(jfiž&om WAHP ^Justice.., ^HERi$k/i Domovi na i iMi it za AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 14, 1950 LETO Lil —VOL. Lil. VESTI LES V GOZDOVIH. — Le- žnega življenja v •‘Slovenskem tošnje poletje so številne briga-:Poročevalcu” in “Ljudski Pra-tekmovale v udarniškem se-.vici”! . . . Anton čergolj je n. kanju, da čimprej in čim teme-!pr. v Slovenski Bistrici na šta-Ijiteje uničijo eno izmed zadnjih!jerskem govoril, da bodo kmetje bogastev, s katerim Slovenija požgali poslopja vsem tistim, ki še razpolaga. Sekanje lesa v poletju pa ni najbolj priporočljiva 2adeva! Mnogi inozemski odjemalci' se pritožujejo, da je dobavljeni les trhel in izvozna dr- vstopijo v zadrugo. Namestnik Anton pa je iz same velike ljubezni do zadruge zažgal šupo kmetijske obdelovalne zadruge, ko so imeli zadružniki po tekmi anes deloma oblačno, toda °Poldne ne bo tako mrzlo. 1 bo pa že gorke j e. ignil t< Irii Čez dan. dvignil toplomer na 34 Tri na dan ^°nosni slovenski gozdovi so ^ Pa tleh! če že ne za drugo, +;i. ta gozd bi morali pred sodni H PPal tisti, ki so jih ukazali Sekati ^ blek župnik piše: Vozna živi-Piožje in fantje, pa dekleta, >Se Je moralo v gozd. Pšenična ;6tev lati je tu in ajdo bo treba se- bilo Pa ni nikogar doma. To je ^ Pri nas lansko leto ... In t°tem pige nekj Medvešek iz Chi-%a 0 dobrem gospodarstvu komunisti doma. Hudič naj j, ^Pte še tako gospodarstvo, bi 6 el (saj najbrže tudi je) naš Slo Venski kmet. Ameriki se- žavna podjetja so prisiljena nak-] koscev in grabljic veselico. V Padno odobravati velike popu-J Spodnjem Velovlaku je predle. v bodoče bo pa morda še!sednik zadruge Jože Pihler kli-slabše. Pri udarniškem sekanju!cal na seje le večje kmete in z So namreč pozabili na možnosti j izgovori ter lažmi, da ni delovne Prevoza in na tisoče kubikov le-’sile itd. je dosegel, da je zadru-sa leži v gozdovih, če bo preko! ga razpadla. Podobnih prime-2PPe ostal tako kot je, potem bo rov najdemo v časopisju še več. 2Patno trpel na kakovosti. Tako Vsaj trdi “Slovenski Poročeva-ec-” Izvozni načrt za les je izpolnjen v okrajih Postojna, burska Sobota, Dravograd in Šoštanj. Med naj slabšimi okra-•li Pa so Novo mesto, ki je dosego samo 8% izvoza, Maribor-okolica 18%, Grosuplje 20%, ^tuji in Kamnik 26% itd. UDARNIŠTVO. — Izgleda, op hrvatski rudarji prepočasi spolnjujejo svoje obljube. Na-Veličali so se udarništva in tekmovanja ter z zagrenjenostjo mislijo na pretekle kapitalisti-cPe dneve, ko so ob nedeljah lah-ko mirno počivali. Obvezali so Se> da bodo napravili 908 delov-P>h izmen v prostem času za izpolnitev plana, do 3. novembra Pa jih je bilo napravljenih samo Podobno je seveda tudi v l'Ogih podjetjih, po katerih se-stalno brezuspešno krožijo Vis°ki vladni funkcionarji, da bi Po^adovoljno in razočarano dejstvo pripravili do novega ga-laP.ia, in odreka vanj a. Kmetij ske zadruge, na katere 2nla ljudska oblast svojo kmetij-sko politiko, so vse prej kot-pa Poljubljene. Pri tem ne pomado Še tako idilični opisi zadru- Kolhozi res niso življenski, manj pa kmetov raj! KONGRES matematikov in fizikov. — Na Bledu je bil kongres matematikov in fizikov Jugoslavije, kateremu sta od Slovencev prisostvovala tudi univerzitetna profesorja dr. Josip Plemelj in dr. Anton Peterlin. Ob tej priliki so morali zastopniki poslušati ostro grajo vladnega zastopnika, ki jim je očital, da se vedno v svojem znanstvenem delovanju ne ravnajo po edino zveličavnih naukih marksistično-leninistične teorije. V kolikor se v bodoče ne bi popravili, potem jim bo seveda prisiljena odreči tisto skorjico kruha, ki jo sedaj prejemajo. Po komunističnih naziranjih mora vse služiti Partiji, tudi matematika, celo takrat, ko je popolnoma tuja seštevanju volivnih glasov. BEL KRUH in gostilne. — Od 2. novembra peko pekarne v Ljubljani bele žemljice in kruh iz mešane pšenice in ržene moke (70/30), poleg tega pa tudi kruh iz čiste 80 % pšenične moke. Odkar so se nehali transporti v Sovjetsko Zvezo, se bo torej končno tudi v pogledu hrane kaj izpremenlo. Obroki kruha pa seveda zaenkrat še niso povečani in je pomanjkanje, ki ga občuti povprečen človek in delavec, še vedno zelo veliko. Ker primanjkuje primernih gostinskih obratov in so posebno krajevni gostinski obrati na posameznih izletnih točka skrajno slabo oskrbovani, je zvezna vlada izdala uredbo o oddajanju manjši gostinskih podjetij v zakup zasebnikom. V poštev prihajajo seveda prvenstveno taka gostinska podjetja, ki imajo promet samo ob nedeljah in ne morejo vzdrževati stalne delovne sile. Dr. Hermann N. Sander, ki je bil v Manchester, N. H., od porote oproščen krivde, da je povzročil smrt Mrs. Borroto. Tudi državna zdravniška zbornica ga je oprostila krivde. Zraven njega je njegova žena. Zdaj sta odšla “na jug.” * * * Kahk° je tukaj v k Pri polni skledi in ploskati maughu, Pa. v^Punistom doma, ki so iste ba-jN. Kdaj je še vrana vrani iz-■luvala oči, jih vprašamo? Iz raznih naselbin WASHOE, Mont. — Dne 26. feb. je za srčno boleznijo naglo umrl Vincenc Cerosh, star 67 let, doma od Krškega, Dolenjsko, v Ameriki od 1909. Zapušča brata v Brodericku, Cal. Traunik, Mich. — Tukaj je umrl John Knaus, star 71 let, v Ameriki od 1902. Doma je bil s Hriba pri Loškem potoku, podo-mače Mesarjev. Tukaj zapušča ženo, dva sina, sedem hčera in tri brate, v starem kraju pa sestro. ALBIA, Iowa. — Dne 7. marca je naglo umrl Frank Krištof, ki je prejšnji dan še delal. Star je bil 71 let, doma iz št. Vida. Pred več leti je živel v Cone- SLOVENSKI IZGNANCI SO SI FEŠIU LE GOLO življenje. POMAGAJMO JIM! DR. SANDER PRIČAKUJE, DA BO VODIL ŠE ZDRAV. PRAKSO Condia, N. H. — Dr. Herman Sander, ki ga je porota oprostila krivde glede smrti Mrs. Borroto, mora zdaj čakati, kaj bo odločila zdravniška zbornica države New Hampshire. Zdravniška zbornica mora odločiti, če bo zdravniku dovollia še nadalje izvrševati zdravniško prakso, ali mu bo vzela licenco. Odločitev bo v nekaj tednih. Senator Pepper v kampanji za ponovno izvolitev Washington. — Senatorji, ki nameravajo spet kandidirati, zdaj s pozornostjo zasledujejo volilno bitko demokratskega senatorja Claude Pepper-ja, da ugotovijo, kako piha veter za one senatorje, ki bodo zopet kandidirali in kakšne prilike bodo imeli za zmago. Senator Pepper je zdaj v svoji najsilnejši kampanji. Proti njemu kandidira kongresnik George Smathers. Tisti, ki bo zmagal v demokratičnih primarnih volitvah 2. maja, bo siguren svoje izvolitve v novembru. Med demokratskimi senatorji, ipred katerimi je