nseratl se sprejemajo in valj4 tristopna vrsta:
8 kr., če s« tiska lkrat,
12 •> 1 * n n n o - »i
n n u m ^ n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravništvi (administracija) in ekspedicija ra Starem trgn h. št. 16.

Političen list za slovenski narofl.
Po pošti	prejemsn	velja:
Za cen» leto	■ . 10	gl. —	lir.
za pol leta	, . o —	, (
«a četrt leta	. . 2 ,, 50	,
V administraciji velja: Za celo leto . . S gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 ,,
za četrt leta . . 2 ,, 10 „ V Ljubljani na dom pošiljitn velja 60 Ur. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna
štev. 190.
Izhaja potrikrat na teden in «ioer v torek, četrtek in soboto.
Pogled na deželni zbor kranjski.
(Konec.)
Ne! ni se končalo tako mirno, kakor bi se po predmetih, ki se tako izogibljejo vsake politike, utegnilo misliti. Kajti v deželnem zboru kranjskem sedi mož, zdaj sicer po smrti, ki mu je vzela — rekli bi — dve roki, dr. Tomana in dr. Costo, že skoro osamljen, a vendar ne upognjen, mož, s čegar zaslugami za deželo in narod se ne more meriti zdaj nihče.
Ta mož je dr. Blei weis.
Po dr. Bleiweisu je dobila deželnega zbora kranjskega letošnja doba tudi nekak političen pomen, da! eminenten političen pomen. Med tem, ko so drugi govorniki večidel ostali v niži sferi, drug druzega zavračaje, je on vzdignil se više in segel do korenin vseh rev dežele, ko so drugi le zadržavali v propad dereči voz, skočil je on, siv, časti vreden starček, naravnost pred konja, ki pelje ta voz, in prijel ga za brzdo. Zgrabil je namreč sedanjo sistemo in sijajno dokazal, da je vse vpiranje, vse zaviranje, vse ustavljanje zastonj, dokler je ta konj — dunajska po pruski posneta sistema — vprežen pred avstrijski voz. Dokler ne bo ta razprežen in na njegovo mesto vprežen konj, ki se kliče federalizem, bomo šli vedno v stran, zadevali vedno ob kamne in padali v prekope, pri vsem tem pa se tako vozili, da ne bomo zmogli vozilnih stroškov in bomo prišli vsi na kant. — Dr. Bleiweis je odprl vsakemu oči, da lahko vidi, kam pelje sedanje dvojno gospodarstvo, državno in deželno, ki deželam dela dvojne stroške. Kako lahko, kako lepo, kako poceni bi bilo državno gospodarstvo na federalistični podlagi! Kako kratko pot bi imela vsaka reč! Koliko tisuč drago plačanih uradnikov bi v Avstriji odpadlo in vendar bi šlo vse nagleje, točneje in pravičneje! To bi bil ideal države, narodi srečni, blagostanje na vrhuncu. Ogromna večina avstrijskih narodov bi taki uredbi ploskala, le peščica ljudi, ki vlečejo od sedanje sisteme dobiček, bi se kislo držala, a ne dolgo, kajti poprijela bi se pametnejih nazorov in vdala se moči razmer.
Tako si mi mislimo dr. Bleiweisove načrte o srečni državi, vsaj smo do te misli prišli po njegovih govorih v deželnem zboru. Tudi v Štajarskem in Moravskem zboru so se čule enake besede. Da je šel dr. Bleiweis do jedra in dosegel tu glodajočega črva — to smemo sklepati po naglosti, s ktero je deželni namestnik vit. Widmann prišel iz vladne luknje, kakor muren, če ga dregaš, in na vse ni mogel nič druzega odgovoriti, kakor to, „da ustavo stresati je nevarno."
Gotovo je bil dr. Bleiweis letos edini poslanec, ki je s svojo besedo dregnil — do Dunaja. S to svojo trditvijo pa nočemo nikakor v kot staviti drugih narodnih poslancev. Bog
varuj! Vsi so krepko branili narod naš in potezali se za blagor dežele, marsikteri se je odlikoval v zavračanji predrznih nasprotnikov, vsi so stali vrlo za narodno reč kakor hrasti.
Kako pa nemčurska stranka? Nepoboljšana in slepa, kakor od nekdaj, je hodila za svojimi kolovodji ne brigaje se za drugo. Tako so bili vsi zopet nasprotni vsemu, kar je predlagala narodna stran, naj je bilo še tako koristno za deželo in brez vse politične sence. Letos so dobili med-se še mladega človeka, viteza Vestenecka, ki se je tako obnašal, da, če bi bili drugi poslanci nastopili njegovo pot, bi bila deželna zbornica postala sodnijska soba, kjer se sitni kmetje kregajo. Toda kaj briga to narodno stran! Naj ga uče njegovi tovarši deželnemu zboru spodobnega obnašanja. Samo k temu ne moremo molčati, kar se tiče njega in dežele naše. Vsak, kdor je poslušal obravnave zborove, je zapazil, da se je marsiktera seja prav po nepotrebnem raztegnila po Veste-neckovi krivdi, ki je večkrat sprožil osebno pričkanje, čim manj govorjenja, tim prej s^ opravi delo. Seje deželnega zbora stanejo deželo lep denar, in ne motimo se, če trdimo, da bi bilo zborovanje vsaj nekaj dni lahko prej se končalo, da ne bi bilo takih ljudi v zboru, ki so seje nepotrebno raztezali s svojimi „govori", pa tudi z govori drugih, ki — napadeni — so morali se braniti. Tedaj so se ti poslanci vrnili domu z zavestjo, da so deželo za več sto goldinarjev poškodovali, ktere mora plačati za toliko sej in dni, za kolikor bi bil lahko zbor prej končal svoje zborovanje — brez njih. Ali bodo te stroške povrnili deželi, ki še tako ne more shajati? Ali jih bo povrnila tista stranka, ki jih je v zbor poslala? Za škodo, ki jo taki nepremišljeni ljudje narede, bi morali biti pač tisti odgovorni, ki jih za svoje zastopnike volijo.
