List 14. Tečaj spodarske, obrtniške Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tiskarnici jernane za celo po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr leto 4 gold narodne za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. L j ubij ani sredo aprila 1880. Obseg: Ali naj južna železnica ali pa kmetovalci plačujejo dohodárino, to je, davek od dohodkov te železnice? tekne živini bolje: cela klaja ali pa zdrobljena ali zrezana? Še nekaj o metljavih ovcah. Kaj tovanja po vélikih posestih pruske, češke in šlezke dežele. (Dalje.) » % Gospodarske novice. mesta na Kranjskem. Doneski k slovanski mitologiji. Pisma iz Ogerske. Naši dopisi Spomini iz po-Ilirska in keltska Novičar. Gospodarske stvari zastopov različnih dežel bili izroceni drž avn emu z b o f u, naj se na vso moč pofegne za to, da prične Ali naj južna železnica ali pa kmetovalci plačujejo dohodarino, to je, davek od dohodkov ker mili- 9 te železnice? velikém kmetijskem dunajském časniku „Wiener landw. Zeitg." smo pod gori navedenim naslovom te dni tako-le piš brali članek, ki po pravici spada v vrsto kmetijskih zadev, zato ga tudi mi uvrstimo kmetijskim člankom. južna železnica dohodárino letos pláčevati jona na leto državnega dohodka več na eni sami strani se uže nekoliko pozná za zmanjšanji bremen druzih strani. Wiener landw. Zeitung" pa svojemu sestavku do-daja tudi spis „Neue freie Presse", katera v isti zadevi /A Kako to? nas utegne kdo zavrniti. Tako-le „Razprave južne železnice z avstrijsko vlado zarad podaljšanja obroka, da bi južna železnica še dalje ne plačevala davka (Einkommensteuer), so med velikonoc odgovorimo. Do letošnjega leta so lastniki te železnice, nimi prazniki državnega zbora se odložile in se bodo se po zemlji mnozih dežel z Dunaja v Trst in menda pozneje zopet pričele. Znano je pa uže zdaj to na Laško vozi, po pogodbi z avstrijsko vlado od leta da avstrijska vlada bi rada potegnila z ogersko in 1867. bili dohodárine prosti, z letošnjim letom pa bi južni železnici spolnila željo, da se še za 10 let oprosti morali pričeti, ta davek plačevati y ki gold, za vsako leto nizko cenjen. Cem bliže pa prihaja je na 2 milijona davka, ako bi vodstvo železnice dovolilo one koncesije 9 cas plačiía ki jih avstrijska in ogerska vlada želite. y tem bolj išče železnica tajnih in očitnih delà zdaj kupčijsko ministerstvo studije, da tej zadevi stopi z jas- po to v, da bi še za novih 10 let bila davka prosta. Last- nim programom pred državni zbor. In uže nekaj je, kar kaže, da hoče vlada 20 do 30 milijonov zopet za med tem, ko niki južne železnice so res čudni svetniki laški vladi strežejo z napravami novih železnic, katerih 10 let žrtovati južni železnici, in to je da so Lahom uže toliko zidali. da kolosalna železniška čeravno po pogodbi od leta 1867. ima južna železnica dolž-mreža na Laškem 456 milj^ dolgosti znaša, se branijo nost, dohodárino odraj tovati državni blagaj-zidanja postranskih železnic in postrežljivi biti avstrijski vladi V nici uze od januarija letošnjega leta, ven- in nj ej prepuščajo, naj ona sama zida, kar hoče, dar avstrijska vlada v državni proračun za a še več! Ker železnice po laški h deželah podjet- leto 1880. ni med dohodke vpisala dotičnega nikom ne donašajo zaželenih dohodkov, raarveč so jim deleža." Tedaj zopet nov „fait accompli"! sem ter tje v škodo, se izgovarjajo lastniki južne želez- Tedaj zo- t" nice, da morajo primanjkavo pri laški h železnicah krivati z dohodki avstrij ske železnice. po- Ker ni nobena skrivnost, kako bogate dohodke vle- 9 reci čejo upravni svetovalci vsako leto od te železnice da general-direktor sam na leto in dan 80.000, 08emdeset tisoč gold.!!! plače dobiva in še mastnih tantiém vživa, — da se leto in dan na tisoče osob po je pet nenaden napad na „misera contribuens plebs ! Gospodje poslanci pazite, da ubogi davkoplačevalci