PoStnlno platana o ootocCnl V (lublianl, ietelek 10. lunlia 1937 Cena din 1 Stol. 129 Z Ilustrirano prilogo t,Teden o slikah** leto il. Objave banske uprave V zvezi z demonstracijami ob priliki prihoda predsednika JNS Petra Živkoviča t Maribor, Ko* njice in Celje, dne 8. junija t. L, so istega dne ob 20 zvečer na državni cesti blizu Prihove pristaši JNS, okrog 15 po številu, iz zasede napadli avtobus, ld je vozil pristaše JRZ. Napad se je izvršil z revolverji, bokserji, noži in kamenjem. Napadeni so se sicer napadalcev ubranili, vendar pa sta bila dva akademika lažje ranjena, ostali so dobili samo praske. Po odbitem napadu so napadeni nadaljevali vožnjo, pogrešali so pa akademika — filozofa — Rudolfa Dolinarja, rojenega dne 11. aprila 1915 v Lučinah, občina Trata, okraj Škofja Loka in tja pristojnega. Domnevali so, da so ga napadalci odvedli s seboj. Naslednega dne, dne 9. junija t- L, okrog 10 je orožniška patrulja Dolinarja našla mrtvega pod državno cesto pri Prihovi, 50 korakov oddaljeno od mesta napada. Dolinar je imel rane na glavi in po' životu od udarcev s topim predmetom. Ugotovljeno je, da je napad organiziral in se ga tudi dejansko udeležil Slavko Reja, urednik »Mariborskega Večernika Jutra«, mariborskega glasila JNS; med napadalci sta bila tudi Primec, tajnik krajevne organizacije JNS v Hočah, Braiko-vič, pekovski pomočnik iz Maribora in Milan Orožen, jurist, član Jug. napred. akad. društva Jadran. Na kraj sam je odšla sodna komisija; poleg nje so odšli na kraj sam tudi organi policijske oblasti pod vodstvom upravnika policije v Ljubljani. Preiskavo vodijo najintenzivnejše. Do trenutka izdanja tega komunikeja je aretiran Slavko Reja. Za ostalimi so izdana zaporna povelja. Iz pisarne kr. banske uprave v Ljubljani, dne 9. junija 1937. Sodna zdravniška komisija je pri obdukciji trupla pokojnega filozofa Rudolfa Dolinarja, ki je bil ubit pri Prihovi dne 8. junija t. 1., ugotovila, da je bil Dolinar zaboden z nožem t hrbet. Nož je predrl pljuča pod desno lopatico med tretjim in četrtim rebrom 2.5 cm široko in 4 cm globoko. Smrt je nastopila vsled notranje izkrvavitve. V zvezi z zločinom je bilo doslej aretiranih 10 oseb. Vodstvo preiskave, ki se intenzivno nadaljuje, je osredotočeno pri upravi policije v Ljubljani. Iz pisarne banske uprave v Ljubljani, dne 10. junija 1937, Slovenci, ne pozabite! Slovenski fant, sin ubogih staršev, zvest svoji zemlji in ljudstvu Akademik Rudolf Dolinar ; i ( tolpi umorjen! Pogreb umorjene žrtve Do petka ob 9 dopoldne leži truplo nenadoma umrlega Rudolfa Dolinarja na mrtvaškem odru v Konjicah. V petek ob 9 dopoldne pa ga bodo po liturgičnem blagoslovu odpeljali v Ljubljano, kamor prispe okrod 11. ure. Pred Akademskim domom bodo truplo sprejeli ob kratkem komcmoracijskem obredu tovariši akademiki in ga položili na mrtvaški oder v dvo^ rani Akademskega doma na Miklošičevi cesti. V soboto ob 9 dopoldne pa se bo razvil pogrebni sprevod izpred Akademskega doma po Miklošičevi cesti, skozi Dalmatinovo ulico, po Tyrševi cesti in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg pred univerzo, kjer se sprevod za nekaj minut ustavi. Tu se bodo tovariši akademiki po svojem zastopniku v kratkem (jovoru po- 'trene po Neurath je odletel v Sofijo fielgrad, 10. junija. Nemški zunanji minister von Neurath je včeraj ob 16.45 odletel s svojim spremstvom proti Sofiji. Do Niša so goste spremljala tri naša vojaška letala. Sofija, 10. junija. Nemški zunanji minister von Neurath se je sinoči pripeljal v Sofijo, kjer mu je bolgarska vlada priredila lep sprejem. Na letališču Bozurišt je nemškega državnika med drugimi sprejel predsednik bolgarske vlade Georgii Kjuseivanov v spremstvu ministra dvora Grujeva. Za Neuratha je bolgarska vlada rezervirala prostore v najlepšem sofijskem hotelu >Blgarija«. Po krajšem odpočitkn v tem hotelu se je von Neurath podal na dvor, kjer se je vpisal v dvorsko knjigo. Zvečer je obiskal predsednika bolgarske vlade Kjuseivanova v zunanjem ministrstvu. Kjuseivanov mn je kmalu nato vrnil obisk, nakar je bila slavnostna večerja na nemškem poslaništvu. Danes bo Neurath obiskal nemško vojaško poko- Eališče ter bo tam položil venec nemškim voja-om na grob. Ob 11 ga bo sprejel v avdijenco kralj Boris, pri katerem bo ostal tudi še na kosilu v dvorcu Brana pri Sofiji. Ob 4 popoldne se bosta znova sestala Kjuseivanov in Neuraih in bosta nato sprejela tudi časnikarje ter jim dala uradno poročilo o njunih razgovorih. Von Neurath odpotuje iz Sofije v petek. Na svojem povratku v Berlin so bo ustavil v Budimpešti. Zadovoljstvo nad Belgradom Belgrad, 10. junija. A A. Pred odhodom iz Bel-grada je dal nemški zunanji minister baron von Neurath zastopniku agencije Avale tole izjavo za jugoslovanski tisk: Ob koncu svojega obiska bi rad še enkrat povedal, s kako prijetnimi vtisi in spomini odhajam iz Belgrada. Vaša lepa prestolnica, ki tako (laglo procvita, je s svojo zelo veliko dinamiko vplivala name kakor živ izraz ustvarjalne moči jugoslovanskega naroda. Romanje na Oplenac, kjer sem sredi vaše nacionalne svetinje, za eno uro ločen od ostalega sveta, izkazal čast spominu Vašega velikega kralja, mi je dalo priložnost videti del Šumadije, tako ljubke po svoji krajini, in čudoviti narod, ki v njej živi. Poudarim lahko samo še to, da me je kar najprijetneje ganilo prijateljsko ozračje, ki sem ga tu povsod doživel, in da mi bo bivanje v Belgradu ostalo v trajnem lepem spominu. Bukarešta, 10. junija. AA. Vsi romunski listi so snoči objavili komunike o bivanju von Neuratha. Uradno poročilo je objavila agencija Ra-dor. Listi tudi ponatiskujejo pisanje »Vremena« in »Politike« o tem obisku in posebno tisti del, ki pravi, da obisk von Neuratha v Belgradu ne bo oslabil Male zveze in Balkanskega sporazuma, ampak da bo obe zvezi le ojačil. Zveza med Poljsko in Romunijo proti ČSR Bukarešta, 10. junija. Romunski listi obširno razlagajo govore na gala-večerji na dvoru pri obisku predsednika poljske republike Mosciekega v Bukarešti. Pravijo, da je kralj Karel v svojem govoru hotel podčrtati politično in zgodovinsko resnico, da ni romunska zveza e Poljsko proti nikomur naperjena, temveč, da je v naravnem skladu z vsemi drugim vezami. Zato se Romunija ne pridruži no; benemu bloku velesil v Evropi, ker želi mir z vsemi sosedi. Kralj Karel je imel včeraj daljši razgovor s Strah pred vojaško diktaturo v Rusiji Pariz, 10. junija. AA. Havas: Iz Moskve poročajo, da je bil maršal Tuhačevski, ki je nedavno padel v nemilost in bil nato postavljen za poveljnika vojaških sil na Volgi, sedaj odstavljen tudi s tega mesta in na to mesto je bil imenovan general Esterov. Torej je le točna vest, da je bil Tuhačevski Zdi se, da hoče režim preprečiti prebod politične v vojaško diktaturo in da hoče odstraniti vse osebe, ki so imeli le nekaj zvez s trockizmom. Zna- no je, da so mnogi sedanji voditelji sovjetske armade osebno poznali Trockega, ki je bil ustanovil sedanjo sovjetsko armado. Izve se, da je aretiran tudi dr. Pletnev, slavni zdravnik in ravnatelj ustanove, ki raziskuje funkcionalno diagnostiko. Borba med Stalinom in opozicijo se nadaljuje na vseh poljih javnega življenja, in sicer na političnem, kulturnem in znanstvenem polju in sedaj se v komunistični stranki sami razteza tudi na GPU. govo slovili od rajnkega, nato pa sprevod kr Wolfovi ulici v stolnico, kjer to slovesna črna sv. masa- Pomirjenje med Anglijo in Italijo London, 10. junija, m. O sedanjih odno-šajih, ki vladajo med Anglijo m Italijo, je v spodnjem domu podal izjavo angleški zunanji minister Anthony Eden, v kateri je poudaril, da je skupna izjava, ki sta si jo letos januarja meseca dali Anglija in Italija, »e vedno izraz politike, ki jo Anglija želi voditi na Sredozemskem morju. Eden je ob tej priliki tudi naglasil, da je bilo odpoklicanje italijanskih časnikarjev iz Anglije in prepoved širjenja angleškega časopisja x Italiji že dvakrat predmet razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom in angleškim veleposlanikom v Rimu. Vojvoda Kentski bo sredi avgusta obiskal svojega brata vojvodo Winsko levičarsko časopisje, ki je sedanji državni organizaciji Portugalske sovražno, so po uradnih vesteh iz Lizbone izmišljena. Baldwin je včeraj v lordski zbornici prisegel, kakor je to predpisano za vsakega novega člana angleškega zbornega doma. Predsednik ČSR dr. Beneš je včeraj sprejel znanega belgijskega strokovnjaka in sodelavca van Zeelandovega Mauricea Frerea ter se z njim raz-govarjal o sklicanju svetovne gospodanske konference. Za predsednika mednarodne rotarijanske zveze so izvolili Oeorgesa Duperya, predsednika francoskih rotarijaneev. Sestanek jugoslovansko-italijanskega odbora Belerad, 10. junija. Jutri bo prispela semkaj italijanska trgovinska delegacija, ki bo Z našimi zastopniki določila