St 27. Trst, sobota dne 27. januarja 1912. Ljubljana Leto I. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Uredništvo in upravništvo v Trstu: ulica S. Francesco d’Assisi 20, v Ljubljani: Hotel „Malič“, Šefenburgova ulica. Posamezna Številka 4 vinarj«. Naročnina v Trstu-Ljubljani me sečno K 1.20; po poSti mesečno K 1.50; četrtletno K 4.50 ; polletno K 9.—; celoletno K 18.—; z* inozemstvo celoletno K 28.—. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglasi: 3 vinarje i mm. visokosti šesterostolp-ne vrste. — Za odgovor je priložiti znamko. Povečanje „Jutra“. Danes sporočimo našim prijateljem lahko nekaj veselega: s prvim februarjem začne izhajati „Jutro“ v znatno povečani obliki, tako, da bo z njim lahko vsakdo zadovoljen tudi v tem oziru. Jugoslovansko vprašanje in habsburška monarhija. Spisal R. W. Seton-Watson. (Konec.) Pri tej priliki priporočam podroben študij Aehrenthalove politike vsem, ki verujejo v razoroženje: kajti nič ni pretirana trditev, da mora razoroženje toliko časa ostati prazen sen, dokler se giblje mednarodna politika v teh mejah. Pri tem, ki študira britsko politiko, bi moralo v današnji dobi buditi hrvaško vprašanje posebno zanimanje: kajti samo Hrvaška kaže na kontinentu pravo analogijo s stališča, ki bi ga za Home Role zavzemalo Irsko,“ — VVatsonova knjiga ima zemljepisni in statistični uvod in sledečih 14 poglavij: I. Hrvaško od najstarejših dob do 1. 1849: II. Srbi na Ogrskem in Hrvaškem: III. era eksperimentov (1849—1868): IV. kompromis med Ogrskim in Hrvaškim: V. Hrvaško za časa dualističnega sistema (1868 — 1905): VI. škof Strossmayer in renesanca hrvaške kulture: VII. pregled hrvaške in srbske literature: VIII. reška resolucija in njene posledice: IX. aneksija Bosne in veieizdajniški proces v Zagrebu — absolutizem na Hrvaškem: X. Friedjungov proces: XI. Supilo— Chlumecky: XII. Vasičevi falzifikati in grof Aehrenthal — kritika in razmišljanje: XIII. Madjarska železnična politika: XIV. Hrvati in Srbi — vprašanja zedinjenja. — Poleg tega vrsta prilog: historične listine in novejši politični dokumenti: bibliografije in zemljevid. — LISTEK. Nostradamus. Sedmo poglavje. Royal «fe Beaurevers, IV. Neznani popotnik. Beaureversu se je spačil obraz — od gneva še bolj kakor od bolesti. Ta hip pa se je uprl pogled umirajočega v vrata in se napolnil z nečloveško grozo, kakršno ustvarja v možganih edina muka smrtnega boja. «Smrt !■ je zajecljal. „Glej jo! Le poglej !« Z naglo kretnjo se je obrnil Royal proti kakor mu je pokazal Brabant. Toda videl ni ničesar. Planil je tik do teh vrat — a videl ni ničesar drugega kakor teman hodnik, in na koncu tega hodnika zaklenjena vrata. „Saj ni ničesar*, je dejal, vrnivši se k umirajočemu. .Sanjalo se ti je“. »Sanjalo ? Menda res. Blesti se mi začenja.. Nič ni... In vendar je bil nekdo taro... Naj navedemo, ksj piše pisatelj v prvem poglavju o Napoleonu in Iliriji: „Ne-srečna vojna z Napoleonom, v katero je bila avstrijska monarhija zapletena, je temeljito potiskala vse v ozadje. Medtem, ko je bilo napredovanje narodnostnega gibanja na Ogrskem brez dvoma za nekaj časa ustavljeno, datira nasprotno na Hrvaškem resnično probujenje narodnega čutenja od Napoleonove ere. Dalmacija, ki je za časa padca beneške republike (1797) v prvič postala avstrijska last, je bila odstopljena Francozom po porazu pri Slavkovu; genialni Napoleon jo obnovil ime in z njim nekaj duha stare Ilirije. Nova država, ki je bila na ta način naglo ustanovljena, je zavzemala Koroško, Kranjsko. Gorico in Istro, hrvaško obrežje, Dalmacijo z otoki in od 1. 1808 dubrovniško republiko. Po lastnih Napoleonovih besedah je »Ilirija sti’aža. ki stoji pred vratmi Dunaja1*. Vlada maršala Marmonta je bila sicer despotična, toda pomenjala je vendarle napredek, srednjeveško negibnost je nadomestila uročična delavnost v vseh živi jenskih strokah. Reorganizirala se ja uprava in sodnija: Code Napoleon je nadomestil zastarele srednjeveške zakone: šole: ljudske in srednje, trgovske in poljedelske so rasle kakor gobe po dežju: pokazali so se prvi hrvaški in slovenski časopisi: reformirano je bilo denarstvo in odstranjene vezi, ki so zadrževale trgovino: vpeljano je bilo kmečko posestvo: začelo se je s pogozdovanjem in z gradnjo krasnih cest, ki še zdaj vzbujajo začudenje turistov. Uradovalo se je francosko in hrvaško, na obali tudi laško. Znana dogodbica pripoveduje, da je cesar Franc I.. ko je bil 1. 