Še ene osebe bi imeli omeniti, ktero je bilo v zboru večkrat slišati, namreč deželnega namestnika in vladnega zastopnika vit. Wid-mauna. Vladni zastopniki pri skupščinah navadno sami nimajo svoje barve, ampak so le trombe, iz kterih doni vladni glas. Zato tudi malokdaj govore sami iz sebe, in navadno ne povedo nič novega. Kedar so izgovorili, kar imajo na notah, se vsedejo mirno, kakor so vstali, in najhujše debate jih ne spravijo iz kože. Deželni predsednik kranjski pa je zraven tudi kazal, da živi in se giblje znenarodno stranko vred, in marsikakd beseda se je čula iz njegovih ust, kakoršne bi edino le kot vladni zastopnik ne izpustil, sploh: ni bil brez barve a la Dežman, bar. Apfaltrerrn, dr. Schrey in drugih; videlo se je, da ima s temi enak okus, enake misli do načel narodne večine. Ko bi bil on ob enem tudi poslanec, pač ni nemogoče, da bi bil skoz in zkoz glasoval z nemčurji zoper narodnjake. Saj je znano, da pri mestnih volitvah je volilni list s kandidati une stranke
nesel na „rotovž", se vdeleževal protinarodnih demonstracij itd. Ne čudimo se temu, omenjamo le v pojasnjenje njegove obnaše v zboru.
Svoj pregled končamo tedaj z različnimi občutki vtisnjenimi nam po mirnem opazovanji vsega, kar se je v njem godilo. Vsako leto pa je trdneje prepričanje naše, da se ima dežela le od poslancev narodne stranke kaj boljšega nadjati, od uemčurjev nikdar. Gorje, če bi dospeli kdaj ti do večine!
Deželni zbori.
Trinajsta (večerna in zadnja) seja 11. aprila. Poslanec Murnik poroča v imenu deželnega odbora o prošnjah občin Kresnice in Razdrto za privoljenje občinske priklade. Občini Kresnice se dovoli za 1. 187G pobiranje 80% doklade na vse direktne davke, da se s tem poplačajo stroški zidanja šole. Občini Razdrto pa se dovoli za poplačanje nekolikih stroškov za šolo na Ubelskem pobiranje doklade, ktero ima vsaka izmed 91 hiš vasi Malo Brdo, Brezje, Veliko in Malo Ubelsko v letih 1876, 1877 in 1878 v letnem znesku 5 gld. 33 y3 kr. plačevati, dalje v istih vaseh pobiranje 30% doklade na direktne davke za ista tri leta in isto šolo.
Dr. Bleiweis poroča v imenu gospodarskega odseka o vladni predlogi, postavi o obdelovanji ljubljanskega mahu; on stavi predlog, naj se postava kar „en bloc" sprejme. Dr. Schrey bi rad imel, da bi se v nji bolj ozir jemal na ljubljansko mesto; dr. Bleiweis mu na to odgovarja, da se je to tako že zgodilo, ker se je postava na drobno pretresala v na-zočnosti znanih izvedencev. Ko je v specijalni debati dr. Schrey še nek pristavek predlagal k § 42., se je postava sprejela po predlogu poročevalca.
O peticiji mestne občine Idrija za opro-ščenje od plačevanja deželne priklade za nor-malno-šolski zaklad poroča poslanec Dežman v imenu finančnega odseka in stavi predlog, naj se mestna občina Idrija, izvzemši rudnik, oprosti omenjene deželne priklade, toda le za leto 1877 in brez vse pravice na daljno opro-ščenje; dalje se naroča deželnemu odboru po-zvedovati v razmerah tamošnje rudninske ljudske šole iu o tem, koliko ima rudninski erar dolžnosti vzdrževati jo; o tem naj odbor poroča prihodnjemu zboru in sicer, če ni drugače, z načrtom dotične postave. — Tri razgovoru o tem nasvetu opomni poslanec Robič, naj bi se ozir jemal tudi na to, da je idrijska šola svoj posebni zaklad imela; potem se odsekov predlog sprejme in odobri.
Dr. Poklukar poroča v imenu finančnega odseka o pogodbi z usmiljenimi Sestrami za strežbo in hrano v deželnih dobrodelnih napravah (v bolnišnici). Zbor pritrdi brez debate predlogom odsekovim, po kterih ima deželni
odbor nalog popraševati pri drugih deželnih odborih in na podlagi njihovih poročil dosezati še ceuejše pogodbe. V preteklem letu so deželo dobrodelne naprave stale 7400 gld.
Za tem slede ustna poročila o več peticijah, ktera se sprejmö brez debate, le Vesteneck še ni sit govorjenja, marveč brusi vnovič jezik za to, da bi se postava o posil-nem združenji občin pričela izvrševati; a zbor se za njegovo besedovanje ne briga.
Ker je že pozna večerna ura, se več peticij iu resolucij prepusti deželnemu odboru, tudi letno poročilo deželnega odbora o svojem delovanji se ne prerešeta v zboru do konca, ampak le resolucije se mu podajo, da se ima po njih ravnati.
Predsednik vpraša, če ima kdo izmed poslancev h kaki točki poročila kaj opomniti. Oglasi se prvi poslanec župnik Tavčar k poročilu odborovemu o gospodarstvu s cerkvenim premoženjem, a ne stavi nobenega predloga; deželni predsednik vitez Widmann ga skuša pomiriti. — Vit. Langer stavi o dolenjski železnici predlog, naj bi se deželni odbor pogajal z ogersko vlado o zvezi te železnice z oger-skimi železnicami. Temu predlogu pritrdi zbornica.
