. — Čitalnica v Planini priredi v soboto 31. t. m. društveno veselico s kotiljonom in šaljivo pošto. Svirala bo postojnska godba. Vstop bo dovoljen samo povabljenim. V planinski ljudstva. Ko bi v konsumu nastavili kakega izučenega poslovodjo, bi ta blago gotovo bolje poznal, a gotovo je tudi, da bi nas na vseh koncili in krajih goljufal. In zato mislim, da je najbolje, če ostaneva jaz in moj tovariš se naprej pri zadrugi. Seveda, če nama ne zaupate, pa kar povejte, saj se prav rada umakneva, kajti konsum nama provzroča samo dela, skrbi in žrtev, dobička pa od njega nimava nič.u Oj, ko bi bil kdo videl te dobre in neumne ljudi, kako so naju prosili za zamero in naju rotili, naj jih ne zapustiva, naj ostaneva še nadalje pri konsumu. seveda sva se dala prepro-siti in zaupnim ljudem izkazala veliko milost, da sva jih še nadalje skubila, kolikor se je dalo, in vedno dogovorno, z združenimi močmi, da bi se v slučaju kake nesreče ne mogel drug na druzega izgovarjati. Vesti nama ni težilo, saj sva vedela, kako marsikateri tovariš dela, da pride do denarja. Ta zida cerkev, drugi kupi stare orgije in jih zaračuna kot nove, tretji „nabira" za papeža, za mi-sione, za duše v vicah itd. itd. Denarne zadrege so bile torej redke. Pač pa sem prišel kmalu v drugo zadrego. Gospa Helena je dobila dokaze, da imam ljubavno razmerje z Ančko Belinovo. Zasledovala je naju po najetih ženskah in ena izmed teh je Ančko in mene vjela, ko sva se neki dan v Ančkinem stanovanju objemala in p olj uho val a. In treščilo je! Gospa Helena je mislila, kar misli- vsaka ženska, da se nje ni mogoče naveličati. Ko bi bila vsaka ženska resnično to, kar sama misli da je, bi bil ta svet pravi raj: ali kaj, ko ni tako, in ko pride pri vsakem Človeku ura, ko spozna napake svoje izvoljenke. Oe je oženjen, prouzroče otroci in pa navada ter oziri na svet, da se uda v svojo usodo. Ljubavno razmerje pa dobi s takim spoznanjem smrtni udarec. Zakon je pogodba, ki se težko raztrga, ali ljubezen nima z zakonom ničesar opraviti. Oženi se človek enkrat, morda tudi dvakrat, zaljubi se pa lahko petdesetkrat. Vse sovraštvo gospe Helene se je osredotočilo na Belinovo Ančko. Ženske so pač silno maščevalne. Gospa Helena bi bila Ančko najraje kar ugonobila in tudi meni je grozila, da se mi osveti tako, da bom pomnil vse svoje življenje. Tudi to pot je zmagala gospa Helena s svojo eneržijo. Pripravila je Belina do tega, da se je odločil zapustiti X. in se preseliti v nekaj ur oddaljeni večji kraj P. Ančka sicer ni šla rada, a morala se je udati. Belinovo hišico je kupil soprog gospe Helene, a predno se je ta kupčija sklenila, sem Belimi izposloval pri posojilnici še razmeroma prav znatno posojilo, katerega seveda nikdar ni vrnil. Z Ančko sva se potem nekaj Časa shajala v P-u ali ločitev je le imela svoj vpliv na naju. Sestanki so postajali redkejši, dokler niso končno popolnoma prenehali. Jaz sem bil dobil drugo ljubico, Ančka pa je v P-u ljubila ondotnega kaplana. čitalnici so se razmere zadnji čas znatno zboljšale in je sedaj upati, da se razvije živahnejše življenje. Zaradi zanimivosti omenjamo, da se je društvo letos zopet naročilo na „Slov. Narod", ki doslej nekaj let vsled pritiska posamične osebe ni smel v čitalnico prihajati. — Tamburaško društvo „SlogaM w Dol. Logatcu priredi dne 1. februvarja v gornjih prostorih goatilne g. Fr. Hodnika v Dolenjem Logatou plesni venček. — Iz Gradca ae nam poroča: Zabavni večer priredi izvenakade-mična podružnica sv. Cirila in Me toda a sodelovanjem tamburaŠkega zbora društva »Naprej« v pondeljek, dne 2. februvarja. Lokal: Steinfelder Bierhalle. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred tukajšnjem deželnem sodiščem: 1.) V 15 mesečno ječo je bil obsojen že opetovano kaznovani Alojzij Čulk, čevljar in rudar iz Ojstrske vasi pri Vranskem, ker je Janezu Brišniku vzel iz zaklenjene sobe amodk v vrednosti nad 10 K in dvoje računskih knjig, jedno od teh je iz zlobnosti zaigal, med tem ko je drugo izročil nekemu uslužbencu, da bi ta na gospodarjevo škodo obračune falsifi-koval, kar se pa le vsled tega ni zgodilo, ker ao orožniki pravočasno knjižico zasledili in mu jo odvzeli, čulk je pa tudi pričetkom meseca decembra 8 silo odprl v Šmartnem cerkveno pušico in iz nje pobral ves drobiž v približnem znesku 16 kron 20 vin. Obdolženec je znan delomržneš, ki ae vedno potepa in le od beračenja in tatvin živi. — 2) JoŽe Vidic po domače Martinov, posestnika sin v Leseah je dne 7. decembra m. 1. vsled prejšnjega prepira z remeljnom udaril posestnika Jožefa Kunčiča po glavi in po levi roki tako, da mu je zlomil na levi podlektnici kost in je bil vsled tega obsojen na 4 mesece težke ječe. — 3) Janez Medja po domače Poto-karjev pastir pri svojem sorodniku Janezu Medja st. v Nemškemrovtu je v 4 kratnem presledku izmaknil gotovine v skupnem znesku 25 K in |e bil vsled tega obsojen na 4 mesece težke ječe. — 4.) Janez Ferjan in Janez Habič oba posestnika, prvi iz Volavelj, drugi iz Javorja sta bila oproščena od zatožbe, da sta z denarnimi sredstvi pripomogla, da je 17 let stari France Kavšek pred vojaškim naborom odpotoval v Ameriko; pri razpravi se je namreč po pismih, katera je pisal Kavšek iz Amerike svoji materi dognalo, da se on ne namerava odtegniti vojaški dolžnosti ker ga ta stan veseli, in da se pravočasno domu vrne, če se med tem njegova mati, ki je vdova, vnovič ne omoži. — V Ameriko se je odpeljalo Hanes ponoći z južnega kolodvora 36 hrvatskih in 19 kranjskih izseljencev. — „Kopati se je hotel". Na ponedeljsko našo notico pod tem zaglavjem nam poroča gosp. Avgust Perko, da ni skočit v Gruberjev kanal, nego da je ponesrečil, ko je lovil svoj klobuk, ki mu ga je veter odnesel. — Tatvina. Jožefi RaČičevi, delavki v tabačni tovarni je bila ukra dena srebrna remontoar ura. — Društvena godba priredi v četrtek, dne 29. t. m. ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. Vstopnina prosta. — Za kratek čas. Katehet, kije govoril na dolgo in na široko, da se morejo storjene krivice odpustiti in kdor je bil udarjen na desno lice, naj napadalcu ponudi še levo): No, Pepček, če bi te kdo udaril po desnem licu, kaj bi storil? Pepček: Jaz bi ga pa po levem. * Najnovejše novice. S a - m o m o r kneza. V svojem gradu blizu Frankobroda so našli ustreljenega kneza Stolberga. Še preden so ga pokopali, ustrelil se je tudi njegov edini sin. Knez Stolberg je bil član pruske gosposke zbornice. -Požar v norišnici — 52 mrtvih. Pri Londonu je zgorela noriš nica. V plamenu je ostalo 52 žensk. - Demonstracije brezdelnih so se uprizorile v Pragi. Na stotine brezdelnih so se valile po ulicah med klicanjem: »Dajte nam dela in kruha!« — V škofiji Poreč-Pulj je sedaj izpraznjenih 12 kanonikatov, 34 župnij in 12 kaplanij. Škof Fiapp noče nastaviti slovanskih duhovni kov, da jih lahko vsak čas premešča. Verski zaklad ima od tega na leto 600000 kron dobička. — 50 let v Sibiriji Ruski car je ravnokar po milostil bivšega dvornega častnika Nazimova, ki je preživel v pro gnanstvu po nedolžnem 50 let ter je sedaj 76 let star. — Z otrokom krmila svinje. V Dippersdorfu pri Lincu je tesarjeva žena Meverhofer umorila in razsekala svojega, pred poroko spočetega otroka ter ga dala avinjam. — Kuga je začela razsajati v D urbanu. Ljudje beže trumoma iz mesta. • Dama s kamelijami. Prava heroinja draanT „Daeliiice. Južne železnice.