1818. v Dalmaciji neprenehoma vpraševal svoje spremstvo, kdo je zgradil razna javna poslof ja, ki so vzbujala pozornost — in slišal je vedno isti odgovor: »Francozi, Veličanstvo!* — Wirklich schal, dass s’ uit l&nger blieben sein‘, je vzkliknil strmeči cesar y svojem priljubljenem dunajskem narečju, in tako je ostalo osemdeset let. Šele v dvajsetem stoletju se je Spomnil Dunaj pod pritiskom Madjarov, da eksistira Dalmacija . . .* videl sem obraz... ah, obraz, v katerem ni bilo niti kaplje krvi!“ Ranjenčev glas je prihajal bolj hripav, njegovo hropenje hitrejše in presekano; z mehaničnim gibanjem rok je poizkušal zvaliti s svojih prs namišljeno breme. Zdajci pa se je »agrohotal. .Hudiča, kaj vidim v tvojih očeh ? Solzo ? Ne, ti nisi več moj lev, moj Royal de Beaurevers s srcem trdim kakor skala. Plakati ? Ali noriš ? Čemu bi plakal ? Daj, fant, bodi trden in kiepak; take slabosti so za tepce — zuupaj v svojo roko, in v svoj t£>eč —- napravi si v življenju prostor z udarci in brcami, grizi, kolji, ropaj — da ne bodo drugi tebe ogrizli, oklali in oropali... Pogum ! Ne bodi mila jera! Zbogom, jaz se odpravljam. Toda počakaj, poslušaj me še malo. Večkrat si me vprašal, kdo da si. Hočem ti povedati. Jaz... ob, že zopet! Smrt! Smrt me gleda, tam, izza vrat!...“ Royal de Beaurevers se je obrnil naglo v naznačeni smeri. Toda tudi zdaj ni videl ničesar. „Počakaj“, je zarenčal in se pridušil. „Od te luči, ti vstajajo prikazni pred očmi. — Tako, zdaj bo dobro! — Zdaj ne boš več videl tiste glave, ki nima v sebi nobene kaplje krvi". Državnozborske volitve na Nemškem. Socialisti najmočnejša stranka. Četrtkove ožje volitve v nemški državni zbor so prinesle končno zmago opozicijo-nalni in v prejšnjem državnem zboru v manjšini se nahajajoči levici, ki je v četrtek priborila od 33 mandatov 26 in bo štela v novem državnem zboru skupno z divjaki 201 poslance brojeeo opoziejo proti vladnemu, črno-modremu bloku, ki ima le 193 poslancev in se sedaj nahaja v manjšini. Pri četrtkovih ožjih volitvah so socijalni demokratje zopet priborili 11 mandatov in štejejo sedaj skupaj 110 poslancev. Socijalisti so na celi Srti zmagali, dočim so črni klerikalci ali centruinaši podlegli in znatno nazadovali. „Granitni stolp" nemškega klerikalizma, o katerega solidni podlagi je naš klerikalni »Slovenec" napisal bahajoče hvalospeve, se podira in ruši. Nemški klerikalci ne bodo več igrali v državnem zboru vloge odločujočega jezička na tehtnici, potisnjeni so v ozadje. V prejšnjem deželnem zboru so šteli 103 poslance, bili so najmočnejša in najuglednejša stranka, sedaj se je njih moč reducirala, štejejo samo 93 svojih poslancev. Prejšnji črnomodri blok, obstoječ iz klerikalcev in pruskih „junkerjev‘ je štel -231 mandatov, pri teh volitvah jih je zgubil 38, tako. da štejo sedaj manjšino 193 članov. Naraščanje oziroma nazadovanje politične moči posameznih strank je najbolje razvidno iz spodaj^njega pregleda mandatov ki so jih posedovale posamezne stranke v prejšnjem državnem zboru in ki jih imajo v sedanjem; socijalisti------------110 preje 53 mandatov črni centrum 93 , 103 „ ljudska stranka — 47 „ 49 , narodni liberalci — 45 > 50 « konservativci---------r 42 . 59 » Poljaki-----------------18 « 20 „ državna stranka — 15 „ 25 „ antisemitje — — 14„ 18 „ velfi —------------------5 „ 1 „ Alzačani — 5 „ 5 „ Lotrinžani 1 „ l Danci--------------------l , 1 divjaki------------------1 „ 6 Udaril je s pestjo po svečniku, da je zletel po tleh in ugasnil. „Dobro !