S tem je dnevni red pri kraji, deželni glavar vstane, se zahvali zboru za pridnost in delavnost v tej sesiji, deželnemu predsedniku vit. Widmannu za paznost, ktero je razodeval pri obravnavah in njegovo pomoč, in ko se je njemu v imenu zbora zahvalil dr. Bleiweis zlasti za neutrudljivo delavnost pri posvetovanjih v odsekih, sklene zbor z „živijo"-klici cesarju.
Deželni zbor tržaški. (Izv. dopis.) Peta in zadnja seja 13. aprila. Na dnevnem redu je zopet volilna reforma, ki hoče okolici vzeti bornih šest sedežev v zbornici in sicer se ta reč obravnava že v petič, ker dozdaj ni mogla dotična postava nobenkrat prodreti vsled nevdeleževanja opozicije. Da bi pa zdaj prodrla, nad tem so vendar lahoni obupali, zato sam poročevalec Ilermet predlaga, naj se reč odloži in naj se prestopi na dnevni red do prihodnje sesije, ko bodo sedeli v zboru novo izvoljeni poslanci. Ob enem zaupa pravičnosti iu svobodoljubju volilcev ter se sklicuje ua njihovo domoljubje, da bodo volili take zastopnike, ki bodo vneti za volilno reformo. Proti takemu dnevnemu redu govore poslanci patrijotične strauke, posebno posl. Wittmann rekoč, da večina hoče vničiti manjšino in da tako sklicevanje na ljudsko domoljubje ni pošteno, ter nasvetuje, naj se dotične besede izpuste; ali ta nasvet pade zli glasovi proti 20 glasom in sprejme se dnevni red v smislu deželnega odbora. Sprejme se potem neka pogodba z laško vlado glede sirotišnice in s tem se konča dnevni red. Na to poprime besedo deželni glavar, župan dr. d'Angeli in obžaluje, da več reči ni moglo priti na dnevni red zarad kratkega časa, ki je bil odločen deželnemu zboru, zahvaljuje se poslancem in tudi vladnemu zastopniku za podporo (po vsi pravici; vide supra) in sklene zborovanje s trojnim „Evviva"-klicem na cesarja. —
K temu poročilu naj pristavim le še nekaj besedic. Kakor se vidi iz navedenega, bila je letošnja sesija deželnega zbora tržaškega važna in osodepolna zlasti za okolico. Vidi se, da se gospodujoča stranka trudi, kako bi okolici vzela vser zadnjo bilko neodvisnosti, vsako senco slovenske narodnosti. Za zdaj jc prodrl le načrt o razširjanji mesta, ki ga bo vlada gotovo tudi potrdila, ali v prihodnji sesiji, ako
pri letošnjih mestnih volitvah zmaga lahonska „progresso"-va stranka, sprejme se gotovo tudi glasovita volilna reforma. Zato morajo Slovenci tržaški napeti vse žile, da se, ne le v okolici izvolijo sami pravi narodnjaki, ampak tudi, da v mestu ne zmaga ona stranka, ki hoče slovenstvo vničiti. Zadnja „Edinost" je prinesla vvodni člauek o pomirjenju Slovencev z vladajočo stranko, ali moti se naš list, če misli, da bi oua stranka le za las odstopila od svojih namenov proti okolici in Slovencem sploh; za nas Slovence pa bi bilo pogajanje s stranko, ki ima Avstriji nasprotne namene, tudi sramotno. Polit, društvu „Edinost" pa se odpre veliko polje delovanja, ktero mora koj zdaj že pričeti, ako hoče, da bo vspešno pri prihodnjih volitvah.
K sklepu še nekaj o sedanjih okoliških zastopnikih. Kakor se vidi iz zgornjega poročila, pokazali so se vredni ljudskega zaupanja poslanci Nabergoj, Nadlišek in dr. Lozer s tem, da so zagovarjali pravice svojih volilcev; nasprotno interesom okolice se je vedel poslanec Burgstaller, mlačno in nemarno pa sta se zadržala poslanca dr. Muha in Sancin, kterima se še vredno ni zdelo priti v zbor, kedar so bila ua dnevnem redu važna vprašanja ter sta vsa tri leta svojega sedenja v zboru pridno molčala. Okoličani, pozor!
Politični pregled.
V Ljubljani, 21. aprila.
Avstrijske dežele.
Skupni ministerski svet 18. t. m., kteremu so predsedovali cesar, je trajal 4 ure. Konečno določbo pridržali so si cesar sami. Slabo znamenje za parlamentarično sistomoje, piše „Iteform", da parlamentarični ministri ne vedo, kaj početi in kako si pomagati, in se obračajo do vladarja. Razsodba cesarjeva ima se potem še pretresati v državnem zboru. Pa naj bo že kakor hoče, piše „P. L.", tc je gotovo, da obravnave se z začasnimi določbami ne bodo končale. Ni tedaj čuda, da se zopet govori o ministerskih premembah. Na Ogerskem sodijo, da ministerstvo Tiszavo mora odstopiti, pa ob enem trdijo, da drugo ministerstvo ni mogoče nego Tiszavo, če ga hočejo vzeti iz parlamentarične večine. Toda skušnja uči. da si vsako ministerstvo lahko pridobi zborovo večino, če ve le krepko in pametno ravnati. V Cisli, kakor se piše Bismarkovi „Nordd. Allg. Ztg.", ima začasno na krmilo priti birokratično ministerstvo.
Dunajski turški list „N. fr. Presse" je nedavno objavil več vradnih poročil, kterih namen je bil razdvojiti Avstrijo in Rusijo. Pa vradni listi naznanjajo, da prijateljstvo med vlado avstrijsko in rusko se ni omajalo in da naj se tistim listom ne veruje, ki trosijo nasprotna poročila po svetu.