trda primarna borba, so še Elmer Thomas iz Oklahome, Frank P. Graham iz North Caroline, Sherdan Downey iz Kalifornije, Olin D. Johnston iz South Caroline in Glen H. Taylor iz Idaho. OČE BI RAJE VIDEL OTROKA MRTVA, KER STA ZRAŠČENA Sydney, Avstralia. — Ers-kine Smith je rekel, da bi raje videl, če bi bili njegovi dve hčerki rojeni mrtvi, kot pa če boste ostali taki. Otroka sta namreč z glavama zraščena skupaj. Zdravniki pravijo, da sta otroka popolnoma normalna drbgače, da se ju pa ne sme nasilno ločiti, če hočejo, da bosta živela. Oče je rekel, da je videl otroka v porodnišnici; in da sta nekaj groznega za pogled. -------o——— Italija je dvignila cene tobaku Rim. — Italijanska vlada je dvignila cene gazolinu in tobaku. Cigarete so se podražile za 10 lir paket, gazolin pa 23 lir galona. Leopoldov plebiscit je povzročil krizo belgijskega kabineta Brusi j, Belgija. — Plebiscit, ki naj odloči morebitni povratek bivšega belgijskega kralja na prestol, je povzročil krizo v belgijski vladi. Leopold je namreč izjavil, da se bo odpovedal zahtevi po prestolu, če dobi manj kot 55% oddanih glasov. Pri volitvah pa je dobil 57.68% od oddanih 5,236,-740 glasov... Premier Gaston Eyskens je sklical včeraj (zjutraj nujno sejo svojega kabineta, da bi se posvetovali o plebiscitu. Leopoldova večina je bila namreč tako majhna, da vlada ne ve, ali naj smatra to večino za njegov mandat, da ga ljudstvo res zahteva |p© patih letih nazaj na prestol, ali ne. Premier in njegovi katoliški ministri so daje za to, da se kralj na podlagi te večine vrne na prestol. Kabinet se je posevtoval 90 minut, toda ni prišel do nobenega zaključka. Komunistična poslanka pred sodiščem Rim. — Italijanska poslanska zbornica je odtegnila nedotakljivost komunistični poslanki Lauri Daz. Tako bo lahko klicana pred sodišče, ker je javno zasramovala papeža ter mu očitala pristranost v drugi svetovni vojni. 96,000 jih je pomrlo v Rusiji Berlin. — Neka nemška organizacija je prišla na dan z izjavo, da je od 1945 pomrlo v ruskih koncentracijskih taboriščih 96,000 oseb. Ta taborišča so bila v vzhodni Nemčiji- Sovjeti se hočejo baje sporazumeti z Zed. državami za razdelitev sveta Eden onih, ki naj bi plačali ceno te, od Sovjetov za-željene kupčije, naj bi bil Tito. WASHINGTON. — Vladni uradniki sodijo, da je uvedla Sovjetska zveza nova prizadevanja za sporazum z Zed. državami, ki naj bi Začrtal obema velesilama njun “sferni vpliv.” Sovjetska zveza si prizadeva doseči predvsem dvoje stvari: 1. Oslabiti ali popolnoma eliminrati vsak zapaden vpliv v komunističnh satelitskih državah. 8. Doseči z Zed. državami sporazum za obstoj dveh svetov. Na podlagi tega sporazuma naj bi se zapadne države obvezale, da bodo držale roke proč od komunističnega sveta, vključno Kitajske in Jugoslavije, in da bodo upravljale vso svojo trgovino s sateliti potom in preko Moskve. Znakov, da si želi Sovjetija ta- NAJNOVEJŠEVESTI London. — Delavska vlada premierja Attlee-ja ju izvojeva-la snoči svojo zaupnico, ki je bila že druga zaupnica tekom enega tedna. Poražen je bil namreč predlog konservativcev za cenzuriranje gradbenega programa. New York. — Zvezno apelacij-sko sodišče je dovolilo Judith Coplonovi, ki je bila obsojena zaradi špijonaže, da lahko položi varščino v znesku $40,-000, nakar ostane lahko do preklica na svobodi. Valentin Gubičev, njen sokrivec, je še vedno v ječi, toda njegovi odvetniki so izjavili, da bi sprejel predlog vlade, da odide iz dežele. ke vrste sporazuma, je več. Predvsem so začeli zdaj v Rusiji bolj korektno nastopati napram za-padnim diplomatom in častni-karjem, katerim je dovoljeno svobodnejše gibanje in svobodnejše poročanje. Motivi Sovjetske zveze so sledeči : Predvsem hoče konsolidirati svoje povojne pridobitve. Dalje hoče Sovjetija prosto roko, da obračuna s Titom. Poleg tega potrebuje časa za potreben postopek proti titoizmu ne samo v Jugoslaviji, temveč v vseh ostalih komunističnih državah. Če se Sovjetski zvezi posreči, reducirati ali eliminirati zapadne diplomatske misije v Kitajski in v svojih satelitskih državah, in zlasti, če se ji posreči pridobiti zapad za “roke proč” politiko v komunističnem svetu, tedaj Sovjeti upajo, da se jim bo posrečile ustvariti komunistično federacijo od vzhodne Nemčije do Tihega morja. Vladni uradniki v Washing-tonu špekulirajo, da je poglavitni smoter sedanje Stalinove politike ta, da eliminira Tita in titoizem in da konsolidira sovjetsko povojno sfero, preden se pojavi v Rusiji vprašanje nasledstva (Stalinovega). Nihče v Washingtonu pa ni pri volji Sovjetski zvezi pomagati rešiti tega problema na drugih narodov. Pes je zakrivil smrt treh oseb Hart, Mich. — Miss Helen Majeski je vozila avto, zraven nje je sedela sestra Alma. Čez cesto je skočil •pes, kateremu se je hotela Helen umakniti, pa je naglo zabrnila avto v stran. Pri tem, je zadela v težak truk. Obe sestri sta bili ubiti na mestu, prav tako voznik trnka, a pes je odnesel zdravo in celo kožo. VDOVI SO PRISODILI $10,000 NA MESEC DA SE BO PREŽIVELA Filadelfija. — Mrs. Ethel Noble, stara 74 let, vdova, je podedovala po svojem možu $6,000,-000. Pa ni imela toliko, da bi si kupila en klobuk, dokler zapuščina ne bo rešena. Državi New York in Florida se namreč potegujeta, katera bo obravnavala zapuščino in dobila s tem največ davka. Vdova je šla na sodnijo in ki je določila, da mora dobiti vdova vsak mesec $10,000, da bo se vsaj dostojno preživela, dokler zapuščina ne bo rešena. S9-odstotna udeležba pri volitvah v Sovjetski zvezi Včerajšnja neuradna poročila o sovjeskih volitvah za nov sovjetski (parlament naznanjajo, da je bila udeležba volilcev nad 99-odstotna. Volitve so se vršile v nedeljo in na volišča je šlo nad 100,000,000 ljudi. Natančno število glasov kakor tudi onih, k j šobili' izvoljeni v parlament, bo naznanjeno v nekaj dneh. Volitve da so se ’bolnišnici, vršile v prazničnem razpolože-ju na sončen, toda mrzel dan. Kljub snežnemu viharju, k j je Razne drobne novice iz J ■ Clevelanda in te okolice Vaje za Pasijon— Nocoj in v četrtek bo vaja za Pasijon in sicer vsa dejanja. Zato naj pridejo vsi igralci. V petek zvečer bo vaja za 2. dejanje (zadnja večerja), potem pa 3. in 5. dejanje ter 7. dejanje. V petek naj pridejo le oni, ki nastopajo v teh omenjenih dejanjih. Pričetek vaj bo vselej ob 7:30 zvečer. Pozdravi iz Fiejride— Anton Petkovšek, Frank in Victoria Koman pozdravljajo iz Floride. Da je jako gorko tam doli, okrog 78 stopinj, pišejo. Na se jo— Podružnica št. 18 