* je zagodrnjal Brabant. ,To me pripravlja na večno noč. Poslušaj torej, mali moju. »Poslušam", je dahnil Royal de Beaurevers. Strašen prizor sta nudila umirajoči, ves premočen od dežja in smrtnega znoja, in mladi mož, ki se je sklanjal nad njegovo posteljo, obadva potopljena v zloveščem mraku, odeta v žvižganju vetra, ki je tulil zunaj svojo pesem, nerazumljivo človeškemu ušesu. A ta prizor ni bil brez svedoka ; stal je tam zunaj, za vrati! Ni se varalo oko umirajočega! In tisti nekdo, ki ga je videl, je bil neznani potnik, ki je prej z kdove-kakšno skrivnostno silo vplival na krčmarja skozi debeli zid in ga primoral odpehniti vrata. Brabant je hropel. Njegovega spomina, njegovih misli se je bil polastil čuden vrtinec, ki jih je odnašal s seboj v večni kaos. Skušal je povedati nekaj, kar mu je ležalo na srcu. In to prizadevanje se je družilo s prikazi groze, ki jih ustvarja smrtni boj. „Ali vež, komu bi te bil moral izročiti, ko sem te dobil v roke, čisto majhnega še, ubogega levčka brez krempljev ?« Iz slovenskih krajev. Iz Cerknice. Naši klerikalci se zelo trudijo za občinske volitve. Noč in dan letajo po hišah in zahtevajo pooblastila z grožnjami, prošnjami in obljubami. Ker je pa pri nas veliko takih, ki se za napredek narodno-na-predne stranke prav malo ali nič ne brigajo, gre klerikalno žito v klasje. Le nekaj je samozavestnih volilcev, ki so zanesljivi, a de bi bili voditelji jnarodno-napredne stranke le malo energičnejši. bi bila zmaga v I. in III. razredu prav lahka. Pa dotičniki spe ... Klerikalcem gre torej prav po sreči! Le nekaj jim beli glavo. Ne morejo si iz vseh svojih kimavcev izbrati '— župana. *Jože Udovč *bo dober*, so rekli gospodje — »Tega nočemo!“ je odgovorila večina backov. Torej naj bo »Abler\ Tudi ne! Hm — kaj pa Dragar? Backi niso rekli, ne da, in tudi — ne: In tako pričakuje Dragar ves vesel volitev. Le to naše klerikalce muči, ker, .cele dneve in noči sem na agitaciji*. Radi bi dobili občino brez boja. Pa ne bo šlo!.. DNEVNE VESTI. S povečanjem oblike našega lista gotovo razveselimo vse naše naročnike in prijatelje posebno ker bomo imeli dve izdaji, t. j. eno * za Ljubljano in drugo za Trst. Naročnina naj se pošilja na našo glavno upravo v Trstu in ne v Ljubljano. Kdor naročnine'še ni plačal, naj to stori čem prej, ker začnemo ustavljati pošiljanje lista že v par dnevih vsem onim, ki še niso plačali narečnine. Uboga »Megla-1! Iz „Učit. tiskarne, kjer bi radi delali z izdajanjem .Megle" dobre kšefte — samo iz tega zroka so tudi začeli izdajati »Meglo1*, vsiljujejo ta čedni produkt Dimnik-Ribnikarjeve morale povsod in vsakomur in kadar kdo vrže ,Meglo" skozi vrata, še skoči gotovo skozi okno v sobo — kot nadležni židovski agent, ki se ga človek ne more rešiti na noben način. Koliko tržaških trafik je že parkrat vrnilo »Meglo", ker je ne marajo prodajati, ona pa še vedno prihaja potuhnjeno in naravnost nesramno vsiljivo in mora zopet — bežati v Frančiškansko ulico št. 8. v Ljubljani. Iz te nesramne židovske vsiljivosti bo občinstvo najprej spoznalo namene, ki so vodili »Učit. tiskarno" pri ustanavljanju .Megle". GG. so mislili, da ji prinese to toliko dobička, da bo poplačala z njim vse svoje dolgove, ki znašajo okolu pol milijona! Preiskava o klerikalnih volilnih sleparijah v Preči ni. Kakor nam naznanjajo iz Prečine pri Novemmestu, se preiskava glede sleparij, ki bo jih klerikalci uganjali pri on-dotnih občinskih volitvah, še vedno nadalju- „Izročiti me?...* *Da“, je hropel Brabant. »Le ugani, komu... Ali ne uganeš ?... Dobro, povem ti jaz: izročiti bi te bil moral kroniku«. Royal je v temi vztrepetal od groze. Z druge strani vrat pa je poslušal neznani potnik s strastnim zanimanjem. „Pa zakaj bi me bil izročil kroniku ?“ je vprašal Royal. ,Kaj sem bil zagrešil? Torej sem bil zločinec že v tistem prokletem trenotku, ko sem stopil na ta svet ?“ je dodal z divjim glasom. »Zakaj ? Ah, ah! Zdaj še vpraša, zakaj! Ali, kako nebi I Saj ne ve! Vedi torej! ti si sin čarodejke, obsedenke, ki so jo zaprli v Temple, ker je začarala dauplrina Franca in Bionsegneurja Henrika, vojvodo Orleanskega, da sta se zaljubila vanjo. No, čar se ji je posrečil samo pri dauphinu, kajti on je umrl kmalu potem v Tournonu. Henrik pa... on, ki je postal naš kralj Henrik drugi., ah, hudiča! Ah strela peklenska! Moči me zapuščajo..." „Povej mi vsaj ime moje matere!