Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVIN
J U G 0 S L AVI J A
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaia vsako sredo in Boboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din 120’—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1‘50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Ure. ništvo in upr .vništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25*52.
1.
kos.
V LJUBLJANI dne 1. januarja 1941.
Letnik
XII.
V S F. B 1 N A :
1. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah.
2. Naredba o ustanovitvi, področju in organizaciji izpostave direkcijo za zunanjo trgovino v Ljubljani.
3. Pravilnik za tečaje ministrstva za telesno vzgojo ljudstva radi izobrazovanja učiteljev obvezne telesne vzgoje.
4. Odločba o ustanovitvi nove katastrske uprave v Gornjem gradu.
5.	Odredba o pobiranju državnih in samoupravnih taks pri prodaji drv.
G. Odobritev odstopka pri določanju količin proizvodnje, prometa in zalog kontroliranega blaga.
7. Odredba o mletju iu kruhu v dravski banovini.
8. Odredba o oskrbovanju s pšenično moko.
9. Odredba o peki in prodaji kruha in peciva.
10.	Razne objave iz »Službenih novin«.
Opozorilo!
Vsi p. f. naročniki so opozarjajo, da jo zaradi splošnega porasta tiskarskih stroškov in podražitve papirja naročnina za »Službeni list« s pristojno odobritvijo zvišana od 1. januarja 1941. dalje na:
mesečno din 20'—, četrtletno din GO'—, polletno din 120'—, celoletno din 210’—.
Posamezne številke: prva pola din 2'—. vsaka naduljnja pola din 1*50.
Cenjeni naročniki, ki so delno ali vso naročnino za leto 1941. že nakazali, se naprošajo, da doplačajo še iz novih postavk razvidno razliko.
Založba „Službenega Usta kr. banske uprave dravske banovine
Vsem cenjenim naročnikom želita srečno novo leto 1941.
uredništvo in upravništvo
Uredbe osrednje vlade.
i.
i
Na jx>dstavi členov 80. in 81. zakona o notranji upravi predpisujem sporazumno z ministrom za finance in v soglasju z ministrskim svetom tole
uredbo*
o spremembah iu dopolnitvah uredbe o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno slnžbo pri javnih prireditvah M. s. št. 713 z dno 27. julija 1938.**
§ L
Točka 3. odstavka 1. Člena 2. se spreminja in se glasi:
■3. imetniki gostinskih obralov ne glede na to, ali poleg svojega rednega poslovanja v svojem obratu redno prirejajo za zabavo občinstva godbo in druge zabave ali ne, in to računaje za čas 22 ur in dalj; če pa prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, plačajo takso za ves čas;«.	„	„
§ 2.
Odstavek 2. člena 4. se spreminja in se glasi:
»H Gostinski obrati se delijo v štiri kategorije. Imetniki gostinskih obratov plačujejo ne glede na število
* »Službeno r.ovine kraljevine Jugoslavije, z dne 24. decembra 19-10., št. 297/CH/917.
** »Službeni list« št. 459/75 iz 1.1938.
z nadzorovalno službo zaposlenih uradnikov, uradniških pripravnikov, zvaničnikov in služiteljev za gostinske obrale I. kategorije po 12	dinarjev	od	ure,	za	gostinske
obrate 11. kategorije po 9	dinarjev	od	ure,	za	gostinske
obrate 111. kategorije po 7	dinarje*	od	ure	in	za gostinske obrate IV. kategorije po 5 dinarjev	od ure.	Gostinske
obrate razporejajo v kategorije z odlokom bani oziroma upravnik mesta Beograda, vsak za svoje območje. Imetniki gostinskih obratov plačujejo, če prirejajo specialne koncerte ali plesne veselice, takso -po odstavku 1. tega člena.«
§ 3.
Poslednji stavek člena 7. se spreminja in se glasi: >Med vsem mesecem za upravne takse pobrani denar se razdeli na koncu vsakega meseca med organe krajevnega državnega policijskega oblastva, ko se poprej odbije 10°/o za podporni sklad državnih policijskih izvršilnih uslužbencev.«
§ 4.
Minister za notranje posle se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo uredbe o upravnih taksah za policijsko nadzorovalno službo pri javnih prireditvah.
§5.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinahc.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Ministrski svet se je izrekel v seji z dne 23. decembra 1940. soglasnega z gorenjo uredbo.
V Beogradu dne 23. decembra 1940.; M. s. št. 1G79.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
2.
Na podstavi člena 8. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino predpisujem tole
naredbo
0 ustanovitvi, področju in organizaciji izpostave direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani.*
Člen 1.
V Ljubljani se ustanavlja izpostava (ekspozitura) 'direkcije za zunanjo trgovino. Izpostava opravlja v imenu direkcije po njenih navodilih in pod njenim nadzorstvom vse posle, ki so ji poverjeni s to naredbo.
Območje izpostave je območje dravske banovine.
Člen 2.
Izpostavi se poverjajo zlasti tile posli:
a)	da daje vsa potrebna pojasnila in da je vez med posameznimi uradi, gospodarskimi ustanovami in orga
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27. decembra 1940., št. 309, in z dne 28. decembra 1940., št. 301/CV/936.
nizacijami kakor tudi posamezniki v Sloveniji z direkcijo v Beogradu;
b) da daje posameznim carinarnicam v svojem območju v imenu direkcije pojasnila in navodila v zvezi z opravljanjem izvoza in uvoza na podstavi potrdil direkcije;
c) da ima v razvidu vse pri direkciji registrirane izvoznike in uvoznike in da opravlja posle v zvezi z njih registracijo;
č) da izdaja izvozna in uvozna potrdila, kadar ji direkcija to poveri;
d) da po potrebi nadzira način natovarjanja in kakovost natovorjenega blaga;
e) da zasleduje gibanje cen in o njih poroča direkciji;
f) da prisostvuje v imenu direkcije vsem konferencah) in anketam v svojem območju, na katere je pozvana direkcija za zunanjo trgovino;
g) da poroča in podaja predloge o vseh vprašanjih zunanje trgovine v zvezi z gospodarstvom Slovenije;
h) da opravlja vse druge posle, katere ji direkcija poveri.
Člen 3.
Izpostavi načeluje šef, ki ga imenuje minister za trgovino in industrijo izmed uradnikov direkcije. Njemu je dodeljeno potrebno število pomožnega osebja.
Člen 4.
Osebni in materialni izdatki izpostave obremenjajo posebni proračun direkcije za zunanjo trgovino.
Člen 5.
Direkcija za zunanjo trgovino naj ukrene vse, česar je treba, da se določbe te naredbe izvršijo.
V Beogradu dne 20. decembra 1940.; št. 65.705.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
3.
Na podstavi § 28. zakona o obvezni telesni vzgoji predpisujem tale
pravilnik
za tečaje ministrstva za telesno vzgojo ljudstva radi izobrazovanja učiteljev obvezne telesne vzgojo.*
, I. Splošne določbe.
Člen 1.
Na podstavi § 15. zakona o obvezni telesni vzgoji prireja ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva občasno tečaje za učitelje obvezne telesne vzgoje, da jih seznani s snovjo in načinom obveznega telesnega vzgajanja in
na koncu tečaja opravi z njimi izpit radi ocene doseženega uspeha.
Te tečaje obiskujejo postopoma osebe, ki morejo biti učitelji v nedeljskih točajih po zakonu o obvezni telesni vzgoji in uredbi o ustanavljanju in delovanju nedeljskih tečajev in izvrševanju ostalih določb zakona.
Vzdrževanje tečajev obremenja proračun ministrstva za telesno vzgojo ljudstva; iz njega dodeljuje minister za telesno vzgojo ljudstvo banovinam potrebne vsote.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. julija 1940.. št. mLlV;471.
Člen 2.
Tečaji trajajo redoma 4 do 6 tednov, vštevši tudi čas za izpite. Tečaji se prirejajo v Beogradu in na sedežu banskih uprav vardarske, vrbaske, dravske, drinske, zetske in moravske banovine. Minister za telesno vzgojo ljudstva določi za vsak tečaj posebej, koliko časa naj traja.
Clen 3.