Komur je Avstrija pri srcu, mora želeti, da bi temu tako ne bilo, ker razpor z Rusijo bi moral Avstrijo pokopati. A neka stranka si jako prizadeva, da bi sovraštvo napravila med Avstrijo in Rusijo in bi bila najbolj vesela, če bi se naši vojaki v zvezi s Turki bojevali proti Rusiji in kristjanskim vstajnikom. „Politik" od 19. t. m. v vvodnem članku dokazuje, da sedanja politika Andrassya mora napraviti vojsko med Avstrijo. Andrassy hoče kristjane zopet podvreči turškemu jarmu, Rusija pa svojih izročil ne more tako pozabiti, da bi hotela vtrditi vlado turško.
Avstrijskemu generalnemu konzulu je vlada srbska zarad mačje godbe, ki so mu jo bili napravili 9. t. m., dala zadostenje, ki
ga je knez Wrede zahteval. Vradne „Srbske Novine" pišejo: „Cvetno nedeljo se je pred stanovanjem avstrijsko-ogerskega generalnega konzula zgodila ostre graje vredna demonstracija. Ne zmenivši se za vnanjim vladam dolžno spoštovanje je neka druhal tam razgrajala z namenom, da bi razžalila zastopnika vlade avstrijske. Srbska vlada to ravnanje jako obžaluje ter bo vdeležnike postavno kaznovala, avstrijski vladi pa se daje zadostenje, ki ga je zahtevala."
Preden se je to naznanilo natisnilo, izročilo se je generalnemu konzulu avstrijskemu, da ga je odobril.
Baron Koller postane neki višji poveljnik na Ogerskem, državno vojno ministerstvo pa prevzame prvi generaladjutant cesarjev, barou Mendel. Nekteri listi pa celo pišejo, da baron Koller postane predsednik birokratičnega ministerstva, ki ima namesto sedanjega Auerspergovega prevzeti vladino krmilo. —
Ogerski zbor se je 20. t. m. zopet odprl, in sicer brez ministrov, ki bivajo še na Dunaju.
Vnanje države.
Kuski generalni konzul K a r z o v v
Beligradu se ta teden poda ua Dunaj in od ondod v Petrovgrad, da se z vlado dogovori, kako se mu je dalje obnašati.
Kosenski vstajniki so natolkli turške bašibozuke pri Bravski in pri Glamoci. 13. t. m. so po pet-urnem boju pri Risovcu zažgali turškim begom okoli 1000 hiš.
Govori se, da imajo vse vstajniške čete v Bosni enega samega višjega poveljnika, o kterem se pa le toliko ve, da ni rojen Bošnjak in da ne nosi opank. Biva neki v južni Bosni in namerava na eni strani zediniti se s Srbijo, ua eni pa s črnogoro.
V Hercegovini je Pavlovič zajel 12 turških batalijonov in Muktar-paša je na pomoč poklical vse Redife. — Starešina Matanovičje iz Petrograda 17. t. m. skoz Zader potovalna Cetinje. Avstrijska vlada je v Šibeniku kou-fiscirala 50 centov smodnika. — V nekterih listih je brati, da so turški prebivalci vladi francoski in diugim vladam poslali pismo, v kterem jih prosijo, da naj se ne ozirajo samo na kristjane, ampak tudi na Turke in naj sultanu priporoče, da naj pametneje vlada. Podpisali pa se niso, ker se boje, da bi jih zarad tega ne preganjali.
Boji okoli Nikšič so bili hudi, pa Muktar-paša živeža vendar ni mogel spraviti v trdnjavo, ampak ga je popustil v presieški strelnici, 3 ure od Nikšič, potem pa se je vrnil v Gacko. Vstajnikov se je teh bojev vdeležilo okoli 14.000, med kterimi je bilo 7000 Črnogorcev.
Tudi v Bosni so se okoli Risovca Turki in kristjani te dni pogosto sprijemali. Vstajnikov je padlo do 280 mož ; eden najbolj hrabrih vodjev, Bejnovič pa je bil hudo ranjen. Vstajniki so se tam dobro vtaborili, Turki pa jih hočejo na vsak način zapoditi nazaj, ker bi se sicer vstanek razširil po celej deželi. Golub namerava s svojo četo prijeti Grahovo. 700 Turkov ga je bilo prijelo pri Uncu, pa so bili od njega tepeni in zapodeni do Klamca. — Še bolj kakor vstajniki Turke tepe pomanjkanje in Muktar paša je v Carigrad sporočil, da naj mu kmalo pošljejo denarjev, sicer mu bodo lačni vojaki vsi pobegnili. Tudi vradniki turški že eno leto niso dobili nič plače. Sultan je sicer poslal k denarnemu ministru po denarje, pa vojni minister od njega
ni prejel solda in ljudje se poprašujejo, kam da so ti denarji prešli.
Iz Heligrada se naznanja, da so se obravnave z Rističem, ki je imel osnovati novo ministerstvo, razbile, ker Ristič ni hotel prevzeti nobene odgovornosti. Eni pa pravijo, da so se razbile zato, ker je bila Rističeva stranka kriva avstrijskemu generalnemu konzulu napravljene mijavkalice. Glavne razsajalce so že pozvedeli in postavili pred sodnijo.
„Italijanska naznanila" poročajo, da so se obravnave med papežem in vlado Španjsko za nekaj časa odložile. Vlada pravi, da sprejme konkordat od leta 1851 razun 1. člena, ki govori o verski edinosti. Papež so kralju neki pisali in opomnili ga, da je obljubil sprejeti konkordat in varovati versko edinost.