ne trpijo škode, in uprite se odločno sili magjarski, ki nam zopet tukaj hoče škodo delati. železnici v 1. razredu brezplačno vozi itd. itd. y pač upravičeno vprašanje: ali je prav, da bi lačna vrana sito pitala, to je, vlada naša kar zopet za 10 let 20 do 30 milijonov gold, v zrelo tej železnici vrgla, da ubo-zega kmeta pa neprenehoma za majhno njegovo zemljišče za živinsko klajo na drobno velike davke tirja? Ali bremena, ki jih nosijo kmeto- ruzajtd. pa šrota in drobí? válci. Kaj tekne živini bolje: cela klaja ali pa zdrobljena ali zrezana? Odgovor na vprašanje. Ali je koristno, da se senó, otava, detelja in slama reže ; žito 9 oves 9 ko še niso dosto silna? Ali ne kažejo po vseh deželah razpisi eksekutivnih dražeb , da gre kmeti ja za kmetijo na kant? Tu toliko # 9 revščine in To je dvojno precej važno vprašanje. Kar se tiče prvega vprasanja, so gospodarji ve- nadlóg, tam pa čidel ene misli, in pravijo 9 da 9 če se seno 9 detelja } sipanje denarja podjetju, ki tako silno denar za nič slama itd. za klajo živini reže in skupaj meša, je ve- troši ! Ni tedaj čuda, da so uže celi kupi pro sinj-od kmet'jskih družeb, kmetijskih podružnic in občinskih liko bolj tečna piča za govejo živino konje m ovce cela 9 9 kakor če se jim po stari navadi navalí v jasli kakor se je nakosila. Ali je uno za tega voljo bolje, ker živina rezano klajo čisto povžije in je toliko pod noge ne spravi in ne pokvari, kakor če se ji po celih šopih in otepih poklada , — ali pa zato, ker jej zrezane ni treba tako dolgo žvečiti, kakor če se jej cela poklada, ne moremo za gotovo povedati; manjka nam namreč v tej reči do zdaj še gotovih skušenj. V tem pa, kar drugo vprašanje zade va, namreč šrotanježita, so si kmetovalci vedoo še navskriž-misli. Eni pravijo, naj se živini žito v zrnji celo, kakor je, poklada; drugi mislijo, daje na debelo mleto zrnje bolje; zopet drugi so se pri pokladaoji krme nekoliko po teh, nekoliko po uoih vedli. Ce prav premislimo to in uno, nam je jasno, da je sploh bolje, če se živini zdrobljena klaj a poklada, kakor pa cela, ali le takrat je bolje, če se šrotano žito suho živini daje. Ce bi se jej kakor napój ali žlam pa dajala, bi preveč požrešno po njej segala in jo le neprežvečeno žrla, in po tem takem bi jej toliko ne tekuila kakor suha. Celo zrnje mora živina počasi žreti ter ga s samo slino razžveci in proti požira, ker nima v sebi veliko mokrotě in ne stanša veliko prebav-nih sokov, živinski želodec tedaj vse lahko prebavi. Al se mora na živinsko pleme in nje starost gledati. Ovce in prešiči žvečijo in prebavljajo klajo brže kakor goveda in konji, torej se jim morejo tudi brez vse skrbi cela zrna posipati. Za prešice ne bom da jal ne koruze, ne boba, za ovce pa ne volčjega boba nalašč mleti, ker take reci želodec sam naj bolj prebavi in preinelje. Za govejo živino pa je treba zrnje na debelo mleti (Šrotati), kakor tudi za konje, če dobivajo namesto ovsa koruze in boba. Mlada živina, naj je govejega ali druzega plemena, pa ima še vedno slabe zobé, toraj je gorše, da se jej le premleto žito za klajo dajé. Le oves se šroia in za konjsko zobanje debelo melje. Zastran tega so se gospodarji že veliko prič-kali ; nekateri ne morejo prehvaliti neizreÓenega dobicka zmletega ovsa. To je gotovo, da za bolne konje, mlada že'beta, in pa stare kljuse je zmieti oves dober, ki ne morejo ovsa celega prav žvečiti in ga tedaj dokaj neprebavljenega iz sebe dadó. Taki živini se mora tedaj oves drobiti. Zdravim in moćnim konjem ga pa ni ravno treba šrotati, vendar je po skušnjah dokazano, da blizo desetina ovsa v zgubo gre, to je, neprebayljen se v gnoji prikaže, če je konjem cel pokládán. Sko-poreznicaje pa dobra šrotarica ovsa. Ce se pol ovsa in pol rezanice skup zmeša in ta zmes le toliko namoči, da se eden od druzega spihati ne dasta, bodo konji trdo slamo žvekaje tudi oves