Načelnik oddelka za občno telesno vzgojo pri ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva je upravičen in dolžen:
a) nadzirati vse tečaje v disciplinskem, učnem in organizatorskem pogledu;
b) odrejati potrebno, da je v tečajih enotnost v vseh delovnih smereh;
c) podajati ministru za telesno vzgojo ljudstva predloge o morebitnih spremembah v tečajih.
II.	Uprava tečajev.
Upravnik.
Clen 4.
Vsak tečaj ima svojega upravnika. Po banovinah so upravniki tečajev strokovni banovinski referenti za posle obvezne telesne vzgoje, v Beogradu pa oseba, ki jo določi minister za telesno vzgojo ljudstva z odlokom.
Pravice in dolžnosti upravnika so:
a) da vodi splošno organizacijo, notranji red, pouk in disciplino v tečaju in priravnava pouk navodilom in naredbam načelnika oddelka za občno telesno vzgojo pri ministrstvu za telesno vzgojo ljudstva;
b) da pripravi vse potrebno za pravočasni in ue-moteni začetek vsakega tečaja;
c) da nadzira vse delo in življenje v tečaju;
•č) da izčrpno poroča na koncu tečaja ministru za telesno vzgojo ljudstva o delu v tečaju;
d) da obvešča o morebitnih nerednostih nadrejene starešine;
e) da odreja dežurnega slušatelja za vsak dan naprej;
f) da hrani opravilni dnevnik;
g) da ima posamezne slušatelje v razvidu;
h) da rešuje in podpisuje vso pošto.
Upravnik sme posamezne svoje dolžnosti prenesti v izvrševanje na enega izmed učiteljev v tečaju.
Clen 5.
Upravnik tečaja je nakazovalec za vse kredite, določene za vzdrževanje tečaja.
Tajnik.
Clen 6.
Tajnika postavlja minister za telesno vzgojo ljudstva za tečaje v Beogradu, za banovinske tečaje pa ban tiste banovine. Tajnik opravlja in odpravlja posle celotne administracije.
Pravice in dolžnosti tajnika so:
a) da hrani in ureja arhiv in kartoteko;
b) na koncipira po ustni naredbi upravnika rešitev pošte in opravlja vse posle, ki mu jih upravnik naloži;
c) da s pisarjem odpravlja pošto.
Režiser.
Clen 7.
Režiserja postavlja za tečaje v Beogradu minister za telesno vzgojo ljudstva, za banovinske tečaje pa ban tiste banovine. Režiser opravlja posle zaradi materialne pre-skrbe tečaja, opravlja računske posle in oskrbuje denar.
V režiserjevo področje spada:
a) da preskrbuje tečaj z vsemi materialnimi sredstvi in potrebščinami po odredbah upravnika tečaja;
b) da nadzira in kontrolira ravnanje z imovino
tečaja;
c) da nadzira, kako se sprejemajo in hranijo stvari in material;
č) da ima pomožno osebje v razvidu;
d) da vodi računske posle po zakonu o državnem računovodstvu in ima dohodke in izdatke tečaja v razvidu;
e) da skrbi za pravilno uporabo in likvidacijo odobrenih kreditov in opravlja vsa izplačila;
f) da vodi knjigo o izvršenih nabavah:
g) da oskrbuje inventar tečaja.
Pisar.
Clen 8.
Pisarja postavi upravnik tečaja. Pisar opravlja vse pisarniške posle, ki mu jih določita režiser in tajnik, obenem je pa tudi tečajni skladiščnik.
Njegova dolžnost je:
a) da skrbi za red v pisarni in s tajnikom odpravlja
pošto;
b) da hrani in izdaja v uporabo inventar tečaja,
zlasti orodje za vaje in učila za delo pri urah;
c) da vodi skladiščno knjigo.
Za opravljanje skladiščnih poslov se sme dodeliti pisarju en služitelj, ki mora skrbeti, da so ves inventar, zlasti pa učila in orodje za vaje vedno v popolnem redu.
Pomožno osebje.
Clen 9.
Upravnik tečaja postavi z odobritvijo ministra za telesno vzgojo ljudstva oziroma bana pomožno osebje in mu določa število, vrsto in obseg dela.
III.	Učitelji, pomočniki in učiteljski zbor.
Učitelji.
Clen 10.
Učitelji v tečajih so strokovnjaki, ki jih postavi na predlog upravnika tečaja za tečaje v Beogradu minister za telesno vzgojo ljudstva, v banovinskih tečajih pa ban tiste banovine.
V tečajih na sedežu banovin je treba postavljati za predmete občne telesne vzgoje predvsem absolvirane slušatelje enoletnega tečaja ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, prirejenega v šolskem letu 1938. 39.; minister za telesno vzgojo ljudstva pa pošlje po možnosti v te tečaje istočasno tudi po enega učitelja za občno telesno vzgojo izmed oseb, ki so učitelji šole za telesno vzgojo v Beogradu.
Dolžnosti učiteljev so:
a)	da si prizadevajo pri svojem delu za kar najboljši uspeh slušateljevj
b)	da piSejo o vsakem posameznem slušatelju za- i piske, ki jim služijo za pravilno in pravično presojanje i izobrazbe in znanja pri končni kvalifikaciji ob izpitu; |
e) da izpolnijo po vsaki opravljeni uri opravilni dnevnik;
č) da predavajo po predpisanem načrtu in programu;
d) da prihajajo k sejam učiteljskega zbora;
. e) da imajo pravočasno vsa predavanja in praktične vaje, ki se jim dodelijo;
f) da prihajajo k praktičnim uram v obleki, ki jo predpiše upravnik tečaja za vsak primer posebej.
Ce opravlja učitelj svojo dolžnost neredno ali nevestno, ga pokliče upravnik tečaja lahko na odgovor; če pa jo škodljiv za nadaljnji napredek in ugled tečaja, ga sme predlagati za odpustitev.
U <5 i t e 1 j i - p o m o č n i k i.
Clen 11.
Učiteljem praktičnih predmetov se dodeljujejo učitelj i-pomočniki, ki jih postavlja upravnik tečaja. Njih dolžnost je, da pomagajo učiteljem v vsem, da je pouk kar najuspešnejši.
Število učiteljev-pomočnikov se določi po številu slušateljev in se številčno giblje med 2 do 4 za en predmet.
Dolžnosti učiteljev-pomočnikov so:
a) da vsestransko skrbijo za disciplino in dolo v tečaju;
b) da pripravljajo učila za izvrševanje pouka;
e) da vodijo oddelke pri praktičnih urah.
Učiteljski zbor.
Člen 12.
Učiteljski zbor so upravnik, učitelji in učitelji-po-močniki. Zbor obravnava aktualna vprašanja, ki se tičejo pouka, in podaja upravniku tečaja ustrezne predloge.
Učiteljski zbor podaja tudi predloge o morebitnih spremembah učnega načrta in programa v tečaju, odloča o roku in razporedu izpitov in obravnava vsa druga vprašanja, ki se mu nalož,e.
Člen 13.
Seje učiteljskega zbora sklicuje upravnik tečaja, jim predseduje in določa osebo, ki naj piše zapisnik. Vsak član učiteljskega zbora je dolžen prihajati redno k sejam učiteljskega zbora.
Člen 14.
Osebje uprave, učitelji in učitelji-pomočniki se postavljajo izmed strokovnjakov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva, ministrstva za vojsko in mornarico* ministrstva za prosveto, ministrstva za finance in banskih uprav, če jih ni dovolj pa izmed drugih strokovnjakov.
Pomožno osebje postavlja upravnik tečaja izmed prebivalstva.
IV.	Slušatelji.
Člen 15.
Slušatelji se sprejemajo v točaj z odlokom ministra za telesno vzgojo ljudstva oziroma bana, če izpolnjujejo
pogoje, določene z odlokom ministra za telesno vzgojo ljudstva.
Število slušateljev je spremenljivo in se giblje med 40 in 100 slušatelji, število slušateljev določi za vsak tečaj minister za telesno vzgojo ljudstva oziroma ban.
Člen 16.
Slušateljem je dolžnost:
a) da se ravnajo v vsem po predpisih in naredbah vodstva tečaja;
b) da prihajajo redno in ločno k vsem uram, da pazljivo slede pouku in da prihajajo k uram v določeni, obleki in opremi;
c) da se ogibajo vsega, kar bi utegnilo povzročiti škodo poslopju, njegovi opremi in inventarju. Škodo, storjeno iz malomarnosti, mora povrniti tisti slušatelj, ki jo je storil;
č) dokler traja v tečaju pouk, je slušateljem prepovedano uživati alkohol, kaditi pa je prepovedano v. telovadnicah in učilnicah.