„Capitale" naznanja, da hoče vlada s cerkvijo jako trdo ravnati. Škofje, ki se ne bodo ravnali po novih postavah, ne bodo več dobili vladinega potrjenja in od takih škofov imenovani fajmoštri se ne bodo smeli vmeščevati. Čudno je, da je omenjeni članek zagledal beli dan kmalo potem, ko se je pruski poročnik vrnil v Rim.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 17- aprila. Minulo je že skoraj pol leta, odkar nam je pograbila nemila smrt našega spoštovanega cerkvenega organista gosp. Jožefa Gujezdo. Privolil mi bode gotovo slavni „Slovenec" prostorček, da kaj več o cerkvenem petju in godbi priobčim. Kar tiče naše cerkveno petje in godbo, se zamore reči sploh, je malo cerkva na Krajskem, ki bi imele tako množico mladih moči izurjenih v petju in godbi, da bi se posebno o praznikih pri deseti sv. maši tako zanimivo petje z goslimi sprem-ljevano in z orglami vred razlegalo. Zato pa je tudi nam bilo posebno težko pri izgubi talentiranega gosp. Gnjezde, ko se je preselil na drugi svet. On sicer, po pravici rečeno, ni bil ravno posebno marljiv na polju petja in godbe; ali kar se tiče talenta, imel ga je toliko, da ga kranjska dežela ne premore njemu enacega. Škoda, da j" bil pijači vdan in da ga je toraj poklicala roka božja tako hitro v večnost, čeravno bil je še le 35 let star. Da ni imel veselja do šole in sploh do napredovanja v muzikaličnih in pevskih rečeh, je utegnila pripomoči tudi preslaba plača, kakoršno je imel kot mestni učitelj glasbe in organist v farni cerkvi sv. Barbare. Imel je na leto 300 gld. plače iu potem GO gld. remuneracije od šolskega zaklada, ker je učil mladino na gosli po 6 ur na teden. Razpisana bila je precej po smrti njegovi služba, ali do danes se še ni več ko eden oglasil, in zdaj je zopet drugič razpisana in se tudi menda ne bo nihče oglasil, dokler plače ne povišajo. Med tem pa imamo namestovalca narodnjaka tukajšnega učitelja gospoda Lavoslava Božiča, ki je zmožen godbe in orgljanja, da nam zamore v cerkvi pri sv. opravilih zadostovati; sicer pa bi moralo biti vse tiho. Ker nihče ne bode za tako majhno plačo hotel prositi službe, bi treba bilo, da bi se cerkveni ključarji na čelu z gosp. dekanom Jožefom Kogejem obrnili do c. k. rudarskega nadzornika s prošnjo za povišanje plače cerkvenemu organistu. Nadejati se je, da bode nadzornik Lipoid rad storil potrebne korake za to potrebno reč.
Iz slov. bistriške okoliee, 12. aprila. (Novi in stari okrajni sodnik.) Naš novi okrajni sodnik je gosp. Fr. Zorko iz Celja. Dobro nam bo došel. Če tudi nismo vajeni c. gospodov nam prijaznih, vendar se nadjamo, da Slovencem vsaj ne bo preočiten nasprotnik.
Tega o prejšnjem g. sodniku Kokošineku ravno reči ne moremo in tudi njemu samemu ne bi prišlo na misel javno trditi, da je slovensko reč v okraju kedaj pospeševal, pač pa je bil hud nasprotnik narodnih Slovencev, prijatelj nemčurskih kmetov, somiselnik Seidlove garde, in mali strah našega okraja. Volitve za časa njegovega vodstva (bil je pred novo raz-delitvo polit, okrajev predstojnik) bile so za Slovence vedno sitne in le temu, da zadnji čas je ta gospod miroval, se je zahvaliti, da je stranka slovenska zadnjikrat za mariborsko okolico štela 24 narodnjakov in 18 nasprotnikov, kar je preje zmiraj naopak bilo. Tudi so bili prej tukajšnji nasprotniki strastno sovražni Slovencem; nočemo za vse to g. sodnika odgovornega delati, to pa smemo trditi, da marsikaj bi se morda ne bilo zgodilo ali bi bilo saj imelo drugi izid, ako bi bilo znano, da prvi c. gospod v okraju je nad strankami. G. dr. Šuc in tudi deželni poslanec dr. Vošnjak bi marsiktero povedala zlasti o bistriški čitalnici, ktero je g. okrajni predstojnik pisano gledal, ker so kmetje radi zahajali v SI. Bistrico in prejemali svete.
Od nas g. komisar pohvale ne pričakuje, naj mu dojde od druge strani! Naslov deželnega sodniškega svetovalca mu pa iz srca privoščimo, sosebno ker je bil res v obče zvesto delaven, ter mu želimo dolgo mirno pokojnino!
Domače novice.
V Ljubljani, 22. aprila.
(Knez in škof lavantinski) mil. g. Maksimilijan Stepišuik so se 17. t. m. s pre-častitim g. kanonikom Košar jem, knez in škof krški, mil. g. Wiery, pa 19. t. m. peljali skoz Ljubljano v Rim, kamor se jutri 23. t. m. iz Gradca odpeljejo tudi knez in škof sekavski, mil. g. Zwerger, da se z unima vred poklonijo sv. očetu.
(Knez in škof ljubljanski) mil. g. Janez Kriz. Pogačar se 29. t. m. po končanem cerkvenem obiskovanju iz Vipave odpeljejo v Gorico, da se poklonijo knezu in nadškofu prevzvišenemu gospodu Andr. Gol maj er ju.
(Kaj pomenja Auerspergova svečanost,) povedal nam je „turški list", ki je skušal zagovarjati g. deželnega predsednika, ker se je vdeležil te slavnosti. Mi smo v njej videli le strankarsko demonstracijo, „Tagblatt" pa pravi, da vdeležba pomenja ,,p r i tr j e n j e k idejam rodoljubnega pesnika in državnika, ki se hoče do zadnjega zdihljeja vojskovati s črnuhi in z njihovim prizadevanjem (?) poueumiti(l) ljudstvo". „Turški list" tedaj kar naravnost pove, da glavni namen ustavoverne stranke je „kulturna borba", kakoršna razsaja na Pruskem, in pravi, da to je patrijotičen (!) avstrijsk (?) čin, „kterega si je sedanje ministerstvo zapisalo na svoj program". — „Turški list" nam je s to izjavo jako vstregel, ker zdaj vsaj vemo, pri čem da smo. Sicer smo slutili, da „kulturna borba" je glavni namen tudi naše liberalne stranke, a nikdar bi si ne bili drznili trditi, da jo je ministerstvo sprejelo v svoj program, kakor piše „Laib. Tagblatt" v štev. 80. Če je to istina — in „Tagblatt" že mora vedeti, kaj piše—, potem pač res ni čudno, da se je g. deželni predsednik vdeležil Auersperg-Grünnove svečanosti, a „turški list" nam tudi ne bo zameril, da se ne damo brez ugovora na kole natikati.