dobro prežveČili. Nekaj je pri klaji posebno važno. In to je, da gospodar mesa različno pičo tako skupaj, da dobi živina vsaki dan toliko redivnih reči, koiikor po svojem delu, starosti itd. potřebuje. Ce ima, na pr., kmetovalec do-volj slame, plev, repe in přeš za živinsko klajo in hoče ž njo eno molzno kravo rediti, jej mora vsaki dan toliko funtov plev, repe in pres pokladati, koiikor jih je kravi za dobro molžo treba. To klajo utegne tako skupaj z me sati, da dobi iz nje le zmes, katero ob raznih časih čez dan živini poklada, ali pa jo nepomešano pusti, in jo posamem živini poklada; na priliko, zjutraj •jej daje repe, opoldoe preš in plev , zvecer pa slame. Oboje je, bi rekel, enako, če se le krava z ravno tisto in enako dobro klajo redi. Ali je pa tudi oboje enako dobro in redivno? Skoraj da ne. Člověk, ki vsaki dan svoj porcijon kruha, mesa in piva povžije, bo bolje iz-bajal, če bo ob vsaki južini nekoliko kruha, mesa in piva povžil, kakor če bi za zajterk samo mesa, za kosilo samo piva, za večerjo pa le kruha imel. Ravno taka je tudi pri živini. Tudi krava ne bo dobro molzla, če se jej vse vprek poklada, zdaj to, zdaj to. Da je me sanje razne klaje za živinsko klajo po- trebno delo, nam ni treba posebej priporočevatl. Najbolje je, če se vsa klaja, kar se je za en dan potřebuje, prav dobro skupaj zmeša, iu v ravno toliko delov razdeli, kolikorkrat se živini poklada. Kdor se boji, da bi ta poglavitna klaja njegovi živini premalo premembe napravila, sme živini tudi nekoliko druge klaje pokladati, toda vselej le o pravém času. Pri preobili različnosti sostave naše živinske klaje bo vsak kmetovalec lahko sam previdel, da prav delà, če klajo s klajo meša, to je gotovo najvažaisa reč v živinoreji. Ravno tako kakor mora vsakdanja krma dostojna biti, mora živinorejec na to paziti, da je živina pri no-beni krmi premalo ne dobi. k (Konec prihodnjič.) Živinozđravniškc stvari. Še nekaj o inetljavih ovcah. Prav dobro se mi je prilegel odgovor, ki ga je sl. vredništvo dalo na vprašanje gosp. R. zaradi ovčjih metuljev v ,,Novicahu 10. marcija. Vzemite pa v svoj cenjeni list tudi od mene kratek nasvet o tej bolezni. Da se gotovo spozná, ali so ovce metljave, naj se jim marcija in aprila meseca, predno na pašo gredo, morske soli do sitega dá; zvečer, ko pridejo iz paše, bo tista, katera je metljava, gotovo pod brado krof přinesla. — Hvalevreden je Vaš zdravilni nasvèt. Naj povem, kar sem jaz uže večkrat za to bolezen pri ovcah rabil, je vinska gram pa, to so skorjice, ki se v vinski posodi naredé. Skorjice naj se drobno stolčejo, in med malo pomočeními pšeničními otrobi (posevki) takim ovcam večkrat ob jutrih jesti dadó. Jaz sem prepričan, da to je najboljše sredstvo za encijanom in dru-zimi v omenjenem listu „Novic" priporocanimi zdravili. Dostavek vrednistva. Jako nas veseli, da nam naši misleći gospodrji tudi svoje skušnje razodevajo in to Še posebno o tacih boleznih, katere zdravniško znanstvo težko ozdravljivim ali celó neozdravljivim prišteva. Tù sèm pa gotovo ovčji metljaji spadaj o, brž ko se jih je obilo zaredilo v jetrih, od kodar jim je pot zeló za-prta v Čeva, po katerih edino se iz života odstraniti morejo. Zato naj umni gospodarji najbolj gledajo na to, da se ovce varujejo paše ne le na mocvirnih paš-nikih, temuč tudi na pašnikih po dežji mokrih, kajti mokrota je ovcam gotov strup; ona je mati metljajev na jetrih, pa tudi na pljučah. Zato je treba o de-ževnem vremenu ovcam še solí pritrgati, da jih po njej ne žeja in zategadel preveč ne pijó o takem vremenu, ki jim je uže samo po sebi škodljivo. Spornini iz potovanja po velikih posestvih pruske, ceske in šlezke dežele. Spisal Gust. Pire adjunkt dež. vino- in sadjerejske šole na Slapa. (Dalje.) Zadnjič pisal sem o poljeđelstvu Wiesauskega posestva; gotovo pa nič manj zgledna je oodotna živi-noreja. Za časa mojega pohoda bilo je v hlevu 87 goved , vsa čistega holandskega rodu sreberno-si-vega plemena. Po skušnjah posestnikovih se ta rod iz njegove domovine prenešen, prav rad zvrže, zato se pa zmirom le originalni, to je naravnost iz Holandije nakupljeni biki za pleme rabijo. 