Člen 17.
Upravnik tečaja določi za vsak dan dežurnega slušatelja. Dežurstvo se začne zjutraj ob zajtrku in traja do iste ure naslednjega dne, ko prevzame dežurno dolžnost naslednji po vrsti. Izmenjuje se dežurstvo ori upravniku tečaja.
Člen 18.
Dežurnemu slušatelju je dolžnost:
a) da 5 minut pred začetkom praktičnih ur razvrsti slušatelje na mestu, ki ga določi upravnik tečaja, in da javi učitelju, ko pride, število navzočih In imepa odsotnih;
b) da poskrbi, da je pred vsako uro vse pripravljeno za pouk, da poteka brez motenj;
c) da prijavi vsako jutro upravniku tečaja imena bolnih slušateljev;
č) da pregleda po končani uri, -ali je vse orodje vrnjeno na svoje mesto in ali ni kaj orodja bilo pozabljenega na terenu, če je bila vaja zunaj.
Člen 19.
Vsak slušatelj dobi, ko vstopi v tečaj, od upravo tečaja za ves čas tečaja v uporabo, po uspešno dovršenem tečaju pa proti potrdilu na spisku v last:
1. eno telovadno obleko: majico, hlačke, nogavice in telovadne čevlje;
2. en par trenirk za vaje (dolge hlače in bluzo).
Na koncu vsakega tečaja odpiše upravnik tečaja izdano opremo.
Člen 20.
Upravnik določi po letnem času in učnih pogojih čas za začetek dnevnega pouka.
Clen 21.
Pouk je teoretičen in praktičen in se opravlja po urnem načrtu in programu, ki ga predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva.
Pouka je vsak dan 7 ur, in to 4 uro predpoldne in 3 ure popoldne. Vsaka ura traja 45 minut. Po 15 minut med vsako uro je določenih za odmor in pripravo za naslednjo uro.
Po potrebi sme upravnik tečaja tudi izven teh ur, določenih z načrtom, določiti za pouk še največ po 2 uri na dan.
Ob nedeljah in zakonsko določenih praznikih ni ne predavanj ne praktičnih vaj; vendar sme prirediti upravnik tečaja s slušatelji izlete, ki so obvezni za vse slušatelje tečaja.
V.	Izpiti.
Člen 22.
Slušatelji opravljajo na koncu vsakega tečaja pred izpitno komisijo zaključni izpit.
Izpitna komisija so upravnik tečaja kot predsednik in dva učitelja, katerili eden je izpraševalec svojega predmeta.
Ce je upravnik odsoten ali zadržan, opravlja dolžnost predsednika komisije oseba, ki jo določi upravnik tečaja izmed učiteljev.
Clen 23.
Izpitni predmeti so tile:
I.	teoretični: poznavanje človeka, metodika telesne vzgoje, nravna in nacionalna vzgoja (z zgodovino) in zakon o obvezni telesni vzgoji;
II.	praktični: a) občna telesna vzgoja: voditev ur (praktični pouk), lahka atletika in raznoterosti;
b)	posebna telesna vzgoja: redovne vaje, pouk v streljanju in ravnanju z orožjem, poznavanje zemljišča in čitanje zemljevidov ter igre v prosti naravi.
Razen tega se oceni tudi slušateljevo vedenje.
Pri praktičnih izpitih mora pokazati slušatelj svoje znanje v metodični voditvi ur enega oddelka.
Za vsak predmet izvleče slušatelj 3 vprašanja, napisana na listku, ki obsegajo različno snov in metodično voditev ur v nedeljskih tečajih za ta predmet.
Clen 24.
Ocene uspeha se računajo od 1 do 10. Odlična je ocena 10, prav dobra 8 in 9, dobra (zadovoljiva) 6 in 7.
Ocena pod zadovoljivo iz katerega koli predmeta označuje slab uspeh. Slušatelj, ki dobi eno ali dve slabi oceni, mora v 3 dneh iznova opravljati izpit
Slušatelj s 3 ali več slabimi ocenami ali ki ne napravi popravnega izpita, ne more voditi pouka obvezne telesne vzgoje niti biti postavljen za učitelja nedeljskega tečaja. Taki slušatelji ne morejo več biti sprejeti v noben tečaj za učitelje, razen če zaradi bolezni polovico dni v tečaju niso obiskovali predavanj.
Če je slabemu uspehu slušatelja vzrok njegova malomarnost, je uprava tečaja upravičena in dolžna zahtevati od njega povračilo vseh dejanskih stroškov in izdatkov ministrstva za telesno vzgojo ljudstva.
Clen 25.
Slušatelji, ki opravijo uspešno zaključni izpit, dobijo izpričevalo kvalificiranega učitelja in voditelja obvezne telesne vzgoje in pridobijo s tem vse pravice, navedene v §§ 14. in 15. zakona o obvezni telesni vzgoji.
Obrazec izpričevala predpiše minister za telesno vzgojo ljudstva. Izpričevalo podpišejo upravnik tečaja, tajnik in en učitelj, ki ga določi upravnik.
VI.	Kazni.
Clen 26.
Za vse disciplinske prestopke in prekrške v tečaju se kaznujejo slušatelji denarno z 10% celokupnih prejemkov, ki jih prejemajo v tečaju; državni uradniki pa odgovarjajo za trajanja tečaja tudi še po disciplinskih predpisih XI. poglavja zakona o uradnikih.
Kazni izreka upravnik tečaja. Za hujše disciplinske prekrške in za vsak disciplinski prestopek se sme s sklepom učiteljskega zbora slušatelj odstraniti iz tečaja in mora državo odškodovati.
VII. Materialne določbe.
Clen 27.
Upravnikom in vsem pri tečaju postavljenim uradnikom in učiteljem določi minister za telesno vzgojo ljudstva nagrade za delo z odlokom.
Clen 28.
Vsi slušatelji dobivajo za trajanja tečaja posebne nagrade (dnevnice), katerih višino določi minister za telesno vzgojo ljudstva.
Višina nagrade (dnevnice) se določa po tem, ali se prirejajo tečaji na internatski podlagi ali ne.
Clen 29.
Uprave tečajev opravljajo vsa izplačila po svojih režiserjih, in to s posredovanjem računovodstvenega odseka ministrstva za telesno vzgojo ljudstva za tečaje, ki se prirejajo v Beogradu, za tečaje pa, ki se prirejajo po banovinah, s posredovanjem banske uprave na način, ki ga predpiše ban.
Clen 30.
Likvidacijo računov za tečaje, ki se prirejajo v Beogradu, opravlja uprava tečaja po računovodstvenem odseku ministrstva za telesno vzgojo ljudstva iz partije odobrenih kreditov za tisto proračunsko leto po režiserju, za tečaje, ki se prirejajo po banovinah, pa na način, ki ga predpiše ban.
Clen 31. >
Vse račune, plačilno spiske in ostale materialne listine po proračunskem poslovanju pregleduje, rešuje in predlaga v podpis upravniku tečaja režiser tečaja. Za to osnuje in vodi predpisne knjige.
VIII. Končne določbe
Clen 32.
Po končanem tečaju dovrši upravnik tečaja s svojim osebjem v 30 dneh vse posle računske, administrativne in druge narave.
Ko dovrši vse posle, izroči upravnik tečaja v Beogradu celokupni arhiv z inventarjem vred šoli za telesno vzgojo v Beogradu; upravniki po banovinah pa izročijo arhiv in knjige strokovnemu referentu banske uprave
za obvezno telesno vzgojo, ves inventar pa ekonomu banske uprave do otvoritve novega tečaja.
Clen 33.
Upravniki tečajev izdajajo potrebne naredbe in navodila za izvrševanje tega pravilnika.
Clen 34.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnom razglasitve v »Službenih novinah« in preneha lega dne veljati pravilnik O. št. 1867 z dne 23. marca 1937 *
V Beogradu dne 10. julija 1940.; O. št. 4514/40.
Minister za telesno vzgojo ljudsiva Dušan Pantič s. r.
4.