(Kaj?) Kakor petelin iz gnoja na ograjo, kedar sliši kako kokodaskanje, je skočil „turški list" nad „Slovenca" in kriči nad njim, da si
je upal zgrabiti deželnega predsednika vitezs Bohuslava Widmanna zavoljo njegovega vladnemu zastopniku nepristojnega vdeleževanja pri „Auerspergfeier". Pobalinski list na koncu svojega zmerjanja pravi, da vladni zastopnik mora hoditi z liberalno stranko. — Kaj ? Da, ali kje je pri nas ta stranka? Gotovo le pri nas, le Slovenci smo liberalni, nemčurji pa ne, oni so le lažnjivi liberalci, ki pod liberalnim kožuhom skrivajo parklje in verige za vse druge. In s takimi ljudmi naj bi hodil vitez Bohuslav, načelnik deželne vlade kranjske? Sicer pa dobro! Recimo, da „Griinnfeier" ni bila politična demonstracija (kar je pa vendar-le bila) in da se je je vitez Bohuslav le zato vdeležil; evo! lepa prilika za-nj, da se umije. Drevi je v čitalnici slovesnost na čast češkemu zgodovinarju dr. Palackiju, h kteri so vsi častilci njegovi povab'jeni. Bomo li videli vit. Bohuslava, čegar „landsmann" je dr. Palacki, med njimi?
(Sčuvanje na slovenske profesorje,) piše „SI. Narod", je posebno priljubljen predmet ljubljanskemu „Tagblattu", ki povsodi le policijo na pomoč kliče. Tako je tudi zadnjo soboto prinesel članek o naših srednjih šolah, v kterem se ljuti, da naši slovenski dijaki ne marajo posebno za prusijansko nemčenje. Ako pa slovenske profesorje krivi, da so nemškej literaturi neprijazni, ker Auersperg-Grüna nijso slavili, je to neumna denuncija. Za nemško literaturo in nemške klasike je vsak izobražen Slovenec vnet in bode mladini le priporočal, naj se uči iz njih. Auersperg-Griina pa ne štejejo niti sami nemški kritiki med klasike in kolikor se mi iz gimnazijalnih let spominjamo, niti ultra-Nemec profesor Heinrich ne pritrjuje g. Schafferju, ki je Grüna nad Schil-lerja ali poleg Schillerja povzdignil. Bedasto pa moramo imenovati denuncijacijo „Tagblat-tovo", ki je očital nekemu slovenskemu profesorju kot naglavni greh to, da je svoje učence vprašal, kdo je mej njimi Nemec. Vsak pedagog vč, da je to dolžnost učiteljeva, vedeti, kateri jezik je učencu bolj priučen. Sicer pa mi tako dobro vemo, da slovenski profesorji svojo dolžnost izpolnujejo, da smemo denunci-jaute in policijeklicalce „Tagblattove" pozvati: na dan s fakti, kdor dolžnostij ne izpolnuje, za tega je disciplinarna preiskava. Brez te so pa denuncijacije bob v steno, ker poleg vas ustavovernih biričev je še višje mesto. Jeden slovenski profesor g. Šuman je bil na tako golo denuncijacijo premeščen; ali ko je korak storil, da gre k samemu cesarju, začeli so ga še ustavoverni ministerski šefi prositi in dali so mu mesto na prvej gimnaziji v celej državi, na akademičnem v Beču. Ne gre baš tako „Tagblatt".
(Pravila za družbo sv. Vicencija) v Ljubljaui so poterjene. V nedeljo bo za srečen začetek sv. maša; 24. t. m. zveččr ob šestih se bo družba vstanovila v Alojzijevišču. Ta družba je v resnici krščanska in človekoljubna, nezmerno dobrotna za resnično ubožne po družinah in v velik prid zapuščene mladine.
(Program. „besede"), ktero napravi drevi čitalnica na čast slavnemu dr. Palacky-u, se glasi: 1. Kwiatowsky „Slavnostna ouvertura" po jugoslovanskih napevih; igra c. k. vojaška godba 53. polka pešcev nadvojvode Leopold. 2. Bendel „Svoji k svojim", moški zbor s čve-terospevom. 3. Govor prvoseduikov. 4. Majar „Tičica v gojzdi", čveterospev, pojo gg. Meden, Drenik, Valenta in Sr. Noli. 5. Lujiza Pesjakova „Palackemu", deklamuje gospica Podkrajškova. 6. Skravp „Staročeska", poje moški zbor. 7. Beethoven, Kvintet za dve gosli, dve violi in
violončel; igrajo gospodje Miiller, Schinzl, Förster, Stöckl in Stiaral. 8. B. Jablonsky, „Tri doby v zemi Českč", deklamuje gospod Hanuš. 9. Stöckl, „Quodlibet po slovanskih napevih", poje moški zbor s samo-, čvetero- in osmospevom; spremljuje glasovir in šestorka vojaške godbe. 10. Zaje, „Zadui čas Zrinskoga", igra vojaški orkester. — Po dovršeni besedi igra c. k. vojaška godba v prostorih čitalnične restavracije po sledečem programu: 1. Fantazija iz opere Donizettove „Lucrezia Borgia" (za tlavto). 2. „Prager Stammblätter", potpouri od Komzaka. 3. „Frühlings Erwachen", od Bacha za krilovko (Flügelhorn). 4. Reminiscence iz opere „Romeo in Julie", od Gounoda. 5. „Wie schön bist Du", pesem za krilovko. — Začetek ob poli 8. uri zvečer.
(V vodo padla) je bila 19. t. m. neka ženska pri šentpeterskem mostu. Nekdo jo je hotel z železnim mačkom potegniti na suho, pa namesto v obleko, zasadil ga ji je v lase, kterih ji je mnogo izruval. Dasi je veliko ljudi ob bregu šlo za njo, bi bila reva, ki je v ob-upnosti vila roke, gotovo utonila, da bi ne bila dva vojaka skočila za njo v derečo Ljubljanico in jo izvlekla na suho. — Tudi v četrtek je padel nek deček v Ljubljauico, pa ga je zopet vojak našega domačega polka z lastno nevarnostjo iz vode zlekel. Slava našim junakom!
(Letni shod in tombolo) ima katoliška družba v nedeljo, 24. t. m., ob '/a6 zvečer v svojih prostorih v Virantovi hiši.
Razne reči.
—	Razpisi učiteljskih služeb. Na Štajerskem: Služba podučitelja ali podučiteljice v Sevnici (3r. š.) z 480 (360) in 50 gld. za stanov, do 25. aprila na kr. š. sv. Podučiteljska služba pri sv. Marku pod Ptujem (2r. š.) s 440 (330) gld. in stanov, do 30. aprila na kr. š. sv. Učiteljski službi v Dobjem in Št. Vidu pri Planini (okraj Kozje, (lr. š.) s 550 gld. in stran, do 26. aprila na kr. š. sv.
Na Goriškem: Nadučiteljska služba (oziroma učiteljska) v Križu (2r. š.) s 500 (600), oziroma 490 (500) gld. in stan. do 4. maja na kr. š. Učiteljska služba v Kviškem (lr. š.) s 400 (500) gld. in stan. do 4. maja na kr. š. sv. Učiteljska služba v Breginji (v okr. Tolminskem) s 400 gl. in s. do 30. apr. na kr. š. sv.
—	Za zasluge v kmetijstvu bili so od Stajarske kmetijske družbe s častnimi diplomi odlikovani: gg. učitelji v Ptuji: Ferk, Robič, Kranjc, Kos in Schrei; premije v denarjih (10 gl. v sr.) pa so dobili: Poljanec (v Brežicah), Hribernik (v Dobovi pri Brež.) in Jezernik v Rušah.
—	Nesreča. Iz Jesenic na Gorenjskem se nam poroča, da se je te dni tam pripetila nesreča. Posestnik K. je peljal orodje tako imenovanega „Ringclspila" po vasi; konji se splašijo, zavijejo krog vogla neke hiše in tako
silno pritisnejo voznika ob zid, da ga je voz zmučkal in je bil revež na mestu mrtev.
Ravno od tam se nam poroča, da je star berač šel ob vodi, se spodtaknil ter padel v Savo in nesrečno smrt storil.
— „Jadranski glasovi" se imenuje zbirka moških zborov in čveterospevov, ktere je ravnokar zložil in na svitlo dal gosp. Ant. Hajdrih, pevovodja rojanske čitalnice pri Trstu in posvetil gospodu Fr. Ceguarju. Zbirka obsega: „Slava Slovencem", zbor, „Mladini", zbor, „Cerkvica", „Pod oknom", ,,Lahko noč", „Slovo od lastovke", čveterospevi, „Jadransko morje", zbor, „Nisem Nemec, dekle lepo", V tihi noči", „Pri oknu sva molče slonela", čveterospevi, „Zagorski zvonovi", „Mornarjeva tožba", zbora. Zbirka, v Blaznikovi tiskarni krasno izdelana, se dobiva dozdaj pri skladatelju v Trstu, cena ji je 1 gld. 50 kr., gledč na obširni obsežek gotovo nizka.
Eksskutivne dražbe.
24.	aprila. 3. Blaž Rustr-ovo iz Olševka (2349 gl.) v Kruuji. — 3. Jan. Vodnov-ega iz Gor. Ve-ternega (2804 gl.) v Tržiču. — 3. Jan. Gogclnik-ovo v Ljubljani. — 2. Tone Kizar-jevo iz Jerman vrha (150 gl.). — 2. Marko Smagelj-evo iz Dul (458 gl.), oba v Krškem. — 2. Anton in Jan. Golij-evo iz Ljubljane (4876 gl.). — 2. Fr. Cvek-ovo iz Kurje vasi (6000 gl.) v Ljubljani. — 2. Tine Zaduik ovo iz Nemške vasi (850 gl.) v Ložu.
25.	aprila. 2. Martin Bezek-ovo iz Bojenje vasi (4730 gl.). — 2. Martin Justin-ovo iz Draščic (3430 gl.), oba o Metliki. — 1. Mat. Zadel-ovo iz Juršič (672 gl.) v Bistrici.
Umrli s«:
Od 17.—20. aprila. France Hauptmann, dninarja otrok, 2 1., za škrofeljni. Jakob Pire, delavec v predilnici, 63 1., za pljučnim oslabljenjem. Marijana Dimuik, gostica, 38 1., za spridenjem krvi. Justina Valentinič, učitelja žena, 26 1., za vodenico. Polona Cernie, babica, 58 1., za sušico. Avguštin Regali, branjevca in hišnika otrok, 7 m., za božjastjo. Marijana Sever, dninarjev otrok, 2 1., za škrofeljni. Frančiška Zupančič, delalceva hči, 6 '/2 I., za vodenico vsled vročice.
Telettrnlične denarne cene 21. aprila. Papirna renta 63.50 — Srebrna renta 07.40 — 18601etno državno posojilo 106 50 — Bankine akcije 848 — Krflditn^ akcije 134"— — London 120.65 — Srebro 103 90 — Ces. kr. cekini 5 70 20frunkov 9 63 '/,.