dan sestanka za jugoslovansko italijanski gospodarski odbor ter pripravila vsa vprašanja, ki jih bo na ses*"- 'mi ta odbor razmotrival. Iz Rima bosta jutr šla v Belgrad Giamini, ravnatelj gospodarnega odbora v zunanjem ministrstvu ter Maci, šef odseka za kompenzacijo v institutu za iz-, i menjavo blaga. Slovenska opera med Slovenci v Trstu 9,.Prodano nevesto" |e Ljubljanska opera potrdila svojo umetniško višino in triumfalno začela svojo turnejo i Trst, 10. junija. Gostovanje ljubljansko opere v Trstu in na Reki je tolikega kulturnega pomena, da ga enakega nismo Slovenci Se praznovali izza velike vojne. Sprejem naših pevcev od strani tržaške javnosti, njih popolen uspeh na deskah znane opere Polltea-nia Rossetti na Viale Venti Settembre, prodor naše pesmi med naše slovenske ljudi v Trstu ter med celotno, tudi italijansko tržaško javnostjo je v resnici nekaj edinstvenega. Na sinočnji predstavi »Prodane neveste« so se dobesedno trgali in izlivali iz globočin slovenske duše viharji navdušenja, kakor jih Trst v vsej svoji zgodovini ni še dosegel, kakor jih enako ljubljanska opera doslej nikdar nikjer ni e doživela. Ta dogodek je bilo treba videti od blizu, občutiti z lastnim srcem, popisati ga skoraj ni mogoče. Pred 20 leti v Trstu Leto«, 9. majnika, je poteklo 25 let, kar se je prvič v Trstu predvajala »Prodana nevesta«, dne 30. majnika letos pa je obenem poteklo 19 dolgih let, kar se je v isti hiši, kakor je sinoči pela ljubljanska opera, zadnjič slišala slovenska beseda. Bilo je to 30. majnika 1918, ko so tržaSki Slovenci praznovali prvo in zadnjo obletnico majniške deklara« cije. Tedaj se je v tej hiši vršilo tridnevno 6lavje, ki se ga je udeležil tudi g. dr. Korošec osebno. Prvi dan so se pod vodstvom dr. Korošca zbrali zaupniki bivše SLS iz vseh primorskih pokrajin, drugi dan se je vršil pod vodstvom gospoda Mahkote sijajno uspeli koncert tržaške Glasbene Matice, kjer je pred 3000 ljudmi nastopilo tudi nad 500 okoliških zena in deklet v narodnih nošah. To je bila največja revija narodnih noš, kar smo jih Slovenci kdaj v zgodovini dosegli na Tržaškem. Ob tej priliki je tedanji akademik, sedanji prof. dr. Joža Lovrenčič, deklamiral dr. Kreku na čast posebno prigodno deklamacijo, ki je čudovito užgala med ljudmi. Enako so slavnostno razpoloženje dvignile same izbrane domorodne narodne pesmi, ki so vse izzvenele v klicanju prihodnjih dni, ki so prišli in 60 šli mimo... Popoldne istega dne se je pri Sv. Ivanu vršila velika narodna veselica, ki se je je udeležil tudi dr. Korošec. In potem je bil tretji dan dr. Korošec gost okoliških vasi, kjer so se v posameznih krajih vršili nepopisni sprejemi. Posebno zanimiva je bila kot zaključek vsega slavja gostija v Narod-1 nem domu v Barkovljah. Tedaj je že manjkalo v Trstu živil in sploh vsega blaga. Domačini ribiči so lovili dve noči, da so nalovili toliko rib, da jih je ; bilo dovolj za barkovljansko gostijo. Od tistihmal pa je zamrla slovenska beseda na javnih deskah v Trstu. Zato pač ni bilo drugače jj 'mogoče pričakovat!, kakor da bo po 20 letih znova oživelo bratsko navdušenje in razpoloženje, ki pa je sinoči prikipevalo do neverjetnosti. Ljud|e prihajalo iz vse dežele K predstavi eo prišli ljudje iz vse široke slovenske zemlje od morja do gora pod Kobaridom in nad Gorico prav do Podbrda. Iz Postojne se jih je pripeljalo pet polnih avtomobilov, iz Istre 60 prišli z vlaki in avtobusi, iz Gorice jih je prišlo cel zbor in niso vsi mogli dobiti prostora, skoraj sleherni kraj je bil sinoči zastopan na slovenskem večeru, kakor so takoj krstili sinočnjo predstavo Tržačani sami. Vstopnic za »Prodano nevesto« je že pred dnevi, ko niti skušnje v Ljubljani niso bile končane, zmanjkalo do zadnjega sedeža. In prostorna hiša Politeama opere v Trstu lahko sprejme pod streho 3000 ljudi in za silo še kakšnih nekaj sto čez. Vstopnice so ljudje kupovali kar po 40 sedežev skupaj, po cele družine, očetje in matere so prišli zvečer skupaj z otroci, ki so jim potem posedovali v naročjih. Najdražji parterni sedeži so se prodajali po 28 lir, pa ni niti eden ostal. Tud lože so bile do zadnje oddane. Skrbne priprave Celo gostovanje ljubljanske opere, ki se je s sinočnjo predstavo v Tretu začelo in se bo nadaljevalo še danes v Tretu z »Ero«, jutri in pojutrišnjem pa še na Reki, pa je bilo tudi tako skrbno z vseh sl rani pripravljeno, da je aostovanje moralo U6peli. Glasbeni del je seveda ao podrobnosti pripravil pridni ravnatelj Polič, ki je s pevci, baletom, zborom in orkestrom dnevno delal zadnjo dni tudi po 16 ur. Vse zunanje priprave ter propaganda v Trstu in drugod je dobro uredil tajnik g. Mahkota, ki je zadnje dni sploh ostal kar v Trstu ter se sam prepričal po bližnji okolici in celo v Istri, kako je izvedena reklama in drugo. Oba gospoda, ki sta imela poleg drugih največ opraviti tudi z našimi in italijanskimi oblastmi, sta vsepovsod naletela na najprijaznejši sprejem in podporo. Zlasti se mora to podčrtali glede italijanskih oblasti, ki niso pokazalo niti senco najmanjših ovir. Ljubljanska opera je za to gostovanje tudi na zunaj pripravila vse potrebno, da je čim dostojneje pokazala stopnjo naše opere. Za »Prodano nevesto« so izdelali novo kuliserijo, ki so jo z avtomobili pripeljali v Trst, dalje eo izdelali več kot polovico nove garderobe, orkester in zbor so pomnožili z novimi močmi iz Glasbene Matice in ljubljanskega konservatorija. Tako je odpotovalo pod vodstvom računskega Inšpektorja g. Hočevarja včeraj zjutraj z brzovla-kom iz Ljubljane v Trst skupaj 142 ljudi, medtem ko so se solisti z g. Neflatom odpeljali v Trst že dan prej. Na meji pevcem seveda ni delal nihče nobenih zaprek, v Trstu pa so dopoldne ob 11 takoj .pristopili k zadnji skušnji. Tržaški oder je vsaj trikrat vječji od ljubljanskega, zato se je bilo treba navaditi na te ogromne širine in globine. Izkazalo se je takoj, da je dvorana opere Politeama izredno akustična in da zlasti orkester in zbor sijajno doni v njej. Skupaj je na potovanju v Tretu in na Reki točno 160 ljudi od same opere ter številno spremstvo sorodnikov in drugih prijateljev. Od ljubljanskih časopisov sta prišla poročevalca »Slov. doma« ter »Slov. Naroda«, iz Zagreba pa eo »Novosti« poslale v Trst posebnega dopisnika. Pred predstavo v operi Zanimiv je bil sprehod po operi tik pred pričetkom predstave, ki se je po tukajšnjih navadah pričela ob 9. Ljudje pritiskajo k blagajnam, da bi dobili vsaj kak zasilen prostor Se v hiši, pa jih vse po vrsti odpravljajo, ker jim ne morejo ustreči. Samo zadnje ure pred predstavo bi razprodali še eno hišo, ce bi jo imeli. Med izrazitimi slovenskimi obrazi opazujem tudi Številno Italijane, ki eo prišli k predstavi kot glasbo žejni in radovedni. Veliko jih je, ki nosijo znamenja fašistovske stranke na prsih. Bistro ogledujejo ter zavzemajo prostore po dvorani. Galerija ter ves balkon jo napoln jen že dobre pol ure pred pričetkom, parketno stojišče se polni, v parket in v ložo prihajajo zadnje četrt ure najizbranejši. Predstave se je osebno udeležil prefekt tržaške jokrajine g. Rebua, dalje pokrajinski generalni taj- nik fašistično stranke com. Grazioli, namestnik mestnega župana com. Di Bin, komandant tržaškega kora, ekscelenca Scala, kvo;lor tržaški, gosp. Pe-ruzzL Oigebno je bil navzoč tudi naš gener. konzul Zivotič z gospo ter vsemi uradniki konzulata, dalje so bili pri predstavi tudi češki in romunski konzul ter drugi konzularni zastopniki v Trstu. Saj je predstava »Prodane neveste» ne glede na kulturni po-pomen pomenila tudi izreden prvovrsten glasbeni dogodek, ki ga tržaška elita ni hotela zamuditi. Opera je nastopila pri »Prodani nevesti« v sledeči zasedbi: glavno vlogo Marinke je pela gospa-Gjungjenac, njenega ljubimca Jankota gosp. Gostič, mešetarjh Kecala g. Križaj, omejenega Vaška g. Banovec, roditeljska para pa so |>eli gospa Bernot-Golobova in ga. Kogojeva ter gg. Janko in Kolacio. Zastor se dvigne ... V dvorani jo strahovita vročina, čeprav je odprte skoraj polovico strolio ter delujejo vsi prezračeval«. Po galerijah ljudje mahajo z belimi robčki kakor v nemi pozdrav, navdušenje v ljudeh jo vidno in komaj, da ne prekipi že takoj pred pričetkom. V prostornem vestibulu gledam dva ogromna venca, ki sta pripravljena za dar celokupni operi ter ge. Gjungjenčevi. Prvega, velikanski venec z roza nageljni ter ovit s češko tribarvnico je poklonila Češkoslovaška beseda z napisom »Češkoslovaška beseda — 9. 6. 