SŽZ ima sejo nocoj v navadnih prostorih. Po seji bo domača zabava za članice. Posebno Pepce so prijazno vabljene. Prevzem trgovine— Poznani in vsem priljubljeni rojak Martin Jerič je prevzel trgovino z železnino na 7504 Union Ave. V zalogi bo vedno imel vse vrste orodje, za spomlad in za vse leto sploh. Ravno tako vsake vrste fino barvo, olje, čopiče in vse drugo. Pri njem bodo vsi lepo postrežni in cene bodo gotovo nižje kot drugod. Podjetje prav toplo priporočamo našim gospodarjem. !z bolnišnice_ Iz St. Alexis bolnišnice se je povrnila Franese Debeljak, ki se nahaja zdaj na svojem domu, 5408 Homer Ave., kjer jo prijatelji in prijatlejice lahko obiščejo. Vsem se zahvaljuje' za karte, cvetlice in obiske v završal, je trajalo v Moskvi razveseljevanje ves dan do po-stroške svobode Zine&a večera in ljudje so plesali na ulicah. Škoda, da ga ne smejo prijeti za besedo New Orleans. — Vodstvo obrežne straže ne more vzeti v službo Filipa Flathose iz San Antonio, Texas, čeprav je stavil zelo privlačno (ponudbo. Filip je napravil prošnjo na obrežno stražo in se ponudil, da bi vestno služil samo za $5.95 na teden, ampak za to bi moral dobivati hrano in stanovanje. Vrhu tega je bil pa pogoj tudi ta, da bi moral dobiti vsak mesec dva tedna prosto. Na koncu je Filip izrazil željo, da bi ga naj obrežna straža kmalu sprejela vsaj predno se premisli. Pristavil je tudi, da bo na 17. aprila star 10 let. AVTNA UNIJA SE BOJI VZETI OD PREMOGARSKE UNIJE POSOJILO Washington. — Dejstvo, da av-, premogarske unije. To je tudi tna unija ni hotela vzeti od John (storila in do dneva volitev je L. Lewisa posojila v znesku $1,-j blagajna premogarske unije na-000,000 kaže na pretekle podob-; kazala $469,698 posojila demo- Radio in T.V____ Krasen (kabinet, ki ga izdeluje Philco, ima radio in televizijo. Kras vsaki sobi. Oglejte si ga v Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. Peta obletnica— V sredo ob 7:30 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za p.:k. Franka. Strajner v spomin 5. obletnice njegove smrti. ne slučaje, kadar je Lewis dajal posojila ali darila v denarju. Ko je potegnil Lewis premo-garsko unijo iz CIO je zahteval od iste organizacije $1,665,000, katero vsoto da mu CIO dolguje. CIO mu pa “posojila” ni vrnila, ker je smatrala, da denar ni bilo posojilo, ampak doprinos za dobrobit vseh delavcev. Leta 1936 je šel John L. Lewis k Rooseveltu in mu ponudil ček za $250,000 od premogarske unije. Roosevelt čeka ni sprejel, rekel pa je, da bo demokratska stranka od časa cio časa tekom kratski kampanji. Prošlo jesen je Lewis ponudil $250,000 iz blagajne premogarske unije jeklarski uniji za stavko, toda jeklarska unija je ponudbo enostavno prezrla. Walter Reuther, predsednik unije avtnih delvcev, je zavrnil Lewisovo ponudbo v vsoti enega milijona dolarjev, ker ve, da bi posojilo nosilo tudi gotove obligacije, ki jih pa Reuther ne mara dati Lewisu. Avtna unija je na stavki pri Chrysler korporaciji in bi gotovo potrebovala en I0VIGROBOVI Garij Stibil V petek je umrl v Cleveland Glinic bolnišnici Gary Slttibil, sedem mesecev star sinček družine Joseph in Mary Stibil iz 4412 Bradly Rd. Zapušča bratca Charlesa. Pogreb je bil včeraj ob 1 popoldne iz cerkve (Sv. Bonifacija pod vodstvom: Louis Ferfolia. Anna Mlatkovič V pondeljek zjutraj je umrla Anna Mlatkovič, roj. Per-man, stara 62 let. Pokojna se je zadušila v dimu, ko je ogenj uničil de] njenega stanovanja na 1850 E. 63. St. Rojena je bila v vasi Jarc ji vrh, občina Krško. Zapušča moža Johna, ki se zdravi v nekem zavodu, in brata Louisa Per mana v Bridgeportu, Ohio. Bila je članica društva Warrensville št. 31 SDZ. Pogreb bo imel v oskrbi Grdimov nogrebni zavod. Čas pogreba bemo naznanili jutri. kampanje potrkala na blagajno,milijon dolarjev v tem času. Do zadnjega je bil zvest poklicu Baltimore. — Nek moški je bil pred sodnijo obsojen v globo 5 dolarjev, ker je ponaredil županov podpis. Obtoženi je plačal kazen s čekom, ki je bil , pa “slučajno” ponarejen in kr-[ Šilca so vtaknili pod ključ. Ameriška Domovina it i *3, ’hi {f'f (JAMES DEBEVEC, Editor) HEiiderson 1-0G28 Cleveland 3, Oliio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays 6117 St. Clair Ave. NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; ,za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. MARCH 1950 SUNHONnCWEOTW FU SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 28 2930 31 SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. No. 51 Tues., March 14, 1950 Pošiljanje paketov v domovino Ameriški Slovenci in Slovenci, ki jih nazivljemo “Novo Amerikanci,’’ pošiljajo ogromno paketov v domvoino, kar je silen blagoslov za naše uboge ljudi in neizrečena tolažba in moralna opora v njihovem suženjskem življenju. Ko naši ljudje spravljajo dobre stvari v pakete, imajo samo eno željo in molitev k Bogu: O da bi srečno vse dobili! Na splošno paketi še dosti redno prihajajo neizropani v roke našim ljudem. Vendar se tu pa tam zgodi, da dobijo prazno škatlo ali pa zelo olajšano. Manjka tega ali onega. Posebno usnje rado izginja iz paketov. Imajo sicer strog red predpisan na glavnih poštah kot v Ljubljani, Celju ali Mariboru, vendar je težko “zaupati klobaso v varstvo mačku," kakor pravi slovenski pregovor. Tudi naši rdečkarji v domovini imajo “mačkovo” vest, to se pravi praktično: Vzemi, kadar te tvoj višji ne vidi. Boga ni, kakor jih je zali Tito inštruiral v zadnji vojski in revoluciji po slovenskih gozdovih. Tako jim ta nauk še vedno prav služi tudi po vojski. Za zgled par slučajev iz Suhe Krajine. Imena na žalost ne moremo navesti, ker smo dolžni varovati naše drage pred rdečkarji. Dve zelo ubogi družini sta dobili pakete. Šli sta ponj na pošto Dobrepolje na Dolenjskem. Paketa sta bila “poškodovana,” je bila uradna oznaka. Zato sta prišla iz Ljubljane v vrečah. Usnja in podplatov ni bilo v nobenem paketu. V enem tudi ni bilo masti, kave in mila. Ko je pošta-rica v uradu stresla stvari iz enega paketa, se je prejemnica kar ustrašila, ker je bilo tako malo v paketu. Dobila je seznam iz USA, kaj bi bilo moralo vse biti v paketu. Pa se je revica opogumila in šla v Ljubljano na glavno pošto pokazati pismo, kaj bi bila morala dobiti v paketu. Tam so se iz nje pa kar naravnost norca delali. Ker je doma s kmetov, so rekli, lahko pogreši en paket. Potem so ji pa v tolažbo še to povedali, da bo lažje prenesla izgubo poslanih predmetov: “Mi moramo tudi mižati, ko imamo toliko paketov na pošti.” Pa