109 Vsa živina se vsaki dan tako snaži, kakor konji, in koncem maja ali pa začetek junija se pa striže. IStriČi živino posestnik posebno priporočuje ; on je v tej stebrov. Notranja oprava hleva je ravno tako, kakor vnanja, res prav lepa. Hiev je obokan in podprt od dveh vrst zadevi jako natančne skušnje kratko omeniti. priredil, katere hočem na Živina je v hlevu postavljena v dve vrsti, tako, da z glavami v sredo gleda. Vsaka vrsta ima svoje jasli, pospešuje pre- katere so iz lepega kamnja izsekane. Zraven hleva je bavanje v živalskem telesu; da se pa to more zgoditi, veiik prostor za napravljanje krme, katera se v hlev dovaževa na vozovih, ki tekó po šinah. Taka železnica Kakor znano, redna delavnost kože mora biti pa koža zmerom čista y brez p,-,b„ i„ druge nesnage. & snagi živalske kože pa ravno s tem zeló je narejena po celi daljavi hleva, da se zamore s krm- pomoremo, da dlako postrižemo. Da je posestnik mogel skim vozom priti do vsake živine. Vozovi so tako ve- nasledke striženja spoznati, razdejil je vsa svoja goveda liki, da se lahko za petero goved na enkrat klaje pelje v dva delà : en del je dal striČi, druzega pa ne. Vsakih in so tako napravljeni, da se krma lahko kar naravnost 14 dni dal je vsa goveda vagati in to od časa striženja onega časa, ko so vsa goveda imela zopet enako dlako. zvrne. v jasli Nad jaslami so izpeljane bakrene cevi, po katerih priteka voda za napajanje živine in čiščenje jasli. Ker je znano, da pozirni živina dostikrat vsled tega zboli iiUV/Oll AáiVllM JLJ l T 111 Ullt« ^/VDVIXI VA* U^ V lUtU V Uli lCiV/UU^ JLUVU J /JUC4H V y U C9 J^/U^ll.141 Ui MUMI UVUliiVl U V f 91VVÍ Q áJVJKJk ly tem ko je potem ostriženo živino drugo leto neostriženo ker pije mrzlo vodo, zato se v tem času voda zmerom To Je ponavljal skozi več let, s tem razločkom, da Je neostnžena živina bila potem drugo leto o střižena, med pustil. nekoliko zgreje prostoru za napravljanje krme se Nasledki tega ravnanja bili so, da je ostrižena razen drugih reči nahaja parni kotel, kise deloma živina v razmerji z neostriženo izdatno težja postajala rabi zato, da se voda greje, deloma pa zato, da se klaja in skoraj nič ni podvržena bila boleznim, katere nasta- popravi ker se tako pripravljena krma živini polaga. ki ki jajo vsled slabega prebavanja in vsled poletne vroćine. Deloma se pa parni kotel rabi tudi za parni stroj, Tik hleva napravljeno je ograjeno in s sadnim ima nalogo gnati slamoreznico in pa druge stroje, drevjem obsenČeno tekališče za živino, kamor jo v vro- raztrgavajo in razrezujejo korenstvo, katero se živini cih poletnih dnevih spuščajo. Na tem prostoru je tudi poklada. Poleg tega more pa ta parni stroj o slučaji odprt vodnjak. kakega ognja vodo v vse prostore pristave pumpati Mlada živina je v posebnem hlevu, ni do druzega kamor so izpeljane železne cevi. 9 leta nikoli privezana ter se v prvih dveh letih po dva- krat na leto striže. O vac je na posestvu 800, katere so merino-ne- gretirodu mešanim z merino-elek toralnem. Hlev za ovce je 6 metrov visok , z iz vratno napravo za od- peljevanje slabega in dopeljevanje dobrega zraka ; skozi hlev teče ob poletnem času v zato napravljenih koritih zmerom voda. Za obdelovanje celega posestva rabi se 12 konj in 14 parov volov. Kakor sem v zadnjih „Novicah" uže poročal f Je Wiesau-sko posestvo zbog njegove organizacije jako zgledno, tu se ne glèda toliko na zunajno lepoto kme-tiških naprav, kolikor na njih korist. V nasprotnem smislu, namreč da se tudi nekaj na zunanjo lepoto posestva dá, zasluži pa še v grofiji kladski omenjeno biti (Dalje pribodnjič.) Gospodarske novice. Bosni in Hercegovini ne pridelujejo zelenjave za Človesko hrano. To pa pogrešajo ondi oficirji naše ar-inade zeló, ki celó trdijo, da vojaki zeló bolehajo zato ker poleg mesenih jedil ne dobivajo prikuhe iz zelenjave. Obrnili so se zategadel na vredništva nekaterih časnikov, naj bi pozvali v Bosno in Hercegovino vrt-narjev, ki bi přidělovali zelenjavo in jo prodajali vojakom in drugim rodovinam, ker smejo gotovi biti pod varstvom vladnim bodo imeli dobro kupčijo. 