1937 — ljubljanski operi«, drugi, kot veliko drevo, sestavljeno iz samih živo rdečih nageljnov, pa so tržaški Slovenci poklonili ge. Gjuugjenac. In tako je vsa hiša zbrana in pripravljena, da se dvigne zastor. Točno ob 9 uri prihiti g. Polič, občinstvo mu živahno ploska v pozdrav, godba takoj zaigra državno italijansko himno, l>otem ; Giovinezzo«, slednjič pa našo državno himno. Občinstvo stoje posluša, zaploska ob italijanskih himnah, skoraj podivja od navdušenja in ploskanja, ko je odigrana prvič v tej hiši od slovenskega orkestra pred tolikim občinstvom jugoslovanska državna himna... Kaj vse je ob tem trenutku igralo obenem z orkestrom v naših srcih, nobeno pero ne more popisati, nobeno drugo srce ne moro občutiti... Zdelo se nam je, kakor da smo doma, med svojimi, sredi Ljubljane, med slovenskim ljudstvom... Tedaj pa je inspicijent g. Frelih, ki je zadaj za odrom opravljal skoraj nevidno delo in vodil za kulisami celotno predstavo, dal znamenje — in ves ogromni oder se je odprl, zastor se je razmaknil na dvoje, luči so ugasnile, na oder jo prva pritekla mala Štrausova Bobika, ki jo poznamo iz sMadame Buterlly«, v slovenski narodni noši, s pečico na drobni glavici, najsrčnejši dogodek večera, ki je takoj v običnstvu utrgal plaz navdušenega in skoraj nenehanega ploskanja ... Stal sem nekje v parterju, pomešal sem se med ljudi, opazoval sem okrog sebe vso to zbrano srečo in doživetje v ljudeh, ki so jim*drhtela srca, ki se jim je na odru odprl nov svet, kakor ga v Trstu niso videli 20 dolgih let. Oder ves nov, zbor takisto v novih narodnih nošah, balet tudi, celoten prvi nastop vsega zbora in baleta napravlja v zvezi z opremo odra vtis najrazkošnejše predsiave, ki jih ljubljanska opera ne dajo vsak dan... Navdušenje pred predstavo Potem gledamo Gostiča in Gjungjenčevo, ki kot prva slovenska solista stopata na oder te hiše ter odpojeta prvi večji duet »Mati mila... siroti neprijazna je... naj živj do groba zvestoba ta .. « — in v ljudeh v hiši se utrga zopet plaz navdušenja, ploskanja, ki ga ni konca ne kraja. Oba odlična pevca komaj nadaljujeta in odpojeta še »Zbogom...« in zopet ju ua odprtem odru prekine plaz ljudskega navdušenja v dvorani. Burno je potem pozdravljen na odprtem odru, čim so prikaže ua deskali, g. Križaj kot Kecal, star znanec in prijatelj Tržačanov, ki poje pri tej predstavi že 125 ič svojega Kecala. Ko odpoje svoje duhovito prikazovanje ubogega Vaška »Mlad izgloda... ni ne velik, ni ne majhen...« skupno z Jankom in Kogojevo, so vsi trije na odprtem odru deležni loplega navdušenja in ploskanje se zopet noče poleči. Ko tako gledam na oder, se mi mimogrede utrne misel, kako sem v vsem Trstu našel en sam slovenski napis »Gostilna« — toda le na kulisi na odru opere Politeama Rossetti..., ki so bilo pripel jane iz Ljubl jane k .. V tem odpleše balet svoj prvi veliki ples in ob spremljevanju zbora prvič pade zastor, padejo pa tudi roke vseh 3000 ljudi v dvorani... Zastor morajo dvigniti, glasni bravo, živio, se utrga v ljudeh, gospoda Poliča zahtevajo pred zastor, privedejo ga med soliste, pokličejo še režiserja Šesta, ljudje mahajo z robci, kakor z eno samo roko, kličejo, ploskajo... Tudi v drugem deanju je balet .takoj ob začetku deležen na odprtem odru glasnega priznanja občinstva, posebno toplo je sprejel nato Va-šek g. Banovca s svojim nežnim »Ma-mi-inica ... po-povedala... da rada videla ... če oženil hiše...« Pri sledečem duetu sta bila ga. Gjungje-nac in g. Banovec priklicana nazaj na oder, prav »Kdor le verjame... ljubezen zvesto le srce,..« tako potem še gg. Gostič in Križaj, ko zaključita znamenito kupčijo o Marinki. Vihar v dvorani je zopet nastal, ko je g. ■ Gostič odpel svojo arijo »Kdor le verjame ... ljubezen zvesto le srce ...« in je moral gg. Gostič-Janko ponovno na odprl oder, ker občinstvo ni nehalo klicati in ploskati. Ob koncu drugega dejanja se navdušenje stopnjuje, po dvorani kličejo glasneje in zmerom pogosteje: »Poliča, Poliča!«, da mora g. Polič zopet pred zastor, kar ponovno sproži plaz klicev: »Živio Polič, živio...!« In tako pričakamo tretjega dejanja, ko se vse to ponavlja. Balet na odprtem odru doživi ponovno prekinitev zaradi navdušenega ploskanja, kmalu potem tudi kvartet Golobova, Križaj, Banovec ter Kolacio. Potem pojo Gjungjenčeva, Ko-gejeva, Golobova, Križaj, Janko in Kolacio poslovilno pesem Marinki »Le premisli, Marinka... Bog blagoslovi naj Tvojo pot...« brez spremlje-vanja orkestra, lepo, razločno, beseda za beseiln donj z odra med ljudi spodaj, ki ne morejo zdržati in zopet zacepetajo z nogami in rokami in živio klici. Cela skupina mora na zahtevo občinstva ponovno na oder in še enkrat od pojo to pesem. Višek vsega navdušenja pa je bil seveda na koncu predstave, ki se je zavlekla daleč čez polnoč. Tedaj ljudje sploh niso hoteli ven iz dvorane. Pevci so morali šo in še pred zaslor, dokler slednjič sploh niso zastorja več dvignili. Zdaj so na oder nanosili cele gore cvetja, vencev in šopkov. Poleg dveh najlepši in največjih, ki smo jih že omenili, so dobili vence tudi še ga. Golobova, Ko-gejeva, plesalka Moharjeva, dalje Poličeva, dirigent Polič, solisti Križaj, Gostič, Banovec ter seveda tudi g. Mahkola, ki sicer ni pel, pa je k uspehu naše opere v Trstu prispeval poleg' vseh pevcev, zbora, orkestra, baleta, dirigenta in režiserja v resnici največ. Ko sem po končani predstavi tekel na kolodvor, da bi ujel še polnočni brzovlak proti Ljubljani, sem vso pol in potem še v vlaku premišljeval, če je vse to res, kar sem bil pravkar doživel in kar Trst nikdar še ni videl...V resnici: bil je lep večer, ki jih je malo tam ob morju! * Slovenska opera je našo pesem dostojno predstavila v Trstu. Bili so na predstavi številni Italijani, ki so vse brez izjeme priznali visoko umetniško raven ljubljansko opere. Bil je to dogodek visokega kulturnega in umetniškega pomena, ki naši operi in nam Slovencem brez dvoma dela čast pred svetom. Zato našim pevcem in operi sploh k uspehu v Trstu čestitamo, obenem jim enakih uspehov želimo tudi na Reki. Fr. Strah. „Jutro" in krščanska morala Kadar »Jutru« ne preostane drugega, se zateče h krščanski morali, katero hote zagovarjati, odnosno blatiti z ozirom na pisanje »Slovenca«: in drugih listov, ki mu niso po volji. Takrat so vsega, kar sc na svetu zgodi, krivi duhovniki in Katoliška akcija, ki vsi skupaj predstavljajo inkvizitorsko bando morilcev in drugih ničvrednih tijiov. pod katerimi trpijo »Jutrovi« uredniški in strankarski kristjani, predvsem pa deviška JNS. Tako je seveda tudi Živkovičevega poloma kriva Katoliška akeija in duhovniki, ki »Slovenski doin« pišejo, kakor ve povedati »Jutro«. Nekdo pač mora biti kriv, da je /ivkovic doživljal v Sloveniji komedijo namesto triumfa. Ce smo mi o komediji poročali tako, kakor sc za komedijo spodobi, je bila to pač naša »krščanska časnikarska dolžnost«, ki je^»Jutru zmeraj najvišji moralni zakon, najbolj pa takrat, kadar gre za zamolčo-vanje slovenskih manifestacij, Živkovičevih in JNS-arskih polomij, in kadar gre za to, da slovensko duhovščino na rafiniran način »po svoji časnikarski dolžnosti« obdolži magari Omora (gl. »Jutrovo« raziskovanje javorske zn< d e ve). Živikovičeva komedijja se je spremenila v resno stvar, vrhovni vodja JnS je odšel iz Sloveivij«y-~Jutro«, ki daje kruha in zaslombe javorskim detektivom in ima na vodilnih mestih v službi organizatorje in izvrševalce političnih, razbojniških napadov, ki se končajo z zverinskimi umori političnih nasprotnikov, tak list si pa vendar nc bo lastil pravicc, da bo učil druge ljudi krščanske morale. II Zastopniki ljudstva" si z revolverji utirajo pot med ljudstvo Celje, 10. junija. Med poročili »Jutra« o potovanju generala Živkoviča po Sloveniji žal pogrešamo zanimivih podrobnosti, ki jih hočemo namesto »Jutra« jugoslovanski javnosti sporočiti mi. Tako na primer so dobra 2 kilometra za Konjicami ustavili avtomobilski sprevod z generalom Živkovičem domači kmetski fantje, ki so na sredo ceste postavili slamnatega moža, sami pa so čakali ob cesti na prihod avtomobilov. Avtomobili so se pred slamnatim možem ustavili, gospodja senatorji pa so izstopili ter so z revolverji v rokah šli proti fantom ter jih tako prisilili, da so se umaknili v ceste in pustili avtomobile mimo. V Celju so demonstranti proti Živkoviču navalili proti Celjskemu domu in je zgolj policija preprečila, da ne bi gospode »narodne zastopnike« Belgrajsko časopisje o zločinu JNS-arjev pri Prihovi Bclgrnd, to. junija, m. Vse današnje časopisje objavlja na vidnih mestih uradno poročilo kr. banske uprave iz Ljubljane o zločinu podivjanih JNSarjev nad akademikom Rudolfom Dolinarjem. »Politika« prinaša to uradno poročilo pod naslovi: »PctCr Živkovič v Sloveniji«, »Ob priliki napada skupine pristašev JNS na omladince JRZ pri Prihodi je umrl filozof Rudolf Dolinar«, »Organizator napada, novinar Slavko Reja je aretiran, a za ostalimi napadalci poslane tiralice«. »Vreme« pa objavlja omenjeni komunike pod naslovom :-Krva- vi napad pristašev JNS na skupino pristašev JRZ pri Prihovi v Sloveniji.