“ je kriknil Beaurevers. „Tvoje matere ?... Ah, da... tvoja mati... v Templu... v tamnici, kjer si bil rojen... Oh, jaz.. zbogom... daj mi roko... Ah, iztegni se že vendar, prokleta mrhovina 1“ je. Orožniki hodijo od hiše do hiše ter poizvedujejo, kako in kakšno glasovnico je dobil kdo. V preiskavi sta tudi kaplan in župnik. V „Jutru" omenjeni Planinšek, ki je raznašal glasovnice, je zdaj na župnika jezen, ker mu je župnik v zahvala odvzel zaslužek pri cerkvi. Govorica, da je bil Planinšek tudi v preiskovalnem zaporu, ne odgovarja popolni resnici; mož je bil le zaslišan. Vkljub temu pa, ko sedaj ljudje vi* dijo, kam jih je dovedlo, ko so se dali zapeljati po svojih duhovnikih, se še vedno zavzemajo za »gospoda**. Le toliko so se jim vendar odprle oči, da že javno govore, da odslej župniku ne bodo dovolili, da bi svojevoljno gospodaril tudi v občini, kakor to dela glede fare. Duhovnik naj se briga za svoje delo „mi se bomo pa za svoje", tako pravijo — in imajo prav. Čudno pa se nam zdi, da preiskave ne vodi več preiskovalni sodnik Kuder, katerega so med tem prestavili k civilnemu sodišču. Pa *ne, da bi bili za tem kaki Jarci v ozadju? Strelne^vaje na srednjih šolah. Dne 20. t. m. so se pričele strelne vaje na mariborske gimnaziji. Vaj se udeležujejo samo sedmo-in osmošolci. '&< &U|X. velika maškarada tel. društva „Sokol" z žeuskiin oddelkom v Kranju vrši se pod naslovom ,Belct reduta“ v lastnih prostorih na pustno soboto dne 17. svečana ob 8. in pol zvečer. Ker dela naslov marsikaterim maskam oziroma skupinam precej težav, dajemo že danes par primernih nasvetov. Maškarado krasile bi v prvi vrsti razne cvetke kot klinčki, lilije, šmarnice itd. Tudi razne živalice in ptice, metulji, snežinke in ledeni kapniki, peki, kuharji s kuharicami, harle-kini, klovni, beduini, indijanci, angleži, es-kimi i dr. Lepe bi bile tudi skupine sankačev in tenis igralcev. — Vsakdo naj se le drži gesla nbelou. Pevsko društva »Trst" vabi na Plesni venček ki se vrši danes, 27. januarja t. 1 v dvorani .TrgovskegaizobraŽevalnega društva" v ulici sv. Frančiška Asiškega 2.1. S plesnim venčkom je združena šaljiva pošta. Začetek ob 9. zvečer. Vstopnina: gospodje K 1*—, dame 60 vin. Ples traja do 4. ure zjutraj. — Pevsko društvo „Trst“ nastopa že drugo leto kot operetni zbor slovenskega gledališča v Trstu in vsled tega ne more prirejati prireditev v večjem obsegu, s katerimi bi se moglo gmotno opomoči; zalo apelira tem potom na rodoljubno občinstvo, da mu s častno udeležbo pri tej intimni plesni zabavi olajša pokritje društvenih potrebščin, in s hvaležnostjo sprejema preplačila vstopnine in darove za srečolov. Telovadno društvo „Sckol II", v Ljubljani vabi bratsko članstvo na IV redni občni zbor, ki se vrši v nedeljo 28. prosinca t. 1. točno ob 9. dopoldne v gostilni br. Kavčiča, Privoz. Podružnica slov. trg. društva .Merkur" r Kranju priredi v 'četrtek dne 1. svečana ob 8. in pol zvečer v sokolski telovadnici prvi plesni venček, ki je objednem tudi zaključek plesnih vaj, katere so priredila društva 'Čitalnica", ..Sokol14 in omenjena podružnica. Na venčku svira popolni orkester »godbe prostovoljne požarne brambe" v Kranju. Po predpripravah marljivega odbora soditi, bo ta venček ena najlepših predpustnih zabav v našem mestu in pričakovati je velike udeležbe. Vabila so se že razposlala in če se je morda koga slučajno prezrlo, naj se oglasi pri tajniku g. Josipu Cvaru — ali pa zvečer na venčku. Vsak je dobrodošel! »Slovansko planinsko društvo" ravnokar razpošilja vabila za svoj V I. planinski ples ki ga priredi dne 3. februvarja t. 1. v vseh prostorih »Narodnega Doma" v Ljubljani. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane K 1*—, za nečlane K 2*—. Ker naj bode ta ples prava planinska veselica, prosi se, da pridejo tako gospodje, kakor dame čim najštevilnejše v planinskih, ali narodnih nošah, (strogo prepovedani so seveda podkovani čevlji); sicer naj bode toaleta promenadna. Društvo postreže v lastni režiji z najboljšo domačo pijačo in z izbornimi jestvinami, ter postavi v to svrho 12 pavilijonov, ksterih oskrbo je prevzel damski odbor pod načelstvom gospe Franje dr. Taačarjeve (skupaj do 150 sotrudnic). Zanimanje za VI. planinski ples je že sedaj veliko in ker se bo nudila vsestransko neprisiljena zabava v krogu veselih planincev, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. Gneče