9 da Siarozgoiloviïi^k© čHice. posestvo Raten 9 imovina nekega Angleža Johnston a. tega posestva ne bodem govoril, poljedelstvu ker ne kaže nobenih Ilirska keltska mesta na Kranjskem. Kolikor se more zgodovinsko dokazati, so bili Iliri znamenitih posebnosti, tolikobolj interesantna je pa no- in za njimi Kelti (Galci) najstareji narodi, ki so bi- tranja uprava pristave in dvorišča, katera sta čisto po- vali v sedanji kranjski deželi in po njenih sosednjih deželah. Ta naroda sta imela našo domovino več sto- dobna kaki angleški farmi. raščen z Prostor med raznimi gospodarskimi poslopji je za- letij prej v posestvu, nego jo je dobil mogočni Rimljan, drevjem in grmovjem, med katerim se razpro- ki se je moral hrabro za njo bojevati. Stari Ilir (ostanki stiraj o okusno napravljene cvetlične grede. Vsaka reč tega naroda so sedanji A Í banc i) je bil močan, gro- ima na dvorišči svoj prostor. Tù stojijo lepo v vrsto zovit in po vsem divji. Ni se peča! še s poljedelstvom postavljeni vozovi, tam pa t pa. orala ý gllUJlSUtï, Kiiieru JC «Ai ZiIVUJUícju , iyčh uuvenu ukzjul , mai » tv; a JLUTUIU skrito je za zelenim grmovjem; divjih živali, katerih je v takratnih gozdih vse polno še • ¥ « ^ « . ^ « ' t • i 1 • i i • # ti * i i i • gnojišče, katero je ali živinorejo, kar člověka blaži marvec z lovom jako umno narejeno > iit* potili OC líc IJrtllCiJOí , IVttl JV. UiU^WUL íiVIV UM.1 polno slame in sená, povsod vlada najveća snaga bi člověka sem pa tje idoči delavci in glasovi živine ne se ne nahaja kar Je drugod zeló navadno Ko bilo , m med njimi pri nas, na priliko, turi, divji konji. takih turi y kakoršnih dandanes vec ni Ob mesu teh živali je živel, z njihovimi kožami se je ohlacil, dokler se ni motili, lahko bi mislil, da je v mestu na kakem javnem bil seznanil z Rimljani, od kodar je sukno za oblačila šetališči, ne pa na pristavi. " —-------------------V*™™« dobivah In vendar je tudi ta divji narod jako 1 jubil Zunaj pred hlevom na steni, z majhno streho po- svojo domovino ,ter jo branil napadov druzih narodov, so se pa bili Iliri, uuuaj J^l lilV/ t V4XI A1MI y « ,J "VI VJL1V ^ T v "" ^ * "—w kriti, visi uprežna oprava konjska in volovska. Gotovo zlasti Rimljanov. je ta način spravljanja veliko bolj priporočljiv , «.aivui — „v, —-- . -.....— - „„.j v—-.-----; ... 7 --- pa v hlevu, kjer sprideni zrak in vlažnost dosti pripo- so se na Kranjskem naselili, tudi toliko izobražili, moreta k hitreji pokvari komatov itd. Kar je pri vprežni da so umeli sredi svojih zaraščenih gozdov zidati utr- i đa pozn kakor ko so bili došli v dotiko omikanimi Kelti koji se vsacih 14 dni z mastjo in barvo na- jena mesta, katera so Rimljane mnogo truda stala opravi usnja, maže, kar je gotovo koristno. so jih premagaii. Ob sedanjem Krasu na Notranj í 10 skem invsosednih deželah stanovali so Japodi, ilirsko keltski narod, kateri si je bil več utrjenih mest in krajev utemeljil. Od teh se imenujejo: Me tuli um, Ter po, Avendo in Arupium. M etulium je utegnilo precej veliko in dobro utr-jeno mesto biti. Kakor je skoro popolnem zgodovinsko dokazano, stalo je na tem mestu, kjer je dan danes vas Me tule v obloški fari v ložkem okraji. Kakošno je to slavno mesto bilo, koliko je obsegalo zemlje, koliko stanovalcev je imelo, o tem nam zgodovinarji ne vedó ničesar povedati. To je pač popolnem razumljivo, kajti omikani