Ustanovitev nove katastrske uprave v Gornjem grada, dravska banovina.**
Po izkazani potrebi je pomočnik ministra za finance na podstavi § 32. zakona o organizaciji finančne uprave pod št. 43.109/V z dne 11. decembra 1940. takole odločil:
Za gornjegrajski srez v dravski banovini oziroma za območje davčne uprave v Gornjem gradu se ustanavlja nova katastrska uprava s sedežem v Gornjem gradu v dravski banovini po pogojih, navedenih v odločbi št. 43.109/V—1940.
Iz oddelka za kataster in državna posestva pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 11. decembra 1910.; št. 43.109/V.
— «—■ ■ ——
5.
Proizvajalci in trgovci
smejo pobirati pri prodaji drv od državnih in samoupravnih ustanov in uradov tudi državne in samoupravne takse.***
V zvezi s svojo odločbo št. 7150 z dne 25. septembra
1940.,	s katero so bile drvom maksimirane cene, odreja urad za kontrolo cen, da smejo proizvajalci in trgovci pri prodaji drv pobirati od državnih in samoupravnih ustanov in uradov poleg maksimalne cene tudi državne in samoupravne takse, ki obremenjajo te pravne posle.
Iz urada za kontrolo cen ▼ Beogradu dne 7. decembra 1940.; št. 7471.
(Ta odločba je bila prvič objavljena v »Službenih tiovinah« z dne 20. decembra 1940., št. 294.)
^ ^
* Pravilnika s to številko in tem datumom »Službene novine« niso objavile; po vsebini bi bilo vzeti, da se razveljavlja »pravilnik o enoletnem tečaju za izoora-zovanje učiteljev telesne vzgoje po šolah-: z dne 18. julija 1938.; 0. št. 6895, »Službeni list< št. 567/93 iz 1. 1938.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1940., št. 297/CI1/924.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21, decembra 1940., št. 295/C1/911.
6.
Odstotek odstopka pri določanju količin proizvodnjo, prometa in zalog kontroliranega blaga.*
Na podstavi odstavka 2. člena 12. naredbe o prijavljanju proizvodnje, prometa in zalog blaga št. 2315 z dne
17.	decembra 1940.** odobruje urad za kontrolo cen v Beogradu obratom, ki so zavezani prijavljati proizvode, promet in zaloge kontroliranega blaga, naslednji odstotek odstopka (tolerance) pri določanju količin proizvodnje, prometa in zalog blaga:
1. 10 °/o nad in pod dejanskimi količinami za surovo in ustrojene kože kakor tudi za cevi iz kavčuka in drugo izdelke iz kavčuka;
2. 6%> nad in pod dejanskimi količinami za kontrolirano manufakturno blago v trgovini na debelo;
3. 5#/o nad in pod dejanskimi količinami za stavbeni les od listovcev in iglavcev, kjer koli je, in za drva v gozdu.
V Beogradu dne 26. decembra 1940.; St. št. 168.
Urad za kontrolo ccn.
   «■»» —..........
Banove uredbe.
7.
VIII/K. št. 2005/40.
Odredba.
Na podstavi čl. 3. in čl. 4., odstavka 4., uredbe o mletju moke in kruhu z dne 10, decembra 1940. (»Službeni list« št. 706/100) in v soglasju z navodili urada za kontrolo cen
odrejam:
1. Mlini v dravski bnnovini smejo mleti pšenico tako, da dobe iz 100 kg pšenice teže 76 kg v hi:
a) 85 kg enotne presejane moke in 14 kg otrobov,
b) 99 kg navadne nepresejane moke.
Za potrebe bolnikov in bolnišnic v dravski banovini sme izdelovati Banovinski prehranjevalni zavod za svoj račun mesečno največ 10 vagonov bele moke. S to me« Ijavo poverjene mline in način nadzorstva pri tem mletju določi predsednik Banovinskega prehranjevalnega zavoda. Pooblastila po čl. 4., točki 4., uredbe o mletju in kruhu glede izdelovanja kruha iz belo moke za potrebe bolnikov in bolnišnic izdajajo upravna oblastva prve stopnje.
2. Mlini, ki meljejo pšenico za račun lastnika pšenico na merico (ujem), morajo vračati proizvajalcu:
a) pri mletju enotno presejano moko 77 kg moke in 14 kg otrobov,
b) pri mletju navadne nepresejane moke 90 kg nepresejane moke.
Mlini, ki meljejo pšenico za račun trgovcev ali drugih lastnikov pšenice in ne jemljejo merice, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ din 3000'— za mletje 10 ton enotne, prese-
* »Službeno novine kraljevine Jugoslavije« z dno 27. decembra 1940., št. 300, in z dne 28. decembra 1910., št. 301 'CV /935.
** »Službeni list« št. 733/103 iz 1.1940.
jane moke ter din 2500*— za mletje 10 ton navadne nepresejane moke.
3. Pri prodaji na veliko sme znašati cena za 100 kg:
a) 85% enotne presejane moke največ din 485-—,
b) navadne nepresejane moke največ din 400-—,
„c) otrobov največ din 250*—.
Cena bele moke, ki jo izdeluje Banovinski prehranjevalni zavod, ne sme biti višja od din 850-— za 100 kg. Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini franko postaja prodajalca. Banovinski prehranjevalni zavod in prodajalci s sedežem zunaj dravske banovine računajo za vagonske pošiljke zgornje cene franko postaja kupca.
K tem cenam se pribije občinska trošarina. Ne smela se pa pribijati k tem cenam skupni davek in obrabnina za vreče.
4. Pri odjemu večjih količin moke se dovoljujejo na cene, navedene v točki 3., popusti, ki jih določata spo-razuihno prodajalec in kupec.
Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, se morajo dovoljevati na pod 3. navedene najvišje cene tolikšni popusti, da znaša zanje nakupna cena brez vreč in skupnega davka za 100 kg:
a) 85% enotne presejane moke največ din 435*—,
b) navadne nepresejane moke din 400*—, otrobov največ din 200*—.
K tem cenam sme pribiti prodajalec skupni davek, če ga je plačal, in obrabnino za vreče v najvišjem znesku din 5 — za 100 kg, če je posodil vreče.
5. V trgovini na drobno ne sme cena znašati nad din 5'50 za kg za enotno moko, cena otrobov pa ne nad din 2*75 za kg.
6. Prekrški točk 2., 3. in 4. te odredbe se kaznujejo po čl 8. uredbe o kontroli cen.
7. Prekrški t. 1. te odredbe se kaznujejo po čl. 11., odstavku 1., uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom.
8. Z dnem objave te odredbe izgubi veljavo odredba VI1I/K. št. 4C(P40 z dne 11. septembra 1940. (»Službeni list« št. 472/75), razen čl. 5. cit. odredbe (o obveznosti plačevanja prispevka 10 par za banovinski sklad za aprovizacijo).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. decembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
8.
VI1I./K. št. 2023/40.
Odredba.
Na podstavi čl. 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje (»Službeni list« št. 612/91 iz 1.1940.)
odrejam:
Olen 1.
Od 1. januarja 1941. imajo kriti v dravski banovini vsi potrošniki mlevskih izdelkov iz pšenice (pšeničnega zdroba, bele in enotne krušne moke ter testenin) svoje potrebe praviloma le v trgovinah, v katerih so jih krili pred septembrom 1939.
Le izjemoma smejo prodajati trgovine inlevske izdelke iz pšenice tudi potrošnikom, ki pred septembrom
1939.	niso kupovali moke v bobeni prodajalni občine
svojega rednega bivališča in tudi ne v industrijskem ali zadružnem oddajališču, kjer so včlanjeni.
Člen 2.
Po 1. januarju 1941. ne sme oddati nobena trgovina istemu odjemalcu na mesec več * mlevskih izdelkov i/. pšenice kakor toliko, da bo odpadlo na mesec in osebo po: 2 kg mlevskih izdelkov na vsakega otroka do 6 let, 3 kg na vsakega otroka v starosti 6 do 14 let, 4 kg na vse ostale osebe razen delavcev, ki so zaposleni pri težkih ročnih delih (n. pr. rudarji, drvarji, stavbinski delavci, težaki idr.). Slednjim pripada mesečna količina po 5 kg.
Preostala potreba po moki se mora kriti z mlevskimi izdelki iz koruze in drugih žitaric, ki se smejo prodajati prosto.