jim reva ni ostala dolžna odgovora in rekla: “Tudi jaz bi mižala, ko ne bi bil moj paket, zdaj pa ne morem.” Pa bili so usmiljeni in prizanesljivi; niso je poslali za te obdolžitve v ječo ali kam na prisilno delo, kakor se je to že na tisoče slučajev zgodilo na opravičeno kritiziranje. Dali so ji zlat nasvet, vreden, da se obelodani in otme pozabi: “Kar lepo domov pojdi, drugič boš pa cel paket dobila!” Na ta nasvet je uboga reva pripomnila v pismu, ki ga je pisala semkaj svojemu znancu: “Tako se iz reveža norca delajo povsod, pa moram biti kar tiho in potrpeti.” Neki drugi paket pa je bil poslan v Celje. Bilo je notri zelo veliko število novih gumbov za ženske oblek?; nov dežni plašč za žensko osebo in še več drugih stvari. Vrednost okrog $40. S paketom je prišlo uradno sporočilo iz Zagreba, da je bil paket izropan že na morju. Prišla je samo prazna škatla v Celje. Pa da bomo popolnoma pravični, povemo, da je prejemnica dobila v prazni škatli 15 pisem (stationery) in en globin. Kdo je torej izropal paket “na morju”? Pošiljatelju je prišlo na misel: Ali so se spet pojavili zloglasni “morski roparji”? Pa ne da hi ameriški mornarji kradli gumbe, ženske plašče . . .? Če so bili morski roparji, potem so to bili jugoslovanski rdečkarji na kaki jugoslovanski ladji je sodil pošiljatelj. Še en zgled, ki se ne tiče paketov. Oče krivi komuniste, da so zmešali njeno hčer. Nesrečni oče je zapisal samo en stavek v svojem pismu. Upajmo, da ga komunisti niso prebrali, sicer bi očetu slaba predla. Stavek se glasi: “Zadela me je še nova žalost; 17 letna hčerka Ančka je prišla pred 14 dnevi s knjigovodskega tečaja domov in so ji zmešali um, da smo jo odpeljali v bolnico. Da bi se vsaj pozdravila. Bogdaj! Kak mesec kasneje piše njena sestra, da zdravstvene stanje ni še nič bolje. Pravi: Moram Vam potožiti našo bolečino. ki nas tare tako, da samo v cerkvi najdemo tolažbe. Saj Vam je že atek zadnjič omenil, da je naša Ančka hude zbolela, pa še zdaj ni nič boljša. Jo imamo na Studencu v bolnici. Kako nam je hudo. Dva brata smo izgubili in vse nam je požgano, zdaj pa še to, kar je najhujše. Veste, kriv so današnji časi. Ona je bila dober Marijin otrok in hotela je ostati to, danes pa je drugače. Lepo Vas prosim, molite tudi Vi za ubogo revico. Spominjajte se je pri daritvi sv. maše ... ’ BESEDA IZ NARODA Y Opazke in pripombe All may help through your RED CROSS Cleveland, O. — “Izjava” glavnega odbora Slovenske dobrodelne zveze, s katero je dal uredniku zvezinega glasila nagobčnik, mu zamašil usta in zvezal roke, pomeni nič več in nič manj kot popolno kapitulacijo gl^ynega odbora pred našimi titovskimi komunističnimi sopotniki, vključ. Enakopravnost in njenega urednika I. Bostjancicha, katerim je postalo glasilo trn v peti in kamen v želodcu zaradi odločnih demokratičnih in protikomunističnih smeric urednika Toneta Šabca! Namesto moralne opore, kakršne bi moral biti deležen, če bi bili v glavnem odboru možje, mu da brco v obliki hlapčevskih pogojev, kakršnih ne bi mogel sprejeti noben rde-čekrvni časnikar, da se poslu-žim ameriškega izraza, ki kaj da na svojo čast! In zakaj? Samo zato, ker je nekaterim sopotniškim termitom v zvezi in po njihovem kolovodji Bost-jancichu ali Boštjančiču naposled, po dolgem izzivanju od strani slednjega, izprašil vest ter jim povedal v obraz, kar jim gre! a Nerazumljivo je, zakaj se je videlo gl. odboru potrebno to javno ponižanje pred zagovorniki komunističnih strahovlad v “ljudskih demokracijah” od Skoplja in Ljubljane do Leningrada in Pekinga! Ali je morda urednik Enakopravnosti L Bostjancich zapretil s tožbo zaradi razžaljenja svoje sopol-niške časti, ka-li? če je, tedaj bi bil lahko vsak količkaj brihten človek potolažil glavne odbornike SDZ, da je bojazen čisto odveč. Mar ni urednik zarjavele device sam javno povedal v svoji “Izjavi”, o kateri več pozneje, da mu ne diši hoditi na sodnijo, če mu že naravnost ne smrdi? Pred sodnijo je namreč treba govoriti pod prisego, a to marsikomu ne diši, zlasti ljudem, ki imajo slab spomin ali se jim rad jezik zaplete, kakor je bil na primer slučaj z Algerjem Hiss-om. Pa recimo zaradi lepšega, da bi I. B. res tožil SDZ in njeno glasilo, če se ne bi gl. odbor ponižal, pokleknil v prah pred mogočnega kapitana in z roko na srcu prisegal večni molk. Ali bi “Izjava” zvezi kaj pomagala? Prav nič, niti ščepca odgovornosti je ne bi rešila pred sodnijo! Kar ne meče na gl. odbor samo suma bojazljivosti, temveč tudi nerazumljive naivnosti. Celo izgovor, da je namen “Izjave” ohranitev ljubega miru in sloge pod streho SDZ, šepa na vse štiri. Saj ni treba nobene posebne brihtnosti ali preroškega daru, da človek zaključi, da bo prav ta dokument nedvomno na široko razklal vrste članstva in razpihal strasti, da si bodo njegovi avtorji in podpiratelji še želeli, da bi ga nikdar ne videli! V resnici in popolnoma nerazumljivo je, kakšna slepota je udarila glavni odbor SDZ, kakšni zmedeni motivi so ga vodili pri tej kapitulaciji pred prevejanim nasprotnikom in kako je mogel pričakovati od tega zgrešenega koraka kaj drugega kot zmedo, neslogo, nesoglasje in izbruh strasti, o-gorčenja in sovraštva! Kot demokratičen član SDZ ki se prav tako kakor Tone žabec ne boji vselej in povsod na ves glas izjjovedati svoje neo-majane vere v ameriško demokracijo, tolikanj zasmehovano in prezirano od korrunistov vseh baž in njihovih sopotnikov, in brez strahu javno izraziti gnus nad VSEMI totalitarskimi državnimi in političnimi tvorbami, fašističnimi in komu- nističnimi, trdno upam, da bo konvencija dala svojemu neustrašenemu uredniku neomejeno zaslombo in polno zadoščenje. Dokler pa konvencija tega ne stori, tako dolgo bo ležala na SDZ senca titovske “ljudske pravice” in očitek, da je postala nema dekla hostarskega maršala in njegovih ameriških podrepnikov! Nof sed! * * * Sodeč po “Izjavi” nimamo demokratični, protikomunistični člani SDZ več pravice protestirati proti sopotniški samopa-šnosti ali odhorniški bojazljivosti v svojem LASTNEM glasilu. Torej se bomo morali zateči drugam, In kam drugam, če ne k Ameriški Domovini — ko pa VSI drugi naši politični časopisi Služijo — komunistični stvari ? ! Tudi — nof sed ! * * Poltretjo klaftro dolga “Izjava” urednika zarjavele device E. z dne 27. feb. je zelo zanimiv, čeprav čisto nič napet o-sebni dokument, zlasti, ker potrati dve in pol koloni prostora, ko bi bil prav lahko vse povedal v enem samem in ne preveč dolgem stavku: “Jaz se požvižgam na F. B. I. z