Rimljani, to je, rimski pisatelji iz tište dobe niso mogli ali pa si niso upali priti v dotiko z narodom, kateri se jim je ne samo silno grozovit in strahovit zdel, marveč je to tudi v resnici tak bil. O starem metul-skem mestu na Notranjskem nam poročajo Rimljani le to, da je bilo s trdnim zidovjem ©bdano , in da se je bilo v njem 3000 mladih, čvrstih borilcev v bran postavilo. Ko so bili Rimljani skienili, vse narode do Donave, Ilire in Kelte, si podvreči, podal se je bil sam cesar Av^ust Oktavijan, da je s svojo hrabrostjo dajal dober zgled vojakom pri vzetji mesta Met u la. Da naskočijo na mesto, nastavili so na zidovje štiri mostove, s katerih napadajo grozovito obsedeno mesto. Ali Me-tuljani jih hrabro odbijajo, tako, da se vsi postavljeni mostovi poderó, in pri tem veliko rimskih vojakov ukončá. Sam cesar Avgust je bil ranjen. Al njegova častilakomnost, njegov bojevalni duh s tem še ni bil ukroten. Ukaže nastaviti nove mostove in znova zagnati se na nesrečno ljudstvo v mestu, katero se je naposled neodjenljivemu premagovalcu vendar le udalo. Ker je pa cesar Avgust zahteval od njih še orožja, je to Me-tuljane tako razdražilo, da so z nova zgrabili za nj in se bojevali do zadnje kaplje krvi. Razkačeni Rimljani pa so jim sežgali najprvo mestno hišo, kjer so se bile žene in otroci poskrili, a naposled vso mesto, tako da je le kupica pepela in groblja kasneje kazala na kraj, kjer je prej stalo močno trdno mesto Japodov. To se je zgodilo leta 33. pred Krist. Drugih mest Japodov baje Rimljani niso bili raz-djali; da pa o njih dan danes ni več sledů, temu so bile druge nam neznane okoliščine krive. Mesto T e r p o je baje stalo blizo tam, kjer je dandanes Lož. Za Avendo in Arupium se pa ne vé. Prej ko ne na južni meji Kranjske v vojaški granici, med Senjem in Karlovcem. Kacih 400 let pred Kr. so se bili na Kranjskem, zlasti v srednjem delu in po Dolenjskem naselili Kelti. Bili so razdeljeni v več plemen. Ťavriski so bili stáno válci goratih krajev, zlasti po Koroškem in Stajar-skem ; enako tudi Kam ci. Na sedanjem Dolenjskem pa je bilo pleme Latobikov. Kelti so bili uže izobraženejši narod. O njih je zgodovinsko dokazano, da so se pečali uže z izdelovanjem železa, da so imeli uže orožje in orodje iz železa in brona, da so se pečali nekoli s kupcijo, in da so nekateri rodovi gleštali tudi polje, dasiravno je bilo pri drugih poljedelstvo sramotilen posel. In Kelti so bili usta-novitelji nekaterih starih mest na Kranjskem: Emoni (Ljubljani?) in Na vportu (Vrhniki) so po svedoèbi starih rimskih pisateljev oni temelj postavili. Na Dolenjskem blizo Krškega v leskovški fari, med vasema Dr-novo in Vihre, je pa stalo precejŠnje mesto Novio-dunum, katero je še nekaj stolet v rimljanski dobi po Krist, rojstvu obstálo. Blizo Trebnega na Dolenjskem pa je bil glavni kraj keltskega plemena Latobikov (Practorium Latobicortim). Na obeh imenovanih krajih, katerib stara imena rimski pisatelji večkrat imenujejo, izkopalo se je nam- reč toliko rimskih starin in našle so se sledi etarega zidovja v znamenje precejšnje znamenitosti starih kelt-8ko-rimljanskih mest. J. L. Narodno blago. Doneskí k slovanski mitologiji. Spisuje Davori n Trstenjak. VII. Kralj Gonjaš, Henil, Gongele, Hainal. Bila je se za moje mladosti pri štirskih Slovencih navada, da so na binkoštno nedeljo pastirji zgodaj še pred jutraojim svitom govejo živino na pašo gnali. Kdor je prvi na pašo prignal, je bil od druzih pa-stirjev poslavljen, ovenčali so mu najstarejo kravo, in pastirja postavili za kralja Gonjaša. Venec iz pisanih cvetlic spleten bil mu je — krona, pisana palica — žezlo; drugi pastirji pa so mu v čast piskali na žveglicah (pišalkah) in orglficah, in pokali z biči, da je vse hrumelo po dolini. Kdor je slednji na pašo prignal, je bil zasramovan, njegova naj starej a krava je dobila venec iz kopri