Člen 3.
Vsako prodajo mlevskih izdelkov iz pšenice vpisujejo trgovine v beležnico, ki jo vodijo v obliki dnevnika. Iz te beležnice mora biti razvidna količina mlevskih izdelkov iz pšenice, ki so jih prodali ti obrati.
Prav takšno beležnico vodijo pekarne za vso moko, ki jo dajejo dnevno v peko.
člen 4.
Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu je poverjena kontrola nad potrošnjo moke v dravski banovini.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. decembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
9.
VIII./K. št. 2024/40.
Odredba.
Na podstavi čl. 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom (»Službeni list« št. 413/70 iz 1. 1940.) in čl. 3. uredbe o mletju in kruhu (»Službeni list« št. 706/100 iz 1.1940.)
odrejamt
člen 1.
V vseh pekarnah dravske banovine se sme Izdelovati in prodajati od 1. januarja 1941. le ljudski kruh, izdelan iz 40 °/o enotne presejane pšenične moke ter iz 60#/a koruzne moke.
Člen 2.
Izjemno od določil Čl. 1. te odredbe se sme peči v času do najdalj 31. januarja 1941. tudi kruh iz krušne in koruzne ter kruh iz bele in koruzne moke, mešane v sorazmerju, navedenem v Čl. 1. te odredbe.
Člen 8.
Ljudski kruh in kruh iz krušne in koruzne moke se prodajata v komadih, težkih 1 kg, po din 5*—; kruh iz bele in koruzne moke se prodaja v komadih, težkih 94dkg, po din 6'—.
člen 4.
Začasno in do drugačne naredbe, ki jo izda g. minister za trgovino in industrijo v smislu čl. 2., drugega odstavka, uredbe o mletju in kruhu glede prometa z belo moko, se smeta peči beli kruh in luksuzno pecivo
počenil od 1. januarja 1941. le iz zalog bele moke, ki so bile .prijavljene občihskim preskrbovalnim uradom po stanju dne 31. decembra 1940., v smislu tuk. odredbe od 24. decembra 1940., Vlil. št. 11425/1/40. Po 10. januarju 1941. se omeji količina finega peciva v vsaki občini in v vsaki pekarni na polovico količine, ki se je proizvajala dotlej v občini oziroma pekarni. Občinski preskrbovalni uradi določijo po zaslišanju pristojnega združenja pekov natančneje količine finega peciva, ki ga imajo peči posamezne pekarne.
člen 5.
Beli kruh v komadih, težkih 90 d k g, stanc din 8'—.
Zemlje v teži 0'70dkg stanejo din 1Luksuzno pecivo, je v teži in ceni prosto.
Člen 0.
Cene za kruli, ki se peče z dodatkom ržene moke, določajo upravna oblastva prve stopnje.
Člen 7.
Prekrški te odredbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen.
Člen 8.
S tem se razveljavlja odredba o peki in prodaji kruha v dravski banovini z dne 27. novembra 1940.,
VIII./K, št. 1682/40 ( Službeni list« št. 682/96).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. decembra 1940.
Ban: l)r. Natlačen s. r.
— « —
10.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 23« z dne 14. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. oktobra 1940. sta bila postavljena: Maraž Janez, kontrolor postaje Št. Vid-Vižmarje, po službeni potrebi za kontrolorja postaje Ljubljana; Zavadlav Leopold, višji prometnik postaje Maribor, na prošnjo v postajo Ljubljana.
Z odločbo ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje z dno 8. oktobra 1940. je bil upokojen Zgonc Jovan, administrativni uradnik IX. položajne skupine državnega zdravilišča v Topolščici.
Številka 237 z dne 15. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dno 24. septembra 1940. sta bila premeščena na prošnjo Mariine F r a n j o, učitelj IV. položajne skupine 2. stopnje
2.	deške meščanske šole v Mariboru, in Martinc Milica, učiteljica VI. položajne skupine 11. dekliške meščanske šole v Mariboru, na meščansko šolo v Kragujevcu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. septembra 1940. je napredoval na tehn bii fakulteti univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani za asistenta
VIL položajne skupine ing. Jezerski Jož.a, asistent Vlil. položajne skupine iste fakultete.
Številka 238 z dne 16. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra 1940. sta napredovala pri glavni carinarnici v Mariboru za carinska višja inšpektorja V. polož.ajne sfeupine Amon Josip in 11 a m o r Ivan, carinska višja kontrolorja VI. položajne skupine iste carinarnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra
1940.	je napredoval pri carinarnici L reda v Gornji Radgoni za carinskega višjega inšpektorja V. položajne skupine in upravnika Kuder Milan, carinski inšpektor VI. položajne skupine in upravnik' iste carinarnice.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. septembra 1940., št. 35.402/V, je bil premešČe n po službeni potrebi h katastrski upravi v Mariboru Kleinmaier Josip, katastrski višji geometer VI. položajne skupine katastrske uprave v Bos. Grahovu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra 1940., št. 81.876/1, je napredoval J u n d ič Josip, veterinarski višji pristav VIL položajne skupine s
1.	periodnim poviškom pri sreskem načelstvu v Kočevju, za veterinarskega svetnika V. položajne skupine.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. septembra 1940. je bila u p o k o j e n a M a r u z z i Angela, višji kontrolor VI. položajne skupine poštnega ravnateljstva v Ljubljani.
številka 239 z dne 17. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. julija 1940. so napredovali v VIL položajno skupino naslednji učitelji(ce) meščanskih šol: ha Rakeku: Kunst Zlata; v Trbovljah: Turk Josip; v Št. Vidu nad Ljubljano: Grobelnik Franc; v Tržiču: K o s t a A n t o n ; v Mariboru: Kotnik F r a n j o ; v Škofji Loki: 2 i g o n L j u d mila; v Ljubljani: Kobilica Marija; v Ljubljani: Masten Antonija; v Trbovljah: C r n e 1 č Božidar in v Celju T r a t n i k J o s i p i n a.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra 1940., I. št. 30.647, je napredoval za profesorja V. položajne skupine na državni trgovinski akademiji v Ljubljani PrezeljJosip, profesor VI. položajne skupine iste akademije.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. oktobra 1940., I. st 36.648, sta bila premeščena na prošnjo: Letnik Josip, kontrolor mer VII. položajno skupine oddelka za kontrolo mer in dragocenih kovin pri sreskem načelstvu v Ljubljani, k oddelku za kontrolo mer in dragocenih kovin sreskega načelstva v Celju; Rožnik Franc, kontrolor mer VIL položajne skupine. od sreskega načelstva v Celju k sreskemu načelstvu v Ljubljani, oddelku za kontrolo mer in dragocenih kovin.
Številka 240 z dne 18. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. julija
1940.,	III. št. 42.593, je bila postavljena Lebne Ana, šolski referent V. položajne skupine z 2. periodnim poviškom prosvetnega oddelka banske uprave dravske banovine v Ljubljani, na prošnjo za učiteljico iste položajne skupine in stopnje šole za defektne otroke v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska upravu dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v IJnblJanl. Tiska in za la ca Tiskarna Meikur d. d. v Ljubljunlj njen predstavnik; Otmar Mihulek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 1. kosu XII. letnika z dne 1. januarja 1941.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 187/12.	3645—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska hunska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje zn zgradnjo železobetonskega mostu preko Ljubljanice v Zalogu v km 9*611» banovinske ceste 11/182
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo iiu dan 23. januarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 43 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pii tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju dejanskih tržnih cen gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Nadalje mora predložiti tudi seznam dejanskih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analiza morata biti podpisana od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. decembra 1940.
III/5 št. 2499/1.	3661
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju 23. decembra 1940.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelstev (mestnih poglavarstev) so natis njena z debelejšimi, imena občin pa z na vadnimi črkami, kraji s številom zakuže nih dvorcev so navedeni v oklepajih
Vranični prisad:
Krško: Tržišče (Skrovnik 1 dv.).
Maribor-desni breg: Makole (1 dv.).
Steklina:
Celje: Teharje (1 dv.), Vojnik (Trg 1 dv.).
Ptuj: Sv. Barbara (Medribnik 1 dv.), Središče ob Dravi (1 dv.).
Garje:
Brežice: Dobova (Mihaiovec 2 dv.).