Zobni zdravnik
med. in kir. dr. Tänzer iz Gradca
je zdaj v Ljubl jani pri „Slonu" v II. nadstropji sobna št. 34—35 in zdravi
v zobnem zdravilstvu in zobni tehniki
vsak dan od osmih zjutraj do petih popoldne. Bival bo tu le 14 dni, tedaj se vljudno prosi, naj vsak naglo porabi ta čas-Njegovi ces. kr. privilegirani, salicilno kisli in dobro skušeni zobni pripravki: 1 steklenica antiseptične ustne vode l gold., 1 velika škatljica zobne štupe 1 gold., 1 škatljica paste 80 kr. in l paket paste 30 kr. — se dobivajo pri njem in gospodu Biršicu, E. Mahru in česarji Lud. Businaro v Ljubljani, pri gosp. Marinšeku v Loki in v lekarni v Kamnik« in Kranji.	(25—1)
Pravi -TJ2Ö
Willi §>1ii@t
Vsled Nj. Vol. Najvišjega povelja zoper po-narejenje zavarovano. Dunaj, 28. marca 1871.
antiartritični nntirevmatični
čaj za čiščenje krvi
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
spomladno zdravljenje
e«~lino
gotovo krv čisleče zdravilo, ker je od
prvih medicinskih i
avtoritet Evrope;
z uajboljim vspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preiščo, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po notrauj.-m upotrebljevanji vse nečisto za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo vstrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revmatiz-ma, otročjih žil iu zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po telesu ali po licu, lisajev, sitilitičnih ran.
1'osebno ugoden uspeli je imel ta čaj pri zagnjotenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenji po čutuicah, kitah in udih, potem pri tisanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scav-nih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd.
Itolezili, kakor bramorji, žlezni otok,ozdravijo naglo in temeljito, «ko se pije čaj neprenehljivo, ker on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico.
Celi kup spiičeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se terjano zastonj dopošiljajo, spri-čuje resničnost zgoroi uvajenih razlogov.
V dokaz rečenega navedemo tukaj vrsto pri-pozuavaluih pisem:
Gospodu Fl'. Williellllll, lekarju v Neunkirchenu.
Zngorjo, 5. aprila 1873,
Prosim Vas vljudno, pošljite mi prej ko mogoče po poštnem povzetji že enkrat mi poslanega antiartritičnega antirevmatičnega Wilhelmovega kri čistečega čaja. Ob enem Vam moram izreči najtoplejšo zahvalo, ker je že prvi paket moji ženi, ki tipi že več iet za trganjem in zamašenjein, zelo pomagal iu jo bo, kakor jc upati, popolnoma ozdravil, ker sem že vsake baže zdravila poskusil in se ni nobeno tako dobro skazalo. Ves vdani
Kniest Ze\nnrd. tovorni uradnik. Gospodu Fr. Williellllll, lekarju v Neunkirchen-u.
Neutra, 23. aprila 1873.
Več let trpela sem že najstrašnejšo bolezen", trganje, da sem dobila rane na nogah, iz hterih je zelč veliko gnoja izteklo. Stotero hvalo za pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični kri čisteči čaj, kterega mi je Vaša blagoroduost poslala meseca novembra 1872; ona dva paketa čaja sta mi vtolažiia bolečine in me popolnoma ozdravila, kar z drugimi zdravili ni bilo mogočo; zato Vam pošljem še enkrat svojo prisrčno zahvalo; ta antiartritični antirevmatični Wilhelmov kri čisteči čaj sem tudi več bolnikom priporočila kot čaj za zdravje. Vam vedno hvaležna	Alojziju Uöllcr.
Gospodu Fr. Williellllll, lekarju v Neunkirchen-u.
V Bukureštu, 21. maja 1873.
S pravim Wilhclmovim antiartritičnim anti-revmatiOnim kri čisterim čajem sem dosegel pri gospej grofioji Pa r aci n o v i, kije z našim dvorom v ozki zvezi in zelo priljubljena, piav ugoden vspeh.
To gospo, Iii je prej z lo trpela za trganjem v nogi, zdaj, kar rabi ta Čaj, veliko bolj poredkoma napada ta bolezen in jc tudi mnogo manj huda, ko prej. Ker se ta gospa po mojem svetu zdaj zdržujo vina, se nadjam, dajo bom pu nepretrgani rabi tega Wilhelmovega antiartritičnega antirev-nr-itičuega kri (istečega čaja popolnoma ozdravil bolezni. Prepričan o dobrem vspehu bom odslej ta Wilhelmov čaj povsod priporočal. 18-4	Dr. Vnn Kluger.
Svarimo pred ponarejanjem iu sleparijo.
Pravi Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikaeije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v H obrokov razdeljen, po predpisu zdravuika pripravljen, s podukom v različnih jezieih 1 gl(l., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva ima Wilhelmov antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi tudi: V Ljubljani Peter Lasnik; v Kranji lekar K. Šavnik; v Postojni, Jožef Kupfcrschmid; v Gorici lekar Franzoni; v Novem mestu Dom. Ricoli; v Metliki lekar Alf. Matter; v Beljaku Matevž Fürst; v Celji Baumbach in Franc Rauscher; v Mariboru Alois Quandest; v Celovcu C. Clementschitsch; v Prassbergu Tribuc; v Varaždinu lokar dr. Kalterju, lekarju.
S privoljenjem c. k. dvorno pi
sarno vsleil sklopa na Dunaj 7. dec. 1858.
izdelovalka umetnih cvetlic (r<3ž),
v glcdališenih ulicah št. 43 v Ljubljani, se priporoča prečastiti duhovščini, vsem p. n. cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za izdelovanje cvetlic za cerkve, posebno šopkov za sveče in oltarje, vencev za prapore in svečnike in za popolne oprave ob novih mašah po najnižji ceni. Tudi je vedno dobro založena s cvetlicami in venci vsake baže do najfinejših in vsako v cvetličarsko stroko spadajoče delo se najbolje izgotovlja. (24-1)