v, on pa krono iz smrdljivih rož in luka (čebule), in pa priimek: Luke c. Ta navada je še zdaj po vsem Stajarskem, tuđi nemškem, da posebno mladi ljudje na binkoštno nedeljo zgodaj vstanejo, kdor pa zaspi, dobi venec iz kopřiv, ki se mu na kluko obesi, in Nemci ga zasramujejo s psovko: ,,Ffingstlukenu. Kralj Gonjaš je večer, ko so pastirji čredo svojo domu prignali, hodil od hiše do hiše in bil obdarovan z orehi in suhimi slivami, in na vrata vsake hiše je s palico potrkal. Dolgo nisem razumel, kamo ta pastirska igrača meri, dokler ne najdem pri Narbuttu popisa ena-čega običaja. V sredi meseca maja hodijo litovski pastirji in pa-starice lepo oblečeni in z věnci opleteni pobirat darov od gospodinj. To se zgodi prav rano , ko ni še solnce zasijalo. Opoldne zakurijo ogenj na pasniku, in si starca za kralja zberejo okoli njega pevaje in plesaje. To svečanost imenujejo Gon igli s. Plesavci in plesavke kličejo pri tej priložnosti božanstvo na pomoč, katero se veli: „Gongele Devute'', in prosi jo, da bi jim varovalo čredo pred volkovi (Nar-butt II. 303). Gonjaš in Gongele sta torej nekdaj morala biti božanstvi pastirjev, branitelja črede. V litovščini pomenja: ganau, ,,pasco gregem", genu, „treibe das Vieh aus", ganijkla „Weide", hrv. po Belostencu: gonim ,?pecus deduco". V indogermanskih mitih pa je solnčni bog var uli in čuvaj črede, tako grški Apollon in indijski: Ganêça. In tudi litovski: Gongele je moral biti solnčni bog, ker pastirjev zbor pri tej svečanosti poje: To božanstvo so tudi poznali Poljaci, ker Narusze-vicz pravi, da se je praznik Vel eso v božestva črede velel: G o ni dl o. Tudi nahajamo njegov sled med polabskimi Slovani. Diethmar meziborski (IV. 471) je še*slišal, da so pokrščeni Slovanje okoli Mezibora (Merseburg) imeli navado palico: „baculum, in cujus summitate m anus erat, unum in se ferreum tenens circulum" — po sren]-skem pastirji od hiše do hiše nositi dati, ki je pri vsaki hiši zakričal : Henil budi Î Henil vigila ! Ta navada se je še ohranila do najnovejšega časa. Kuhn (Markische Sagen. 330) piše, da okoli Salzwe-delna ponemčeni Slovani na odločeni dan v letu se okoli maje (Maibaum) zberejo in plesaje okoli drevesa kričijo: Henil, Henil wacne! H en il ie dialektična oblika za: Genii, Gro nil, tero Madjari toliko il ^ ____- • • • j 1 é ajo. Po dolgem pregled in isto označuje, kar: Gonjaš, Gongele, gregem vanji in besedovanj i konečno nevoljno reče pascens, gregem deducens pastum, der Viehhíiter. £ Zakaj pa se božanstvo črede in pastirjev prosi >> dajt mi globus madjarski, to je, globus same madjarske zemlj ako pa tega nimate, nečem nobeneg Ker 9 ni bilo da bi bedelo nad vasjo? Mi smo uže gore spoznali, da mogoce po volji mu postreči, je prodajalnico zapustil je bog črede bil solnčen bog, a solnčni bog je bil godrnjaje: jaz hočem madjarski globus, ne švabskega, bra- tudi varuh javnega reda, postav, občinstva nitelj mest in vaší, tako grŠki Apollon vófitog, zato so pomeni : pastir, čreda ne. ne, nikoli ne ruskega poleg Ta Madj red zakonitost ozko sko mišljenje in šolstvo j bolje karakterizuje sedanje madj Kar so Madjari svojo politično združeni, primeri: čreda v pomenih: grex, pascuum, neodvisnost dosegli in nad druzimi narodi prvega pri Bog 9 9 _ vices, series, ordo, J 4 U Vi C% V VUiVUIli t ^ L vyzx J gršk. : voprj, Weideplatz, Theilung, Vertheilung, vófiog, Weideplatz, Gebrauch, Sitte, Gesetz, Ordnung. pradobi je bila čreda najveČe blago rod- dobili, so prestrojili vse po pravilu da razven Isten-boga, ter ni izveličanj stva. Kakor se v mohamedanskih šolah največ za-nje ni razven madj mo hamedanski fanatizem uči bine in plemena, in kdor je največ goved imel, ^ —r-j; poglavar rodbini, plemenu, zato se pri Homerju pomenja: jim j© tedaj bil tako se po madjarski mla je UWUXUWWUOUI ÍMU«M1ÍVIU M.