Svinjska kuga:
Konjice: Vitanje (Ljubnica 1 dv.).
Celje: Polzela (Breg 1 dv.), Teharje (Svetine 3 dv.).
Črnomelj: Metlika-ok. (Hrast, Dole, Drage 12 dv., Lokvica in Trnovce 16 d v., Škemljevec 3 dv.), Semič (Sadinja vas 1 dv., Stranska vas 3 dv.).
Konjice: Oplotnica (Gmajna 1 dv.).
Krško: Št. Jernej (Gradišče 5 dv., Karlove 1 dv.).
Ljutomer: Cezanjevci (1 dv.), Ljutomer (Cven 1 dv., Mota 3 dv., Moršinci 1 dv.), Sv. Križ (Lokavci 5 dv.).
Maribor-desni breg: Fram (Sliv. Pohorje 1 dv.), Rače (Prepole 1 dv.).
Maribor - levi breg: Duplek (Ciglence 3 dv., Sv. Martin 1 dv.), Korena (Žikarce 1 dv.), Sv. Jakob v Slov. gor. (Tran-kovec 2 dv., Zg. Hlapje 1 dv.), Sv. Lenart (Zg. Žerjavci 1 dv.), št. Ilj (Št. Ilj 1 dv.).
Ptuj: Grajena (Vumpah 2 dv.), Sv. Marjeta (Gorišnica 1 dv., Zamužani 1 dv.), Svetinje (Veličane 1 dv.).
Nalezljiva ohromelost svinj:
Celje: Škofja vas (Zadobrova 1 dv.), Teharje (Bukovžlak 1 dv.).
Krško: Radeče (Log 1 dv., Radeče 1 d v., Vrhovo 3 dv.).
Ljubljana: Vrhnika (Zaplana 1 dv.).
Logatec: Bloke (Glina 3 dv.), Ilote-derščica (1 dv.), Logatec (4 dv.), Rovte (Petkovec 1 dv., Rovte 7 dv., Žiberše 3 dv.), Žiri (Dobračeva 1 dv., Stara vas d v., Žiri 10 dv.).
Maribor - desni breg: Hoče (Sp. Hoče 1 dv.).
Maribor-levi breg; Košaki (Meljski hrib 1 dv.), št. Ilj (Ceršak 1 dv., Selnica ob Muri 1 dv.).
Celje-mesto: Celje (Celje 1 dv.).
Svinjska rdečica:
Konjice: Loče (Št. Jernej l dv.), Oplotnica (Oplotnica 1 dv.), Vitanje (1 dv.).
Litija: Litija (Goljče 1 dv.), Šmartno (V. Kostrevnica 1 dv.).
Logatec: 2iri (Zirovski vrh 1 dv.).
Maribor-desni breg: Rače (Sv. Marjeta na Dravskem polju 1 dv.). Slov. Bistrica (Sp. Loženica 2 dv.).
Maribor-levi breg: Duplek (Zg. Duplek 1 dv.).
Murska Sobota: Gor. Petrovci (Pet-kovci 1 d v.).
Šmarje pri Jelšah: Šmarje (Zastranje
1 dv., Korpule 1 dv.).
Kuga čebel ne zalege:
Lendava: Bogojina (Motvarjevci 3 dv.), Beltinci (Beltinci 1 dv., Bratonci
2 dv., Lipovci 4 dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. decembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Su 1431 -5/33-65.	3471
Objava.
Apelacijsko sodišče v Ljubljani je določilo za leto 1941. po § 24. zak. z dne
18.	februarja 1878., drž. zak. št. 30, sledeče gospode za izvedence za razlastitve v železniške svrhe: ing. Globočnik Stojan, Ljubljana, Prekmurska ulica št. 6,
ing. Poženel Albert, direktor mestnega gradbenega urada v Ljubljani, Ilirska ulica št. 21,
Drašler Anton, posestnik in gostilničar v Borovnici št. 126,
Sušnik Matija, posestnik v Goričanah št. 5, občina Medvode,
Škerjanc Anton, posestnik in predsednik občine v Šmarju pri Ljubljani,
Hren Ignacij, posestnik in predsednik občine na Vrhniki,
Pestotnik Jožef, posestnik, Vošce št. 3, občina Blagovica,
Senica Jožef, trgovec in posestnik v Domžalah,
Maček Jakob, posestnik in trgovec v Dol. Logatcu št. 12,
Oblak Gabrijel, posestnik v Dol. Logatcu,
Otoničar Janez, posestnik v Cerknici št. 55,
Kranjc Jakob, posestnik v Topolu, občina Begunje pri Cerknici,
Kržič Ludvik, posestnik in gostilničar v Pudobu št. 2, občina Stari trg pri Rakeku,
Udovič Jožef, trgovec v Ložu št. 60, MajeršiČ Janez, pošestnik in predsednik občine v Tržiču,
Umnik Anton, posestnik in predsednik občine v Šenčurju,
Fock Maks, tovarnar v Kranju, Resman Janko, posestnik in trgovec v Radovljici,
Mulej Valentin, posestnik in trgovec na Bledu-Rečici,
Jan Jakob, posestnik in član banskega sveta v Podhomu, občina Gorje pri Bledu,
Prosenc Anton, posestnik in predsednik občine Zagorje v Dol. vasi št. 21, Pevec Ignacij, posestnik in predsednik občine v Št. Vidu pri Stični,
Ziherl Matevž, [vosestnik in predsednik občine v Škofji Loki,
Gunde Alojzij, višji sodni oficial v pokoju, Novo mesto, Kralja Petra trg št. 1, Kek Alojzij, posestnik v Pluski št. 3, občina Trebnje,
Opara Janez, posestnik in predsednik občine v Mirni peči,
Marinček' Anton, posestnik v ZupeČf vasi, občina Cerklje ob Krki,
Blas Matija, posestnik na Velkem vrhu št. 19, občina Št. Janž na Dolenjskem, Vide Franc, posestnik in predsednik občine v Št. Jerneju,
Grebenc Leopold, posestnik na Trebelnem,
Jazbec Franc, posestnik v Zadovinku št. 7, občina Leskovec pri Krškem, Struna Andrej, posestnik v Kočevju, Klun Matija, ključavničar v Kočevju, Strnad Jožef, predsednik občine v Do-brepoljah,
Lesar Matija, posestnik v Gorenji vasi, občina Ribnica na Dolenjskem,
Zdravič Franc, trgovec in posestnik v Livoldu, občina Ivočevje-okolica,
Kambič Josip, posestnik in gostilničar v Metliki št. 22,
Grahek Anton, posestnik in pekovski mojster v Črnomlju št. 172,
Katič Jožef, posestnik in gostilničar y Dobovi št. 25,
Plausteiner Franc, posestnik v Sevnici, Kirar Franc, posestnik in predsednik občine v Košakih,
Retzer Franc, posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. goricah,
šega Anton, posestnik in ravnatelj kmet. šole v pok. na Zg. Bregu št. 34, občina Ptuj,
Herga Franc, posestnik in predsednik občine Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah y Gaberniku št. 15,
Hanželič Franc, posestnik in predsednik občine na Hardeku št. 19. občina Ormož,
Prelog Fran, posestnik in član banskega sveta v Zagojičih, občina Sv. Marjeta niže Ptuja,
Režonja Štefan, posestnik v Lutver-cih, občina Apače,
Magdič Ferdo, posestnik na Cvenu. p. Ljutomer,
Kugovnik Jurij, predsednik občine in član banskega sveta v Farni vasi, občina Prevalje,
Lahovnik Franc, posestnik in indu-strijec v Farni vasi, občina Prevalje, Kogelnik Alojzij, posestnik v Pod-klancu, občina Dravograd,
Držečnik Luka, posestnik in lesni trgovec v Ribnici na Pohorju, ing. Jelenc Josip, poobl. inženir v Mariboru, Pri parku št. 9, ing. Ferluga Ivan, poobl. inženir v Mariboru, Wildenrainerjeva ulica št. 15, ing. Vanek Jan, tehn. viš. svetnik v Mariboru,
Kočar Matija, posestnik v Skakovcih, občina Cankova, ing. Mikuž Franc, ravnatelj ban. kmet. šole v Rakičanu,
Trojok Stanislav, posestnik v Dol. Lendavskih goricah št. 416, ing. Šetinc Anton, šef gozdne uprave Križevske imovne občine v Lendavi, Pogačnik Hinko, veleposestnik in in-'dustrijec v Rušah,
ing. Brodnik Jožef, uradnik tehničnega odd. mestnega poglavarstva v Celju, laza rine Anton, trgovec v Celju, Kodrič Albreht, tehn. okraj, cestnega odbora v Laškem,
Gologranc Stanko, veleposestnik v Blagovni, občina Sv. Jurij pri Celju, Jelovšek Stanko, posestnik in predsednik občine v Petrovčah, •
Marčič Franc, posestnik in lesni trgovec v Slov. Gradcu,
Hrastnik Franc, lesni industrijec v Slov. Konjicah,
Kovačič Avgust, trgovec v Šmarju pri Jelšah.
Predsedništvo apelacijskcga sodišča.
V Ljubljani dne 27. novembra 1940.
Predsednik:
Dr. Golia s. r,
%
I S 299/40—14.	3658
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 19. oktobra 1940., poslovna številka III R 150/40—2, je bil Kabaj Vladimir, vodja linijskega urada v pok. v Ljubljani, Lavričeva ul. št. 5, zaradi zapravljivosti delno preklican.
Za pomočnika je bila postavljena njegova žena Kabaj Barbara, ravno tam.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L. dne 6. decembra 1940.
H*
IV P 910/40—2	3659
Edikt.
Tožeča stranka Katarina Martini', roj. Gale, preužitkarica, Daljna vas št. IS. p. Škofljica, obč. Rudnik, ki jo zastopa dr. Josip Grablovic. odv. v Ljubljani, je podala zoper toženo stranko Kristino Smole roj. Martinc, posestnico, sedaj v Ameriki neznanega bivališča, pri tem sodišču tožbo radi din 26.946'50 s prip. za 21etno preživnino v znesku din 30 tisoč 337*50. skupno din 57.284' .
Narok za ustno sporno razpravo jo določen na dan 17. februarja 1941. ob enajstih pri tem sodišču, v razpravni sobi št. 38. Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja toženi stranki skrbnik dr. L Konvalinka, sodni pripravnik pri tern sodišču, ki !x> zastopal toženo stranko na njeno nevarnost in stroške, dokler sama ne nastopi ali pa imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 23. decembra 1940.
❖
1 468/40—21.	3649
Dražbeni oklic.
Dne 30. januarja 1941. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin po skupinah, nato pa v celoti.
Razvrstitev nepremičnin, ki pridejo na dražbo po skupinah, je sledeča:
I. skupina: pare. št. 4 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-stavbišče, hiša št. 4, poslopje, gospodarsko poslopje, koruznjak, kokošnjak in pritekline. ocenjena na din 174.720—, najmanjši ponudek:	din 116.480'—, varščina: din 17.472'—:
II. skupina: pare. št. 77 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-travnik, ocenjena na din 29.940'—, najmanjši ponudek: 19.960'— din, varščina: din 2.994'—;
III. skupina: pare. št. 78 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-njiva. ocenjena na 76.860'— din, najmanjši ponudek: din 51.240'—, varščina: din 7.686'—;
IV. skupina: pare. št. 79 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-vrt, ocenjena na din 9.441'—, najmanjši ponudek: din 6.294'—, varščina: din 944'10j
V. skupina: pare. št. 81 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-vrt, ocenjena na din 735'—, najmanjši ponudek: din 490'—, varščina: din 73'50;
VT. skupina: pare. št. 82 ad vi. št. 12 k. o. Trnje-njiva, ocenjena na 101.975-— din, najmanjši ponudek: din 67.983'33, varščina: din 10.197'50;
VII.	skupina: pare. št. 145/12-pašnik, 145/13-pašnik, 145/13-njiva ad vi. št. 12 k. o. Trnje, ocenjena na din 13.826'—, najmanjši ponudek: din 9.217'30, varščina: din 1.382.60;
Vlil. skupina: pare. št. 87-njiva, 88-travnik, ad vi. št. 58 k. o. Trnje, ocenjena na din 26.919'—, najmanjši ponu-dek: din 17.946'—. varščina: din 2.091 '90:
IX. skupina: pare. št. 501/50-gozd ad vi. št. 192 k. o! Bukošek, ocenjena na din 8.580'50, najmanjši ponudek: din 5.720*33, varščina: din 858-05;
X, skupina: pare. št. 506/62-gozd ad vi. št. 193 k. o. Bukošek, ocenjena na din 12.851- —, najmanjši ponudek: din 8.507'33. varščina: din 1.2S5-10.
XI Vse skupine skupaj ocenjene na din 455.847'59, najmanjši ponudek: din 303.808'32. varščina: din 45.584-75.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicei bi si ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 13. decembra 1940.
*
I H 403/39—29.	3637
Dražbeni oklic.
Dne 3. februarja 1941. ob desetih l)o pri podpisanem sodišču v sobi šl. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. (lentiba vi. šl. 455-B47, 49< b, 49/h, 49/k, 58/a, 58/1), 60/a, 60. b.
Cenilna vrednost in najmanjši potiu-dek: din 30.400'—; prileklin ni.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-bonem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. L,
dne 12. decembra 1940.
I 1091/40 -9	3558
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šmartno vi. Sl. 373,
Cenilna vrednost: din 9.559'—.
Najmanjši ponudek: din 6.380—.
Varščina: din 960'— v gotovini.
Pravice, ki bi no pripuščalo dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi so no moglo več uveljavljati
Proglasitve za mrtve.	3691
Okrožno« sodišče v	Novem mestu je uvedlo postopanje, da se	proglase	spodaj	navedeni pogrešanci za mrtve,	ker se
more o njih po § 24., št.	1, obč. drž. zak. domnevati, da so	umrli. Vsakdo, ki	bi kdaj vedel	o katerem	koli teh	pogrešancev,
naj to sporoči sodišču ali	pa skrbniku. Pogrešance same pa	pozivlje	sodišče,	naj se	zglase	pri njem,	ako še	žive,	ali naj
mu dajo to kako drugače	na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev	Bistvdne okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok preteče
Mihelič Nikolaj, roj. 11. novembra 1873. v Dol. Suhorju, pristojen v občino Vinico, srez Črnomelj, samski, pos. sin na Dol. Suhorju 7.	Je odšel pred 40 leti za delom v Ameriko in je zadnjih 35 let neizvesten.	Bratranec Adlešič Štefan, Dol. Suhor 8.	Jarc Ivan, upok. pis. pristav v Novem mestu.	13. 9. 1940. Og 27/40-7	31. 12. 1941.
Mihelič Ana, roj. 7. aprila 1883. v Dol. Suhorju, pristojna v občino Vinico, srez Črnomelj, samska, pos. liči na Dol. Suhorju 7.	Je odšla pred 35 leti za delom v Ameriko in je od takrat dalje noizvestnn.	”		13. 9. 1940. Og 28/40-3	
Mihelič Jurij, roj. 21 sept. 1870. v Dol. Suhorju, pristojen v občino Vinico, srez Črnomelj, samski, pos. sin na Dol. Suhorju 7.	Je odšel pred 40 leti za delom v Ameriko in je od leta 1914. dalje neizvesten.	”	”	13. 9. 1940. Og 29/40-3	>*
Gole Janez, roj. 28. januarja 1804. v Koritu, pristojen v občino Do-berniče, srez Novo mesto, oženjen, posestnik v Koritu 20	Je odšel v letu 1901. ali 1902. za delom v Ameriko in je nad 15 let neizvesten.	Sin Gole Jože, Korito 29.	••	27. 9. 1940. Og 22/40-9	M
Sever Alojzija, roj. 22. maja 1908. na Muljavi, 'pristojna v občino Stično, srez Litija, samska, posestnika hči na Muljavi to.	Je odšla v letu 1912. s svojo materjo v Ameriko in je že nad 12 let neizvestna.	Sestra Bregar Jožefa, pos., Muljava 10.	M	7. 11. 1940. Og 32/40-5	
Sever Frančiška, roj. 4. avg. 1910. na Muljavi, pristojna v občino Stična, srez Litija, samska, pos. hči na Muljavi 10.	”	e	»»	7. 11. 1940. Og 33/40-5	>♦
Strah Andrej ml„ roj. 14. oktobra 1889. v Mrzli luži. pristojen v občino Trebnje, srez Novo mesto, samski, pos. sin na Mrzli luži 3.	Je odšel v letu 1912. za delom v Ameriko in je zadnjih 25 let neizvesten.	Brat Strah Ignac., pos.. Mrzla luža 3.	J*	12. 12. 1940. 'Og 35/40-5	
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V.,
dne 12. decembra 1940.