njegovim Matijem Cveti-čem in drugimi agenti vred, na vse oblasti, na našo javnost in Ameriško Domovino, dokler mi moji backi verjamejo in dokler me ‘ta koristni’ v našem slavnem direktoriju pod predsedstvom bistrega gospoda j30-licijskega prosekutorja ne brcnejo v zadek in postavijo na cesto!” Tako zatrvLje, da ni bil nikdar član nobene komunistične “partije,” da pa zarali tega ne bo hodil na sodišče, ker “ni stoodstotno sigurno, kako bi se (tožba) končala” — menda po ljudskodemokratičnem vzorcu, kjer je vsaka tožba v naprej stoodstotno sigurna -— v obto-ženčevo škodo. Dalje se norčuje iz omejenosti svojih bralcev, o kateri je očividno globoko prepričan, češ, pa naj Ameriška Domovina njega toži, ker je komunist — kakor mu ne bi mogel vsak vrabec na strehi začivkati v odgovor, da včlanjenje v ameriški ali kateri koli drugi “partiji” zaenkrat še ni zapisano v zveznem ali državnem zakoniku za zločin in da če bi bilo, bi “tovariš” utednik E. po vsej priliki pisal svoje izjave v kakšnih zamreženih prostorih. Najbolj debela v celi dolgovezni “izjavi” je pa njegova trditev, da ni mogoče s citati dokazati, da je Enakopravnost komunističo usmerjen list, dasi so vsi letniki lista, odkar ga u-rejuje, en sam slavospev komunističnim diktaturam od Leningrada do Pekinga in od Moskve do Belgrada. Kaj bi brskal za citati, Jaka: kar cele letnike mu zmeči v glavo, da bo sit! Za smeh in kratek čas pa je komunistično navdahnjeni ne-včlanjeni nekomunist I. B. navrgel še tole: “Osebno nimam nobenih predsodkov — ne verskih, ne plemenskih, ne narodnostnih in ne političnih.” Sosed Miha je med krčevitim smehom in solzami spravil iz sebe tole pripombo: “škoda, da ne znajo krave brati — prav gvi-šno bi se tri dni skupaj krohotale !” Kaj krohotale —. od smeha bi popokale! da se objavi v Prosveti, je zahvalna pesem Titovemu režimu in “svobodi” in “demokraciji”, ki obseva srečno Jugoslavijo pod dobrohotno peto slavnega hostarskega maršala. Milan i-ma menda svoje bralce za tako nebeško preproste,- "da jim" ne prisodi toliko razsodnosti, da ne bi pričakovali od Mentona ali kogar koli iz Jugoslavije kritike titovske strahovlade zlasti v pismih, naslovljenih na neizprosne nasprotnike hos-starskega maršala in njegovega režima! * * * Tone Garden, po nesreči — in kakšni nesreči! — glavni u-rednik Prosvete, se nikakor ne more ločiti od svoje priljubljene (dasi zmešane) teorije, da je vsako nastopanje zveznih oblasti proti komunistom nekakšen “lov za coprnicami”, za katerim vlada in Wall St., skrivata zločinske nagibe proti ljudstvu in demokraciji. Tako si ne more kaj, da ne bi po starem receptu nadalje zasmehoval kongresnih odsekov in FBI zradi njihovega prizadevanja, da očistijo deželo komunistične nesnage, “če bi ne bilo (komunistične) stranke,” se posmehuje bivši majnar Garden, “bi jo FBI in izganjalci komunističnega Belcebuba morali ustanoviti,” kajti se razumejo na znanost ali u-metnost “vrtanja odznotraj” kakor termiti. Jaz se spominjam nekega clevelandskega napredneža, ki me, je pred leti učil: — “Naprednjaki moramo pristopiti k SDZ ter jo navrtati odznotraj. Tako nam bo nazadnje sama od sebe padla v naročje. Misliš, da sem jaz pristopil zaradi zdravja ali podpore? Ne bodi vendar neumen !” Mož ni edini takšen termit v SDZ. Peter Kopriva. -------o----— Sponzor Rev. Miha Železnikar North Dakota. — Nič ne tajim, da sem za pisanje velik lenuh. Ko sem pa zadnjič čital v Ameriški Domovini, kako sijajno so se Srbi izkazali za svoje brezdomce, 60,000 starih je preskrbelo 10,000 novim prihod v Ameriko — sem se pa resno odločil, da moram napisati par vrstic in pokazati na Fathra Železnikarja v Warsaw, 111. Kolikim beguncem je on sponzor, ne vem. Gotovo vsem beguncem iz ižanske in tomišelske fare, njegove ožje domovine. Ta teden je prišla zadnja družina sem in je s tem za ižanski konec, po njegovi zaslugi, begunsko ‘tem! vprašanje rešeno. Pa so med elementom je ta stranka naj-j njegovimi varovanci tudi šatjer-bolj potrebna” pri “ustvarja- ci in drugi. Pred kratkem mi je nju in lovenju rdečih strahov, za širjenje histerije.” Kdor se enkrat navadi delati za sveto komunistično stvar, se tega res težko odvadi. Tone ji vzlic jezici, ki jo kuha nad Stalinom zaradi hostarskega maršala, še vedno dobro služi. * * * Prosveta se je nekoč ponašala, da nima prostora za osebne marnje, babje opravljanje in natolcevanje in da dobe v njenih stolpcih prostor samo dostojni, stvarni in neosebni dopisi. Toda to je postalo stvar preteklosti pod današnjim u-rednikom, ki je očividno pripravljen priobčiti vsako nesla nost, babje marnje, osebna natolcevanja in drugačne izrodke bolnih možgan, dokler so naperjeni proti njegovim načelnim nasprotnikom, katerih sam s svojo pasjo logiko in zmešano glavo ne more ugnati v kozji rog. Eksmajnarju Gar-dnu pride v njegovi zadregi vse prav, tudi “rože” z gnojišča. Nof sed! * * * “Slovenci nimamo zastopnika v nebesih,” se pritožuje neki dopisnik v Prosveti, v kateri so taki “vici” znamenje “proletarske miselnosti”, ka-li, in osvoboditve od vseh pogubnih vplivov, vključivši navadno pa met. “Prava reč!” so se morali smehljati Prosvetini razbori-tejši bravci, ki so z obema nogama na tem pukljastem svetu in samo z glavo v megli. — Glavno, da imamo tako zmožne zastopnike v komunističnem raju v Jugoslaviji kakor Jože Menton, Zvonko Novak pa tisti “mesenžerji’, ki prenašajo pošto med belgrajsko centralo in podružnico na lawn-dalskih ozarah!” Milan Medvešek objavlja v Prosveti prepis pisma, katero da je sedaj v Jugoslaviji živeči bivši detroitski rojak Jože Menton minuli mesec pisal I-vanu Molku. Pismo, Po vsej priliki napisano z namenom Kakšna razlika je med človekom, ki navdušeno dela za komunistično stvar in je član “partije” in onim, ki prav tako navdušeno deluje za zmago komunizma vsepovsod kakor prvi, toda ni član stranke? Nobene druge, kakor da prvi nosi člansko izkaznico, dočim je drugi še nima. Bistvenih razlik med njima ni nobenih. Oba sta komunista. To velja tudi za časopise, katerih ne izdaja potožil: “Imam veliko skrbi in dela, sponzor sem že 34 beguncem.” Kmalu na to mi pa spet piše: “Se kakšnih sedem.bi jih lahko oskrbel, brž mi sporoči imena, moramo hiteti.” Kako dela? Ko izve za begun-čev naslov, ga najprej “obom-bardira” s pismi. V teh pismih se največkrat najde kakšen zelen papir z Washington ovo ali kako drugo podobico, da tako človeka malo seznani z obrazi velikih Amerikancev. Med tem se pa u r e d i jerur a d n e zadeve in