^ .... Državne železnice .... Avstro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške želez. ind. dr. . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe ČeSke sladkorne družbe Valn te. C. kr. cekin......| 1133 20 franki....... 1907| 20 marke....... 23-42! Sovereigns...... 23 96 Marke........11715 Laški bankovci..... 9550 Rublji........ 252 75J Ljubljani. januarja 1903. Denar 100 85 100 85 101 90 191-20 9985 12115 98 25 99 75 100 — 101 — 9950 99 50 100 45 107 25 100 75 100-75 101 - 100 — 99 26 98-99 50 307-100- 180-249 — 249 — 161 20 268 — 267 25 25*- 88-36 122 50 19 35 435 — 83 — 75-— 73 — 65 75 28 25 73'— 74-— 436- 56 5o! 703'50 1565 —' 709-50i 754*76 257 — 712 — 402--- 1665—1 498--I 3H9 — 350 — 168 — Blago 101-05 10105 102*10 12140 100 05 12135 10076 101-— 10170 100-50 10050 10145 106 25 10175 101 75 102 — 100 60 100-26 9g._ 100-60 309 — 190 — 253 — 263 — 163 20 272 — 26825 260 — 90 35 123 60 2036 438 — 87 — 78*— 78' — 56 75 29 25 77*— 78 — 441 — 57-50 704-50 1575 — 71050 755 75 258 — 714*— 403 — 1675 — 499 — 402— 354 — 172 — 1137 1909 23 49 24 02 11735 95 70 253-76 Žitne cene v Budimpešti. dne 28. januarja 1903. Termin. PSenica za april . RS „ april . Koruza „ maj „ „ julij . Oves M april . za 50 kg tj 50 „ „ 50 „ 50 - 50 m 1» 763 664 688 599 612 E Tek ti v. Se slabo vzdržuje. Ceneno domača zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidlitz-praska", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež koče prebavljeni a. Originalna Skatljica 2 K. Po poStnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10—2) Se dobiva povsod! neobhodno potrebna zobna Creme ] vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. UaaaaaaaaaaalBaaaaaal Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje nnjboljde priznana TaMO-cbioln tinitm katera okrepeuje lat*lae>, odstranjuje luske in prepreeuje Izpadanje I »M. 1 steklenica z navodom i K. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jubil. mostu. (204—2) Darila. Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Srečko Mlekuž, Staritrg pri Rakeku, 6 K 43 vin., nabrano v veseli družbi v čitalnici 4 K in 2 K 34 vin. ter dražba čika gospice 8 vin., skupaj 6 K 42 vin. — Živeli! Deželno gledališče v Ljubljani. Štev 65. Dr. pr. 1963. V četrtek, 29. jamivarja 1903. Hov« opera! \ov» apera! Četrtič na slovenskem odru: Psoglavci. Velika epera v treh dejanjih in šestih slikah. Po romanu Al. Jiraska spisal K. Sipek. Godbo zložil Karol Kovafovic. Kapelnik H Benišek. Režiser E. Aschenbrenner H t^»jBKa s« »dpre •» 7. ui. Z»c«im 1 ,v an. luaec p* 10. <*.. ■rl arsastavi soielujs orkester si. e. In kr. osti. polka it. V. Prihodnja predstava bode v soboto, dne" 31. januvarja: „Poskusni kandidat*4. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. januvarja: Amalija Hvatal, uradnega sluge hči, 9 mes, Strmi pot št 8, želodčni katar. — Mama Riedl pl. Raiten-fels, zasabnica, 82 let, Florjanske ulice št. 7, ostarelo8t. Dne 25. januvarja: Anton Nachtigal, stavb, polirja sin, 2 leti, Rimska cesta št. 28, pljučnica. — Jera Robida, kuharica, 63 let, Mestni trg št. 10, otrpnjenje srca. — Fran Stanove, sodar, 78 let Radeckega cesta št. 11, o8tarelost. — Rudolf Marbol, četovodja v 27. brambov8kem polku, 25 let, Domobranska cesta št. 2, se je ustrelil. V deželni bolnici: Dne 19. januvarja : Fran Rozman, dijak, 13 let, vnetje možganske mrene. Dne v5. januvarja: Fran Golob, dninar, 52 let, jetika V hiralnici: Dne 24. januvarja: Ivan Gherbaz. Šolski sluga, 64 let. ostareloat. — Marjeta Terček, gostija, 68 let, ostarelost. V otroški bolnici: Dne 26. januvarja: Fran Marinčič, delavčev sin, I3/* leta, vnetje mnžg. mrene. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306 2. Srednji zračni tlak 736 0 mm. Jan Čas opazovanja Stanje barometra v mm £ ^ Ve tro vi Nebo 27. 28. n 9. zv. 7. zj. 2. pop. 746 5 744 7 7422 - 46 — 77 + 1-6 8l jzahod si. svzhod si. jvzhod jasno megla jasno Srednja včerajšnja temperatura —55°, normale: —2 0°. Mukrina v 21 urah : 0 0 mm. Zahvala. V najglobeji bolesti nad tako britko izgubo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Ivana Gherbaza c. kr. šolskega sluge v p., imeji-telja srebrne hrabrostne svetinje I raz., častne svetinje za 40letno zvesto službovanje i. t. d. izrekamo VBem prijateljem in znancem za blagodejno sočutje med bo leznijo in ob smrti, slavni vojaški godbi c. kr. pešpolka št. 27, gg. srednješolskim ravnateljem, slavnemu učiteljskomu osobju c kr. moškega in ženskega učiteljišča, gg. pevcem za prekrasne žaloatiake, njegovim uradnim kolegom, gg. dijakom moškega učiteljišča, kakor za prelepe vence in za spremstvo k zadnjemu počitku, našo iskreno zahvalo. L j ubij a na, 27. januvarja 1903. (258) Žalujoči ostali. ! ! ! Ker napoči pravi čas za uživanje 3(ulmbaškega redilnep in krepilnega piva je važno vedeti, da se isto dobiva pri tvrdki (11—22) Edmund Kavčič v Ljubljani nasproti tramvajske postaje „Glavna pošta". Velja f* HteUlcnleo KO vin., Iirez MtiUhnict' »s %lnitrj«av. r Veliko denarja! do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod f,Reell 118" na Annoncen-Abteilung des MERKUR, Stuttgart, Schicfestr. ti. (2786—35) nI lastnika um Iz proste poka blizu Ljubljana, v kateri se nahajate 2 dobro upeJjani obrti. Kje? pove upravnistve »Slovenskega Naroda«. (243— 2 Varuj hioJo sen«! 'Za T»ako rodbino ■*JT»inejio' LujigO ▼ Otroikih kaderab - 6eal tiaoč »ahT»lnimi pismi poiilja diskretno »a »0 viu. v av»tr. anamkah gospa A. li»u|»t», Berlm S. W. aao UB^MMEg g' ro QO Srn Zahvala in priporočilo. Gospodu lekarju c ,2910—10) Gabrijelu Piccoli v Ljubljani. Čutim se v jako prijetnem položaju, da Vam morun podati najboljše izpričevalo o vplivu Vaše želotleii«* 11 »latili'«*. Dolgo let sem trpel želodčne bolečine, katerih me je rešilo edino Vaše izborno sredstvo, in še dane«, po malo-lane 12-letnem uporabljanje, se-žem vselej z najboljšim vspehom po Piccoli-jevi želodčni tinkturi, kakor hitro čutim kako nereoit\ur|«*ii«*iift«i #.elotS«*n imajo K»tov lupili splošno preizku-V Katssr-j eve karamele iz poprove mete. V zavojih po in fin. Zaloge imajo v Ljubljani: Orlova lo-karnapoleg železnega mostu, deželna lekarna priMarijI Pomagaj Milana Leustek-a in Ubald pl. Trnkoczv. — V Novem mestu: lekarnar S. pl. Sla-dović. b 4,2560—7) I Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstuejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti I je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanJBUjočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih pravico do dividende. let Trzajemna zavarovalna banka tt Prag"!. Rezervni fondi: 25,000.000 X. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vieikozl ilavamko - narodno upravo. (26—11) Vl» poJMBil* daje: Generalni zastop v Ljubljani, ftegar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. r Izdajatelj im odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina ia tisk „Naroda« tiskarne- O7 9102