še ni treba bati! Kako skrbe Nemci za svoje rojake ? V roke nam je prišlo sledeče pismo, k^ ga je pisala sredi decembra lanskega leta »Sud-marka'1 izvoščeku in poljedelcu J. G. v Mokronogu. Pismo se glasi: Gospod gostilničar Hans Kores v Mar. Puščavi nam je pred par dnevi naznanil, da imate namen naseliti se v kakem nemškem kraju na južnem Štajerskem. Pozdravljamo to s veseljem in izjavljamo, da smo radi pripravljeni Vam poskrbeti primerno posestvo. V ta namen se bomo obrnili na one naše podružnice, ki tu prihajajo v poštev, in upamo da bote v kratkem dobili različne ponudbe, med katerimi bote potem lahko izbral’. — Obenem Vas prosimo, da svoje sedanje posestvo pro-daste spet Nemcu — da nemško stanje na Kranjskem ničesar ne izgubi. — S prošnjo, da nas o svojem definitivnem sklepu svoje-časno obvestite, beležimo z zvestim nemškim pozdravom ... — Tako se Nemci vestno brigajo za vsako najmanjšo in na videz najbolj brezpomembno stvarco. Ali take brezpomembne stvarce, če se seštejejo, vendarle prav mnogo pomenijo. Zato pa imajo Nemci v obme'nih krajih uspehe! Nam se seveda take reči zda premalenkostne —mi delamo samo svojo »veliko politiko", ki je pa ve- Umirajočega je popadel eden tistih strašnih drgetov, ki značijo poslednji odpor človeškega življenja. Krvava pena mu je stopila na ustnice. ,Ne, ne!" je zakričal Royal. »Nočem, da umreš!" »Spominjaj ^e“, je zaječal Brabant s poslednjim glasom, »spominjaj se njega, ki me je ubil". „l,oginil bo od moje roke!“ je zaškripal Royal. »Nostradamus I Saj to je ime, ki si mi ga povedal ? Iskal ga bom na koncu sveta, ako bo potreba..." „Glej ga!“ je kriknil umirajoči s presunljivim glasom in se dvignil na postelji, kakor da hoče pehniti od sebe. kakor da bi se hotel ubraniti peklenske prikazni. Toda nevidna roka mu je prestrigla dih in mrtev se je zgrudil nazaj. Soba je bila polna luči. Začuvši Bra-bantov krik, se je Beaurevers ozrl in zarenčal zamolklo kakor lev, ki hoče napasti sovražnika. Zagledal je moža, ki je bil vstopil s svečnikom v roki. ..Nostradamus!“ je kriknil Beaurevers. , Ti si Nostradamus !“ „Jaz! ‘ je odgovoril neznani potnik s strašno mirnim glasom. „Poginil boš tu, kjer stojiš I Pokopati hočem tvojo mrhovino obenem z ubogim Brabantom, zato, da boš poslušal krik njegovega sovraštva na veke vekov 1“ In bliskoma je izdrl Beaurevers svoje bodalo ter ga dvignil proti Nostradamu. „Ne boš me ubil“, je dejal Nostradamus s svojim grozovito mirnim glasom. „Ne boš me ubil. Kajti jaz vem tisto, kar ti je hotel ta človek povedati, ko js smrt zapečatila njegove ustnice na vekomaj: jaz vem, kdo je tvoja mati!“ Beaurevers je povesil roko. Nekaj hipov ga je motril potnik z mračno radovednostjo;^ nato je obrnil glavo stran, kakor da si ob pogledu na Beaureversa drami v njegovi duši žgoča bolest.... „Ti veš to ?“ je zarenčal mladi mož. „Rojen si v temnici, v Templu' , je nadaljeval Nostradamus. „Znana mi je vsa hi-storija tvoje matere. Usoda sama te je privedla nocoj v to krčmo, kjer me je neurje primoralo iskati prenočišča. Gotovo je bila takšna volja nebeških moči, ki so me poslale v ta kraj. Zato me ne boš ubil“. lika samo v besedah. „Branibor“, ki bi imel vse podobne take skrbi na skrbi, tako žalostno životari, da se niti ne izplača govoriti o njem. Njegov občni zbor je bil prvič nesklepčen, ker se celo člani premalo zanimajo zanj, na drugem občnem zboru je bila glavna skrb vseh odbornikov, da so milo prosili navzoče poročevalce listov, naj nikar ničesar ne poročijo „iz taktičnih ozirov", v resnici pa zato, da bi javnost ne izvedela cele mizerije! Jos. Ipavčev „Možiček“. Celjsko dramatično društvo pripravlja celjskim Slovencem izreden užitek. Dne 4. februarja t. 1. priredi prekrasno dr. I. Ipavčevo pantomino z glasbo „Možiček", ki je že pred par leti dosegla krasne uspehe v Gradcu (10 predstav), v Celovcu, na Dunaju, v Ljubljani in v Trstu. Igralske vloge so v najboljših rokah tako, da bo cela stvar v vsakem oziru umetniško dovršena. „Možička* bo dirigiral g. skladatelj sam. Preprodaja vstopnic v .Zvezni trgovini “ Cehu. Že aretirani roparski poglavar pobegnil. V noči od 23. t. m je neki iz Zagreba v