begunec pride čez lužo. Razlagalna postaja za njegove ljudi je Keokok, čas prihoda ob desetih zvečer. Njegovo oko je tega posla že tako vajeno, da me je izmed velikega števila izstopivših precej spoznal in kar naravnost v gručo pome prišel, čeprav se nisva še nikoli videla. Doma, pri luči, potem novinca ogleda kakšen si, oziroma koliko časa rabi njegove nege, da bo prišel spet k sebi. če obleka ni v redu, ga pelje zjutraj v zakristijo, kjer ima celo skladišče po fari nabrane obleke in ga primerno obleče. Ko sem videl ta njegov postopek, sem se spomnil na čase, ko' sem bil v južni Srbiji pri vojakih. Stanoval sem privatno. Gospodinja je na trgu kupovala mr-ševe piščance po dva dinarja kos, potem jih je teden ali dva pitala in šele, ko so dobili pravo težo, so šli v lonec in na mizo. Tako tudi Father Miha najprej begunca opita in obleče, potem ga šele postavi na- njegovo službeno mesto. Vsaj en teden je vsak najprej njegov gost. Dragi naš Father Mihael! Veliko imate z nami dela, skrbi in stroškov. Morda Vam vsi in vedno tudi veselja ne delamo, ker pač nismo vsi enaki, vsak je po svoje drugačen in zadnja težka leta niso šla brez sledu mimo nas. Gotovo se pa vsak trudi, da se jo čimprej znašel in osamosvojil. Naj bo to že kakor hoče. Eno pa je čisto gotovo: Ko bosta z Gospodom enkrat pri sod-bi prišla na točko “brezdomec sem bil . . . revež . . . raztrgan . . . bo Tvoj odgovor dc sile lahak. Ljubezen preči Gospodom vse velja. š. K. Eden izmed Tvojih. V restavraciji — Gosptod natakar, naročil sem .vendar govejo pečenko a la mode. — Saj sem vam jo prinesel, gospod. — To vendar ni goveja pečenka po modi, saj vidite, da plavajo v omaki dolgi lasje. Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” V Titovini se je onegavemu Janezu posrečilo kupiti žepn,o uro. Fant je zahteval jamstva in urar mu je napisal listek za eno leto. Janez je ugovarjal in hotel imeti garancijo vse do konca Titovine. Urar je zmajal z rameni in rekel: “Zelo rad bi ti ustregel, če bi vedel, da bo ob koncu ljudske demokracije sploh še ostala med ljudmi kaka žepna ura.” (JjpAMRr a AL PA NE “partija”, toda delujejo za ko-! Zdravnik ali živinozdravnik? munistično stvar in zagovarja- J — Kateri poklic je boljši, — jo komunistične vlade z enako j zdravniški ali vnemo kakor kakšna “Izvest- ki? ja”, “Daily Worker”, “Borba” | — Nedvomno živinozdravniš- ali “Rude Pravo.” Pika. 1 ki, kajti živinozdravnika paci- * * * jenti ne morejo klicati če jim Komunisti niso edini tiči, ki nič ni. Piskleževa Lojza je služila pri gospodi v Ljubljani. Seznanila se je z nekim vojakom, ki je imel, kakor je rekel, doma žago in mlin in veliko posestvo, ki bo vse njegovo ker je najstarejši sin. Ni čudno, če si je Lojza prizadevala na vse mile viže, da bi dobila takega fanta na svojo stran. No, pa sta se domenila, da se bosta poročila. On ni imel denarja, ker mu oče še niso dali čez in da naj ona, Lojza, za ta čas založi za ohcet. Joj, pa še rada je, saj bo nekoč premožna gospodinja, kadar bo njen prevzel domačijo., Lojza si je bila precej prihranila in ker ni bila več mlada, je bila toliko bolj nečimrna in je sklenila, da bo imela veliko oh cet, kjer bodo pili in jedli in se dobro imeli, ona s svojim, pa vsi prijatelji in prijateljice, da bodo pomnili, kdaj se je Piskleževa Lojza poročila, ki so vsi rekli, da ga ne bo nikoli dobila (so rekli: vjela), ona že ne. Zdaj bodo drugače govorili, ko bodo pi' li in jedli, nevošljivci, na njeni ohceti. Lojza je odpovedala službo pri dobri gospej, ki ji je še dala lepo poročno darilo in mnogo obleke, ki je bila še skoro nova. čez kak teden je pa gospodinja srečala Lojzo na ulici in j01 nagovorila: “No, Loj^a, ali je bila velika ohcet?” “Jej, gospa, taka je bila, da nikoli tega. še zdaj se vse meni o moji ohceti.” “Ali so ti nanesli lepa darila prijatelji?” poizveduje-gospa dalje. “Lepa in dosti, polna hiša jih je bila,” se pohvali Lojza. “In stanovanje ste gotovo lep0 okrasili za ohcet, kajne?” “Seveda, kakopak, vse je bil0 prepraženo s pangeljčki in trakovi. Pa lepo so bili oblečeni svatje. Tisto pa, tisto, ofrtni s° pa bili kar se da.” “In ti, Lojza, kako si bila Pa tin oblečena za ohcet?” “Jaz? Joj, gospa, saj me 116 bi poznali, če bi me videli. Vsa sem bila v Židi. Kot mamka božja, tako sem bila lepa, pa ki se ne hvalim rada.” “In kako se je pa ženin obnaj šal? Gotovo si se postavila ^ njim?” bi rada slišala gospa tudi o ženinu. “ženin, pravite!” zazija Lojza in kar farbe spreminja na obrazu, “ženin! Ali veste, da se pošast skraužljana ni prika- zala k poroki. No, naj ga do- bim v roke. Pa si nismo storili dosti iz tega. Ohcet je bila tudi živinozdravnjš-J brez njega taka, da nikoli tega-Niti malo ga nismo pogrešali? capina namalanega. Plesali smo, pili in jedli do belega dne. če ni' ste, gospa, še dobili druge, bom kar jaz prišla nazaj k vam.” ^ KARL MAUSER: QlSSjom f-'/ioitlce... /lMERi$Kyi Domovih ly a w AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER PEVSKEMU DRUŠTVU “ZVON” Pevskemu društvu “Zvon” v naznanje, ki naimai izkazalo tako je priznanje k tridesetletnici najine poroke, ko sva si pred1 oltarjem segla v roke — dne 28. januarja 1920 tega leta, ob tem času najrajši za fanti gledajo dekleta. Sla sva k poroki v Ljubljani v cerkvi frančiškanski, to je bilo v deželi “Kranjski.” — Rev. Modest Novak po imenu je naju ptročil po božjem distemu. Ne veva midva, ali še živi, ali se1 veseli nad zvezdami. Če še živi — želiva mu dolgo življenje, v nebesih mu naj Bog odvzame vse trpljenje.. Ko p.a je preteklo nekaj let, se-je spremeni] med v led. . . Včasih pride tudi oblačno---------. Večkrat vrši se vse napačno. Ko pa pride vreme — vreme jasno, med nama je življenje krasno. Pa v slučaju, če doma mene ni, ona ima zato velike skrbi. Ce pa sem jaz sam doma, mi srce bije neprenehoma. Torej mene imejte vsi za zgled, kak; v svetem zakonu je za živet. Žena — mož, sta kakor eden, in ju ne ralzdruži prav nobeden. Kdor se po navodilih teh ravna, ne bo nobenega imel dolga. To si naj zapomni vsak, da v zakonu nič ne bo napak. Oba sta eden — žena ali mož, ____ tako je rekel svet’ Ambrož. Sveti Pavel tudi reče: Ce hočeš imeti dosti sreče, nfciž, ljubi 'ženo svojo prav goreče! Če se ne bosta razumela, pa pride zraven pošast cela! ' dl Sedaj pa naj omenim pevsko društvo “ZVON,” kimam da] tako je lep poklon. Talke stvari imajo samo kralji, in drugi vsi višji vladarji. Mislila sva si: kako lepo, če je pevsko društvo močno združeno! Zato pa