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, l'i je riivnnl v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. '
Okrajno sodišče v Litiji, odd. tl..
dne 7. decembra 1940.
1 372/40-11	2508
Dražbeni oklic.
One O. f e b r u a r j a 1941. ob d e -v e t i h bo pri podpisanem sodišču v ?cl>i št. 5 dražba nepremičnin zemlji-'ka knjiga Žagarski vrh vi. >t. 28,
Peuilua vrednost: din 2t.8G6'50.
Najmanjši ponudek: din 14.577'<36.
Varščina: din 2.187'—.
. Pravice, ki bi ne pripuščalo dražbe,
priglasili sodišču najpozneje pri drnž-~e»eni naroku pred začetkom dražbe, S|cer bi so ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, v| je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °mic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča.
Okrajno »odišče v Sevnici dne 14. decembra 1940.
| Razglasi raznih uradov | in oblastev
3654
NARODNA BANKA K K ALJ EV IN E J U G OSLA VIJE.
Natečaj za uradniške pripravnike.
Na podstavi odločbe izvršnega odbora Narodne banke objavlja s tem bančna direkcija natečaj za sprejem 40 uradniških pripravnikov v služlvo Narodne banke, in sicer:
10 s pravno fakulteto,
10 z ekonomsko - komercialno visoko šolo in
20 z drž. trgovinsko akademijo.
Za ta natečaj se more prijaviti vsakdo, ki spolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavijo,
2. da ni' mlajši od 21 let in ne starejši od 30 let,
3. da je telesno in duševno zdrav,
4. da je dobrega vedenja,
5. da je dovršil bcfdisi državno trgovinsko akademijo v državi ali šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi ekonomsko-komercialno visoko šolo v državi oziroma šolo iste stopnje v inozemstvu, bodisi pravno fakulteto v državi ali inozemstvu, oziroma fakulteto ekonomsko-finančnih ved v inozemstvu; diplome in izpričevala šol, končanih v inozemstvu, morajo biti nbstrificirane.
6. da je odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen ako je kot stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, oziroma če je zavezan plačevanju vojnice, da dokaže, da je vojnico plačal,
7. da ni pod skrbstvom (kuratelo) ali pod stečajem, ali da ni nad njim podaljšano skrbstvo,
8. da ne izpoveduje načela proti obstoječi državni obliki ali načelo protipravne spremembe državnega reda, in
9. da ni obsojen na izgubo častnih pravic ali na izgubo javne službe in da ni v preiskavi ali pod obtožbo za zločinstva ali prestopke, ki morejo imeti za posledico izgubo častnih pravic,
Spolnitev pogojev iz točke 3. dokažejo kandidati z izpričevalo«) zdravnika, spolnitev ostalih pogojev pa z izpričevali pristojnih oblastev; izpričevala o »polnitvi pogojev iz točk 4. in 8. morajo biti izdana ali potrjena od policijskih oblasti.
Kdor se želi udeležiti natečaja, naj predloži lastnoročno napisano prijavo najdalj do 31. januarja 1941.
Prijave za natečaj se izročajo osebno »Personalnemu ©deljenju« ali se pošljejo priporočeno po pošti. Dan predaje prijave na pošti se smatra kot dan predaje »Personalnemu odeljenju«.
Na natečaj se bodo pripustili predvsem kandidati, ki so dovršili šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, a nato šele kandidati, ki so dovršili šolo z dobrim uspehom, in sicer samo v primeru, če se ne prijavi zadostno število kandidatov z odličnim ali prav dobrim uspehom. Ako se iz diplome ne vidi uspeh, s katerim je kandidat dovršil študije, mora o tem predložiti izpričevalo pristojne šolske oblasti.
Od prijavljenih kandidatov s pravno fakulteto se bodo pripustili na izpit predvsem tisti, ki so dovršili poleg pravne fakultete tudi abiturientski tečaj.
Pri pripustitvi kandidatov na natečaj se bodo upoštevali tudi njihova praksa v bančni službi, znanje tujih jezikov in stenografije z daktilcgrafijo.
Na natečaj se ne bodo pripustili kandidati, ki bi v prijavah stavili kakršen koli pogoj in tudi ne kandidati, za katere bi se s katere koli strani, bodisi ustno bodisi pismeno, interveniralo.
Natečaj sestoji iz pismenega in ustnega izpita:
Pismeni izpit se opravlja iz tehle predmetov: a) dvojnega knjigovodstva,
b)	trgovinskega in bančnega računstva in c) trgovinske in bančne korespondence.
Ustni izpit se opravlja iz narodnega gospodarstva, finančne vede, bančnega poslovanja in trgovinskega, meničnega in čekovnega prava.
Namesto trgovinske in bančne korespondence se more določiti tudi pro^t pismen sestavek.
Od kandidatov, ki se bodo udeležili natečaja, bodo sprejeti v bančno službo oni, ki bodo pokazali na izpitu najboljši uspeh.
Vsi uradniški pripravniki bodo brez izjeme dodeljeni na delo v bančne podružnice za najmanj leto dni.
Kandidatom zunaj Beograda, ki bodo pri puščeni na natečaj, plača banka od potnih stroškov samo karto II. razreda osebnega vlaka od kraja njihovega sta-novarj'! do Beograda in nazaj.
Banka ne plača uradniškim pripravnikom ob nastopu službe potnih in selitvenih stroškov, povzročenih z nastopom službenega mesta.
Za stalnega uradnika se lahko postavi samo tisti uradniški pripravnik, ki napravi uradniški izpit, pOtem ko prebije v bančni službi najmanj:
uradniški pripravnik s fakultetno izobrazbo — leto dni, a
uradniški pripravnik z drž. trgovinsko akademijo — dve leti.
Izpit, določen v tem natečaju, se bo opravljal meseca marca 1941. v centrali v Beogradu. K izpitu pripuščeni kandidati bodo pravočasno obveščeni o natančnem datumu.
Od direkcije Narodne banke kr. Jugoslavije.
V Beogradu dne 23. decembra 1940.
Št. 4315/40.	3653
Razpis.
Občina Videm ob Savi, srez Brežice, razpisuje pogodbeno mesto občinskega sluge. Zahteva se dobra pismenost. Pra-
vilno kolkovane prošnje je vložiti pri tukajšnjem uradu najkasneje v roku 15‘ dni po objavi v »Službenem listu«. Uprava občine Videm ob Savi dne 27. decembra 1940.
Razne objave
Št. 627/1940.	3655
Objava.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odločbo z dne 6. novembra 1940.
V.	št. 36.579, dovolilo Občinski hranilnici v Marenbergu na njeno prošnjo v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov podaljšanje od ložitve plačil do zaključno 24. junija
1941.	ob znižani obrestni meri na 2®/f letno.
Občinska hranilnica v Marenbergu
dne 27. decembra 1940.
*
3650
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo (evid, št. tablice: 961463) in jo proglašam za neveljavno.
Jarc Anton s. r.,
Rudnik 66 pri Ljubljani.
*
3660
Objava.
Izgubili sta so prometna knjižica našega poltovornega avtomobila DKW št. 376 in prometna knjižica našega motornega dvokolesa s št. 775. Obe knjižici proglašamo za neveljavni.
Kleindienst & Poseli, Maribor.
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovine
znaša naročnina od l. januarja 1941. dalje: mesečno din 20’—, Četrtletno din 60'-—, polletno din 120'—f letno din 2-10'-"
in so mora plačevati vedno vnaprej.
Posamezna številka stane: prva pola din 2'—, vsaka nadaljnja pola din 1’50.
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obeeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih nov in«, spremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, družbene in drugo sodne oklice, licitacije, razpis služb in razne objave.
List je važen za vsakogar: upravnega in sodnegn jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občino, šole, razna društva, podjetja itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25-52.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska la zalaga Tiskarna Merkur'v Ljubljani, men predstavnik; O. Mihalek v Liubliaui.