\>x , Iflivy O <3 pu liiauj Cti C dini vcepuje madjaromanija. ťrva skrb in prva 9 mifirjv pastirja in poglavarja, in pri starih Indih Gospá, Go P a ti : Kuhhirt, Fiirst, ivuuig. jxiciitwu, a, <*, rwi pumpuje, z a, s ni e u uj e , ziam lepo piše bistroumni Gfrorrer: „die Begriffe der Herr- čuje in sovraži vse, kar ni madjarsko. Otroci zame onhíift «inrl Hp.m Rirt.p.nlfthftn cntsnrossfin" flirte- niaio abecednik S tako imenovano zrrodovini Konig. Kratko a da hvahsa ter tako oholi fanatizem vzbuj log madjarstvo neprenehoma in nezmerno -nj uže v mladostnih srcih in glavah ki ponižuje , zasmehuj zani schaft sind dem Hirtenleben entsprosseu (Urge ûjajo becednik tako menovano schichte des menschlichen Geschlechts I i 63.) O 2 e r s k god o 9 pisano v zgoraj navedenem smislu in duhu Pomen He ni love palice pa je uže veleumni Ogerska zgodovina in geografija ostane potem gl Schwenk dobro razložil pisoč: ,, aber He nil nicht, sondern die H and mit dem Ringe gab ihm noch eine besondere Bedeutung. Die Hand halt den Ring gefasst, so, dass er fest in derselben ist. Ein einfacher Stab war predmet vsem elementarnim in srednjim šolam. Na niž jih gimnazijah se uči samo ogerska zgodovina in geo- o drugih neogerskih narodih in deželah zvědo 9 Der Sinu dieser Darstellung kann sein, dass das Gremein-wesen die Menschen, die in demselben verbunden sind, jarske slave omeniti grafij dijaki kor se more za hvalisovanje madjarskih zmág in mad toliko, kolikor so z Madjari v dotiki in koli Da je madjarski jezik isto tako vážen predmet sebi: godo- kakor madjarska zgodovina, razume se samo po v einen Ring bilde, den die festgesetzte geaetzliche Ordnung gefasst halte, so, dass der mit dieser Darstellung „ -------, ------ versehene Stab an das Gemeinwesen und seine gesetzliche razume se pa tudi, da kakor Madjari v „svoji Ordnung erinnerte, und an die Abwehr aller Storung vini najveće junake, najznamenitejše državnike, naj vred der gesetzlichen Ordnung durch die Wachsamkeit des nejše inodrijane imajo, tako tudi v svoji literatur Gesetzes. Der abwehrende Henilstock mit seiner najboljše in najveće slave vredne pesnike in drug sinnbildlichen Verzierung wurde ungefáhr in dem Sinne terarne ^prvake, katerih samo iz hudobije, neodvisnosti herumgetragen, wie ehmals ein S pie s s in den Dorfern in sovraštva do madjarstva drugi nemadjarski svet za herumgetragen ward, als Unterstiïtzung des Schultheisen takošne pripoznavati noče. — Uči se madjarska mla- in der Aufrechterhaltung der Sicherheit und Ordnung". dina in pripoveduje se vsakemu, kdor o madjarski lite- (Myth. VII. 174.) Roka je simbol oblasti in mogočnosti, zato tudi v raturi poduka želi, da_ Madjari imajo svoje Homere in Virgilije in Horacij Sofokle Tukidide in Demostene Shakespeare in Byrone, Moliere in Vol kršćanski simboliki roka iz oblakov segajoča znači Danteje in Tane, božjo moč, oblast in vsegamogočnost. Okolek, kolobar, taire, Gotheje in Schillerje itd. itd" Imenuj Madj rinka pa je simbol spon, vězila, tudi palica je sim- kakošneg le velikana druge literature, hipoma ponosno bol oblasti in gospodarstva, toda so Henilovi sim- ti bo iz te stroke imenoval madjarskega representanta boli vsi prikladni. (Kon. prih.) Kar se jezika madjarskega tiče, se ve da ni lep uze Ozir svetu. šega in plemenitej sam lsten«bog v paradižu z Adamom in" Evo, prvim na svetu; vsaj ga je bojd Pisma iz rr » erske madj ar s kim parom, govoril. Ne mislite čitatelji, da se šalim 9 J drag mi pripovedujem Vam stvari, kakor sem nadepolno mladino učiti sam slišal: ne, ne, V. Za nekoliko tednov Vam, gospod doktor i toraj ne samo „relata refero", povem, kar sem sam doživel temuč prav za prav le nisem "" bv/uuu v t am , ^uouuu uuatui , uiogui mogel dopisovati, sedaj pa zopet nameravam, opazke o Da se povsodi prednost madjarske besede pok v <2,ui, suuaj p«» ziUjjci» i ia, luci iložba : J. BlaznikoÝi nasledniki v Ljubljani.