pevskemu društvu želiva, da se v bed oče še z vami veseliva. In. naj še nadalje prepeva tako, ker nama to vfdi se jako lepo. Torej pevskemu društvu “ZVON” izrekava naj lepšo zahvalo, ki nama. je naredilo to lepo slavo! Bodite pozdravljeni! Frances in John Kostanjevec, Windsor, Ont. ------------o------------ diši pomivanje pošode. Pa to baje ni največ ji problem, kot gay j e razumeti. Na j brž e. ga nekaj tišči tam pod rebri. Jaiz bi mu dal dober nasvet, če ga hoče upoštevati, seveda. Na žalost ne vem njegovega naslova, zato naj mi oprosti, ker mu javno svetujem. Stvar je namreč ta; Tukaj v Alberti (malo naprej od Calgary) je zelo lep letoviški kraj Banff, kjer so na razpolago tudi zdravilne kopeli; n. pr. za revmatizem, srčne krče, prehlad, srčne napake in ne vem, kako se še imenujejo vse take in podobne bolezni. Pa tudi osem Slovenk je tam gori, če se' ne motim. Garantiram, da so še vse “laj dig,” če so pa “frej,” za to pa ne jamčim niti počenega, groša. Če je dotični rojak kaj se o tem sam prepriča in morda -bo s tem tudi tisti težki problem rešen, kaj vem. Tudi dolgčas mu je po Spit-talu, Iker tam mu ni bilo treba pomivati posode; je bil pač Dopisi in drugo 9 Predpust, i ti c*s presneti . . . Lethbridge, Alta. — Tako ^r° je minil letos predpust, . ^ bi kmalu ne vedel, da je že (< 11ho. Nekaj sem listal po Ave Maria” koledarju, pa Pu-a le nisem našel notri. Naj-so pozabili nanj, ali pa iso v 'paketu poslali v Titovino. Letošnji -predpust sta se tu- ^ poslovila od preljubega hh-skega stanu naša vrla Slo- L^ca Ludvik Pahulje in gdč. J anica Petrič ter si obljubila leeno zvestobo 18. februarja. ^imo jima obilo božjega bla- u0'S'loVa in sreče na njiju sikup- ^ življenjski poti. Pa, kakor f?e sliši, jih bo odšlo, še nekaj 'j Zakonski jarem v bližnji bo- oolan, naj ličnosti. Sedaj šele vemo, za- 'aJ hodijo fantje iz Ontario ,’Gh v Alberto, da nam odpe- ■lavajo dekleta; sedaj ,so jih La kar nekaj odpeljali tja doli. ^ettda si mislijo: “Kar samci haj si vodijo gospodinjstvo j bolj srečen, ko je tetka UNR Sarili in pa -peso okopavajo tam - RA tako lepo skrbela zanj. Jaz Po Prerijah. L predzadnj i številki “Ka- pa nisem imel tiste sreče, sem se pač zunaj boril za življenje. padskega kotička” sem čital Ko sem prišel prvič v taborišče Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je pravkar izšel izpod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. v taibcrišče, ker sem mislil, da bom tako lahko prej emigriral kam preko morja. Toda uradnik v registracijski pisarni, neki -Slovak, me ni hotel registrirati menda zato5 ker sem mu povedal, da sem bil domobranec. Nikakor pa nisem mislil ostati v taborišču, ker sem bil takrat -tako zvani “L-ehr pioub” in sem imel poleg vse oskrbe še GO šilingov plače na mesec. Samo vožnja do iSIp-i-ttala je stala 35 š. brez hrane; ostal s-em tam tri dni in hodil na hrano v gostilne, ker obiskovalci niso dobili karte za živila v. taborišču, a k; ni oddal avstrijske za določeno dobo. Na žalost so bili Slovenci tisti, ki so izdajali živilske \arte in so bilj tako zelo “naklonjeni” so-be-guncu izven taborišča. Seveda pozneje -sem bil registriran s posredovanjem neke bolj vplivnejše osebe, ko ni jilo več -dotičnega Slovaka v pisarni. Talko sem tudi imel več opravka po pisarnah in v uradniškem osobju s-em videl malo prijaznih ljudi. Na žalost moram priznati, da sem šel raje v vsak urad k Nemcu, koit pa k tistim našim ljudem, ker sem povsod, videl več vljudnosti (čeprav sem, bolj slabo obvladal nemščino). V tistem času sem se moral tudi rad ali nerad naučiti pomivati posodo, biti za hišno, kuhinjski maček itd. Še celo za -pestunjo- so mislili, da bom. Tiste nesreče- sem se >pn le ubranil. Ker sem bil doma v družini naj mlajši, nisem imel nikdar opravka s takim p;slom in nikdar nisem ra-d poslušal tistega kričanj aj ker se otroku ne da nič dopovedati, da je “i-naf.” Tako pa mi ni danes prav nič žal, da sem se moral prilagoditi tudi takemu delu. Še sedaj se vedno z veseljem spominjam na tisti lepi košček slovenske zemlje na Koroškem. in tudi koroško -slovensko narečje m j je še vedno v dobrem spominu. Želim si samo to, da bi se u-resničile naše sanje po svobodni Zedinjeni Sloveniji in da bi slovenska zibeljka — Koroška, bila že enkrat rešena tisočletnega brutalnega ponemčevanja, kjer s-e danes obupno bori slovenski narod za svoj obstoj,' ko mu načrtveno iziapirajo šole s tihim privoljenjem- angleških zasedbenih oblasti. Ko bi sedaj zopet pisal pisatelj Pregelj o koroških Slovencih, bi p-ovsem upravičeno- ponovil: “Umreti nočejo. . . ” Poindiravljam vse čitatelje tega lista in še posebno pa sotrpine samce. Cvetko. Dolžnost sovjetskih učiteljev — Borbeno brez-boštvo • Sovjetska revija “Učiteljska-ja gazeta” je dala pred nadav-nim na vprašanje nekega učitelja. ali morajo učitelji razlagati, da sta znanost in vera nerazdružljivi, tale odgovor: “Sovjetski učitelj mora biti ne samo brezbežnik, ampak tudi aktivni propagandist brezbo-štva.” To je značilni pojav .obnovljene sovjetski kampanje proti vedi, o kateri pravijo, da je “reakcionarna idiologija”. “Vera je postala v Sovjetski zvelzi ostanek preteklosti, ki igra zelo škodljivo vlogo, ker ovira m-ože in žene, da postanejo vestni in aktivni graditelji komunistične družbe in je zato nemogoča v našem življenju m v naši družbi”, pravi ta revija. KAPLAN KLEMEN ROMAN — Prva nemška podmornica z imenom “Deutschland” se je prikazala v Chesapeake zalivu dne 9. julija -'1916. Zdaj je v teku kampanja za Rdeči križ. Kampanja bo trajala do 20. marca. Kdor le more, naj daruje po svojih močeh. Za Greater Cleveland je kvota letos $953,000. Ta denar ni vržen proč, ampak pride narodu nazaj v podobi pomoči, kjer in kadar je pomoč potrebna. Rdeči križ pomaga, kjer odreče vsaka druga pomoč. Poglejmo slučaj vojaka John Kabla. Bil je v službi v Nemčiji, ko so mu umrli mati. Oče je invalid in. zdaj, ko mu je žena umrla, je bil brez vsake pomoči. Obrnili so se na Rdeči križ, ki je naglo izposloval, da je prišel sin-vojak iz Nemčije domov in Rdeči križ je pomagal, da je bil vojaku dopust podaljšan, da je vse potrebno oskrbel za očeta. Take in podobne usluge izvršuje Rdeči križ, pa še tisoče in tisoče drugih. Saj se v sili vsak tako rad obrne na Rdeči križ. Torej pomagajmo s prispevski, da bo lahko pomagal še naprej. G ^Pis nekega sotrpina iz Pre-j Spittal, nekako v juliju 1946, Ont., da mu nič kaj ne z namenom, da bi se registriral P07OR S.T nVFNflf vse informacije, kar se tiče nase- T LiiivA. jevanja v Kanado, pošiljanje denarja Paketov v stari kraj državljanstvo, potne vize in liste parobrodne voz-'6 listke ali za avijon se obrnite z vso zanesljivostjo na EIJROPA PUBLIC SERVICE BUREAU lastnik: DR. ALEKSANDER GRIN, bivši advokat iz Belrada .