Zidanmost došli trgovski potnik naznanil kolodvorskemu stražniku, da je videl v vlaku po Kranjskem in Spodnjem Štajerskem znanega roparja in tata Dušana Svetanoviča iz Zagreba, ki je zlasti rad izvrševal svojo obrt raznih železniških vlakih. Svetanovič je poglavar posebne roparske bande, ki zlasti ropa ogrske in hrvaške izseljence, ko se vozijo po železnici. Nekaj članov te bande se že nahaja pod ključem pri celjskem okrožnem sodišču. Na Zidanem mostu je Svetanovič še pravočasno pobegnil, toda na videmsko-krški postaji ga je dohitela roka pravice. Na postaji so ga v vlaku prijeli in zaprli v čakalnico. Takoj so obvestili orožniško postajo, da naj pride po nevarnega tatu. Orožniki so prisopihali na postajo, ali v čakalnici ni bilo ne ene žive duše. Svetanovič je pravočasno zginil... Tatvina. Posestniku Mihaelu Hrastniku iz Brcstnika na Štajerskem je neki postopač odnesel 35 kron denarja, več klobas in prekajenega mesa ter mnogo obleke. Škode je za 150 kron. Orožniki so uzmoviča izsledili v osebi postopača Janeza Repinca ravno, ko je hotel izmaknjene stvari poprodati. Dali so ga pod ključi Roparski napad. Nedavno je šel po noči usnjarski mojster Martin Globočnik iz Šoštanja na Štajerskem v neko bližnjo vas po opravkih. Nedaleč od Šoštanja pa je stopila nasproti mršava postava nekega cestnega roparja ter'mu zagrozila : „Denar ali življenje !" Globočnik pa je imel toliko poguma in hrabrosti, da je v vsej naglici udaril s palico po glavi mršavega napadalca, ki je takoj urno odnesel pete v temo neznano kam... Knjigar Drische! v konkurzu. Deželno so dišče v Ljubljani je otvorilo konkurz nad ljubljanskim nemškim knjigarjem Drischlom. Nemški naval. .Sudmarka'* namerava v Polzeli na Štajerskem ustanoviti svojo lastno podružnico. Tozadevni ustanovni občni zbor polzelskih nemškutarjev bo v nedeljo popoldne. Slovenci v Polzeli ganite se! Prosveta. Ivan Cankar: Lepa Vida. (K današnji premijeri v deželnem gledališču.) Cankar je napisal novo dramo. In ta drama se tudi uprizori. Po raznih „Kralj Matjažih", Vaških Romantikah" in kakorkoli se že imenujejo vsi več ali manj ponesrečeni izvirni poizkusi, ki so se letos uprizorili na našem odru. končno delo našega največjega sodobnega pisatelja in dramatika. Pisatelj je prepričan, da je tudi najboljša, kar jih je dozdaj napisal. Gotovo po globini misli, po občutju „večnega hrepenenja, ki nikoli ne bo izpolnjeno", po čudoviti krasni ritmitični dikciji. Sceničnega efekta imajo pa brez dvoma več njegove prejšnje stvari: .Jakob Ruda," „Kralj na Betajnovi", „Za Narodov blagor«, „Hlapci“, in ..Pohujšanje v dolini šentflorjanski". — Žalostno je le, da se pod sedanjim gledališkim režimom te stvari, ki bi še danes vlekle, menda nalašč ne igrajo več, neglede na .Hlapce*, ki se ne morejo dajati radi cenzure. Cankar se je enkrat sam izrazil, da bi on pisal samo drame, ko bi no da, ko bi se dalo pri nas samo od tega živeti. Verjamem mu in prepričan sem tudi da bi imeli v njem dramatika, ki bi se lahko postavili ž njim predvsem kulturnim svetom. Značilno je, da najkulturnejši slovanski narod, Čehi, s čudovito pridnostjo prevajajo Cankarjeve pripovedne spise in uprizarjajo njegove drame, ki dosezajo vedno napredek. Pri nas pa ljudje najrazličnejših struj, pritlikavci vseh vrst tekmujejo med seboj, da bi zmanjšali pomen onega moža, ki je poleg Otona Zupančiča reprezentant sodobne slovenske literature in torej slovenske kulture. Po tej ekskuziji k .Lepi Vidi" nazaj. Dokler ne vidimo stvari na odru, ne moremo še soditi kak učinek bo imela. Mnogo je tu odvisno od uprizoritve, ki mora biti ljubezni-polna in razumevajoča Ker je pisatelj sam razdelil vloge iu tudi sicer vodil vse skušnje, ker je režija v rokah vestnega g. Verovška, bo gotovo uprizoritev zelo skrbna. Glavna moč drame je v krasnem jeziku in v občutju kajti ..dejanja" je malo. Bojimo se le,' da naše občinstvo ne bo dovzetno za te finese. Saj Maeterlinc, ta mojster občutja, tudi ni imel pri nas nobenega učinka s svojo „Vsi-ljenko". Ljudje so si na našem „prvem gledališču« okus popolnoma skvarili: seve, če boš koga pital s papriciranim guljažem in mu potem ponujal torto, je ne bo jedel. Ljudje, navajeni na grobe in plitve dovtipe modernih dunajskih operet, so se n. pr. zadnjič pri „Revizorju“ dolgočasili. V milieu stare cukvarne nas pelje pesnik. Tam žive ljudje, ki niso „otroci svetlobe1’, kakor Milena in Dolinar. Ne paradiž, ampak hrepenenje, večna pot jim je usojena. Lepa Vida, ki so vsi mladi zaljubljeni vanjo, in šestnajstletni študent Dijoniz gresta potem ko Vida izprevidi, da ne spada med „otroke pomladi11, poleg Dolinarja, skupaj pot življenja in hrepenenja, ki ga konča šele smrt. Ta konec hrepenenja, smrt najde prvi jetični študent Poljanec (kdo se ne spominja Ketteja in Murna?), kmalu tudi zapiti pisar-Mrva in večni popotnik, Amerikanec Damjan. Cankar je vplel pred Poljančevo smrtjo njegovo vizijo, ko se vsi trpeči bratje snidejo — po smrti pač. na svatovanje Vide in Dijonizija, ki sta dospela šele k njemu po „dolgi in strmi poti'1. Torej nekaj sodobnega, kakor Haničeve sanje „Hanneles Him-melfahrt" Gerharta Hauptmana. Ker bo sanje spremljala godba, je podobnost še večja. O predstavi sami bomo poročali v pon-deljek. —n. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Kranjski deželni zbor. (Izvirno poročilo.) Ljubljana, 26. jan. Današnja seja deželnega zbora kranjskega je bila nad vse mirna. Rešili so se pred vsem nekateri predlogi deželnega odbora, posameznih odsekov in pa predlogi finančnega odseka. Nekateri optimisti, ki so povsem resno pričakovali, da bo vlada po svojem zastopniku, deželnem predsedniku baronu Schvvarzu v današnji seji zavzela stališče napram včerajšnjemu zako-nolomstvu klerikalne večine, so se motili. Baron Schvvarz je molčal In cel čas ni odprl ust. Na dnevnem redu današnje seje je bil tudi nujni predlog dr. Lampe-ta,; naj se osnuje centralna deželna klavnica in mesnica. Predlog ni vzbudil posebnega zanimanja. Najzanimivejša je bila v zadevnem Lampe-tovem govoru njegova zahteva, da mora dežela dobiti v svoje roke veterinarno polic jo. Seveda je bil predlog dr. Lampeta sprejet brez daljše debate in se je predlog qd-kazal finančnemu odseku. Prihodnja seja 1. februarja ob pol 10 dopoldne. Ljubljana, 26. jan. (Izvirno). Med raznimi poročili finančnega odseka v kranjskem deželnem zboru je bilo tudi poročilo o prošnji zavoda Sv. Nikolaja v Trstu. Dr. I. E. Krek je predlagal, naj se prošnja odkaže deželnemu odboru v rešitev. — Krekov predlog je bil sprejet. Dunaj, 26. jan. Znani dr. Fridrich Wichtl je policiji ovadil 150 akademikov, samih juristov, ker mu niso vrnili izposojenih si knjig. Ovadba je med akademičnimi krogi vzbudila splošno pozornost. Dunaj, 26. jan. Llojdov parnik „Bregenz“ je dospel v Suez. Italijansko vojno brodovje je parnik „Bregenz“ ustavilo, ker se je na njem ukrcalo več turških višjih časnikov. Italijani so v Rdečem morju ustavili tudi še neki drugi parnik, z imenom „Africa“, o katerem pa trdi uradno poročilo, da ni last avstrijskega Lloyda. Dnnaj, 26. jan. Praška „Union“ poroča z Dunaja, da poda grof Aehrentha! v kratkem svojo demisijo. Imenujejo se že razni nasledniki. Splošno pozornost je vzbudilo v političnih krogih dejstvo, da je tušem došel carigrajski poslanik grof Pallavicini in da ga jc cesar sprejel v avdijenci. Za naslednika se imenuje tudi markiz Baquehem, ki je bil pred leti trgovinski minister ln je bil po-preje tudi s‘alni poročevaleč odseka za zunanje stvari v avstrijskih delegacijah. Krakov, 26. jan. Policija je aretirala nekega Pavla Pelka zaradi vohunstva v korist Rusiji. Pri zaslišanju je izjavil, da zna 30 jezikov, tudi japonsko. — Tudi zaradi vohunstva v korist Rusiji pa je policija v Brodvh aretirala 11 oseb. Berlin, 26. jan. Izid dižavnozborskih volitev že toliko vp'iva na vladino politiko, da bo državni kancelar Bethmann-Holhveg primoran podati svojo demisijo. Njega nasle-duje grof Posadoavski, ki se bo naslanjal na levico kot bodočo državno-zborsko večino. Berlin, 26. jan. Napredni in socijalistični listi obširno razpravljajo o sjajni zmagi opo-zicijonalne levice. Listi so mnenja, da bo levica v novem državnem zboru tvorila približno 204 članov obstoječo večino. Reakci-jonarne stranke bodo imele samo 194 poslancev. Napulj, 26. jan. S parnikom .Mendoza" se je včeraj povrnil domov gluhi italijanski general Pecori-Giraldi, katerega je vojno ministrstvo odpoklicali s tripoliškega bojišča zaradi nesposobnosti. Razne vesti. * Živinska kuga je minulo leto napravila glasom statistike praških listov avstrijski živinoreji 50 miljonov škode. 80.000 glav goveje živine je obolelo tekom 1. 19tl na tej bolezni. 17',, • dobro cello. — Ponudbe upravništvn ivupi se „Jutra“ t Ljubljani. ^ra-airvia ca nižježolca na stanovanje, even-P11? J Uit/ fetJ tualno tudi hrano. Natančnejše pri upravništvu „Jutra“ v Ljubljani. TTnrrim voz’^e'i z tremi kolesi za vožnjo bol-TVUpilil uita. Naslov pove upravništvo „Jutra“ v Ljubljani. Izdajatelj, glavni iu odgovorni urednik Milan Pint. Tiska Tiskarna Dolenc (Pran Polič) v Trstu. FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg št. 9. Cenike pošiljam zastonj in poštnine presto. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice p. z. z n. z. ©© obrestuje hranilne vloge po o 2 v Ljubljani O brez vsakršnega odbitka. ©§> Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov. ^ Popolnoma varno naložen denar. ^ Rezervni zaklad: nad pol milijona. ©§) Adresar ©© ki vsebuje splosue praktične tabele, železnice, pošte, politično, finančno in deželno upravo, sodišča, šolstvo, klerus, zadružništvo, krajevni reper-torij, naslove protokoliranih in neprotokoli-ranih trgovcev, obrtnikov, zdravnikov, odvetnikov, hotelov m društev na Kranjskem, splošni naslovnik za Ljubljano itd. izide v par dnevih v založništvu tvrdke TJniversal v Ljubljani Cena lO.— UL. Naslovne označbe vsebine so trijezične m sicer slovenske, nemške in italijanske. Vsak praktičen človek si nabavi „Adresaru, pridobiten trgovec, obrtnik in industrijec v njem inserira, umen konsument išče v niem producenta. Naprodaj so v Poli in v okolici v lepi legi zemljišča primerna za poljedelstvo sadne in zeljiščne vrte in za vinograde zelo pripravna. Pri najmanjšem nakupu iooo m2 je cena i m2 K r5o. Zelo ugodni plačilni pogoji. Natančnejša pojasnila se dobijo v pisarni gospoda Konrada Karola Exner, Trst Piazza Caserma št. i, ali pa pri gosp. Karl Čermak v Poli Via Dignano štev. 34. XXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXxxxxxxxx Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela J. ZAMLJEN čevljarski mojster •=5z.-.--~ v 'LJUBLJANI —1 Sodnijska ulica št. 3. Dobe se [tudi izgotovljena obnvala. Izdeluje prave gorske in telov. čevlje. M. R Alf TAR delikatesna trgovina in vinarna Ljubljana — Jurčičev trg št. 3 priporoča svojo veliko zalogo raznih jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca Export kranjskih klobas. Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. — Številka telefona 291. — Čitajte in strmite! 600 kosov, med njimi v ognju potlačena ura za 4 K 20 vin. Krasna v ognju pozlačena, fina anker rem. ura s pozlačeno ploščo s številkami in 36 urnim dobrim idočim orodjem s triletno garancijo. Krasna kravatna igla s simili briljantom, v ognju pozlačen prstan za gospode ali dame, krasen collier z 150 orijentalskih biserov, najmodernejši ženski nakit, krasni gumbi za manšete, ovratnike in prsa, 3% double-zlato ; 6 kosov pravili platnenih robcev, krasno pisalno orodje iz niklja, krasno toaletno zrcalo v etuiju, lepo dišeče toaletno milo, vezan notes, 72 angleških pisarniških peres, 20 korespondenčnih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vsako družino. Vse skupaj, z zlato uro vred, ki je sama vredna toliko, stane samo 4 K 20 vin. Odpošilja se po poštnem povzetju po eksportni trgovini H. Spingarn. Krakov št. 328. Pri naročilu dveh paketov dodam še lep žepni nož z dvema ojstrinama brezplačno. Pri vsakem nadaljnem paketu še en nož. Komur ne ugaja, se vr.re nazaj in je torej vsak riziko izključen. Hotel JHIGLlT na Jesenicah oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke. Kavarna z biljardom. LOVRO HUMER, hotelir. / KavarnaTCentrai* / Ljubljana — Sv. Petra nasip št. 37. Danes in vsaki dan KONCERT damskega in moškega zbora „ J a v o r“ iz Zagreba. Začetek ob 9 uri. Za obilen obisk se priporoča Vstop, prost. St. Mikolič. O »i » . 0 e e« sl 8 s xxx>xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx>c>c>o