« 'Jukajšnje časopisje tudi objavlja poročilo o demonstracijah proti vodstvu JNS v Mariboru in Celju. Politična javnost pa tudi še vedno živo komentira popolni neuspeh, ki ga je doživel Pera Živkovič v Sloveniji ter se temu niti dosti nc tudi, saj je bilo itak znano, da Živko-.vič nikjer nikogar ne predstavlja. nagradili z volilnimi kroglicami. Množica na trgu pred Celjskim domom je narasla do 4000 ljudi, ki so burno vzklikali proti Živkoviču in zoper JNS. Te hrupne demonstracije so privabile nakaj udeležencev sestanka v Celjskem domu, ki so priili ven in klavrno stiskali k vratom. Demonstranti so jih obmetavali z gnilimi jajci ter je tudi g. poslanec dobil posebno jajčjo omako. To je dičnega »naJ rodnega« zastopnika tako razkačilo, da je ves ne-n’*ren tekal sem in tja ter zahteval, da ga policija ščiti pred omako, ker ni bila naročana niti za obed, še manj pa za malico. Zelo korajžno se je v Celju obnašal tudi poslanec Mra”lje, ki ga poznamo iz pričevanja v šenčurskih dogodkih. Tudi Mravlje se je v Celju lotil lahkoatletskega športa in si je za najprimi-tivnejšo panoga izbral daljnomet. Pri izbiri predmetov ni bil izbirčen. Pograbil je prvi kamen ter ga zalučal v demonstranti. Ko ga je policija posvarila, je Mravlje svojo športno panogo hipoma spremenil. Očitno razočaran nad neuspehom svojega metanja, je zdaj navalil s svojim dežnikom nad policijskega stražnika, katerega je udaril po glavi tako močno, da se je dežnik na sredini prelomil. Mravlje je zdaj poskusil še s tretjo športno panogo, in sicer s tekom. Čim je stražnika udaril^ jo ji ucvrl, kolikor so ga noge nesle ter sc je korajžno nekam skril. Neposredno ob Živkovičevem odhodu so se množice demonstrantov z maloštevilnimi pristaši JNS, ki jih je bilo v dvorani Celjskela doma jedva 300 z ženskami vred, zopet dejansko spopadle. Ko so gospodje generali JNS videli, da bodo omagali, ker jih je bilo le peščica nasproti tisočem na drugi strani, so se zopet zatekli k revolverjem. Iz skupine gostov, ki so se gnetli okrog avtomobilov, da bi zlezli vanje in se klavrno odpeljali, so nenadoma padli trije revolverski streli. Pravijo, da je bil g. Banjanin tako korajžen .,. Zgolj zaradi čiste resnice naj še podčrtamo, s kakšno korajžo so se borili JNS mladeniči. Izmed prvih, ki se je lotil policijskih stražnikov, je bil Praprotnik Avgust, ki je z nekim trdim predmetom Razlika med Živkovičem in avtomobilom Kakor znano, so množice, ki so Živkoviča sprejele pred Ijubljaskim kolodvorom, razbile v silnem navdušenju /.a JNS, njene kramarje, zajce in žandarje, tudi en reflektor na Živko-vdčevem avtomobilu. Reflektor je tako rekoč oko avtomobila. G. Živkoviču kljub polomu in begu po Sloveniji, ki se je razen demonstracij in jajčnih simpatij izvršil čisto po programu in zmeraj P°~. ■'zdatmm policijskim varstvom, vendar ni posla korajža vse do zadnjega. Ko se jd z zadnjimi ostanki svojih junakov zatekel v blokirano kolodvorsko restavracijo na Zidanem mostu, je še njega, zadnjega, prevzela politična potepfanost, ki jo je razodel tudi svojemu spremstvu, misleč si, kamor je šla krava, naj gre tudi tele. In je povedal svojim enajstim apostolom — dvanajsti, za Judeževo vlogo, bi bil g. Pucelj, ki je rajši ostal v varnih Laščah, uganko iz svojega razpoloženja: »Kažite mi, deco moja jadna, kakva vam je razlika izmedju mo.g avtomobila i mene?« Molk. Nato je uganko rešil Živkovič: »Auto je na početku ovog debakla bio slep ua jedno oko, a ja siromah na obadva.« Pohorskemu kmetu se obetajo boljši časi To mnenju ljudi, ki bivajo v krajih pod Pohorjem, so Pohorci sploh premožni ljudje, ki ne trpe pomanjkanja ne v denarju, ne v živežu. Nekateri celo menijo, da se tam pretakata mleko in med. To mnenje nekaterih ljudi je bilo vsaj deloma upravičeno pred leti, ko je bila lesna cena še vi6oka ter so pohorski kuietje večinoma preživljali lepe čase. Danes temu ni več tako. Ko so padle cene lesu, ki je Pohorcem edini vir dohodkov in jo njegova prodaja postala vedno manjša, eo se oni zelo zelo prestrašili ter prvi hip dejstvu niso prav za prav mogli verjeti. Udarec za udarcem, ki je bil vedno hujši, jih je vrgel v vrtinec gospodarske stiske. Ker so se viri manjšali ter niso mogli več kriti izdatkov, je pričel tudi semkaj prihajati ekse-kutor, o katerem se ljudem svojčas še sanjalo ni. Velika napaka teh ljudi jo bila prevelika razsip-nost v dobrih časih. Saj so kmetje dobivali za les kupe denarja; potem pa so dneve in dneve po gostilnah popivali, ker so najbrž mislili, da bo vedno tako. Doma pa so puščali v nemar družino in gospodarstvo. Lesni trgovci in gostilničarji pa so na njihov račun bogateli. Zato jo sedaj marsikomu zmanjkalo pori nogami lastnih tal — prodano nm Posestvo. Mnogo jih je postalo pametnih gospodarjev — toda prepozno. Kmetje so se po-ppnekod silno zadolžili kljub velikim virom, ki jih niso zuali ali hoteli obrniti sebi v dobro. sunil policijskega stražnika v brado, da mu je • tem prizadejal večjo rano. Vsekakor so te cvetke potrebne za dopolnilo »Jutrovih« poročil o silni moči JNS v Sloveniji ter o »navdušenih« spržjemih generala Žinkoviča. * K I N 27*30 SLOGA Franc Lederer in FrančlSka Dee v zabavnem Ulmu Princesa Casaba 21-24 MATICA UNION VEČNI DOG, GOSPODAR ŽIVLJENJA IN SMRTI, JE DOPUSTIL, DA JE NAS LJUBLJENI TOVARIŠ IN CLAN RUDOLF DOLINAR CAND. PHIL. Od tu in tam V Rogaški Slatini sc jutri prične jugoslovanski mojsterski šahovski turnir. Poleg domačih mojstrov državnega prvaka Vasje Pirca, dr. Trifunoviča, Kostiča in drugih se bodo turnirja udeležili tudi inozemski mojstri. Prišli bodo Češkoslovaški Foltjs, Poljak Nendorf, Nemec Siimisch in Madžar Gere-ben. Naslov državnega prvaka brani naš slovenski velemojster Vasja Pire, ki 6i ga je bil uradno priboril lani na turnirju v Novem Sadu. Njegov najnevarnejši tekmec je Dalmatinec dr. Trifunovič. Turnirska pravila določajo, ;la ostane naslov državnega prvaka še vedno dosedanjemu prvaku, če z njim vred šo kdo doseže isto število točk. Prepričani smo, da bo tudi leloš naš Pirc pokazal svojo kvaliteto in naslov prvaka obdržal še za prihodnje leto. Turnir organizira in finansira zdraviliška uprava. Turnir je najboljša reklama za zdravilišče, saj bodo svetovni listi sleherni dan poročali o turnirji#. O uspehu naših slovenskih in hrvatskih fotoamaterjev na razstavi v Newyorku smo pisali pred nokaj dnevi. Naše poročilo je bilo nepopolno, ker smo pisali, da se je razstave udeležil le eden. V resnici pa so poslali na razstavo v Newyork svoje sliko trije Slovenci, in sicer g. Ante Kornič iz Ljubljane (na razstavo so mu sprejeli tri slike), g. Slavko Smolej iz Jesenic (sprejete tri slike) in g. mr. ph. Ivo Koželj z Jesenic (sprejeti dve sliki). Hrvatov je bilo udeleženih na razstavi Več, pač zato, ker so samo trije Slovenci poslali tjakaj slike. Razstava je bila razdeljena na več oddelkov, tako umetniški, reportažni itd. Vseh oddelkov je osem. Vse sliko slovenskih fotoamaterjev so bile razstavljene v umetniškem oddelku. Mariborski mali harmonikarji bodo v soboto nastopili ▼ Zagrebu v dvorani zagrebškega vele* sejma, V zagrebških časopisih se dela vidna re^ klama zanje. Med dragim navajajo, da so mariborski mali harmonikarji dosegli velike uspehe na' Dunaju, nakar so dobili povabilo, da gostujejo na pariški razstavi. Iz Pariza, tako pravi poročilo »Jutarnjega lista«, bodo mali harmonikarji odpotovali na daljšo turnejp v Ameriko. V Banjaluki se je včeraj začela konferenca vseh' obrtniških zbornic v državi. Zastopane so zbornice iz Ljubljane, Zagreba, Belgrada, Skoplja, Banja-luke, Osijeka, Sarajeva iti Novela Sada. Konferen* co pa vodi predsednik banjaluške zbornice Branko Gjurgjevič. Prva točka, o kateri so govorili, so bile samoupravne dajatve v zvezi z obmištvom. Ugotovili so, da so te dajatve za obrtništvo neznosne. Cilj borbe odbornikov naj bo, da se razbremeni obrtništvo in obdavči le toliko, kolikor zmore. Enako je njihovo stališče tudi do vseh vrst občinskih davščin. Med drugimi je govoril tudi dr. Pretnar iz Ljubljane. 100 milijonov dinarjev posojila fe odobrila Državna hipotekarna banka prometnemu ministru, da jih bo lahko porabil za ureditev jadranskih pristanišč. Obenem je prometno ministrstvo že izdalo' nalog, naj se izdelajo podrobni osnutki in načrti za vsa dela, ki so potrebna v naših pristaniščih. Splitski okrožni, urad ne more iz deficitov. Lansko poslovno leto so zaključili z izgubo enega milijona in šest sto tisoč dinarjev, v prvem trimesečju lanskega leta pa s 180.000 dinarji. Zanimivo pa je, da se je prvo trimesečje letošnje poslovne dobe končalo kar s 682.000 dinarji izgube. Okrožni urad zaradi tega ni mogel izvrševati svojih obveznosti, pač pa je moral zaprositi pri Osrednjem uradu v Zagrebu za predujem pol milijona dinarjev. Sarajevska podružnica »Merkntfa« si bo sama skušala urediti okrevališče za svoje obolele člane. Nedaleč od Sarajeva se nahajajo vrelci Moščanice, ki je ob njih neki zasebni uradnik postavil posebno hišo. Ta jo je pa sedaj ponudil v nakup podružnici Merkurja. Za nakup bodo zahtevali od svoje centrale 120.000 dinarjev brezobrestnega posojila. Windsorski vojvoda b« baje ostal kar tri mesece na počitnicah v gradu Wasserleonburg blizu Beljaka na slovenskem Koroškem. Te dni je dovolili tujim časnikarjem, ki jih kar mrgoli okoli gradu, da so ga fotografirali z ženo vred. Vendar pa časnikarjev niso pustili v dvorec, da bi si ogledali notranjščino in se potem v svojem časopisju razpi« sali o vseh mogočih in nemogočih malenkostih. Izvoz perutnine in jajc počasi pojenjuje, odkar se je začelo toplo, prav za prav vroče poletje. Jajca so ob vročini slabše kakovosti, obenem pa izgubljajo na teži. Tudi perutnine ne gre več toliko v inozemstvo, vendar pa so cene še vedno visoke. Po kilogramu se prodaja od 8 do 12 dinarjev. Včeraj ponoči so jo na progi pri Kresnicah tovornem vlaku vnel vagon, v katerem jo bilo polno radijskih in fotografskih aparatov, kemikalij ter ■ fotografskega negativnega materijala. Ogenj so zapazili »ele takrat, ko je vlak vozil iz postaje. Ko so vlak ustavili, je plamen buSknil ter v hipu objel vos vagon. Ob tako vnetljivem materijaiu kakor jo celuloza ni čudno, čo je zgorel ves vagon in je od njega ostala le železna konstrukcija. Tudi z gašenjem se ob takem požaru ne opravi veliko. Iz ljubosumnosti so fantje v vasi Trstcnica pri Banjaluki v torek ubili svojega tovariša Teodora Saviča.^ Teodor je bil najlepši, vendar pa najbol j siromašen fant, kar jih je bilo v vasi. Zaradi svojo lepote jo imel v vaških dekletih kar preveč častilk in oboževalk. Ostalim fantom pa to ni bilo všeč. Ko je v torek z nekaterimi drugimi fanti plesal kolo, so njegovi sovražniki vprizorili gnječo, ugasnili vso luči ter ga 7, noži napadli. Z združenimi selami so ga tako zmrcvarili, da je Teodor ostal na mestu mrtev. V Zagrebu sp je obesil hišni posestnik, ki jo imel kar tri hiše. Vzrok samomora je kaj svojevrsten. Mož se je obesil zaradi tega, ker so ni mogel razumeti s svojimi strankami. Njegovi stano-jemalci so bili večinoma reveži, ki mu nieo mogli vedno v redu plačevati najemnin. Poaestnik eo pise Maksimilijan Lipovšek. Na jesen so bo začela graditi v Splitu velika palača bansko uprave. Palača bo stala 14 milijonov dinarjev. Obenem bodo v Splitu zgradili tudi veliko palačo za državno klasično in zensko realno gimnazijo. V ta namen je dal tudi ljubljanski Pokojninski zavod posojilo 6 milijonov dinarjev. n ih voda, mora z odvajanjem takoj prenehati in zaprositi za oblastveno dovoljenje. 3. Dolžnost za prijavo pod 1. in 2. zadeuo tudi vsa podjetja in tovarne v Ljubljani, ki imajo v mestno kanale izpeljane obratne vode ali tekočine. Vso prizadete, ki ne bodo ustregli temu pozivu, bo oblastvo strogo kaznovalo, medtem ko so bo odtok vode brez vsakega naznanila ukinil. Mestno poglavarstvo v. Ljubljani MORAL IZDIHNITI DNE 8. JUNIJA SVOJO MLADO DUŠO POD SUROVIMI UDARCI ZLOČINCEV, KATERIH ROKO JE VODILO SOVRAŠTVO DO SLOVENSKIH SVETINJ. PADEL JE ZA SVETO SLOVENSKO ZEMLJO, V KATERI NAJ MIRNO POČIVA! >MEA EST ULCTIO — MOJE JE MAŠČEVANJE,< PRAVI GOSPOD. LJUBLJANA, DNE 9. JUNIJA 1937. AKADEMSKA ZVEZA Nalivi in toča, drugod suša Milijonska škoda po zadnjih nevihtah Kulturni koledar Anton Aškerc 10. junija 1912 je umrl v deželni bolnišnici v Ljubljani pesnik Anton Aškerc. Rodil se jc 9. januarju 1856 v Globokem pri Rimskih toplicah. V Celju je dovršil gimnazijo. Po maturi jc stopil v mariborsko bogsolvojo, dasi ni outil pravega veselja za duhovski poklic. Potem je bil kaplan v Podsredi, v Šmarju pri Jelšah, pri sv. Lovrencu, Vitajah pri sv. Marjeti, Mozirju in Škalah pri Velenju. Ker je prišel v svojih nazorih navzkriž z oficielno cerkvijo, je prosil za službo mestnega arhivarja, ki sc je prav za njega pri ljubljanski občini ustanovila. V Ljubljano je prišel 1898. Toda njegovo krepko zdravje je začelo v Ljubljani pešati. 7. junija 1912 ga je zadela kap. Pesniti je začel šele v liogoslovju. Resneje pa so je posvetil pesništvu šole v Podsredi. Levec je kmalu spoznal njegov odlični epski dar in mu je svetoval, naj se i posveti predvsem pripovednemu pesništvu. In res so sc kmalu začele vrstiti v Ljubljanskem Zvonu njegove prekrasne balade in romance. Ker je začel v nekaterih svojih pesmih izražati verski dvom, ga jc Mahnič v Rimskem katoliku ostro obsodil. — V odgovor na napade je izdal 1890 svoje Balade in romance. Sledile so Lirske in epske poezije. Nove poezije (1900). Istega leta jo izdal tudi tri dramatično slike — Izmajlov, Red sv. .furja, Tujka — potem Četrti zbornik poezij, Zlatorog, Primož Trubar, Mučeniki, Junaki, Jadranski biseri, Akropolis in piramide, Pesnitve in Poslednji Celjan. Napisal je tudi nekaj črtic in potopisov. — Vprašanje Aškerčeve poti je še nerešeno. Eno pa gotovo drži: Na Aškerca, ki v sobi ni bil dovolj močan, so predvsem vplivale naše neodkritt; razmere in prodogmatična usmerjenost nekater-nikov. Iz plitkega miljeja je izrastla tudi njegova podoba v plitkost in nedozorelost. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 10. junija: Margareta. Petek, 11. junija: Barbara. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta JO in mr. Gartus, Moste. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Union: Nezabeljeni sin. Kino Sloga: Princesa Casaba. Kino Matica: Moderni svet. Ljubljana, 10. junija. Vaš poročevalec si je včeraj ogledal ozemlje od Brczovice tja do Notranjih in Vnanjih goric in Dragomera. Nudila 60 mu je grozna slika pustošenja. Toča je popolnoma uničila vse poljske pridelke v obsegu kakih 30 kv. km. Popis uničenih travnikov in njiv je v vseh podrobnostih skoraj nemogoč. Marljivi kmetje od Brezovice naprej so se izrecno veselili lepo obetajoče letine, kajti vse je bujno rastlo. Vseh up je slonel na njivah in travnikih. Danes pa obupano, užaloščeni gledajo, kako jim je nevihta s točo v treh urah uničila njih celo težko in dolgo delo. Krompir je povsod uničen. Na njivah ponekod sploh ni mogoče poznati, kje naj bi bil krompir vsajen. In kaj že lepo cvetoča pšenica? Bilke je toča tako zmlatila, da jih ne more noben stroj tako streti. Fižol? Lepo je rasel. Sedaj — niti peresa ne, niti bilke. Koruza je prav tako vsa pomandrana. Pa tudi posevki šo pokončani. Sadje po vrtovih je kmetom mnogo obetalo. Vse je okleščeno in jabolka leže po tleh. Umni in marljivi živinorejci pa so popolnoma obupani. Ne bodo mogli pri prvi košnji spraviti niti voz dobre krme pod streho. Travnik so zamaščen z mastno, rjavo glino in zemljo. Biti pa je moralogrozno, kakor nam ljudje pripovedujejo. Neprestano je toča tolkla po vseh omenjenih vaseh. Okenske šipe so po vseh hišah razbite. Tudi po šolah. Kako moč je imela kot pest debela toča, je pač najjasnejši dokaz dejstvo, da je toča razbijala tudi trdo žgano opeko po strehah hiš in gospodar- skih poslopij. Naliv je bil 6ilovit. Voda je nasto-pija po travnikih in na krajih, ki 60 bili doslej absolutno varni pred kako povodnijo. Do pol m visoko je stala voda ponekod na travnikih in njivah. Najhuje so bile prizadete Plešivce. Tudi je bil tako rekoč glavni snop naliva in toče. Prijazna vas je znamenita po tem, da je tam blizu pristava, kjer je rad prebival francoski maršal Marmont. Kako ie moralo liti, ei je pač mogoče predstavljati po zasebnih meritvah padavin. V treh urah 6e je zlilo nad tem ozemljem do 125 mm dežja, kar predstavlja količino okoli 40 milijonov hi vode. Škoda je ogromna in znaša že po približni cenitvi do 500.000 Din. Zadnje nevihte pa so po poročilih iz drugih krajev tudi drugod napravile velikanske škode, ki gredo do milijona. Letošnji junij, ki je drugače v ljubljanskem padavinskem pasu, mesec lokalnih neviht, ko doseže maksimum 140 mm, je zaznamoval že v teh desetih dneh 103.7 mm dežja. Ko trajajo v ljubljanskem padavinskem pasu nalivi in imamo obilo dežja, pa so kraji, ki že po 14 dni niso imeli niti kaplje dežja. Ko je v ponedeljek v LjubljaniHako besnela nevihta, pa so imeli kraji za Krimom lep, miren dan .Po Krasu primanjkuje vode. Po Dolenjskem že tudi niso imeli dalj časa dežja. Suha Krajina trpi na pomanjkanju vode. Kakor pravijo privatna poročila, tudi kraji okoli Krškega-Vidma in Brežic niso imeli več dni dežja. V obupu si vzel življenje Ljubljana, 10. junija. Problem o vzrokih samomorov je še vedno globoka uganka in gradivo se zadnji čas tudi v Ljubljani močno množi, kajti samomori, žalosten socialen pojav, so postali sedaj v mestu epidemični. Ni dneva brez samomora! Na Prulah pa se je danes ponoči primeril nenavaden primer. Ko je od polnoči do zore službujoči stražnik patroliral po Prulah, je zapazil na velikem kostanju bo Ljubljanici v bližini Zalaznikove vile visečega neznanega človeka, obešenega na prvo vejo. Hitro je prerezal vrv in obešenca položil na tla. O dogodku je takoj obvestil dolenjsko stražnico, ta pa dežurnega uradnika na glavni policiji. Policijska komisija jc ugotovila, da je moral obešenec že dalj časa na veji viseti in je bil vsak trud, da ga obude k življenju, zaman. Po ogledu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico k Sv. Krištofu. V obešencu so spoznali šoferja Janka Menarta, starega 38 let, oženjenega, očeta 2 nepreskrbljenih otrok. Nesrečni šofer je bil v službi izredno priden, vesten in za vsako delo uporaben. Ilude družinske razmere so ga tako tlačile, da jc revež obupal in si vzel življenje po težki duševni borbi. Svojo bolehno ženo je vzdrževal v nekem zavodu, maloletno hčerko prav tako v dekliškem zavodu, sinčka pa je imel na Viču. Povsod jc bila družina razkropljena. Drugi dan dirk Belgrad-Sotija Drugi dan kolesarskih dirk Beograd — So-lija je prinesel zinago Bolgaru Georgijevu, ki je prevozil 140.5 km dolgo pot od Kragujevca do Niša v času 5:39:00.2. Tudi drugo mesto jc zasedel Bolgar Kostantinov. Tretji jc bil . Slovenec Rožman (Mariborska podzveze). Nadaljn ji placement dirkačev je naslednji: Erdely (Bel-grad), Ncnov (Bolgarska), Prosinek (Zagreb), Gartner (Ljubljana), Bricelj (Ljubljana) in Nikolov (Bolgarska). Danes ob 10 dopoldne so startali dirkači na tretji in zadnji del poti, in sicer od Niša do Sofije. Pot bo vodila dirkače po zanimivi in romantični poti do Caribroda, ker prestopijo jugoslovansko-bolgarsko mejo. V Sofiji pripravljajo udeležencem dirke velikanski sprejem. Naši dirkači ostanejo v Sofiji še do 13. junija; ta dan bodo namreč Bolgari priredili velike dirke na dirkališču v Sofiji. RAZGLAS Posestniki in podjetja v območju mesta Ljubljane se opozarjajo, da jo odvajanje odpadnih, sumljivih in onečiščenih voda v tekoče vodo jarkov, potokov in rek iz zdravstvenih ozirov — 'prepovedano. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razglaša, da morajo po odredbi kr. banske upravo vsi prizadeti posestniki, obrati in podjetja v teku 14 dni po objavi tega razglasa v dnevnikih mestnemu poglavarstvu v Ljubljani pismeno prijaviti sledeče objave: 1. Vsi prizadeti morajo javiti, kakšne odpadne vode imajo, kdaj in katero oblastvo jim je izdalo dovoljenje za odvajanje teh voda. 2. Kdor nima dovoljenja za odvajanje odpad- Samo dva dol I Na)dubovlte]6l fllm ženljalnega umetnika Charlie Chaplin: Modemi svet Harry Banr In Robert Lvnen ▼ Te-llkem filmu po romanu Julesa ftenarda Nezaželjenl sin Na|nove)61 iurnali: Svetovna parUka razstava l.t.d„ i.t.a. Predstave danes oD 19-15 in 31*10 url Sprejemni izpiti na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) bodo 24. in 25. junija. Prijave, kolkovane z 10 Din, se bodo sprejemale 21.,. 22. in 23. dopoldne v ravnateljevi pisarni. Priložiti je rojstni list in šolsko izpričevalo. K izpitu bodo pripuščeni učenci, rojeni v letih 1924, 1925, 1926 in 1927. — Ravnateljstvo. Obiranje lipovega cvetja. Mesino poglavarstvo opozarja, da je obiranje cvetja na lipah, ki 60 last mestne občine, strogo prepovedano in da se bodo prestopki kaznovali. Vandalizem. Kljub ponovnim opozorilom o čuvanju javnih mestnih nasadov se prav zadnji čas množe pritožbe paznikov, zlasti iz trnovskega dela mesta, da mladina dela škodo v nasadilij lomi drevje in grmičje ter puli cvetice. Slučaj, ki ?e je dogodil pred dnevi v omenjenem delu mesta, ko je namreč paznik zalotil nekega dečka pri nedovoljenem dejanju in ga pokaral in ga zato zatožil še njegovim staršem, ki so se k temu samo posmihali, pa nazorno kaže, da prav nekateri starši vse premalo fjoučujejo 6Voje otroke o njih nedostojnosti in škodljivosti, ko kvarijo javne mestne nasade. Zaradi tega mestno poglavarstvo ponovno opozarja, da bo 6trogo kaznovalo vsako jx>škodovanje nasadov in prosi vse meščane, da mu pomagajo pri zatiranju tega vandalizma. Sprejemni izpiti za I. razred na_ drž. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (na drž. Učiteljski šoli, Resljeva cesta št. 10) bodo 24., 25. in eventualno 28. junija. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolekovane s kolkom za 10 din se bodo sprejemalo v ravnateljevi pisarni 21., 22. in 23. junija od 9. do 12. ure. Prošnji je priložiti krstni list in šolski izkaz. Sprejemale se bodo učenke rojono v letih 1924 do 19*27. Pri vložitvi prošnje bo vsaka učenka zvedela, kateri dan bo delala izpit. — Ravnateljstvo. Prihodnji dve produkciji gojencev drl. konservatorija. V ponedeljek, dno 14. t. ui. ob 20 bo dramska produkcija Solo prof. Osipa ftostn v opornem gledališču. lisvajala s« bo A. Kuneticka: Kita (Cof), veseloigra v 3 dejanjih in K. llostand: Cyrano do Bergerac, V. dejanje. Ceno znižane dramsko (od 15 r)i„ navzdol). — V srcdo.dne lfi. t. m. pa so bo vršila ob 18 in čotrt orgelska produkcija gojencev Kg. profesorjev mons. 1’romrla in Tomca. Spored, ki volja obenem kot vstopnica, bo po .1 Din v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Produkcija bo v Hubadovi dvorani poslopja Glasbeno Matice v Vegovi ulici. Velik uspeh hauhta Franca Schiffrerja v Celju. Pri koncertu dno 9. t. m. v celjskem gledališču Je bil basist Prane Schiffrer. naš ožji rojak, ki je sedaj pre-tivol nekaj let v Nemčiji, deležen viharnih ovacij in odobravanja za »voj koncertni nastop. Spored koncerta Je navajal v treh delih domače In tuje pcstnl tor operne arije Z istim sporedom nastopi pevec v potok, dno 11. t. m. v T.jubljaui v veliki dvorani Filharmonične družbe na Kongresnem trgu in jc zanimanje ra nje-gov kono-rt /elo veliko. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Mariborsko gledališče Četrtek. 10. junija, ob 20: Koucert Prclovče-vega vokalnega kvinlela. Red A, Bled pred sezono Letošnja sezona na Bledu izgleda, da b# zelo živahna. Precej nejirilike nam sicer delajo v zadnjem času devizno težave, ki nam zlasti z Nemčije onemogočajo trenutno večji obisk gostov. Pač pa pričakujejo Blejci, du bo sporazum z Italijo na svoj način tudi na polju tujskega prometa doprinesel večjo razgibanost. Že prihodnje dni pride iz Italije večja skupina kakih 100 ljudi na nekajdnevni obisk na Bled. Lani je bilo zgrajeno in letos izpopolnjeno veliko golf igrišče ter pričakujemo, da bo odziv Angležev zato številnejši, kakor prejšnja leta. Nekaj Angležev je že zdaj na Bledu, vendar zdaj Bled na splošno izgleda še kar mrtev. Glavna sezona se pač prične tja z junijem, ozir. v juliju in avgustu. Letos bo na Bledu prvič začela poslovati nova. hotelska družba »Park hotel«, d. z o. z., ki se jo ustanovila, da od Zadružne gospodarske banko prevzame v upravo vse bivše Kendove zgradbe, tako Park hotel, Kazino in Rikli, obenem tudi vsa kopališča ob jezeru. Bivši Kendovi hoteli so bili letošnjo zimo povsem prenovljeni ter je družba sama v investiciji vložila okroglo poldrug milijon dinarjev. Samo srebrnega pribora je bilo na novo nabaljenega za 350 ljudi za več stotisoč dinarjev. Celotni bivši Kendovi hoteli, ki jih zdaj upravlja družba »Park hotel«, morejo prehraniti dnevno (io 500 ljudi, prenočišč pa imajo zgradbe 350. Naša javnost, pa tudi inozemstvo jo bilo sicer letošnjo zimo iz »neznanih« virov obveščeno, da je Park hotel sploh zaprt, čeprav je bilo vsemu Bledu znano, da so hotel vso zimo le preurejali. Te intrige so seveda imele čisto prozoren namen, niso pa učinkovale, kakor so mislili listi, ki so jih povzročili. Gostov je v hotelu vedno več in vodstvu se je posrečilo, da je za letošnjo sezono namestila za vodjo kuhinje znanega strokovnjaka, dolgoletnega šefa kuhinje v Palače hotelu v Zagrebu, g. Kocha-neka, ki po svoji avtoriteti jamči za dobro vodstvo kuhinjo. Podjetje je tudi najelo za sezono dve godbi in sicer manjši trio ter 10-članski orkester Krešimir-Kovaševič iz Zagreba. Nov demokratski klub Bclgrad, 10. junija, m. Skupina bivših demokratskih poslancev je sklenila, da ustanovi svoj lastni demokratski klub, v katerega bodo vstopili bivši demokratski ]>oslanei, izvoljeni na jevtičevi listi iu na Mačkovi listi, vstopili pa bodo tudi oni bivši demokrati, ki so sedaj včlanjeni v klubu neodvisnih poslancev. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 10. junija: Zaprto. Drama pripravlja kot zadnjo premiero v tekoči sezoni prav posebno učinkovito burko z naslovom »'lisočak v telovniku«, ki sta jo spisala naši publiki že znana pisca Maks lloal in Maks Ferner, čigar »Trije vaške svetniki« je igrala drama z izrednim uspehom. Delo bo pripravil režiser Bratko Kreft, ki se je vrnil s trimesečnega študijskega dopusta v Pragi. V glavnih vlogah sta zaposlena naša komika gg. Cesar in L)aeš, nadalje sodelujejo še: gdč. Milana Boltarjeva v glavni ženski vlogi, ga Ralkarjeva, Stupica kot partner Boltarjeve, ter gg. Bratina in Pianeck)',, Četrtek, 10. junija: Belgrad: 19.50 Orkestralni koncert — 20.40 Humor — Zagreb: 20.30 Kvartet — Dunaj: 19.25 Waenerjeva opera »NibelunBi« — 22.20 Zabavni koncert — Trat-Milan: 17.15 Vokalni koncert 21 Pihala — 22 Violina — Rim-Bari: 21 Igra — 22.15 Plesna glasba — Praga: 19.25 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Simfonični koncert — Berlin: 20.10 Plesni večer — Koln: 20.10 Simfonični koncert1- Frankfurt: 20.10 Koncert po željah — Monakovo: 19 Opereta «MU kadoc — Bukarešta: 19.30 Oratorij »Pasijon sv. Ma- krogla Preden pa bi ee moglo računati na kakšen i uspeh, je nujno potrebno posamezne podmor-pokrajine geološko preiskali. Francoski učenjak Rudniki pod morskim dnom Čeprav se je še pred nekaj desetletji zdelo skoraj neverjetno, da bi človek kdaj mogel začeti z izkopavanjem rudninskega bogastva, ki je 6kri(o pod morskim dnom, vendar postaja ta drzna zamisel skoraj že resnica. Tehnika gre naprej svojo pot, za novimi izumi in novimi odkritji in uresničuje, čeprav po mnenju nekaterih nemirnih znanstvenikov še v6e prepočasi, najbolj neverjetne 6anje preteklih desetletij. Morsko dno naj bi postalo novo pozorišče, kjer bi se pokazala vsa veličina moderne tehnike. To je pozorišče bodočnosti, to 60 pokazali najdrznejši podvigi zadnjih let, ko človeška noga vedno globlje stopa po morskem dnu in stika za novimi odkritji v tej večni tišini, ob slikovitih ka-menitih koralnih drevesih, ob dihu doslejv nepoznanega življenja morskih prebivalcev. Ta nov človekov delokrog na morskem dnu so gotovo najzanesljiveje napovedali možje, ki so si s 6amim raziskovanjem pridobili že velikih zaslug. Med njimi te gotovo tudi znani poznavalec morskih globočin -ake, ki je že pred nekaj desetletji prerokoval, da se bo človeku le nekoč posrečilo, da bo pridobival zemeljske surovine, rudno bogastvo tudi v plasteh, preko katerih 6e razliva na široko brezdanja voda velikih morij. 2e tedaj je bil mnenja, da glavno bogastvo, ki ga skriva v sebi morje, ni v potopljenih ladjah, pač pa mnogo bolj pod nasutim morskim blatom in peskom. Zaslutil je, da leže močne zlate žile tudi pod morjem, takšne žile, ki bi se prav lahko primerjale z zlatim zakladom, ki ga skriva v sebi zlati rudnik v Kimberleyu. To bi bili rudniki, ki bi takrat, ko bi jih začeli izkopavati, naenkrat rešili človeštvo vseh skrbi za bodočnost. Na drugi strani pa ne bi bilo niti treba, da bi se potapljali pri tem iskanju za zlatom v velike morske globine, kajti reke, ki nosijo 6 seboj obilo zlate rude v obliki malih zrnc, odlagajo to drago rudo že v manjših globinah in jo neprestano zasipajo s peskom in blatom. Poleg kovin pa bi bilo mogoče najti pod morskimi naplavami tudi izdatne količine zemeljskega olja, ki bi bilo gotovo še bolj koristno človeku, kot pa zlato samo. Podmoreki raziskovalec Lakee je glede tega zakopanega zemeljskega zaklada dejal takole: »Devet milijonov kvadratnih milj f>odmorskega dna ob obrežjih celin čaka, da jifi načne človeška roka in izkoristi. 'To je površina, ki je trikrat tako veljka, kakor ozemlje Združenih severnoameriških držav. Na podlagi tega rudnega f>ogastva bi se lahko razvila nova velika industrija. Prva dela in priprave bi bile sicer na videz precej podobne pustolovstvu, bile bi tudi precej nevarne, toda današnji mladini se bo nekoč prav gotovo posrečilo priti do teh podmoi6kih zakladov prav enako, kakor 6e je posrečilo premagati zračne višine z letali. Prvim pionirjem tega novega sveta sicer prete neprestane nevarnosti, toda obeta se jim zato tudi bogato plačilo v bogastvu, ki ga danes gledamo še kot v sanjah.« Geološki sveder - topovska večji ske Brat slavne drsalke Sonje Henie. Odločil se je, da odide za svojo sestro med filmske igralce y llollywood. Charles Piggot je za ta namen že izumil posebne vrste pripravo, nekak top, ki 6e vžiga z električno iskro in požene v morsko dno podoben 6veder, kakršnega rabijo geologi, kadar preiskujejo kje na suhem zemeljsko notranjost. Ta sveder je dolg več metrov, in je na ta način lahko precej točno ugotoviti, kaj 6kriva v sebi morsko dno na tem mestu. Z dosedanjimi pripravami so mogli ugotoviti kveč- jemu le to, kakšno je na jx>vršju morsko dno. Charles Piggot je napravil s tem 6vojim topom že več poizkusov v raznih morskih globočinah. Največja globina, v katero je streljal v morsko dno, je bila 5000 metrov. Takšne ekspedicije pod morje se v zadnjem času hitro vrste. 2e dosedaj pa 60 znanost precej obogatile in 60 med drugim dokazale tudi to, da imajo kamenine pod morskim dnom v sebi mnogo več radija, kakor one na suhi zemlji. Ta množina radijskih 6novi se veča, čim bolj gremo na globoko. Ta radij pa je za človeštvo gotovo mnogo večjega pomena kakor morda še tako velike količine zlata in drugega rudnega bogastva. Najdaljši železobetonski most v Evropi. Zgradili so ga pred kratkim v nemškem mestu Aue. Dolg je 305 metrov. Če se pevec preveč prevzame Usoda slavnih pevcev in njihova i>ot k slavi je precej raznovrstna, dostikrat nič kaj zavidanja vredna. Še vedno velja dejstvo, da največkrat pridejo do veljave in upoštevanja, £e ne celo do oboževanja tisti pevski >nadarjenci«, ki imajo tudi drugače, ne samo po svojem glasu, zadostna priporočila; ali vsaj ne ljudi, ki jim iz tega ali onega vzroka mečejo polena pod noge. Ni treba takšnih primerov iskati preveč daleč, saj se to menda dogaja jx>vsod na svetu, in ni izvzet tudi naš kos zemlje. Med pevci, ki so kdaj doživeli precejšnjo smolo, je tudi v pariški in sploh v francoski javnosti dobro znani Tino Rossi. Našli so celo zvezo med njim in velikim Napoleonom. Rossi je, kakor veliki francoski cesar Napoleon, rojen v Ajaeciu na Korziki. Njegova rodbina se še danes kaj rada pohvali celo s tem, da je v sorodstvu z Napoleonom. Toda, te trditve dosedaj niso mogli dokazati niti najbolj vneti stikovalci za Napoleonovim rodovnikom. Rossi pa ima z Bonapartoin tudi še drugo skupnost, namreč v tem, da si je tudi on osvojil Pariz. Ne seveda z orožjem in svojo vojsko, pač pa s svojim tenorskim glasom, s katerim je Pariz naravnost očaral. Pravijo, da je že nekaj časa Rossi eden največjih ljubljencev občinstva, ki zahaja v pariško opero. Mesto pevca gostovala gramofonska plošča Toda, od slave postane tudi marsikateri pevec morda preveč pijan. Tako je bilo menda tudi z Rossijem. Drugače tudi gotovo ne bi prišlo do te neljube afere, o kateri zadnje čase v Parizu mnogo govore in ki Rossija ne dela pred javnostjo preveč priljubljenega. Stvar je bila takale: Pred dobrim letom je Rossija povabilo neko akademsko društvo iz Bordeauxa, naj bi sodeloval pri neki umetniški prireditvi. To povabilo pa je Rossi, ki je bil tedaj, kakor je mislil, že kar nekam preveč slaven, odklonil. Dijaki, ki niso pričakovali, da jim bo Rossi njihovo vljudno povabilo odbil, so si tedaj v naglici izmislili neko primerno nadomestilo za gostovanje slavnega pariškega tenorista: Napovedali so vseeno slavnostno sodelovanje pevca Rossija na svoji prireditvi. Kupili pa so si več gramofonskih plošč, na katere si je nekoč odtisnil svoje krasne melodije sloviti Rossi. Nek dijak se je napravil v pravo korziško obleko, v kakršni je nastopal omenjeni pevec, se predstavil občinstvu, nato pa stopil poleg gramofona, ter ustvarjal videz, kakor da poje on. Tožba in sodba Vsa prireditev je bila sicer precej za šalo. Zvedel pa je zanjo kmalu tudi Rossi sam, smatral pa jo ni za šaljivo, pač pa za žaljivo. Da bi se maščeval nad dijaki, jih je enostavno tožil. Sodišče je dijake seveda moralo obsoditi, ker je spoznalo, da so storili res nekaj, kar gotovo ni dovoljeno. Na vse zadnje pa 500 frankov še ni tako velika kazen, da bi se zaradi nje kaznovanci preveč razburjali. Nekateri od njih so celo dejali, da je bila ta šala še precej poceni in da zaradi nje za tistih 500 frankov ne bo nikomur od njih žal. Ta sodnijska razprava pa ni ravno napravila reklame za doslej slavnega Rossija. Vsa javnost je naenkrat potegnila z dijaki, češ saj mladina ob tistem nastopu res ni mogla misliti na kakšno resno maščevanje, pač pa le za nedolžno šalo, in je bilo zato po njenem mnenju tudi dosti grdo, da je Rossi spravil pred sodišče. Maščevanje s skrnimi raki Dijaki pa niso tako hitro pozabili na to afero z Rossijem. Neprestano so še premišljevali, kako bi se mu maščevali na tak način, da jih morda ne bi mogel več spraviti pred sodišče. To se jim je nazadnje le posrečilo. Ko je Rossi gostoval v operi v BordeaUX0, je prišlo na njegov račun do precejšnjega škandala. Ze je stopil pred zastor In so predstavil zb raji e mu občinstvu, ko se je zadftj naenkrat zaslišal silovit hrup, ropot in žvižg, kakršnega v tej operi se ni bilo. Kmalu je občinstvo spoznalo, zakaj gre, in je deloma potegnilo s študenti. Proti takšnemu nastopanju mladine pa je protestiralo le nekaj najvnetejših opernih poslušalcev. Naenkrat sta tako nastala v gledališču dva tabora, od katerih se je eden vojskoval z divjimi vzkliki in žvižganjem proti Rossiju, drugi pa s prostesti, ker je bil prikrajšan za lep pevski užitek. Ko nobena stran ni hotela popustiti, kajti vsaka je mislila, da ima prav, je končno morala nastopiti še policija, ki je gledališče izpraznila. Vendar so imeli študentje še dovolj časa, da so medtem obmetali osovraženega Rossija s skrnimi jajci. Rossi je bil prisiljen, da je s tem, zanj nerazveseljivim intermezzom, odpovedal nastop. Gotovo bo še dolgo mislil na dijake iz Bordeauxa, in morda mu bo tudi še žal, da je nekoč odklonil njihovo vabilo za sodelovanje nri njihovi prireditvi. Njegovo onemoglo naščevalnost pa bo morda izrazil čisto na kratko: »Ta presneta mladina!» Naročajte in širite Slovenski dom! Moderna naprava v službi starodavnosti Že več stoletij so muslimanski duhovniki klicali svoje vernike k molitvam raz stolpov minaretov. Moderni promet pa s svojim truščem že tudi na Vzhodu onemogoča tako ravnanje. Zato so v vrhovni malajski mošeji Mašid Sultana v Singaporeu postavili mikrofon in ga zve-* zali z zvočniki po vseh stolpih mošeje. (g) Ljubljanski velesejem Potek letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani kaže, da bo prireditev prav lepo uspela. Posebno je živahen promet iz inozemstva, kar je posledica zboljšanja gospodarske konjunkture v Evropi in dobre propagandne organizacije za obisk velesejma v inozemstvu. Prav zadovoljive so bile doslej kupčije v avtomobilih, motorjih, kolesih, pohištvu, folklorističnih predmetih, furnirju in vezanih ploščah, dalje v strojih, stavbenem materi-jalu, tekstilu, preprogah. Obiskovalci radi segajo po raznih praktičnih novostih. Zanimanje vzbuja razstava »Vse za pisarno«, ki vsebuje najmodernejše pripomočke za vse vrste pisarn. Lovska razstava je po sodbi strokovnjakov prav lepa in slovenske lovske trofeje ne bodo ravno na zadnjem mestu na svetovni lovski razstavi v Berlinu. Razstava malih živali nudi veliko izbiro krasnih plemenskih domačih živali in s tem zelo koristi našemu malemu človeku, ki mu reja domačih živali tvori močno aktivno jx>stavko v domačem gospodarstvu. Razstava ' »Vzorno stanovanje« s priključeno modno revijo, ki se predvaja dvakrat dnevno, je vedno polna. Velesejem traja do vključno 14. t. m., brezplačni povratek po železnici pa velja do vključno 19. t. m. Na odhodni postaji je treba zahtevati poleg cele vozne karte za Ljubljano še rumeno železniško izkaznico za din 2. Velesejemske legitimacije pa se izdajajo na velesejemski blagajni! Programi Radio Uubliana Četrtek, 10. junija: 12 Plesi od starih do današnjih dni (plošče)' 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Radijski orkester — 14 Vreme,, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Smetana: Scherzo iz triumfalne simfonije (ork. praško r. postaje) plošče — 20.10 Slovenšična zn Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Orgelski koncert (pr. Jurij Arbatsky) — 21.15 Pisan spored (Rndijski orkester) 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Prenos z velo* sejma. — Koneo ob 23. Romunski prestolonaslednik Mihael v motornem čolnu, ki ga mu je podaril predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža. , KI UBIJA To bi bflo nekaj za preiskavo. A kaj mu je dalo povod in nagib za umor? Pri vsej tej zapletenosti je bilo težko misliti, da bi šlo za tatvino ali rop. »Ne vemo,« je dejal preiskovalni sodnik, »kaj je bilo v listnici vašega očeta, ki jo je morilec odnesel. Vendar,« je čez čas pristavil, »se mi zdi, da je lažni Rochdale vzel očetu uro. Pustil pa mu je na roki prstan z diamantom, ki je bil vreden veliko več kakor ura. Zato se mi zdi, da je uro in listnico ukradel samo zato, da bi spravil policijo na napačno sled. Jaz pravim, da je ta človek ubil vašega očeta iz maščevanja.« Navedel mi je nekaj zgledov za take umore, katerih žrtve so postali razni člani sodišč, bodisi sodniki, bodisi državni pravdniki, ali predsedniki porotnih sodišč. Moj oče si je kot advokat lahko nakopal kako podobno sovraštvo. Morda je kdaj dobil kako važno pravdo. In tisti, nad katerim in proti katerim je preizkusil in dokazal svojo odvetniško spretnost, so postali njegovi sovražniki. Iz tega bi sumnjo o maščevanju lahko smatrali za utemeljeno. Gospod Masolle me je še opozoril na to, da je bil morilec, pa naj je bil tujec ali domačin, v Parizu precej poznan. Sicer bi si ne mogli razlagati, zakaj se Je tako skrbno izogi- bal poti po ulicah in sploh vsakemu stiku z ljudmi. Odkrili so sled, kje je bil, ko je prišel prvič v Pariz. To je bilo takrat, ko si je sposodil lasuljo in brado. To pot se je ustavil v ulici Abukir v nekem zakotnem hotelu, kjer se je vpisal pod imenom Rochester. Iz hotela ta ni šel nikdar drugače kakor v zaprti kočiji, da ga ni nihče izdal. »Zapomnite si tudi,« mi je dejal gospod sodnik Masolle, »da je ostal v sobi tudi prejšnji večer in tisto jutro, ko je bil umorjen vaš oče. Jedel ni v hotelski jedilnici, temveč v svoji sobi. V Londonu pa v hotelu( kamor mu je vaš oče pošiljal prva pisma, je prihajal in odhajal, ne da bi skrbel za take varnostne ukrepe.« To je bilo vse, kar mi je vedel in znal povedati ta sodnik, ki sem ga napeto in pozorno poslušal. Potem se je ustavil. Priznal mi je, da je sicer nadvse natančno raziskoval tedanji očetov službeni položaj, njegovo življenje in njegovo preteklost, da pa ni mogel prav ničesar posebno sumljivega odkriti, »Zelo veliko sem premišljal o tem primeru,« je dejal in pristavil, da je leta 1872., ko je nehal biti preiskovalni sodnik, vendar še obdržal nadaljnje preiskovanje zadeve očetovega umora v svojih rokah. Zasliševal je iz-nova vratarja v hotelu Imperialu in še nekaj drugih ljudi. Še potem, ko je bil že ministrski | svetnik, je pazil na vsako malenkost v tej stvari. Tako je svojega naslednika opozoril na * neko zagonetno tatvino, ki jo je izvršil skrbno preoblečen Anglež. To mu je vzbudilo takoj sum, da bi mogla biti ta tat in morilec Rochdale ena oseba. Potem hi bilo ničesar več slišati o tem. Jaz sem moral potem iskati dalje sam. Zadnji pogovor z gospodom Masolleom sva imela 1873. In šele leta 1883. se mi je posrečilo odkriti morilca in mu njegovo delo poplačati. Prav za prav je bilo skoraj blazno misliti, da bi mi iskanje uspelo. Od zločina je preteklo že deset let in jaz naj bi bil sam, brez vseh pripomočkov in sredstev, ki so na razpolago policiji, upal, da bom izsledil morilca. Nad tem je obupal celo človek, ki je bil v iskanju strokovnjak po poklicu. Vendar sem poskusil. Takrat sem miSHl, da sem posebno bistroviden. Stdepal sem vSe mogoče zveze med dogodki in razvozljaval čudne zapetljaje. Prebral sem vsa očetova pisma in vso njegovo zapuščino. Mati je bila pisma izročila v varstvo očimu, kakor da se to samo po sebi rajume. Med pismi sem našel najrazličnejša. Lepo število jih je bilo tudi od gospoda Ter-monda samega. Iz njih sem šele videl, kaka prijatelja sta bila svoje čase prvi in drugi mož moje matere. Nikjer ni bilo ničesar, kar bi mi bilo vzbudilo najmanjši sum. Klical sem si v spomin očetov obraz, kakor sem ga videl zadnjič v živ-| ljenju... Oče je odšel v smrt, medtem ko sem j jaz igral, mati pa se je razgovarjala s prijateljem, ki naj bi nekega dne postal njen in moj gospodar. Kakšna zmedena igra usode! Kam naj se obrnem? Kaj naj storim: Na katera vrata naj potrkam? Vse, česar sem se domislil, se mi je zdelo nemogoče. Ta zavest mi je polagoma jemala pogum. Pa ne samo to. Zdaj, ko sem končal šole, sem imel smešno lahko in udobno življenje. Dokler sem bil v zavodu, se mi ni godilo bogve kako dobro. Ljubosumnost do očima je v meni držala spomin na očeta buden. Zato sem se ves ta čas zavedal svoje življenjske naloge. Zdaj se je pa vse izpremenilo, odkar sem postal polnoleten. Mater sem ljubil iz srca. Polagoma sem se navadil na razmerje, ki je vladalo med nama zaradi njenega drugega zakona in se nisem več upiral. Tudi očima sem sicer še črtil, a ga nisem več sovražil tako silovito in nebrzdano kakor prej. Očim se je do mene zdaj vedel neoporečno. Zdelo se mi je, da pazi zlasti na to, da mi ne bi niti z najmanjšo besedico skušal svetovati, kakšen poklic naj si izberem zdaj, ko sem zrel človek. Ko sem naredil zadnje skušnje, sem izjavil, da se ne nameravam posvetiti nobenemu poklicu. Očim se ni temu čudnemu sklepu niti najmanj upiral in mi ugovarjal. Ko sem prejel zapuščino po očetu, se je pokazalo, da sta se mati, ki je bila moj varuh m očim sporazumela, da se ne bosta med mojo mladoletnostjo dotaknila mojega premoženja. LJUBEZEN »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Aiese&na naročnina U Din. ea Inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica SftIL Telefon 299« tat 2996, (Joravai Kopitarjeva 4. Telefon 2992. Za Jjwn>filaxaa#kQ tiakarno * LjubljauU K Ced Iadajatelii lian Baiosaft Dralauu lože Košiče k.