<>30 YONGE STREET _____TORONTO, CANADA Kaj sc bosta tako žalostno držala, kar korajžo! — Na sliki vidite-dva nemška psa jazbečarja, ki sta dospela z letalom na La Gmrdia letališče iz Monakom. Ta dva “mednarodna potnika’ sta na poti na svoj novi dom v Louisville, Kij. Ve, da ni prišla prav. Nenapovedana, vsiljena. Klemenove hladne oči jo prebadajo. Vstaja. Počasi kakor pred prikaznijo. “Oprosti, Klemen. Morala sem priti.” Besede so tihe, kot da so priplavale iz dna globoke vode. Zdaj šele .ji Klemen ponudi roko. Kakor izgubljena je v širokem rokavu talarja. “Pozdravljena!” Brezizrazen je Klemenov glas. Jelka čuti, da je obsojena. Potlej Klemen sede. Prvič vstane v Jelki strahotna zavest, da je pred voljo tega človeka čudovito majhna. Klemenov obraz je miren kakor spovednikov. Iz širokih rokavov in dolgih gub talarja diha oddaljenost. “Prišla si, ker nisem pisal. Vem.” Klemen ne izbira besed. “Rada bi prišla na jasno. Tudi to vem.” Klemen govori mirno, kakor da govori zase. “Zato -sem prišla,” -dahne Jelka. “Strah me je teh zidov,.teh rjavih vrat, ki se odpirajo s hodnika, teh starinskih kljuk, ki -me spominjajo -na pozabljene hiše. V Jelki se sproščajo misli, ki zdaj kot v slapu padajo iz nje. “Strah je človeka, dokler ne odpre vrat. Bojimo se skrivnosti, ki jih ne poznamo.” Klemen odbija Jelkine besede. ' “Udarjaš me,” se bridko stisne iz Jelke. “Vasaka resnica udarja, Jelka. Vsaka resnica boli, zato ker je resnica.” Klemen strmi v knjižnična vrata. “Dopoveduješ si; da se -braniš pred seboj,” udari Jelka. “Vendar misliš drugače.” Ni si mislila, da se bo pogovor tako razpletel. “Hudič živi od prevare, človek ne more. Včasih je še resnica pretežka za človeka.” Klemen mirno udarja nazaj. Dobro vidi, kako se Jelki tresejo ustnice. Sedita si nasproti, med njima je pretekla ljubezen, ki je Jelka ne more pozabiti. “Potem (si mi lagal v tistih dneh,” se je grenko razklenilo v Jelki. Klemonve oči so se zavrtale vanjo. “Nisem, samo sta] sem pred zaprtimi vrati. Nisem vedel, da gre moja pot mimo tebe.” V Klemenovem glasu je bila žalost . “Nisem te hotela žaliti,” je bilo težko Jelki. “Jaz ne morem živeti.” Šele 'zdaj je bruhnila bolečina prav iz nje. Klemena ni zamanjala. “Volje in poguma je treba. Pc-skusi!” Bal se je, da je še daleč do zvonj enj a. Jelkin] prsti so se stisnili kakor za molitev. “Klemen, pojdi v Zagreb! Usmili se me!” Po hodniku je zazvonilo. Re-j zki glasovi so oplazili vse ste-; ne. Jelkine rosne oči so spraševale. “Obiskovalci morajo oditi.” | Klemenov glas je krhek. Prvi obiskovalci se poslavlja-! jo. Tudi Klemen se vzdigne.! Jelka sedi. “Iti moram.” Ponudi ji roko. Ko dvigne' solzne oči, tudi Klemena nekaj | zadrgne v grlu. “Zbogom!” Jelka gre sklonjeno do vrat. Klemen jih drži odprta, dokler [ Jelkin klobuk ne zgine pod vratarjevim oknom. Po hodnikih je tišina. Skoz njo šumi Klemenov talar. Klemen Gornik se vrača v svojo sobo. ; VIL ZORENJE Alter alterius onera portate, et sic adimplebitis legem Chri-sti. (Galat. 6, 2) * * Nosite drug drugega bremena : tako izpolnite postavo Kristusovo. V nedeljo po večerji je bil širši sestanek Karitativnega društva. Rešiti je bilo treba nekaj važnejših vprašanj, ki so se nanašala na delovanje v -barakarski koloniji. Klemen se je dobro pripravil, ker je slutil, da bo zavoljo Kremenca naletel' na odpor. Kremene je bil na Resnikovi strani, toda potreben podpore kakor malokdo. Pet otrok je imel, šestega na poti. Podpora z druge strani je malenkostna in Kremene je že drugi mesec brezposeln. V tovarni so delavce odpuščali. (Dalje prihodnjič). DELO DOBIJO Delo dobi Sprejme se dekle ali žensko srednje starosti in pri dobrem zdravju za splošna hišna dela; mora imeti rada otroke. Dobi sobo, hrano in $15 na teden. Katero zanima naj pokliče IVan-hoe 1-5960. (53) MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša v prijazni okolici; ima 8 sob, 6 spodaj in 2 zgorej, Tot meri 40x120. Kupci s j jo lahko ogledajo vsak čas na 1091 E. 67. St. (52) Farma naprodaj Naprodaj je 15 akrov farma, hiša 5 sob z vsemi mestnimi udobnostmi; nahaja se na cesti 17, ima stojnico ob cesti. Lastnik vam jo rad razkaže če pokličite SH 1-0720. ’ (53) Za 2 družini V Lakewood, južno od Madison Ave. v župniji sv. elementa, pritličje vse v preprogah, 2 prijazni spalnici zgorej in spodaj, dvojna garaža. Blizu Lakewood rapid transit. Cena je prava za vas. Pokličite Naatz BL 2-3434. Pilkey Realty Inc. 14417 Detroit Ave. Realtors Tel. AC 1-5110 (53) 5 do .6 sob bi rada Mlad slovenski par z otrokom bi rada dobila 5 ali 6 sob v slovenski naselbini na vzhodni strani mesta. Dasta lahko dobr^ priporočila. Kdor ima kaj primernega je prošen, da ipokliče ME 1-6785. (52) MAKE -ONE H DAY MULTIPLE YSTAffliN CAPSULES YOUR BUY WORD When you wont vitamins that are Potent— Guaranteedfull potency, as shown on the label. Easy and Convenient to take. Economical— Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. Each capsule contains the full basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana «3BBS •J Za pojasnila in informacije pišite im: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNDTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET r1 ČJ JOLIET. ILLINOIS q U LJ UU dJ^lHLTLriTLrLriJ 'LTU' UlJ^LTlJlJHTLJLnJTJLriil Complete Home Entertainment rTVRULY a "buy beyond compare” in a quality television combination. Big 97 sq. in. TV picture . . . just plug in and play in up to 8 out of 10 locations. Phonograph plays all records automatically. FM-AM radio at its best. Exquisite Walnut Veneer Cabinet. All yours at a real bargain price in thePhilco 1476. {Slightly higher in Mahogany.) Yours on Low Easy Terms JUTRO SONCAvw- Berite roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci! “TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!” soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S-A. $3.50. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Naprodaj tudi pri tvrdkah: GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVENUE JOHN SUSNIK MARY A. SVETEK LICENZIRANA POGREBNICA 478 E. 152 St. KE 1-3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC —AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride