Naročnina mesečna 12 Lir. za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir. u inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica« Novo meeto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Izhaja vsak dan ijutral reien poaedelika la dneva po prazniku.
g Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, L|ubl|ena. | I Redazione, Amminlstrazionei Kopitarjeva 6, Lubiana. i 1	Telelon 4001-4005.	I
Abbonamenti: Mese 12 Ure; Eitero, me-<e 30 Lire, Edizione dimicnica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10.650 per |(li »bbo-namenil: 10.349 per le biaerzioni.
FiUelel Nove mula
Concessionaria eselnsiva per la pnhblieilS di provenienza italiana ed estera: Unione Pabblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo št. 528
Osem angleških letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražno letalstvo je izvedlo 5e druge polete nad južno Italijo in nad Sicilijo. Včeraj popoldne so naši lovci v plamenih sestrelili sovražno izvidniško letalo in sirer na višini pri Capriju.
Ponoči so v zaporednih valovih sovražna letala metala rušilne in zažigalne bombe na Napoli. Škoda na stanovanjskih poslopjih, začetki požarov pa so bili hitro udušoni. Šest oseb je. bilo ubitih in približno SO ranjenih. Kakor vedno, je bilo obnašanje prebivalstva mirno in disciplinirano.
Danes zjutraj ob zori so bila nad Sicilijo sestreljena tri angleška letala. Eno je sestrelilo protiletalsko topništvo, dve pa naša lovska letala. Zajeta je bila posadka še enega drugega sovražnega letala, ki je padlo v morje. Še vedno ob zori so bili danes zjutraj prestreženi 4 angleški lovci od naših letal. Padli so na področje Ccfalu. Tri letala so izginila v morju, četrto letalo pa je padlo na tla in častnik, ki jo letalo vodil, je bil zajet.
Severna Afrika: Nič pomembnega na bojišču pri Tobruku in S o 11 u m u.
Letalski polet nad Benghazi ni napravil škode. Angleško letalo, ki je bilo zadeto, jo treščilo na tla in je bilo razbito.
V	T r i p o I i t a li i j i je bila zajeta posadka enega letala in sicer dva častnika. To letalo je bilo sestreljeno.
V	z h o d n a Afrika: Naši oddelki postojanke v Culquabertu so preprečili druge sovražne napadalne poskuse.
Neovirano prodiranje nemških in romunskih čet na Krimu
Sovjetska konjeniška divizija pri Tuli uničena Odbiti poskusi za izpad iz Petrograda
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan: Nemško vrfcovno poveljstvo objavlja;
Na Krimu so nemške in romunske čete v hudih zasledovalnih bojih dosegle obalo južno od Kerča. Letalstvo je uspešno bombardiralo pristanišča Sebastopol, Kerč in Anapo.
Na prostoru južno od Tule je pehota s tan-kovskimi oddelki z obkoljevalnim napadom uničila sovjetsko konjeniško divizijo; bilo jc ujetih mnogo sovjetskih vojakov in zaplenjenih 91 topov in mnogo vojnega gradiva.
Združene sovražne sile so izvedle poskus za izpad iz Petrograda, toda ta poskus se je razbil na obrambi nemških čet in je sovražnik imel zelo velike krvave izgube. Pri tem je bilo od 17 napadalnih tankov uničenih 11 tankov, med temi 7 najtežjih.
Skupine bojnih in lovskih letal so na vsem bojišču napadle prometne zveze v ozadju, uspešno pa tudi sovražna letališča. Letala so uničila mnogo vlakov in sovjetske letalske skupine so imele velike izgube. Moskva je bila podnevi in ponoči bombardirana z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Zadetki v polno na železniške naprave so napravile mnogo škode. Ostali letalski napadi so veljali oboroževalnim tovarnam v Gorkiju.
Na morju okoli Anglije so bojna letala ponoči dosegla zadetke v polno na veliki trgovski ladji vzhodno od Lowenstoita. Ob obali Rokavskega preliva je protiletalsko topništvo sestrelilo iz skupine angleških lovskih letal šest letal.
Sovražna letala niso priletela nad nemško državno ozemlje.
Berlin, 12. nov. AS. Sovjetski vojni ujetniki, ki so jih zajeli na severnem odseku vzhodnega bojišča, so izjavili, da je bil obsojen na smrt in
Povsod je bil vladarjev praznik slovesno proslavljen
Sofija, 12. novembra. AS: Italijanska in albanska kolonija sta v Sofiji slovesno proslavili rojstni dan Kralja in Cesarja. Slovesnosti se jc udeležil tudi italijanski poslanik Magistratti.
Helsinki, 12. novembra AS: Vsa italijanska kolonija v Helsinkih se je zbrala na italijanskem poslaništvu okoli italijanskega poslanika Cicconar-dija, da bi proslavila rojstni dan Kralja in Cesarja.
Šanghaj, 12, nov. AS: Rojstni dan Kralja in Cesarja so v Sanghaju proslavili v vojašnici bataljona S. Marco. Slovesne službe božje so se udeležili zastopniki konzulata in ital. kolonije. Po maši je govoril pred zbranimi italijanski veleposlanik, ki je poveličeval osebnost Viktorja Ema-nuela III., ki ga bodo Italijani gotovo še enkrat pozdravili zmagovitega.
Madrid, 12. novembra AS: Madridski listi posvečujejo tople članke Kralju in Cesarju in pravijo, da je proslava tega dne tudi proslava vseh italijanskih zmag v tem stoletju. »Alcazar« piše, da je Kralj in Cesar simbol mlade države, ki je
šla v boj proti liberalizmu, marksizmu in boljševizmu. Vsi listi podčrtavajo občudovanje Španije za italijanskega vladarja in Duccja.
Lisbona, 12. novembra AS: V stolnici je bil za rojstni dan Kralja in Cesarja Te Deum. Cerkvenega opravila so sc udeležile osebe poslaništva in konzulata, člani fašističnih organizacij, člani mladinskih organizacij in zastopniki portugalskih oblasti ter zastopniki nemškega, madžarskega in romunskega poslaništva.
Portugalski listi objavljajo na prvih straneh članke o Kralju in Cesarju obenem z njegovo sliko.
Tanger, 12. nov. AS. Ob priliki rojstnega dne Kralju in Cesarja je bil slovesni Te Deum v italijanski župni cerkvi in sicer v navzočnosti italijanskih, španskih in nemških oblasti, v cerkvi pa je bila velika množica sonarodnjakov. Italijanski generalni konzul je nato priredil sprejem in zvečer so «o bivši italijanski bojevniki zbrali v palači Littorio.
loina na zahodu
Kodanj, 12. nov. AS. Blizu mesta Ribe na Jiltlandiji so našli ob obali dvoje trupel angleških letalcev, morje pa je naplavilo tudi velik angleški bombnik. Preiskava je ugotovila, da sta lelalca odskočila s padalom iz letala, ki bi najbrž moralo zaradi nerodnosti v motorju pristati. Letalcema pa se padali nista odprli
Angleške letalske izgube
Berlin, 12. nov. AS. Letos je .v času od 1. maja do 31. oktobra angleško letalstvo izgubilo, kakor se je izvedelo iz pristojnega vira 1744 letal, nemško letalstvo pa je v istem času izgubilo samo 376 letal. Seveda pa so navedbe angleške propagande čisto drugačne.
Neznano letalo nad Gibraltarjem
Algeciras, 12. nov. AS. Neznano letalo je preletelo Gibraltar, k jer so takoj dali znake za letalsko nevarnost. Streljati je začelo protiletalsko topništvo, toda letalo sc jc nepoškodovano oddaljilo.
Angleži zaplenili finski parnik
Newyork, 12. nov. AS. Iz pomorskih krogov se je izvedelo, cla so Angleži zaplenili finski parnik »Anneberg« (2544 ton).
Francoska jadrnica zaplenjena
Bern, 12. nov. AS. Semkaj je prispela novica, da so kanadske vojno ladje v bližini Sidneya ustavile in zaplenile francosko jadrnico »Angelusc,
Kako Wavell utemeljuje angleške poraze v Libiji
Rim, 12. nov. AS. General Wavcll jc bil že poveljnik angleških '"ct v severni in v vzhodni Afriki. Seduj je poveljnik angleških sil na
ustreljen poveljnik 31. sovjetske armade, ki se je vojskovala na področju jezera Umen. Generala Pronina, poveljnika te armade, je obsodilo na «mrt vojaško sodišče. Isla usoda je zadela njegovega naslednika generala Kučanova.
Stalin pošilja na bojišče rezerve iz Sibirije
Berlin, 12. nov. AS. Nemški tisk objavlja pod velikimi naslovi poročila i/, sovjetskega vira, da je Stalin poslal na bojišče močne oddelke, ki šo prišli \/ Sibirije. Listi poudarjajo, da ta poročila potrjujejo Hitlerjeve besede, cla je
sovjetska vojna sila bila uničena. Dejansk« mora boljševiška Rusija, če se hote upreti, uporabljati svoje zadnje vire in poslati na bojišč« azijske čete. ki so njena zadnja rezerva. Kajti le azijske čete so bile določene za boje na drugih odsekih.
Nov oddelek hrvatskih čet odšel na vzhodno bojišče
Zagreb. 12. nov. AS. Danes jo odšel na vzhodno boji-ce nov oddelek hrvatskih čet. Oddelek odpotoval čez Varaždin.
Sovjetske bojne ladje ne morejo zbežati skozi Dardanele
Turške vojne ladje bi jih razorožile in zaplenile
Sofija, 12. nov. AS: Sovjetski veleposlanik v
Turčiji je povabil ameriškega veleposlanika, da naj bi posredoval pri turški vladi, da bi rusko brodovje smelo iz Črnega morja odpluti skozi Dardanele. Turški pristojni krogi izjavljajo, da ameriški veleposlanik ni posredoval v tem smislu pri turški vladi, vsekakor pa jc turško vojno brodovje že ukrenilo vse potrebno, da bi bile sovjetske vojne ladje ustavljene in razorožene. če bi hotele skozi Dardanele, ali pa bi priplule v turške vode.
Neki bolgarski dnevnik je objavil novico, da se je Stalin že prepričal, da ne bo mogel držati Sebastopola, prav tako pa ne bo mogel dobiti do-
voljenja od turške vlade, da bi ruske ladje lahke zbežale skozi Dardanele. Zalo je Stalin že ukazal sovjetskemu mornariškemu poveljstvu, da naj po-lopi vse ladje, ki so mu podrejene. Ta ukaz bodo Sovjeti izvedli tako), ko bo padel Sebastopol.
Litvinov v Kairu
Rim, 12. nov. AS: Angleška uradna agencija objavlja, da je Litvinov, novi sovjetski veleposlanik v Washingtonu, prevzel tudi mesto podkomi-sarja v sovjetskem zunanjem ministrstvu. , Kakor poročajo iz Kaira, ie Litvinov že pri-' šel v Kairo in sicer na poti v Združene države.
bližnjem vzhodu in poveljuje četam v Iraku in v Iranu.
General je imel te dni go\or v Novem Delhiju. kjer se je ustavil, ko'je potoval po Indiji. Kakor je poročal londonski radio, je general VVavell izjavil, da so ob začetku tega leta vkrcali in prepeljali v Grčijo skoraj vse dobre izvežbane angleške čete, da bi te četo bilo Grčiji v pomoč, kakor je to od angleške vlade zaprosila grška vlada.
V Cirenajki je tedaj ostalo le malo angleških čet, kajti angleško poveljstvo ni verjelo, da bi sovražnik na tej fronti prešel v ofenzivo pred aprilom. Za ta čas pa je angleško poveljstvo že računalo na angleške čete ,ki bi lahko prišle v severno Afriko iz italijanske vzhodne Afrike, prav tako pa bi te čete bilo opremljeno z gradivom, ki bi moralo še priti. Na nesrečo pa je sovražnik napadel mesec dni poprej, kakor pa je bilo to predvideno.
Te izjave angleškega vrhovnega poveljnika imajo poseben pomen, ker so potrdile-
1.	Italijanska ofenziva v Grčiji jo angleško poveljstvo prisililo, da so morali zmanjšati moč in število svojih čet in tako sc je olajšala osvojitev Cirenajke;
2.	Podaljšan odpor v vzhodni Afriki jo oviral Angleže, da bi okrepili svoje divizije v severni Afriki:
3.	Angleški poraz v Cirenajki pa je pripisati tudi delovanju letalstva O« i, ki je s svoj i m i uspešnimi napadi preprečilo zbiranje sil Osi v Cirenajki. Angleži niso mogli pripeljati v Libijo »dovolj gradiva po Sredozemskem morju, ampak so morali voziti najvažnejše gradivo |>o daljši poti okoli Afrike.
Razburljiv dogodek na ulicah Stockholma
Stockholm, 12. nov. AS. Včeraj se jo na Londonski ulici v Stockholmu odigral izredno razburljiv dogodek. Po ulici jo drvel v odprtem avtomobilu vozač, ki je z eno roko vodil avtomobil. z drugo pa jc iz avtomatične pištole streljal na ljudi ti h ulici. Ubiti sta bili dve osebi, sedem pa ranjenih, preden so je policiji posrečilo dohiteti blazneža in ga spraviti na varno.
Kaj Churchill pričakuje od vojne med Ameriko in Japonsko
Berlin, 12. nov. Ip. Angleški predsednik vlade Churchill se pri svojih propagandnih novicah naslanja predvsem na razne ameriške vire. Tako jo s pomočjo zastopnika noke ameriške radijske družbe v Ankari vrgel v svet govorice o tem, cla Nemčija ponuja kompromisni mir. Churchill seveda tega sam ne verjame, pač pa potrebuje to. novice zaradi loga. cla bi dvignil moralo angleškega ljudstva. Ni treba še enkrat ponoviti, da teli nemških sondiranj za mir nikdar ni bilo in ne bo.
Pri vsoli teh novicah pa zasleduje Churchill svoje posebne namene. V svojem zadnjem go\oru je izjavil, da bo Anglija takoj napovedala Japonski vojno, če bi se Amerika zapletla v vojno s svojo veliko sosedo na Pacifiku. Churchill ni s temi besedami povedal ničesar drugega kakor to, da si želi to vojno, ker upa, da bi se tako zavlekel katastrofalni udarec, ki se bo sprožil tedaj, ko Ik> nemška sila po vojni na vzhodu z vso silovitostjo udarila na Anglijo.
Kakšno bo razmerje med Japonsko in Ameriko je v veliki meri odvisno od tega, kakšen uspeh bodo imeli vojni hujskači v Ameriki. Na Japonsko bodo vplivale samo poteze ameriško politike, nikaor pa ne oziri tla to. koliko vojnih ladij bi lahko Churchill poslal na Pacifik in na Indijski ocean. V Berlinu poudarjajo, cla so Churcliillove besede o vojni med Japonsko in Ameriko nesramne, ker ni niti Ameriška, nili japonska vlada objavila .da bi bil izbruh sovražnosti mod Japonsko in Ameriko pred durmi. Churchill je s temi besedami pač .hotel doseči samo zunanji učinek, ko je ponosno napovedal. da bi angleško vojno brodovje priplulo na Pacifik ali pa na Indijski ocean, kakor cla bi Anglija imela na razpolago toliko vojnih ladij. Saj je znano, d« ji je za njeno obrambo na Atlantiku morala Amerika posoditi 50 lastnih rušiLcev.
Churchill si želi vojno med Japonsko in Ameriko zaradi tega, kor se boji katastrofo. Zavleči to katastrofo je edini cilj angleške vladno politike.
Svoje načrte o vojni med Japonsko in Ameriko pa ima tudi Stalin. Stalin je predlagal neke vrste posebno vojaško zavezništvo mod Sovjetsko Rusijo in Ameriko in to zavezništvo naj bi prisililo države Osi Oa bi se morale vojskovali na dveh frontah. Stalin pa si predvsem želi. da bi na pomlad 1942 bil izveden konren-tričen napad na Nemčijo čez sovjetsko ozemlje.. Amerika naj bi poslala svoje vojake v Evropo, ki bi krenili na bojišče proti Nemčiji čez Arhongclsk, Kavka/, Severno Afriko in po Atlantiku. Na vseli teh odsekih bi prešle v prvo bojno črto sveže ameriške čete.
Tokio, 12. nov. AS. Ugledni japonski časnikar Tokutoniy jo govoril prod veliko množico zbranega občinstva in je v svojem govoru poudaril, da je Japonska zvesta svojemu zavezništvu z državami Osi, Združene države pa jo treba smatrali za glavne motilce mitu tia svetu. Govornik je dodal, da kitajsko vprašanje 110 bo urejeno niti v čunkingu, niti v Londonu iu niti v \Vashi11gto-nu, v kolikor so Angleži in Amerikanci največ odgovorni za odpor maršala Čangkaj.ška. Združeni' države pa so tudi odgovorne za oroUiaouiuko oolitiko panamske republike.
Amerika gradi nova oporišča v Panami
VCashington, 12. nov. AS: Roosevelt je zahteval od kongresa dovoljenje, da lahko izda 110 milijonov dolarjev za zgradbo novih oporišč in obrambnih nanrav na ozemlju ob Panamskem preliva
Romunski trgovinski minister v Berlinu
Berlin, 12. nov. AS: V Berlin je prišel romunski trgovinski minister Marinescu. V nemški prestolnici bo ostal nekaj dni in bo gost nemškega gospodarskega ministra dr. Funka.
Finska je odgovorila ameriški vladi
Helsinki, 12. novembra. AS; Finska vlada je danes odgovorila na ameriško noto o vojni med Finsko in sovjetsko Rusijo. Odgovor bo danes objavljen istočasno v finskem in ameriškem tisku.
Ta odgovor je enak odgovoru, ki ga je iinska vlada ob svojem času poslala angleški vladi, to se pravi, da je odgovor nikaien.
U dolgih zimskih ueterllt
vam bo „!Slovenčeva knjižnica" najlepše razvedrilo. Vsakih 14 dni nova knjiga!
Židje v Bolgariji morajo nositi
židovska imena
Sofija, 12. novembra AS: Kraljevi ukaz odreja, da morajo vsi židje nositi svoje pravo židovsko ime, če tudi so jim bila bolgarska oblastva medtem dovolila spremeniti svoje ime. Kdor bo prekršil ta ukaz, bo strogo kaznovan.
Železniška nesreča na Švedskem
Stockholm, 12. nov. AS: Pri postaji JoeIby je včeraj zjutraj osebni vlak Malmoe—Stockholm trčil v tovorni vlak, ki jc iztiril. Stvarna škoda je znatna, nekaj oseb pa jc bilo ranjenih
Sprememba carinske tarife za liste za žage
Visoki Koniisar za Ljubljansko pokrajino jc odredil spremembo onih postavk carinsko tarife za uvoz v Ljubljansko pokrajino, ki sc nanašajo na liste za žage. Nove postavke so sedaj naslednje: listi za žage; A. Krožni 1. debeli nad 4 mm z natičnimi zobmi 257, drugi 117.50, debeli do 4 mm s premerom nad 40 cm 165, nad 10 cm do 40 cm 237. do 10 cm težki vsak nad 400 gr do 2 kg 935, do 30 mm 192.50, C. Drugi, tudi montirani široki nad 80 mm 132, nad 30 mm do 80 mm 198, nad 20—30 mm 275 in do 20 mm 367 lir za stot. Vse ostalo besedilo prejšnje odredbe ostane v veljavi. Naredba je stopila v veljavo z dnem obi"-1*" Službenem listu št, 90 dne 8. novembra.
-rm.

Likvidacija premoženja kočevskih izseljencev
Navodil« o likvidacijskem postopku za torjatvo in dolgove nemških izseljencev Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za ljubljansko pokrajino, :niitrajoč za nujno potrebno, Ha sc olajša ureditev zasebnopravnih odnosov oh preselitvi nemških izselnikov Ljubljanske jiokrajine na podstavi sporazumov meri italijansko in nemško vlado,
odreja:
M. 1. 7,a ureditev terjatev in dolgov nemških izselnikov Ljubljanske pokrajine se ustanavlja pri I Visokem komisariatu pohotni urad s posebnim I odsekom v Kočevju.	!
M. 2. Seznam domačih Nemcev kakor tudi j nemških državljanov, katerim se dovoli preseli- ; lev, se objavi v vsaki občini in v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Upniki izselnikov, ki sami niso i/.selniki, morajo v 14 dneh od te objave prijaviti Pohotnemu uradu svojp terjatve iz kakršnega koli naslova in pri tej izjavi navesti tudi morebitne zastavne in drugp pravice.
Men i!. V istem roku in po istih pogojih mora io prijavili i/.selniki temu uradu svoje terjatve proti osebam, ki se ne izselijo a imajo svoje stalno bivališče v Ljubljanski pokrajini.
Men 4. Pohotni urad sestavi po prejetih izjavah seznam terjatev in odredi, da se uradoma sporoči dolžnikom. Dolžnik mora v 14 dneh po prejemu obvestila iz prednjega odstavka izjaviti uradu, ali priznava ali ne priznava terjatve, vpisane v seznam, ('p ugovarja, mora navesti tudi ra/.logp za svoj ugovor in priložiti v izvirniku ali overjenem prepisu lisline. ki se mu zde potrebne. Razen tega mora vselej tudi natančno zadovoljiti svoje upnike. Le-ti smejo izjavo vpogledati v pisarni Pol>otnega urada.
Men 5. ('e dolžnik priobčeni mu seznam pridna za točnega ali če v roku iz drugeca odstavka prednjega člena ne vloži ugovora, izreče urad, da prijavljene terjatve v znesku, navedenem v seznamu, pravno obstoje.
Men 'i. V primeru dolžnikovega ugovora ali ugovora njegovih upnikov zoper način, ki ga je navedel dolžnik 7a plačilo svojih dolgov, poskusi Pohotni urad doseči mirno ureditev spora, za kar pokliče stranke; te se dajo lahko zastopati po osebi, kateri izdajo za sporni predmet posebno pooblastilo. V pooblastilu mora biti vselej dana pravica, pogoditi se na razsodnike ali skleniti poravnavo.
("'len 7. Urad napoti stranke, če se mu ne posreči mirna ureditev, pred krajevno pristojno okrajno sodišče. Vsi spori pa se smejo tudi predložiti razsoji razsodnikov, ki jih imenujejo stranke. ako obe stranki v to privolila.
Men S. Razsodniki določijo neprizivno, z večino glasov, in se morajo izreči tudi o rokih in pogojih plačila. Odločba razsodnikov, ki se mora izreči v 30 dneh, se priobči razen prizadetim strankam tudi Pohotnemu uradu.
Men 0. V sporih za terjatve do 3000 lir odloča krajevno pristojno okrajno sodišče. O terjatvah nad 3000 lir odloča zbor treh sodnikov, i%i se v la namen odredijo pri okrajnih sodiščih. V tem kakor tudi v onem primeru, zoper odločbo ni pritožbe. f'e hi bila potrebna oh sporu dolga preiskava in prizadete stranke to sporazumno predlagajo, odstopi sodnik ali zbor sodnikov pravdo rednemu pristojnemu sodišču.
Men 10. Okrajni 6odnik in sodniški zbori, postavljeni pri okrajnih sodiščih, razpravljajo in odločajo o zadevah brez procesualnih ohličnosti in uporabljajo pri tem po možnosti predpise četrtega dela civilnega pravdnega poslopnika z dne 13. julija 1929. št. 55.200, oziroma določbe II. poglavja it. civilnega pravdnega postopnika. potrjenega in objavljenega s kr. uredbo z dne 25. junija 1865, št. 2366. Odločba mora obsegati tudi plačilne roke in pogoje in se priobči razen strankam tudi Pohotnemu uradu.
Men 11. Ko je znesek dolgov dokončno ugotovljen. jih smejo stranke poravnati neposredno, dolžniki pa morajo Pobolneniu uradu v roku. ki ga določi, dokazaii, da so jih poravnali. O se ta dokaz ne poda v lem roku. odredi Pot>otni urad, ko je poprej dal dolžniku možnost izjaviti se v stvari, da se upniki, če je dolžnik izselnrk, poplačajo iz likvidacijskega izkupička na najprimernejši način, pri čemer določi, če treba, plačilni načrt.
flen 12. Od dne objave seznamov ir. člena 2. so odložene vse civilne pravde imovinskega značaja. kakor tudi vsi tekoči izvršilni in zavarovalni postopki, uvedeni po osebah ali zoper osebe, naštete v teh seznamih.
Odložitev se izreče na zahtevo ene izmed strank brž. ko se uvede posebni postopek po prednjih členih. Tek procesualnih rokov se do konca posebnega postopka ustavlja. Od dne objave seznama pa do konra posebnega postopka se morajo imovinske tožbe ler izvršilni in zavarovalni predlogi vlagati po osebah ali zoper osebe. naštele v seznamih, samo s posebnim postopkom. Tek zapadlih, zastaralnih in nepodaljšlji-vih rokov za pravde, ki naj bi se uvedle ali povzele, se ustavi, ko preteče rok i* člena 2., do konc-a posebnega postopka.
Men 13. fe dolžnik po lastni krivdi ne poda izjave iz drugega in tretjega odstavka člena 4. ali če njegova imovina ne zadostuje za poplačilo vseh njegovih upnikov ali dolžnik po *vf>.ii krivdi ne izpolni obveznosti iz prvega odstavka ilena 11.. sp na upnikov predlog uvede stečaj o njegovi imovini po rednem postopku.
Men 14. Upniki, ki na podstavi prednjih določb ne bi prijavili svojih terjatev o pravem času ali hi ne hili popolnoma poplačani, obdrže pravico, da jih uveljavljajo tudi po izselitvi, po redni poti.
flen 15. Pobotni urad, ob nesoglasju pa tudi sodniki okrajnih sodišč ali sodniški zbori, postavljeni pri teh. ali razsodniki, so s postopkom, kakor je naveden v prednjih člpnih. pristojni določiti na zahtevo prizadetih strank tudi primerno odškodnino, če hi uživalec kake neprenosne pravice le-to zaradi izselitve ob neupravičeni obogatitvi dolžnika izgubil.
Men 10. lzselnik, Invllsi delodajalec ali delo-jemnik, je upravičen od|>ovedati delovno pogodl>o za čas izselitve. Delojemniku-izselniku gredo vse pravice, ki jih dajejo zakon, običaj ali pogodba za primer prostovoljnega izstopa delojemnika. fe odpove pogodi** delodajalec-izselnik. gredo odpuščenemu delojemniku vse pravice, ki jih dajejo zakon, običaj ali pogodba za primer odpovedi po delodajalcu. Kolikor ni določeno v prednjih odstavkih, nimajo stranke pravic do odškodnine zaradi prezgodnje razveze delovne pogodbe zaradi
izselitve.
Men 17. Poselmi postopek po prednjih členih. vštevši tudi stečajnega, kakor tudi vse listine v zvezi z njim. so taks. kolkov in drugih kakršnih koli pristojbin prosti.
Ljubljana, dne 8. novembra 1941-X1X.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Gnzieli
Mussolini ob blagoslovitvi kostnice na Janikulu v Rimu koraka mimo vrst starih Garibaldinc^v
Zahtevajte v vseh lokalih »Slovenca«
Steklenice za fronto
Osmi november je bi! v Nemčiji določen kot dan za zbiranje praznih steklenic, ki brez haska leže po kleteh, vojakom na fronti pa lahko v zimskih dneh koristijo in jim lajšajo mraz in preze-banje. Berlinski list »Berliner Lokal-Anzeiger« je jx>pisal obisk v provijantu, kjer zbirajo steklenice za vojake. Takole pravi:
-Na levi drče tovorni vlaki, na desni dviga velik žerjav tovore in jih nalaga. Vme6 pa stoji
Spremembe voznega reda
Sprememba t prometa potniških vlakov na progah Postumia—Ljubljana. Vrhnika (trg)—Ljubljana in Ljubljana—Zalog. Dne 16. novembra t. 1. »topi v veljavo na progah Poslumia Grotte— Ljubljana, Ljubljana— Vrhnika trg in Ljubljana—Zalog r.ov vozni red.
Po lem novem voznem redu vozijo dnevno redno sledeči vlaki:
1. Proga Postnmia Grotte—Ljubljana:
,	vlak štev. odh.			prih.
Potn.	710	Postumia 5.25	Ljubljana 6.55	
Potn.	712	> 7.00	>	8.30
Brzi	608	» 8.35	>	9.50
Brzi	704	> ' 10.52	>	12.00
Potn.	716	» 13.00	>	14.30
Brzi	706	» 16.56	>	18.11
Potn.	718	> 19.50	>	21.20
Potn.	711	Ljubljana 6.20	Postumia 8.03	
Brzi	705	> 8.25	»	9.50
Potn.	715	> 12.40	>	14.23
Potn.	717	» 14.55	>	16.40
Brzi	709	> 17.45	»	10.10
Potn.	719	> 18.40	»	20.25
Brzi	607	> 19.50	>	21.10
3.	Proga Ljnbljana—Vrhnika trg:			
	vlak šteT.	odh.		prih.
Mešani	8031 Ljubljana 8.13 Vrhnika trg 8.48			
>	8033	> 11.15	»	11.50
>	8035	> 14.13	>	14.48
>	8037	> 18.35	>	19.00
»	8032 Vrhnika trg 6.02		Ljubljana	6.40
»	8034	> 9.26	»	10.01
>	8036	> 12.20	>	12.55
>	8038	> 16.4-5	>	17.20
	3. Proga	Ljubljana—Zalo«:		
Pot. vlak št.	odhod
622	Ljubljana fi.00
624	Ljubljana 7.02 624b Ljubljana 8.05
626	Ljubljana 10.30
628	Ljubljana 12.35 630b Ljubljana 15.20 614 Ljubljana 17.33
632	Ljubljana 18.43
623	Zalog 6.22
625	Zalog 7.23 625b Zalo« 8.26
627	Zalo« 10.55
629	Zalog 13.10 631b Zalog 15.47 633a Zalog 18.08
633	Zalog 19.30
prihod Zalog 6.15 ZaloR 7.17 Zalo« 8.19 Zalo« 10.45 Zalo« 12.50 Zalo« 15.35 Zalo« 17.44 Zalo« 18.58 Ljubljana 6.37 Ljubljana 7.38 Ljubljana 8.41 Ljubljana 11.10 Ljubljana 13.25 Ljubljana 16.05 Ljubljana 18.23 Ljubljana 19.45
poslopje v katerem je oskrbovalni nagacin, znan kot »srce« preskrbe za vojake, ki jim poganja »kri« prehrane in pijače po žilah. Vse, kar potrebujejo vojaki, leži tu v sodih, zabojih in škatlah. Vsega je v izobilju, le na enem kraju je nekoliko tesno, na oddelku, ki skrbi za pijačo, žganje, ki nudi vojakom notranja topla tekoča okrepčila. Ni sicer pomanjkanja pijač in drugih tekočih snovi — na vse to »e je vojaško vodstvo že zdavna natančno pripravilo — primanjkuje le steklenic, steklenic vseh vret in velikosti, kamor bi spravili vino, žganje, malinovee, akvavit in sadjevec ter ga poslali na fronto. Povpraševanje je tudi po velikih zavitih steklenicah, ki jih je lažje prevažati. Sedaj seveda ni poljubno velike količine alkohola na fronti — kajti — tako nadaljuje list — naših vojakov ni treba z vodko priganjati na boj, kakor delajo boljševiki. O tem, ali dobi kdo alkohol, odloča vedno komandant skupno z zdravnikom. Ce je kje slaba voda, tedaj dobe vojaki tretino kave, tretino čaja in tretino alkohola, ali če hudo pripeki vroče afriško sonce, dele vojakom sadjevec.
Razdeljevanje in prevoz pijač je prava umetnost. V skladišču stoji cela vrsta steklenic vina, ki ga bodo dobili vojaki za božične praznike. To bi že bilo, če bi jih lahko kar tako spravili na fronto! Pri tem igra važno vlogo pokrajina in podnebje. Vino prenese precejšnji mraz, zato bodo dobili vojaki na vzhodnem bojišču zgoščeni alkohol, ki ne zmrzne. Steklenice, ki bodo poslane preko morja v Afriko, morajo biti dobro založene, da se ne polomijo. Alkohol za Afriko mora prenesti tudi precejšnjo 6topnjo vročine.
Vsaka pošiljka je pred odpošiljatvijo preiskana. Bolniki dobijo le izbrane vrste vina, predvsem pa ritma. Tudi ostali vojaki morajo dobiti le najboljše, kajti steklenica pijače ali dobra poreija jedi jim ni priboljšek, marveč zdravilo zoper mraz m napore.
S posebno ljubeznijo pripravljajo za vojake tekoče hranivo. Velike zavite steklenice lahko prevažajo na tovornih vagonih, če je med njimi nekaj plasti oblancev in so steklenice z žico povezane. Tudi 6ode, ki imajo po več sto litrov žganja, lahko dajo brez skrbi v vagone. So pa le izhod za 6ilo, če primanjkuje steklenic. Giavuo 6o steklenice, da jih lahko takoj porazdele med vojake in ker jih je lahko ogreti. Zavijejo jih kakor dojenčke. Najprej dobe toplo papirnato zimsko obleko, nato pa jih obložene s slamo polagajo v zaboje. Tako potujejo preko dežel, morij in gora in pridejo nepoškodovane na cilj.«
Omenjamo, da ostane na dolenjskih progah vozni red nespremenjen.
Nakaznice za sočivje, mleko, krompir, jajca in sir
Uvedene so bile tam, kjer se jo pokazala za to potreba
Rim, 13. novembra. AS: Od začetka novembra se razdeljujejo nove živilske nakaznice, ki imajo namen urediti razdeljevanje tistih vrst živil, ki s« zaradi svojskega značaja pridelovanja in uporabljanja niso dale omejiti |>ovsod enako in v istem času. Zato je bilo prepuščeno prefektom, da jih po svojem preudarku uporabijo v skladu z navodili kmetijskega ministrstva za boljšo ureditev razdeljevanja nekaterih živil. Nakaznica jc natiskana v štirih različnih barvah: Nakaznice *inj« barve so rt otroke do treh let, sveHozelene z rdečim tiskom za mladino od 3 do 18 let. svetlozelene s črnim natiskom za odraslo od 18. leta do 05. leta starosti, svetlozelene z zelenim natiskom za starce nad 65 let. To razlikovanje je bilo potrebno zavoljo tega, da bi se dale določili različne količine živ« v skladu s starostjo vsakega upravičene*. Nabavnih kuponov, iz katerih se sestoji ta nova nakaznica je 228 in so tiskani po zaporednih arabskih številkah. Naročilnih bonov je 45 in so označeni 7. zaporednimi rimskimi številkami. Razlika med Siev«!/«n nabavnih kuponov in naročilnih bonov je nastali zaradi tega,' ker *o naročihti boni tne-»ečni, nabavni kuponi pa razdeljeni na mesece, na
štirinajst dni, na tedne in na dneve v skladu s številom nabav, ki bodo za posamezne vrste živil določene sleherni mesec posebej. Ta nova nakaznica se sedaj razdeljuje I« v tistih mestnih občinah, katerih sedeži so v pokrajinah, kjer se lahko uporabijo do konca novembra za nabavo sledečih vrst živil: za nabavo sočivja, ki s« naroči z lx>nom št 1 in nabavi s kujx>nom št. 1 Krompir, ki se ga naroči z bonom št 10, nabavi pa z nabavnimi ku-jioni od št 10 do št. 13 in sicer štirikrat na mesec. Jajca se naročajo z bonom št. 13, nakupiti pa se dajo štirikrat na mesec z nabavnimi kujx>ni od št 22 do št. 25. Sir se naroča i bonom št. 16 nabavi pa štirikrat mesečno t nabavnimi kuponi od št. 34 do št. 37. Mleko se naroča z bonom št. 31, nabavljalo p« se bo dnevno z nabavnimi kujioni od št. 76 do št. 106. V fiosamemih glavnih pokrajinskih mestih se ta nakaznica lahko uporablja. Toda v primeru, da »e uporablja, jo je treba izrabljati po določilih, ki eo zgoraj navedena. Z izdajo nove nakaznice se bo opnis+il dosedanji začasni način za uporabo nekaterih nabavnih kuponov za maščobe in nekaterih drugih živil.

Bombe na vojaško godbo v Splitu
Split, 12. nov. AS: Včeraj jx>zno popoldne 60 na godbo planinskih lovcev, ki je korakala k snemanju zastave, bile vržine tri bombe. Ranjenih je bilo 24 vojakov, od katerih je eden umrl. Civilistov je bilo ranjenih 25. Skoraj ob istem času je bij avtomobil, jx>ln vojakov, ki so potovali na dopust, obstreljevan s strojnicami. Nekaj vojakov je bilo malo ranjenih. Takoj je bilo prijetih 150 ljudi, skoraj samih komunistov, povečini doslih iz drugega dela Balkana. Dokler se ne ugotove krivci, bodo teh 150 aretirancev smatrali za talce jx> zapovedi iz Rima. Krivci bodo jx>stavl.jeni pred j>osebno sodišče za obrambo države.
Kam so iigmili?
Policijska kronika nekega južnoameriškega velemesta je sporočila da je v enem samem letu brez sledu izginilo 1460 ljudi.
Ni treba posebno bogate domišljije in ne posebno čustvenega srca, da se človek zresni ob tej kratki ugotovitvi, da se zamisli in poglobi v te strašne žaloigre, saj se ne dogajajo samo v tistih krajih, marveč so zdaj tako rekoč po vsem svetu na površju.
Kdo so ti izgubljenci? Kakšni so? Zakaj so izginili in kam .so odšli?
Odgovorov je več. Eden od njih je — beda. Beda je primoraln mnoge starše, da prezgodaj iščejo gmotno pomoč od svojih otrok, da jih silijo v vrtinec življenja v dobi, ki bi morala biti jiosvečena domači hiši in izobrazbi. Tako otroci že prav zgodaj sj>oznajo grenkobo pičlega vsakdanjega kruha, pridobljenega z naporom, ki njihovim letom še nikakor ni primeren. Tako prezgodaj spoznajo socialno ne-|>ravično«t in opazujejo, da se v življenju običajno čednosti ne poplačujejo in strast ne kaznuje, kakor so slišali in kakor bi moralo biti. Mladina, ki si mora sam« zaslužiti za obstanek, misli, da je zdaj pač navezana sama nase, da se utegne izživljati po mili volji in da je toliko boljše, čim bolj se more sprostiti od svojih staršev, ki jih smatra za svoje izkoriščevalce. Deklice tako s|)o/.najo najlažjo pot do lahkega, udobnega, luksuznega življenja.
Mnogi beg iz domače hiše je tudi posledica nepremišljenosti staršev, ki pri slehernem družinskem prepiru kažejo otrokom vrata, misleč, da je fo najpreprostejša rešitev domačega spora. ySe bo že vrnil, ko bo lačen,« si pravijo v tolažbo, vendar se največkrat tak fant ali tako dekle ne vrne več domov.
Statistika pove, da tudi ne manjka prime, rov, da se mladoletniki izgubijo iz domače hiše zaradi želja po pustolovščinah — in takih je zdaj skoraj največ, čitali so ničvredne romane in druge knjige, opajali so se z branjem propagandnih listov, verjeli so puhlicam širo-koustnih mešetarjev za mlade duše — in so zapustili dom in odšli.
Beda zgrabi časih tudi odrasle m%ške in ženske, ki že imajo svoje življenjske izkušnje. Dolgo so pritiskali na kljuke, dneve, tedne in mesece, hrepeneč po delu, vsaj toliko, da mož preživi ženo, otroke, da prežene lakoto, zimo, bolezen. So možje in žene, ki obupajo in pobegnejo. Tudi samomor je neke vrste beg. Ne pomislijo več ne na Boga in mater, ne na očeta, moža in otroke. Najvažnejše jim je ne biti — in gredo.
Tako odhajajo in izginjajo. Nihče jih ne pogreši, nihče ne najde. Le tu in tam se mati s tesnobo v prsih izprašuje, kam da je izginil njen otrok, njen sin, njena hči in v tem dandanašnjem vrvežu ne ve in ne najde pota, kje bi ga našla.
Kdo je vsega tega kriv?
Mi vsi. Sleherni od nas je kot član naroda sokriv nesreče poedinca, zlasti pa je sokriv, da nam izginja in se ngonahlja naša mladina. Zaman je, da se tolažimo s temi časi in da je povsod take
Gospodarstvo
Kontrolna pristojbina za okrogli les
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino Eksc. Emilio Grazioli je odredil spremembo stopnje kontrolne pristojbine nekaterih vrst lesa, in sicer za surov les, tako da so se tozadevne postavke zaradi višjih doseženih cen lesa tudi zvišale. Za neobdelani (okrogli) les znaša sedaj kontrolna pristojbina: surov les: bukov 10 (preje 5), kostanjev 20 (prej 10), in drugi les 16 (prej 8) lir za met. stot. — Naredba je stopila v veljavo z dnem objave v Službenem listu, t. j. 8. novembra.
Smrtna kazen za nakopičevalce
V Službenem listu je objavljen razglas Duceja o kazenskih določbah za ozemlja, pripojena kraljevini Italiji. Ta razglas določa med drugim v čl. 7. naslednje: Kdor odteguje v normalni polrošnji blago v znatni množini, da hi povzročil pomanjkanje blaga ali zvišanje Iržne cene. se kaznuje s smrtjo. Ce dejanje ni povzročilo hude motnje na trgu. sc uporablja kazen dosmrtne ječe. Prednje doioebe se uporabljajo tudi za proizvajalca, ki bi skrival velike mno-
žine svojega blaga, da bi s tem povzročil pomanjkanje blaga ali zvišanje tržne cene.
*
Omejitev javnega prometa v Kraljevini. Od
11. novembra« dalje stopijo v veljavo zaradi prihrankov na potrošnji električnega toka omejitve v javnem prometu ter v gostinskih obratih v Kraljevimi. Tramvajske linije bodo prenehale redno obratovati ob desetih zvečer. Po tej uri bo poslovala samo reducirana nočna služba. Ura za javne obrate je določena na 10. Kinematografi in nekatera gledališča bodo lahko delala do 23.30. Druga gledališča, opere in koncerti se bodo vršili popoldne.
Racioniranje stročnic, krompirja, jajc, mleka in sira v Italiji. Z veljavnostjo od 1. novembra bo razdeljena v Kraljevini nova živilska karta, ki Ivo omogočala nakup stročnic, krompirja, jajc, mleka in sira. Nova karta 1k> v štirih vrstah, za otroke do 3 let, 7,a dečke in deklice od 3 do 18 let, za odrasle od 18 do 65 let in za starce nad 65 let. Karte se bodo ločile po barvah. Odrezkov bo imela vsaka karta 228 z arabskimi številkami, naročilni listi pa bodo nosili 45 rimskih številk. Te karte se v kraljevini že razdeljujejo. Za nakup stročnic bo služil bon št. 1, za krompir boni od 10—13, za jajca od 22—25, sir od 34—37 in mleko od 76—106.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Kmetijska zadruga, nabavna in prodajna zadruga z oni. jamstvom, člani upravnega odbora: inž. Muri Lambert, inž. Adamič Franc, inž. Košir Janko in inž. Dolinar Janko.
Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V trgovinski register so l>ili vpisani komisarji pri naslednjih tvrdkah: Franc Dobovičnik, trg. z meš. blagom v Celju, Rojnik Karel, trg. z meš. blagom v Slovenjgradcu, Franc Cas, lesna trgovina in žaga v Dobrovi pri Slovenjgradeu in Bratje Golobi« v Celju, trg. agent z dež. pridelki.
Navodila za prodajo oblačilnih predmetov in obutve
gabardina): a) izdelani iz volnenega blaga alitipi-z i rane volne 25, 15; b) oalali poletna vr»ta) -5< ' 7. Dežni plašči in površniki iz gabardina 35, 21. —
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, glede na svojo naredbo z dne 7. oktobra 1941-X1X št. 122, na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se izdajo navodila za prodajo racioniranih tkanin, oblačilnih predmetov in obutve,
odreja:
Člen 1.
Prodaja občinstvu, Počenši do 10. novembra 1941-XX se tekstilno blago, predmeti, izdelani iz tekstilnega blaga ter ostali oblačilni predmeti in obutev vsake vrste, ki so navedeni v priloženi tabeli A, ne bodo mogli prodajati ali oddajati občinstvu brez »osebne izkaznice« oziroma posebnih »nakupnih bonov«, glede katerih veljajo naslednja navodila.
Člen 2.
Prodaja med proizvajalci in trgovci.
Proizvajalci ali obrtniki morajo prodajati oziroma oddajati trgovcem, prav tako tudi trgovci trgovcem aii obrtnikom izdelke, ki so navedeni v prednjem členu, po določbah člena 21.
Člen 3.
Izdelki proste prodaje.
Izdelki, navedeni v priloženi tabeli B, niso racionirani in se smejo zato prosto prodajati in kupovati.
Člen 4.
Popis osebne izkaznice. Osebne izkaznice za nakup izdelkov, navedenih v tabeli A, se delijo na 5 vrst: 1. — A. temnorumene barve za moške (od začetega 15. leta dalje), 2. — A. vijoličaste barve za ženske (od začetega 15. leta dalje), 3. — B. sivo-zelene barve za dečke (od začetega 5. do dovršenega 14. leta), 4. — B. rumenkastobele barve za deklice (od začetega 5. do dovršenega 14. leta), 5. — C. zelene barve za olroke obojega spola (od 1. do dovršenega 4. leta).
Vsaka izkaznica ima tri vrste odrezkov:
a)	odrezki, ki so označeni z arabskimi številkami, veljajo za nakup trgovske prejice za nadrobno prodajo (za pletenje in kvačkanje), za nakup vseh vrst tkanin, konfekcije in telesnega perila, konfekcioniranih oblačilnih predmetov iz tekstilnega blaga in obutve, izkaznice vrste A imajo 120, izkaznice vrste B 96, izkaznice vrste C pa 82 odrezkov;
b)	odrezki, ki so označeni z rimskimi številkami, veljajo za nakup tkanin za hišno perilo (posteljno, namizno in toaletno), konfekcioniranega perila za ,'•• podinjstvo, tkanin za pohištvo, preprog in '■•pet, kovčegov, torb in torbic iz kože in usnja. Teh odrezkov je za vsako vrsto izkaznic 30;
c)	odrezki, ki so označeni s črkami po abecedi.
Odrezki s črkami od A do F veljajo za nakup prejice za šivanje, vezenje in krpanje.
Člen 5.
Razdeljevanje' izkaznic.
Občine delijo osebne izkaznice po predpisih, ki veljajo za razdeljevanje krušnih kart potrošnikom. Od krušnih kart se razlikujejo v naslednjem:
a)	da se ne izdajajo za otroke pod 1 lotom;
b)	da so poimensko označene in se dodeljujejo tudi članom stalnega skupnega gospodinjstva oziroma osebam, ki živijo stalno v kakem skupnem gospodinjstvu, v kolikor ta gospodinjstva nimajo svojih zalog oblačilnih predmetov za njih rabo v času. ko so njih gostje ali v njih oskrbi.
Izkaznica pa se ne izda članom skupnega gospodinjstva, ki daje svojim gostom ali osebam ^ oskrbi potrebna oblačila. Člani takih skupnih gospodinjstev dobijo izkaznico v trenutku, ko zapustijo to skupno gospodinjstvo, medtem ko morajo potrošniki, ki vstopijo v taka gospodinjstva, vrniti svojo izkaznico občini svojega stalnega bivališča,
Člen 6.
Vračanje izkaznic. Predpisi, ki veljajo za vrnitev krušnih kart občinam, veljajo v takih primerih tudi za oseb ne izkaznice.
Člen 7.
Uporaba izkaznice.
Izkaznice, ki so uporabljive v vseh občinah države, so osebne. Niso torej prenosne in niso prenosni niti njihovi odrezki.
Odrezki, ki so od izkaznice že odrezani, niso več veljavni za nabavo racioniranih predmetov, Prodajalec, ki mora zahtevati od potrošnika, da mil predloži izkaz o istovetnosti ali drugo enakovredno listino v smislu naredbe Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941-XIX št. 123, mora sam odrezali od izkaznice toliko odrezkov, kolikor točk odpada na prodani predmet ali predmete iz ta bele A.
Dopustno je, da kupi lastnik izkaznice blago tudi za račun svoje rodbine na podlagi izkaznic, ki se glasijo na te člane, pri čemer je upoštevati določbe člena 8.
Dovoljeni so tudi nakupi po pismenem naročilu. V tem primeru si mora potrošnik dati pri občini odrezati potrebne odrezke po vrsti in šte-vilu in jih poslati prodajalcu s potrdilom občine, da je potrošnik sam odtrgal odrezke od izkaznice.
S številkami (arabskimi ali rimskimi) označeni odrezki se morajo odtrgati v vrstnem redu številk.
Člen 8.
Vrednost odrezkoT.
A.	Z oclrezki, označenimi z arabskimi številkami, se morejo kupiti samo oblačilni predmeti, konfekcija in obutev, ki pripadajo tisti skupini potrošnikov, v katero spada po spolu in starosti lastnik izkaznice, od katere so odrezki.
Poleg tega se smejo ti odrezki uporabiti tudi za nakup tkanin za konfekcijo in za telesno perilo, ki je specialno namenjeno za določeno kategorijo potrošnikov, samo če pripadajo ti odrezki izkaznicam te kategorije.
Nasprotno pa se more trgovska prejica za nadrobno prodajo nabaviti z odrezki (z arabsko številko), katere koli vrste izkaznic
B.	Odrezki, ki so označeni z rimskimi številkami, veljajo za nakup tkanin za hišno perilo in za izdelano hišno perilo, najsi pripadajo kateri koli vrsti izkaznic. Ker spada hišno perilo k družinski opremi, se nekateri predmeti te kategorije, ki imajo večje obmere ali ki dalj trajajo, ne morejo kupiti z eno samo izkaznico, kolikor število ustreznih odrezkov presega število odrezkov (30), ki jih ima vsaka izkaznica. Iz tega sledi, da je za nakup teh predmetov potrebno, da da se hkrati odtrgajo odrezki dveh ali več izkaznic, ki pripadajo članom iste družine.
C.	Predmeti, za katere mora prodajalec odvzeti odrezke, označene s črkami po abecedi, su smejo nakupovati z izkaznicami katere koli vrste.
Člen 9.
Dolžnosti trgovca-prodajalca.
Medtem ko ostanejo v veljavi predpisi naredbe Visokega komisarja z dne 9. oktobra 1941-XIX št. 123 o prodaji oblačilnih izdelkov in drugih lotrošnih predmetov, mora prodajalec, ob prodaji astniku izkaznice vpisati v prejemnem in oddajnem vpisniku iz čl. 1. naredbe Visokega komisarja z due 7. oktobra 1941-XIX št. 122 o po-azdeljevanju tekstilnih izdelkov, obutve in oblačilnih predmetov med izdatke količino prodanega blaga po kategorijah, ki se določijo, in hraniti odrezke, ki jih je odtrgal od kupčeve izkaznice in uničil z žigom svoje tvrdke.
Člen 10. Veljavnost izkaznice. Izkaznica velja dg 31. oktobra 1942-XXI, ne glede na dan izdaje.
Občinski urad, ki izda izkaznico, s katerim koli datumom, ne sme odtrgati od nje nobenega odrezka ali ga uničiti.
Člen 11. Uporaba odrezkov.
A.	V vsakem četrtlotju veljavnosti izkaznice smejo potrošniki porabiti največ eno tretjino odrezkov z arabskimi številkami. Tako n. pr. smejo lastniki izkaznice vrste A. porabiti: a) v prvem četrtletju odrezke od 1 do 40; b) v drugem četrtletju odrezke od 41 do 80; c) v tretjem četrtletju odrezke od 81 do 120.
Odrezki, ki se v enem četrtletju ne porabijo, ostanejo veljavni za naslednje oziroma za naslednja četrtletja.
Predmeti, za katerih nakup je potrebnih več ko 40, 32 ali 24 odrezkov po vrsti izkaznice, se izjemoma smejo nakupiti tudi v prvem četrtletju, če potrošnik ni opravil drugih nakupov.
B.	Potrošniki smejo porabiti v vsakem četrtletju veljavnost izkaznice samo eno tretjino (ali 10) odrezkov z rimskimi številkami. Odrezki, ki se niso porabili v enem četrtletju, ostanejo veljavni za naslednje oziroma za naslednja četrtletja.
Samo za odeje, za katerih nakup se mora odtrgati več ko 10 odrezkov, nego je zgoraj navedeno.
Člen 12.
Poroke.
Novoporočencem smejo po poroki okrajna na-čelništva (mestna poglavarstva) na predlog pristojne občine izdati nakupne bone za naslednja oblačila ali potrebno blago zanje:
a) moškim za: 1 površnik ali suknjo, 1 obleko, 1 majo, 2 srajci, 2 para spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 robcev, 1 par čevljev; b) 1 površnik ali plašč, 2 obleki, 1 majo, 1 predpasnik, 2 srajci, 2 kombineži ali spodnji obleki, 2 para spodnjih hlačk, 6 parov nogavic, 6 robcev, 1 par čevljev.
Poleg tega smejo novoporočenci dobiti nakupne bone za naslednje hišno perilo ali za blago za izdelavo hišnega perila:
a) 2 para dvojnih rjuh, b) 4 blazine in 4 prevleke za blazine, c) posteljno dvojno pregrinjalo, d) 1 dvojno odejo,.e) 1 dvojno prešito odejo, f) 1 prevleko za dvojne posteljnike, g) 2 prta za šest oseb, h) prtičev, i) 6 brisač, 6 kuhinjskih brisač.
Člen 13.
Novorojenčki
Okrajna načelništva (mestna poglavarstva) smejo po predlogu pristojne občine izdati na vlogo, opremljeno z dokazilom o bližnjem porodu (nosečnost v 6. mesecu) oziroma o porodu, nakupne bone za naslednje predmete (dodatno predmetom iz tabele B), potrebne za novorojenčke: 2 blazini, 2 para rjuh za otroško posteljo, 1 prevleko za otroški posteljnik, 1 otroško posteljno pregrinjalo, 1 otroško odejo, 2 brisači.
Namesto za te predmete se smejo boni izdati za blago, potrebno za njih izdelavo.
Člen 14.
Častniki oboroženih sil.
Za oskrbo častnikov oboroženih sil in njim enakih zborov se izdajo posebni predpisi.
Člen 15.
Fašistični kroji.
Visoki komisariat bo izdajal nakupne bone za fašistične kroje na prošnjo interesentov, ki jo vidira federalni tajnik.
Člen 16.
Delovne obleke za delavce in obrtnike.
Zbornica za trgovino in industrijo sme. izdajati na zaprosbo delodajalcev nakupne bone za delovne obleke, lutke, predpasnike in čevlje (ali ustrezno količino blaga) za delavce, ki so pri njih zaposleni v trenutku zaprosbe. Prošnji mora biti priložen imenski spisek delavcev, katerim je namenjena dobava; pri vsakem imenu morata biti navedeni številka njih delavske knjižice in številka oblačilne nakaznice.
Člen 17. Športni predmeti.
Zbornica za trgovino in industrijo sme izdajati nakupne bone za športne oblačilne predmete, ki se dobivajo z izkaznico, na prošnjo, ki jo overi pokrajinska športna organizacija.
Člen 18.
V prednjih členih no upoštevane prodaje lastnikom izkaznic.
Za prodaje tekstilnih izdelkov lastnikom izkaznic v primerih, ki niso upoštevani v prednjih členih, se izdajo posebna navodila.
Člen 19. Skupna gospodinjstva.
Skupna gospodinjstva, ki imajo za porabo svojih goslov in oskrbovancev svojo zalogo oblačilnih predmetov in hišnega perila, morajo predložiti, da se znova založe z imenovanimi izdelki, pismeno obrazloženo vlogo Zbornici za trgovino in industrijo, da jim izda za nakup posebne nakupne bone.
Zbornica izda bone šele, ko so po strogih ovedbah prepriča, da je nakup skupnemu gospodinjstvu neogibno potreben.
Oblačilne predmete in hišno perilo, ki jih gostje in oskrbovanci ne dobivajo od skupnega gospodinjstva, marveč jih morajo nabavljati ob svojih stroških po skupnem gospodinjstvu ali drugače, je treba nakupiti na osebne izkaznice članov skupnega gospodinjstva.
Člen 20. Državna nprava.
Uradi državne uprave smejo nakupovati izdelke, ki se dobivajo na osebno izkaznico, samo
na osnovi pooblastila Zbornico za trgovino in industrijo po predhodni izjavi Visokega komisariata, da ni zadržka.
Člen 21. Dobave trgovcem.
Počenši od 10. novembra 1941-XX, se bodo morali dobavljati racionirani izdelki tvrdkam, ki prodajajo občinstvu ali trgovcem ila debelo, skladno z naslednjimi določbami:
Tvrdke, ki prodajajo občinstvu, predložijo Zliornici za trgovino in industrijo prošnjo za dobavo, kateri prilože odrezke i it nakupne bone, pobrane od odjemalcev, in s katerimi dokažejo prodano količino blaga.
Tvrdke, ki prodajajo občinstvu konfekcijo ali stojnemu okrajnemu načelništvu (mestnemu poglavarstvu), ki jim izda potrdilo (ali več delnih liotrdil, če se po želji tvrdke odrezki in boni delijo na več delov, v potrdilu (potrdilih) je nadrobno navesti število in vrsto odrezkov in nakupnih bonov, pri poslednjih tudi kakovost in količino blaga, za katero so bili izdani, in število točk.
Tvrdka pošlje torej svojo prošnjo za dobavo Zbornici za trgovino in industrijo, kateri priloži namesto odrezkov in bonov zgoraj omenjeno potrdilo.
Zbornica izda nabavnico ali na željo tvrdke več nabavnic za toliko točk, kolikor jih izkazujejo odrezki in boni, ki so nadrobno navedeni v potrdilih, in označi vrsto blaga, ki se z nabavnico (ali liabavnicami) lahko prevzame. Nabavnice morajo biti ošteviljene. Tvrdke, ki prodajajo občinstvu konfekcijo al obutev, dobijo ob uvedbi izkaznic — ko namreč še nimajo na razpolago zadostnega števila odrezkov in nakupnih bonov, da bi mogle, zahtevati ustrezno dobavo blaga — ne glede na to od Zbornice za trgovino in industrijo lahko nabavnice za toliko izdelkov, kolikor določi Zbornica sama v razmerju z obsegom normalnega poslovanja teh tvrdk. Zbornica za trgovino in industrijo mora vodili za vsako tvrdko poseben izkaz o nabavni-cah, ki jih ji izda.
Sproti, kakor prevzema tvrdka odrezke in bone od svojih odjemalcev, je dolžna odmeniti njih primeren del za izravnavo svoje obremenitve pri Zbornici za trgovino in industrijo. Vsekakor se mora ta obremenitev izravnali v prvih dveh četrtletjih po uvedbi izkaznic.
Tvrdke lahko prevzemajo blago pri dobavitelju (ali dobaviteljih) po svoji izbiri.
Dobavitelj (proizvodni,k ali trgovec na debelo) zabeleži v svojem prejemnem in oddajnem vpisniku podatke nabavnic, da more opravičiti izvršene gddaje blaga.
Proizvodniki dobavljajo trgovcem na debelo po predpisih, ki jih določi korporacijski odbor. S poznejšimi predpisi se določi:
a)	kako naj Zbornica za trgovino in industrijo občasno pošilja Visokemu komisariatu poročila o kreditih, dovoljenih tvrdkam, ki prodajajo občinstvu konfekcije in obutev, kakor tudi pregled izdanih nabavnic z navedbo celotnega števila teh nabavnic in količine ter kakovosti blaga, za katero so bile izdane;
b)	da morajo proizvajalci in trgovci na debelo v prvih petih dneh vsakega meseca predložiti podatke o razpoložljivem na izkaznice vezanem blagu ob koncu prejšnjega meseca, kakor jih izkazujejo prejemni in oddajni vpisniki, s številkami prejema in oddaje teh izdelkov med mesecem, kakor tudi nabavnice, ki so jih dobili od svojih odjemalcev.
Člen 23. Razne dobave. Za dobavo na izkaznice vezanih izdelkov v druge namene, nego jih zadevajo prednje določbe, se izdajo posebna navodila.
Člen 23. Kazni.
Proti kršiteljem določb te naredbe se uporabijo kazni po naredbi z dne 7. oktobra 1041-XIX št. 122 in drugi ukrepi upravnega značaja, med njimi tudi odvzem obrtne pravice.
TABELA A.
Izdelki, ki SO vezani na izkaznice
I. Oblačilni predmeti za moške in dečke.
(Prvo arabsko .število točk velja za moške, drugo za dečke.)
1. Obleke (izvzemši delovne): a) izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 50, 25; b) ostale (poletna vrsta) 50, 25. — 2. Jopiči (izvzemši delovne): a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 40, 22; b) ostali (poletna vrsta) 30, 15. — 3. Telovniki: a) izdelani iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 10, 5; b) ostali (poletna vrsta) 5, 3. — 4. Hlače (izvzemši delovne):
a)	izdelano iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 25, 13; b) ostale (poletna vrsta) 15, 7. — 5. Kratke hlače: a) izdelane iz blaga, ki vsebuje volno ali tipizirano volno 15. 10, b) ostale (poletna vrsta) 8, 5. — 6. Zimske suknje, plašči, površniki (izvzemši površnike iz gabardina) 80, 48. — 7. Dežni plašči in površniki iz gabardina 40, 24. — 8. Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih snovi 20, 10. — 9. Srajce, katere koli oblike in za katero koli rabo, razen srajc s kratkimi rokavi 10, 6. — 10. Srajce s kratkimi rokavi 7, 4. — 11. Lutke (delovne halje) 25, 20. — 12. Delovni jopiči 20, 15. — 13. Delovne hlače 10, 7. — 14. Spodnje hlače (ne iz pletenin) 6, 3. — 15. Kopalni plašči 50, 48. —
16.	Pižame: a) nočne 20, 15; b) dnevne 30, 24. —
17.	Halje: a) iz volne ali tipizirane volne 50, 50;
b)	ostale 30, 30. — 18. Žepni robci 1, 1. — 19. Oslali robci 3, 3. — 20. Predpasniki 10. 5. — 21. šali 15, 15. — 22. Šerpe 7, 6 — 23. Kožuhi 110, 80.^
Pletenine: 1. Maje ali spodnje hlačo, težke: a) do 100 g 5, 5; b) od 101-250 g 10, 10; c) nad 250 g 16, 16. — 2. Jopiči, telovniki in druge zunanje pletenine, po kosu težki: a) do 100 g 5, 5; b) od 101-200 g 10, 10; c.) od 201—400 g 20, 20; d) nad 400 g 30, 30. — 3. Kopalne obleke 15, 7. — 4. Kopalne hlačke 7, 4. — 5. Nogavice, dokolenke in kratke (1 par) 2, 1. — 6. Dolge nogavice (par) 6, 4.
II. Konfekcionirani predmeti za ženske in deklice.
(Prvo arabsko število točk velja za ženske, drugo za deklice.
1. Kompletna obleka z jopico: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 60. 33; b) ostala (poletna vrsta) 30, 16. — 2. Obleka v enem samem kosu: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 40, 21; b) ostala (poletna vrsta) 20, 11. 3. Posamezne jopice: n) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 86, 20; b) ostale (poletna vrsta) 15, 9. — 4. Srajčke 6, 3. — 5. Spodnja krila: a) izdelana iz volnenega blaga ali tipizirane volne 18, 11; b) ostala (poletna vrsta) 10. 5. — 6. Zimsko suknje, plašči, površniki (izvzemši ^vršnike iz
7.	Dežni plašči in površniki iz gabi	v
8.	Dežni plašči iz celofana ali drugih sintetičnih suovi 20, 10. — 9 Srajce, katere koli oblike m za katero koli rabo 8, 5. — 10. Spodnje hlačke (izvzemši pletene) 3,'2. — U. Spoduje obleko in kom-blnože (izvzemši pletene) K, 5. — 12. Predpasniki 5, 3. - 13. Kopalni plašči 50. 48. - 14. Pižame 15, 12. — 15. Halje; a) iz volne ali tipizirane volno 40', 4(1; b) ostale (poletne vrsta) 15. 15. — 16. Žepni robci: a) ki merijo ob strani manj ko25ciu (1 par)
1.	1; b) o-stali 1, 1. - 17. Roboi, drugi 3, 2. — 1«. Šali 15, 15 - 19. Šerpe 6, 4. - 20. Kožuhi iz domače kožuhovine za širšo uporabo (jagnjučji, zajčji, mačji, krtovi): a) jopice 25. 25; b) plašči 40, 40. — 21. Ostali kožuhi: a) jopice 60, 00; b) plašči IX), 90.
Pletenine: 1. Maje ali spodnjo hlačke, težke: a) do 75 g 4, 4; b) od 76 do 200 g K. 8; c) nad 200 g 12, 12. — 2. Spodnjo obleke in koilibineže, težke: a) do 125 g 7, 7; b) od 126 do 250 g 12, 12; c) nad 250 g 16, 16. — 3. Pletenine zunanje, po kosu težke: a) do 100« 5, 5; b) od 101 do 200 g 10, 10; c) od 201 do 400 g 20, 20, d) nad 400 g 30, 30. - 4. Kopalno obleke. 15, 7. — 5. Nogavice in kratko nogavice (1 par) 2, 1. — 6. Športne nogavice (1 par) U, 4.
III. Konfekcionirani predmeti za otroke.
(Arabske šlevilke pomenijo število točk.)
1. Obleke: a) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 15, b) ostale (poletna vrsta) 7. —
2.	Kratke hlače: a) izdelane iz volnenega blaga ali tipizirane volne 3; b) druge (poletna vrsta) 3. —
3.	Zimske suknje, površniki, plašči in dežni plašči 15. — 4. Srajce 2. — 5. Spodnje hlačke (izvzemši pletene) 2. — 6. Pižame 6. — 7. Žepni robci (1 par)
1.	— 8. Predpasniki 2. — 9. Šali in šerpe 4.
Pletenine: 1. Maje, spodnje hlačke in kom-bineže, težke: a) do 50 g 3; b) nad 50 g 6. - 2. Zunanje pletenine, težke po kosu: a) do 75 g 4; b) nad 75 g 8. — 3. Kopalne obleke 3. — 4. Nogavice in polnogavice (2 para) 1. — 5. Dolge nogavico (par) 2.
IV. Konfekcionirano hišno perilo.
(Arabske šlevilke pomenijo število točk.)
1. Odeje za postelje, za potovanja, prešite (razen pernic za odejo) in ostale: a) za otroške postelje 20; b) za euo osebo 40, c) za več oseb 75. —
2.	Podloge za prešite pernice: a) za otroške postelje 5; b) za eno osebo 10. c) za več ko eno osebo 15. — 3. Posteljna pregrinjala: a) za otroške postelje 10; b) za eno osebo 25; c) za več ko eno osebo 40. — 4. Rjuhe: a) za otroške postelje 9; b) za eno osebo 15; c) za več ko eno osebo 30. — 5. Prti: a) za 6: 45; b) za 12: 90. — 6. Prtiči (servijeti) in namizni prtički 5. — 7. Brisače (za m') 10. — 8. Kuhinjske brisače 3. — 9. Prevleke za blazine 8.
V. Tkanine in prejice.
Odrezki z arabskimi številkami. 1. Tkanine, volnene ali iz tipizirane volne. 1*. široke do 100 cm in težke po tekočeni metru: a) do 200 g 8; b) od 201 do 300 g 10; c) nad 300 g 12; 2. široke nad 100 cm in težke po tekočem metru: a) do 400 g 16; b) od 401 do 600 g 20; c) nad 600 g 24. — 2. Ostale tkanine (poletna vrsta): 1. Široke do 100 cin in težke po tekočem metru: a) do 100 g 4; b) nad 100 g 6; 2. široke nad 100 cm in težke po tekočeni metru: a) do 2«) g 8; b) nad 200 g 12. — 3. Podloge (jadrovina, salja, saljeta, kroaze, podloga za rokave in žepe, klot in saten, krepi), težki do 60g po tekočem metru 2. — 4. Tkanine za telesno perilo 3. 5. Muslin in organdi 2. — 6. Tkanine za dežne plašče in gabardine 12. — Odrezki z rimskimi številkami. 7. Tkanine za hišno perilo: 1. za prte: a) prti za 6 (150 X 180 cm največ) točke, ustrezne konfekcije; b) prti za 12 (nad 150 X 180 cm) točke ustrezne konfekoije; c) prtiči (servijeti) točko ustrezne konfekcije; d) namizni prtički, točke ustrezne konfekcije; 2. ostale, široke po tekočem metru: a) do 100 cm 3; b) od 101 do 200 cm 5; c) nad 200 cm 10. 8. Tkanine za pohištvo in druge neimenovane tkanine (razen v tabeli B naštetih), težke po tekočem metru: a) do 200 g 2; b) od 201 do 500 g 5; c) nad 500 g 10. — 9. Preproge in tapete po m2 5.
Prejice: Odrezki z arabskimi številkami. 1. Trgovska prejica za nadrobno prodajo (za pletenje iu kvačkanje) vsakih 100 g 4. — 2. Prejica za šivanje, vezenje in krpanje, vsakih 5g ali 100 m 1 (*).
VI. Obutev.
(Arabske številke pomenijo število točk.)
1. Netizipirana obutev in obutev z gornjim delom iz kože in podplatom iz usnja (stare zaloge)1: a) za moške 80; b) za ženske 80; c) za dečke 30; d) za otroke 20. — 2. Tipizirana obutev in druga, katere gornji del in podplati so izdelani iz kože ali usnja1: a) za moške 65; b) za ženske 65; c) za dečko 25; d) za olroke 15. — 3. Obutev z gornjim delom iz tkanin in podplati iz gumija (vključno galoše)-: a) za moško 20, b) za ženske. 20; c) za dečke 10; d) za otroke 6. — 4. Domači čevlji (copate), katerih gornji del in podplati so izdelani iz kože ali usnja: a) za moške 25; b) za ženske 25; c) za dečke 15; d) za olroke 10. — 5. Cokle z lesenimi podplati, izvzemši lake, ki se prosto prodajajo, 10.
VII. Kovčegi in torbe iz usnja in kože.
(Število točk je označeno na odrezkih z rimskimi številkami.)
1. Ročni kovčegi iz kože ali usnja, dolgi: a) do 70 cm, 10; b) od 71 do 90 cm, 20; c) nad 90 cm, 30. 2. Veliki kovčegi iz usnja 100. — 3. Torbe za potovanja, torbe za toaletne predmete, aktovke, torbo in torbice za dame iz usnja in kože 2.
TABELA B.
Izdelki, ki ItlSO vezani na izkaznice
Mašili plašči, perilo in paranicnti za cerkveno obrede.
Oblačila (izdelana za novorojenčke). Čepice in podbradniki za otroke. Žalni narokavniki in trakovi. Čipko, tuli in vezenine (izvzete so vezenine iz tkanine).
Higienski servijeti do največje mere 60 X 60 cm.
Ovratniki, manšete in kravate.
Stezniki.
Nedrci, intimni pasovi in pasovi kakršne koli vrste. Naramnice, podveze za nogavice, nogavjcc za krčne
žile, kolenke in potnice. Pozaincntarije.
Nadaljevanje na 4. strani spodaj
* Za nakup prejice za šivanje veljajo abecedne črke od A do F Črke A in B se sinejo uporabiti v I. četrtletju veljavnosti izkaznice, črko C in D v II. iu črke E in F v tretjem Crke, ki se ne uporabijo v enem četrtletju, ostanejo v veljavi za nakup v naslednjem ali naslednjih četrtletjih.
1 Za sandale se število zgoraj navedenih točk zniža za 10, če gre za sandalo za moške ali žon-ke in za 5, če gre za sandale za dečke in otroke.
' Za sandale se število zgoraj navedenih ločk zniža za 5.
$AoJhte to&mce,
Koledar
CefPtek, 13. novembra: Stanislav Kostka. spoznavalec; Nikolaj I., papež in mučenec.
Petek, 14. novembra: Jozafat Kunčevič, škof in mučenec; Veneranda, devica in mučenica.
Strožje kazni pijancem
Ljubljana, 12. novembra.
Treba je hvalevredno naglasiti, da so uvedene strožje kazni zoper pijanstvo. Hudo in kvarno pijanstvo spada tudi pod določila kazenskega zakona, ki vsebuje primerne zaporne in denarne ka/ni. Političnoupravne oblasti so navadno kaznovale prestopnike zoper treznost s primernimi denarnimi globami ali zaporom. Sedaj so postale kazni strožje. Hudi primeri pijanstva pa so 6edaj prijavljeni tudi sodišču.
Leta 1931. fla mesto starega avstrijskega uvedeni kazenski zakon osebuje tudi primerna določila o kaznih proti pijancem. Bili so pa prav redki primeri, da bi sodišče kakega obtoženca obsodilo zaradi pijanstva. Pred ljubljanskim okrožnim sodiščem je bilo v dobi 10 let zaznamovanih največ 5 obsodb zaradi pijanosti. Alali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Julij Felaher, a sta bila kot sosodnika gg. Ivan Kralj in Rajko l.eder-has, je včeraj obravnaval nenavaden vlom v kur-nik. Krojaški pomočnik Jože, ki drugače še nikdar ni bil kaznovan zaradi kake tatvine in je bil znan kot poštenjak, se je na čuden in zagoneten način ponoči 19. junija znašel v velikem kurniku neke bolnišnice, kjer je bilo do 250 piščancev. Nastal je velik rojx)t i ti direndaj. Kurice io kokodakale. Postrežniki so prihiteli in našli Jožeta, kako se je držal za ograjo. Našli so na tleh piščanca, ki nni jc bil vrat odtrgan. Jože je bil aretiran in sedaj obtožen poskusa vlonuie tatvine v veliki kurnik. Pred senatom se je izgovarja! na pojiolno pijanost, češ da sploh ni vedel, kaj dela. Senat ga je jx> izvedenih dokazih oj>rostil od zločina vlomne tatvine, obsodil ga |ia je zaradi prestopka pijanosti na 300 lir denarne kazni. Ker jc bil 10 dni v preiskovalnem zaporu, se mu ta za|x>r všteje v dobro in plača nekoliko nižjo denarno kazen.
Naročnikom »Slovenčeve knjižnice«!
Ce kdo želi imeti knjige »Slovenčeve knjižnice« v platno vezane v originalne platnice, mu to lahko oskrbinio za doplačilo fi lir za vsako knjigo. — Knjige, ki jih kdo namerava dali vezat, je treba izročili ali poslali upravi »Slovenčeve knjižnice«. Kopitarjeva fi. Ljubljana. O boste dali knjige sami vezat naravnost v knjigoveznico, Vas bo to stalo mnogo več!
—	Ponovno prosimo g. Grčarja Alojzija, akvi-ziteria Slov. knjižnice, dn se nemudoma zglasi pri upravi Slovenčeve knjižnice, Ljubljana, Kopitarjeva 6.
—	Nova operna predstava Pnpolavora. V petek, dne 14. novembra oh pol šestih zvečer bo Pokrajinski Dopolavoro spet organiziral v prid obrtnikom in delavcem lirično predstavo v Operi. Dajali l>o<lo Puc.cini.jevo »Bohenie«. Navodila, kako si je treba zagotoviti vstopnico, so povedana v sporedu ki ga je bil Pokrajinski Dopolavoro razposlal vsem predstojnikom uradov in ravnateljem tovarn. Sodeloval ho celokupni umetniški in orkestralni zbor Narodnega opernega gledališča v Ljubljani.
—	Kaj nam prinese Martinovo vreme? V torek, II. t. m. je b:l sv. Martin. O Martinu krožijo po Dolenjskem med vinogradniki in f>o Notranjskem med gozdarji najrazličnejši vremenski izreki. Tako n. pr.: »Na Martina jasen in sončen dan sta v treh dneh jx>l)cljena h ril) in ravan«. Ali: »Če je Martin v meglo zavit, vsakdo bo še zime sit«. l etos je bil Martin sila meglen, čemeren kisel in počasi je iz meglenih plasti rosilo. Do srede zjutraj je dežo-mer meteorološkega zavoda nameril 6.10 mm padavin. Toliko je bilo dežja v 24 urah. Vreme se spreminja v deževje Imamo s-icer toplo vre me. toda vse kaže. da bo kmalu pritisnil mrz-lejši val. V sredo zjutraj je bila najnižja temperatura +6 stopinj Celzija, v torek dnevna najvišja +9 stopinj Celzija. Barometer se dviga in je bilo njega stanje v sredo za
milimetrov višje od torka, namreč 761.5 milimetra. Kljub rahlemu deževju je opažati, da vode sicer počasi naraščajo. Vzrok naraščanju voda je v bistvu ta. da se je sneg zaradi južnega vremena popolnoma stopil in ga je po ravniiah /elo malo. Z ozirom na včerajšnje slabo vreme, so pač med nami nastali razni razgovori, kakšno vreme nam prinese v prihodnjih dneh Martin. Mnogi se tolažijo, da nam !ki naklonjena lepa zima, ko je bil Martin oblačen in meglen.
_ Preselitev obrtnega sodišča. Obrtno sodišče
se je doslej nahajalo v II. nadstropju justične palačo v traktu okrožnega sodišču proti Miklošičevi cesti. Sedaj se je preselilo v pritličje okrajnega sodišča na desno in sicer v sobo št. 45. ki se nahaja na hodniku, ki je včasih vodil do sobe porotnikov. Uradne ure so sedaj oh sredah in sobotah. Obrtno sodišče ima sedaj mnogo zadev, ki se nanašajo na odpust kvalificiranih delavcev, zaposlenih po več let pri podjetjih.
— Kolo od vozička najdeno pri gostilni »Kovač- v Dravljah naj se istotam takoj odda.
Ljubljana
Razdelitev mleka v mestu
Ker je nastopilo občutno pomanjkanje mleka, je Prehranjevalni zavod izdal mlekari-cam fKitrebna navodila za razdelitev mleka. Ker zaenkrat ni mogoče izvesti popolno racio-niranje. bo zagotovljeno, da bodo dobivali redno mleko otrnci. bolniki in starejši ljudje. Do-
nju ob zdravem humorju. Začetek točno ob 5
ipldnc. Predproda ja igoj v Frančiškanski
fr«
vstopnic v trgovini £>fi-ulici.
v F rančiškansi
Gledališče
Drama. 13. no>'.. četrtek: »lioter Andraž*. Red A. Začetek o*> 17.30. — 14. nov., petek: »Nocoj bomo improvizirali«. Red B. 7.ač°tek oh 17.30 — 15. nov., sobota: »Hamleti. Izven. Znižane cene. Začetek 16.30.
Jutri bo izšla 4. knjiga »Slovenčeve knjižnice«
znamenita zgodovinska povest
jenčki do 1 leta bodo no. Otroci od I. do 7.
prejemali t liter dnev-leta. bolniki in vsi sta-
rejši nad 60 let pol litra, otroci orl 7 do 10 let pa po četrt litra dnevno. Ostala količina mleka «e bo razdelila med druge prijavljence v mlekarnieah.
Druž.ine, ki zaradi katerega koli razloga ostanejo brez mleka, naj se prijavijo pri najbližji mlekarniri in ni potrebno za to nika-kega predhodnega dovljenja od »Prevoda«.
nekaj
Trakovi in trakci v širini pod 20 cm.
Ščitniki za nogavice.
Predmeti za ortopedične namene.
Aseptične obveze in gaze za zdravilne namene.
Rokavice.
Moški in ženski klobuki, kape in čepice.
Klobučevina za klobuke.
Dežniki in njihove prevleke.
Vsi predmeti drobne galanterije, tkani, pleteni ali zaviti, za okras obleke ali oprave, toda ne širši od 5 cm.
Gumbi, zadrge, kvačke, zaponke in podobno.
Zastavice, zastave, distinkci.jp.
Platno za zavijanje in za tehnične predmete.
(iuniirano platno.
Gumirani izdelki in tkanine za zdravstvene namene.
Umivalniki in kadi iz gumirane tkanine in za kopanje.
Specialne gumirane tkanine za tipografične in lito-grafične stroje.
Povoščeno platno.
Povoščene namizne tkanine.
Tkanine in izdelki iz slame, papirja, celofana in iz oblalic.
Imitacije pergamenta in kože za torbarstvo.
Cokle, izdelane celotno iz lesa ali samo z enim navadnim trakom iz kože ali tkanine v srednjem delu. za pritrditev na nogo.
Domači čevlji (copate) iti obutev, če ni na njih koža ali usnje ali gumi.
športni predmeti (razen čevljev in oblačilnih predmetov).
Rabljeni oblačilni predmeti, ako jih prodajajo tvrdke. ki imajo od oblastva za javno varnost dovolilo za tako trgovino.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
1 Za zamudnike pri oblačilnih nakaznicah bodo komisije za razdeljevanje poslovale na vseh sedanjih prostorih tudi še v petek. 14. t. m. od 9 do 12 in od 14 do 18. Opozarjamo pa, naj zamudniki hodijo po oblačilne nakaznice samo v razdeljevalni urad svojega okoliša, da ne bodo imeli nepotrebnih potov in izgube časa.
I Kongregacija akademičark pri oo. frančiškanih ima zo|iel redne tedenske sestanke in sicer vsak petek točno nb 7 zvečer v frančiškanski kajicli. Vse akademičarke, zlasti pa novinke, prisrčno vabljene!
1 P. n. gledališko občinstvo opozarjamo na različni začetek predstav v Operi in Drami. Ker prično daljše predstave prej, prosimo, naj gledališki obiskovalci za sleherno predstavo zasledujejo z največjo pozornostjo naznačeni začetek, ki je vselej priobčen v repertoarju ter se na ta način izognejo prezgodnjemu ali prekasnemu prihajanju na predstave.
1 Cesta »Za bolnišnico« bo 14. in 15. t. m. od Vrazovega trga do mrtvašnice zaprta za promet, na kar opozarjamo voznike in kolesarje.
1 V počašeonje pok. Ivana Samca je g. Matej Orehck s Kolodvorske ulice 26 podaril 200 lir 7.a mestne reveže, predvsem pa za podpore potrebne piiseljenre. Mestno poglavarstvo izreka darovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli!
1 Življenje na trgu. Slabo vreme je privabilo še dokaj prodajalcev in kujtovolk na trg, ko je bil tam ob sredah običajni tržni Ha n. Zelenjave vseh vrst je bilo na izbiro po točno določenih cenah. Mnogo je na prodaj cvetače, ki je bila po 5 do 6 lir kg. Na prodaj je tudi mnogo zeljustih glav po cenah od 0.50 do 0.60 lir kg. ua drobno so dražje, na debelo cenejše. Pripeljano je bilo tO voz zeljnatih glav. Na Vodnikovem trgu je bilo na prodaj tudi nekaj kilogramov domačega kostanja, ki je prišel iz Dolenjske. Bil je lep in po 3 lire kg. Goriški kostanj je po 6 lir kg. Na prostoru za gobe je bila postavljena le ena sama vrsta klopi, na katerih so bi,le razstavljene sivke, ježevke, čebula rji in 5 jurčkov. Te jurčke je neka gospodinja kupila za 4 lire. Druge gobe so bile po uradno določenih cenah. Mnogo je bilo v prvi vrsti sivk. Odkar prodajajo krompir po trgovinah, je naval na mestne stojnice izostal. Na trgu ne stoje več dolge vrste ljudi, ki so hoteli dobiti od mestne aprovizacije krompir.
1 Zabavni večer, ki ga je priredil Rokodelski oder preteklo nedeljo, je privabil toliko zabave in lepega petlja željnega občinstva, da je bila dvorana nabito polna in je moralo veliko ljudi oditi domov, ker niso dobili vstojmic. Rokodelski oder ho v nedeljo 16. nov. »Zabavni večer« ponovil. Na sporedu je lepo število komičnih prizorov, veseloigra in kupleti (»Tinček in Tonček«). Kdor se hoče dobro zabavati, naj pride v nedeljo v Rokodelski dom.
1 Na dobrodelnem koncertu Nar. žel. glasbenega društva »Sloga« v kinu Slogi v petek ob 18.30 nas popelje njegov pevski zbor v raj slovenskih narodnih in umetnih pesmi, ki jih vedno tako radi poslušamo. Ves dobiček tega koncerta gre v korist Rdečega križa. Vstopnice so že naprodaj pri blagajni kina Sloge.
1 Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo na svojem prihodnjem koncertu izvajal med drugim tudi P. H. Sattnerjevo kantato za soli, mešani zbor in orkester, ki je zložena na Gregorčičevo besedilo Jeftejeva prisega, ki je najboljša Sattner-jeva kantata, vredna izvedbe tudi danes. Solistične vloge bodo peli pri letošnji izvedbi predvsem basist Julij Betetto, ki je pel to veličastno izredno melodiozno basovsko partijo tudi pri vseh prvih izvedbah v Ljubljani in Zagrebu. Dva altovska sola poje ga Franja Golobova, kratek sopra tisk i solo pa gdč. Valerija Heybalova, ki bo potem v jx>sebni koncertni točki izvajala tudi dva Lajov-čeva samospeva. Zaključno točko koncerta bo tvorila Arničeva Simfonija Te detim za mešani zbor in orkester. Koncert bo vodil dirigent Samo Hu-bad. ki je z lepimi uspehi že parkrat nastopil na naših velikih koncertih. Koncert bo v ponedeljek, dne 17. t. m. ob K7. zvečer v veliki Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
1 V nedeljo. Hi. t. m. se boste prijetno zabavali v frančiškanski dvorani, kjer bo frančiškanska prosveta uprizorila nadvse zabavno komeduo »On in njegova sestra«. Zopet boste lahko prebili en večer v prijetnem ra^poloze
ki jo je spisala znana pisateljica Dolores Vieser.
Povest je iz zgodovine Koroške pred 500 leti. V njej so opisani strašni boji s Turki, kakor tudi življenje preprostega naroda in po gradovih.
Knjiga slane lc 5 lir.
Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj! Kdor se naroči na vso zbirko, 24 knjig, bo dobil
25. knjigo: *VELIK1 BELI MOLK' zastonj!
Pripominjamo, da bo prelepa 25. knjiga stala za vse druge 20 lir. Je lorej v interesu vsakega, da se naroči na vso zbirko, ker bo lo knjigo potem dobil zastonj. — Vsak, kdor je naročen na vso zbirko, dobiva knjige dostavljene na doin. Vsak naročnik »Slovenčeve knjižnice« lahko dobi tudi »Slovenčcv koledar« za ugodnostno ceno ,9 lir in 2 liri za pošiljulvcnc stroške, skupaj lorej zet 11 lir, če koledar naroči in pred plača.
Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« lakoj, dokler je še čas. Vsaka knjiga stane samo o lir.
»Slovenčeva knjižnica«
LJUBLJANA — KOPITARJEVA ULICA ŠT. fi.
Soničar Franc, mlekarna, Stari trg 30; Guštin Draga, prodaja sadja in zelenjave, Streliška ul. 21; Tvrdka L. M. Ecker, klepar, Slomškova ul. 4; Tvrdka Saltis, kemični Izdelki, Cigaetova 5; Skala Hugo. prodaja živil, Mirje 2; Laniberger Ana, prodaja zelenjave, Dobrunje 77; Černe Bar-toloinej, restavrater, Dalmatinova 15; Radonič Pij, trgovec, Mališkova 5: Aliačiv Anton, trgovski potnik, Belgrajska 18: Tratnik Katarina, prodaja živil, Sv. Petra c 33; Jevnikar Katarina, prodaja zelenjave, Vodmatski trg 6; Pipa Angela, prodaja zelenjave, Livada 9; Šerjak Alojz, mesar. Možice 44. Vsi navedeni so bili ovadeni sodnim oblastem.
Policija za nacUorstvo nad živili je naznanila naslednje prodajalce, ki so prekršili veljavne predpise in niso razobesili cenika: Primar Marija. prodaja zelenjave, Češnjica 24; Jezeršek Ana. vezilja. Sv. Petra c. 29; Vatovec Adolf. cvetličarna. Tyrševa c. 9; Šimenc Pavel, cvetličarna. Sv. Petra c. 33; Pelicon Adolf, slaščičarna, Wol-fova 14; Lesjak Marija, prodaja zelenjave. Jezica 101; Jurčič Amalija, starinarna. Sv. Jakoba trg 7; Dovč Ivana, prodaja zelenjave, Sp. Kašelj 16; Križ Jurij, gostilničar, Tyrševa 2; Remžgar Marija, prodaja zelenjave. Brezovica 58; Fabjan Ana, gostilna, Vodnikov trg 2; Kuret France, prodaja zelenjave. Zaloška 3; Peternel Frančiška, starinarna. Gallusovo nabr. 7; Skumovec Frančiška, starinarna, Gallusovo nalir. 23; Šimenc Stanislav, cvetličarna, Tomačevska 53; Kunaver Valentin, cvetličarna. Sv. Križ; Korsika Frau-iška, vrtnarija. Vrtača 3.
Zaradi prekomernega povišanja cen so bili poleg tega naznanjeni sodišču naslednji prodajalci: Reicli Adolf, pralnica. Poljanski nasip 4; Tiskarna Blasnik, Breg 10; Gustineič Zora, trgo-vina s kolonialnim blagom, Stritarjeva 6; Kozin Ivana, pnodaja zelenjave, Vas Kot 5; Mihelič Pavle, prodajalpc, Rožna dolina, c. II/9; Nagode jašpar. prodajalec. Dolenjska c. 20; Natos Ivana, irodaja sadja, Sostro 27; šušteršič Anton, trgovina s kolonialnim blagom. Smoletova; Vrečar Pavla, prodaja sadja, Cesta 29. oktobra 18; Jan-kovič Cecilija, prodaja zelenjave,. Ig 106; Resman Alojzija, trgovina z mešanim blagom. Cesta 29. oktobra 21; Martine Frančiška, prodaja sadja, Rlei-■vveisova 17; Bartol Anton, trgovina z mešanim blagom. Podmlščakova 18; Lesar Ignac, prodaja živil, Zaloška 35; škofic Marija, prodaja sadja, Bleivveisova 37; Knez Zdenko, industrijalec, Gosposvetska 1; Lampret Ivan, manufaktura, Flo-rijanska 20; Primar Marija, prodaja zelenjave. Češnjice 24: Pelicon Adolf. slaščičarna. Wolfova 4; Lesjak Marija, prodaja zelenjave. Jezica 101; Križ Jurij, gostilničar, Tyrševa 2; Fabjnn Ana, gostilna. Vodnikov trg 2; Peternel Franc, starinar, Gallusovo nabr. 7.
Poleg tega, da je bil naznanjen sodišču. Je odredil Eksc. Visoki Komisar ukinitev poslovanja za 10 dni tvrdki Korsika Franc, ki mora za ta čas plačevati vsemu osohju vse prejemke.
Opera. 13. nov., četrtek: >Aida«. Red Četrtek. Začetek ob 16.30. — 14. nov., petek: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 17.30. — 15. nov., sobota: »Grof Luksemburški«. Izven. Začetek ob 17.
Radio Ljubljana
Četrtek, 13. novembra. 7.30: Poročila v slovenščini — 7.45: Operetna glasba, v odmoru ob 8 napoved časa — 8.15: Poročila v italijanščini — 12.15: Pesmi in napevi — 12.30: Koncert vojaške godbe IX. Armadnega zbora iz Barija pod vodstvom S. Rubina — 13.00: Najioved časa. nato poročila v talijanščini — 13.15: Poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17: Koncert Adamičevega orkestra in lerceta sester Stritarjevih — 14.00: Poročila v italijanščini — 14.15: Koncert pod vodstvom Simonetta — 14.45: Poročila v slovenščini — 17.15: Koncert »Fantov na vasic in šramla »Lubljanac — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Simfonična glasba — 20.00: Napoved časa, nato poročila — 20.20: Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.40: Orkestralna glasba pod vodstvom dirigenta Gallina — 21.10: Orkester EIAR Ljubljana — 22.05 Objave v slovenščini — 22.15: Violinski in klavirski koncert volinista Alberta Dremlja in pianista Mar jana Lipovška — 22.45: Poročila v italijanščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik. Ma rijin trg 5; mr. Kuralt, Gosjiosveteka c. 10 in mr Bohinc, ded., Cesta 29. okt. 31.
Poizvedovanja
Denarnico, izgubljeno dne 2. XI. na progi Ljubljana—Novo mesto, na prvem vlaku, naj pošten najditelj vrne proti 50% nagradi. — Kralj Ervin, Švahičeva 7.
Prepoved izdelovanja nekafsrm slaščičarskih izdelksv
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emi lio Grazioli je izdal odredbo o prepovedi izdelovanja slaščičarskih izdelkov, smatrajoč za umestno razširiti prepoved izdelovanja na vse vrste slaščičarskih izdelkov. Po čl 1. nove uredbe se od 15. novembra dalje prepoveduje izdelovanje in prodaja vseh slaščičarskih izdelkov, ki v ožjem pomenu besede spadajo v slaščičarsko stroko, pripravljenih iz kakršnekoli vrste moke ali druge snovi, in drugih izdelkov vobče, ki so po svoji značilnosti in obliki dajo uvrstiti med slaščice. Po čl. 2 so dovoljeni slaščičarski izdelki: torrone (izdelani iz medu, sladkorja, lešnikov, čokolade in sadja), a le še ves mesec december Croccanti in mandolati (izdelani izključno in mandljev, glukoze, sladkorja in medu), pinoccata (izdelana iz mandljev, pinjol in sladkorja), kandirano sadje (vštev-ši marone) izdelano izključno iz sadja, glukoze in sladkorja) in sadni kruh (izdelan iz smokev, sul-tanin, mandljev, lešnikov, pinjol, kandiranih sadnih odrezkov in mandljevega testa), a le še ves mesec dccember.
Rok določen za razpečavanje slaščičarskih predmetov po čl. 3 naredbe od 11. septembra, se podaljša do 14. novembra. Količine slaščic in piškotov, ki bi se ne prodale do polnoči 14. novembra, se morajo prijaviti Prevodu do vštetega 18. novembra in dati na razpolago temu zavodu.
Pozneje se bosta dovolila izdelovanje in prodaja piškotov za otroke in bolnike samo v mejah kontingentov, ki jih določi Prevod in ob upoštevanju njegovih predpisov.
Kršitelji predpisov te naredbe se kaznujejo v denarju od 500 do 5000 lir, v hujših primerih z zaporom do 6 mesecev in z začasnim ali trajnim odvzemom obrtne pravice.
Naredba je stopila v veljavo z objavo v SI. listu, torej dne 8. novembra.
Sodišču naznanjeni prodajalci
Policija za nadzorstvo nad živili je v zadnjih dnevih ugotovila, da so zaradi navijanja cen prišli navzkriž i. veljavnimi predpisi naslednji prodajalci: Sever Marija, posestnica iz Kleč št. 12;
Ko je prijezdil Mišek v bližino posestva, je zagledal na kakteji velik lepak z napisom.
»To je pa že. več ko preveč,« je vzkliknil, k"o je prebral besedilo.
. *."t>v - t	V.- - V y » r^		
<-';.■■- < .v-S' m '.J,	' ' V		
		.' 'i >*•>'■	
	it" -(,v\ v	.. r, i*, r	
		-m ':>,	
			
V-.' ',.. -..'-o' «' ji-t		■■■ >	' - >', :.. • ■ -i
tfv- .V V		, .:-. .. ?	
	• ' A'."		
PROPADA
zAtisrfCA,
] netopir/
fMŠKA/
»UA, VKRA. V BANKI
t/JJAK
Napisano je bilo:
»Nagrada za tistega, ki bi našel Netopirja in Miška, je bila ukradena v banki.
Lisjak.«
Največja nesramnost v vsem tem pa je bil podpis.
Predvsem je hotel Mišek to noč videti Miško. vendar je bilo treba dobiti njo samo. Zato se je odpravil tja. kjer je bila živina v staji in jc hotel s samokresom povzročiti požar.
»Grdo je, kar počenjam sfricu Jurčku,« je pomislil, »a tako bom odvrnil pozornost ljudi od Miške, ko bodo vsi prihiteli gasit.«
Nastal je požar. Živina je začela mukati, moški so prihiteli iz hiše z orožjem v rokah-
»Fantje, brž na delo, hitite!« je kričal stric Jurček.
»To jč Odpri Vil Nčtopirli SO v3x ii.il a ti za vpili.
KULTURNI OBZORNIK
Klavirski koncert A. Trosta
Zdi «e, da bo letošnja glasbena sezona posebno na klavirskih koncertih izredno bogata. Za izvrstnim Vidussovim koncertom smo v kratkem razdobju slišali že drugi klavirski koncert, kj, ga je izvajal rektor na~e Glasbene akademije Anton Trost. Koncert je bil zanimiv z dvojnega stališča: po sestavi sporeda, po izvedbi in, če hočete, še po izredno veliki udeležbi občinstva Pri sestavi sporeda je vodila umetnika kot moremo sklepati iz sporeda, zamisel, prikazati klavirsko glasbo skoraj vseh v poštev prihajajočih narodov, obenem pa skladbe razporediti kronološko, počenši z Bachom pa vse do najnovejšega časa.
Nemško tvornost je zastopal Bach s štirimi koralnimi zaigrami v Busonijevi priredbi. V orgelskih izdajah obsegajo Bachove koralne zaigre tri debele ivezke. Poleg več Bachovih velikih orgelskih del je priredil Busoni za klavir tudi nekaj njegovih koralnih zaiger. lrost je dal štin od njih na spored, to pa v taki vrsti, da so tvorile celoto in smo imeli vsebinsko dojem štirih običajnih stavkov kake suite ali sonate. Francoze je na koncertu zastopal Cesar Franck s skladbo Preludij. koral in fu-ga. S čisto tehnične strani je skladba zanimiva in virtuozno pisana, zdi pa se, da ji manjka notranje sile; zato skuša skladatelj z obilno zunanjo ornamentiko nadomestiti to, kar ji manjka na izraznosti. Vse drugačne so bile Chopinove tri skladbe. Chopin, najboljši poznavalec svojega instrumenta in obenem izrazit glasbenik, včasih / nekaj toni izrazi več, kot kak drug skladatelj z uporabo vseh vrst tehničnih pripomočkov; njemu klavir v resnici poje, pa naj bo to pri naivni, z nekaj toni povedani glasbeni misli ali pa na vrhuncu smotrno dosežega motivičnega razpleta, kjer ima seveda tudi virtuozno obdelana tehnična stran skladbe veliko besedo. Za Chopinom, predstavnikom poljske klavirske umetnosti, nam je Trost zaigral Skrjabinovo peto sonato op. 53, ki je zopet svet zase. Oblikovno obstoji iz enega samega stavka, pri katerem je pa v splošnih obrisih dosti jasno nakazana sonatna oblika. Po izrazu je bila to vsaj za podpisanega najbolj globoko občutena skladba celega sporeda. Zasnovana .je v širokem zamahu, ne izgublja se v praznem besedičenju, kar ima povedati, pove s trdim poudarkom. Domačo in obenem najsodobnejšo tvornost je zastopal SI. Osterc in deloma Miloje Milojevič. Od prvega je zaigral Trost tri skladbe iz cikla Arabeske, od drugega pa dve iz cikla Ritmične grimase. Skladbe obeh skladateljev preveva nekako isti duh (v tisku so tudi izšle v skupnem zvezku), le da se zdi, da je Osterc v svojem izrazu bolj naraven, dočim bi se Milojevič bolje izražal v drugem slogu. Oba pa muzicirata absolutno, klavirski izraz jima je drugotnega pomena; za spoznavanje sodobnega klavirskega snovanja sta pa oba važna. Kot predstavnik italijanske klavirske igre je bil na sporedu Giovanm Sgambatti, Lisztov učenec. Njegova Tokata op. 18 povsem odgovarja lastnostim, ki jih imamo pri imenu »tokata« v mislih; pianistu nudi dosti prilike, da pokaže svojo tehnično izurjenost, ne da bi trpela pri tem vsebinsko-izrazna stran skladbe. Končno sta bila na sporedu še dva Španca Manuel de Falla in Albeniz. Pri obeh prevladujejo izraziti ritmi, ki takoj v prvih taktih dovolj jasno pokažejo narodno pripadnost av torjev.
Pri izvedbi sporeda je bil Trost na vse strani pravičen: posebno bi podčrtal dejstvo, da je dal časovno in slogovno tako različnim skladbam vedno pravi izraz. Bach je v resnici zvenel bachovsko, včasih kar orgelsko. Le ponekod, mislim da pri tretji zaigri, bi želeli v smislu orgelskega izvajanja bolj napetega ritmičnega poteka; nasprotno je pa vladalo čisto drugo nastrojenje recimo pri skladbah, ki bi jih uvrstili v romantično dobo; prav v smislu sodobne stvarnosti sta bila zopet podana Osterc in Milojevič; lahna igrivost nekaterih skladb je prišla ravno tako do popolnega izraza kot demonična sila drugih. Na tehnično stran izvedbe se ne spuščam, saj poznamo Trosta že dolgo vrsto let kot enega naših najodličnejših
Šport in telovadba
Zakaj je telovadba na orodju izgubila svoj naravni slog
V	telesni vzgoji ločimo z ozirom na izvedbo vaj v glavnem dva stila, naravni in umetni stil. V svobodnem ali naravnem slogu izvajamo večino Športnih vaj (plavanje, kolesarjenje itd.) v umetnem slogu pa večino vaj na orodju. Pri športu gre le za to, da smučamo hitro in varno, da skočimo čim bolj daleč, da tečemo čim hitrejše, pri telovadbi na orodju pa smo vezani na posebne jredpise glede izvedbe. Pri vajah na telovadnem tonju morajo biti kolena napeta, pri zamahih na bradlji mora' držati telovadec nogi skupaj, pri ve-letočih mora napeti roke in podobno. Ocenjuje se pravilnost izvedbe slično kakor pri umetnem drsanju ali skokih v vodo.
Pri sodobni telesni vzgoji govorimo torej o dveh slogih in razumemo pod »naravnim slogom« svobodno športno izvedbo vaj, pod »umetnim slogom« pa stilizirano telovadsko izvedbo,
V	teku zadnjih desetletij opažamo, da postaja razlika med športnim in telovadnim stilom vedno manjša. Estetski zakoni, kakor tudi pravila o smotrnosti gibanja so vplivali na razvoj telovadbe, ki postaja zopet naravnejša in športu bližja. Zanimivo pa bo zvedeti, da je bila telovadba tudi ob svojem začetku zelo sorodna in podobna športu.
130 let je od tega, ko sta se dva velika moža odločila, da postavita svoji življenji propagandi in organizaciji ljudske telesne vzgoje. To sta bila »oče nemške telovadbe« Friderik Jahn in ustanovitelj švedske gimnastike Per Ling. Na prvem telovadišču v Hasenhcide pri Berlinu je vadil Jahn svoje fante v plezanju, skakanju, metanju in podobno. Gojil je vse vaje, o katerih je mislil, da so koristne za predvojaško vzgojo. Zlasti je stremel za tem, da bi bila moška mladina urna in spretna pri hitri hoji v naravi in pri hitrem obvladanju naravnih zaprek. Čez potoke so skakali Jahnovi telovadci z dolgimi palicami, pri preskokih čez nizke zidove so se vadili v odbočkah, plezajoč po drevesih pa so si krepili roke in razvijali čut ravnovesja. V dneh, ko so ostali na te-
lovadišču, «o se vadili v predvajah za terensko skakanje, jahanje in podobno. Tako je nastal skok s palico, mesto žive veje na drevesu so si postavili »stabilno vejo« — drog, mesto živega konja — lesenega in podobno.
Kakor v Berlinu, tako se je tudi v drugih telovadnih centrih začelo začetkom 19 stoletja razvijati telovadno orodje. To orodje je služilo v začetku le kot pomožno sredstvo za predvaje. Tudi način izvedbe vaj je bil svoboden.
Da je telovadba podlegla pretiravanju glede njenega stiliziranja, je kriva splošna prepoved telovadbe, katero je izdala pruska vlada 1. 1820. Nemške turnerje so osumili političnega udejstvo-vanja in so jim prepovedali vse javne vaje in nastope. Revolucionarni telovadci so sc umaknili v sobe in kleti in so začeli telovaditi v zaprtih prostorih. Zasilne prostore so preuredili in tako so nastale prve telovadnice Dejstvo, da so se preselili s svobodnih igrišč v tesne pokrile prostore, kjer so se vadili dolgo vrsto let, je imelo velik vpliv na spremembo telovadnega stila. Telovadba na orodju je izgubila svoj prvotni značaj pripravljalnih vaj in se je razvila v samostojno panogo telesne vzgoje. Na umetni stil orodne telovadbe so vplivale v veliki meri tudi tekme, pri katerih ocenjujejo poleg težke sestave tudi način izvedbe.
V novejšem času zahajajo tudi športniki radi v telovadnice, kjer imajo svoje zimske treninge. Športnikom služi telovadno orodje le kot pomagalo — slično kakor Jahnovim telovadcem 1. 1811. — Tudi pri sodobni orodni telovadbi prihaja do izraza stremljenje po svobodnejšem stilu in izbiri naravnejših vaj. Vedno tesnejši stiki med obema taboroma bodo športnikom in telovadcem le v prid. Športniki se bodo navzeli vsaj malo smisla za forme, telovadci pa več razumevanja za one vrste telesne vzgoje, katerih ne ocenjujemo le po lepi drži in izvedbi, temveč po resničnih uspehih, izraženih v metrih, minutah in kilogramih. Tudi tukaj velja, da je »zlata sredina« nekje vmes med i obema taboroma.
Izšla je
Družinska
za leto 1942.
Dobili jo boste za ceno 12-
v Ljudski knjigarni, v trgovini Ničmen in v vseh drugih knjigarnah in mnogih trgovinah v Ljuhliani in na deželi. Ker naklada ni velika, se/ile thkoj po pra-liki sv. Družine.
Šport v kratkem
Prve smuške skoke v letošnji sezoni so izvedli skakalci ob priliki konference zimsko-šport-nih strokovnjakov na Zugspitze. O prvih skokih Bradla, Palmeta in Lantschnerja poročajo, da so bili sigurni in lepi. Umetnost skakanja je ostala mojstrom v živcih in nogah, v zimsko'1 sezono pa gredo z, nadami na nove uspehe.
Avtomobilsko dirkališče Linas-Montlhery v okolici Pariza, je zapuščeno in razpada. Ob dirkališču je sedaj cigansko koncentracijsko taborišče. Lesene tribune so večinoma porušili in porabili za kurjavo.
Dunajska Austria je povabljena v Madrid, kjer bo nastopila 20. t. m. proti španskemu nogometnemu prvaku Athletic Aviazione.
Pol milijona športnih fotografij je izdelal znani reporter Schirner, ki slavi te dni svojo 50 letnico rojstva.
Mariborčani in Celjani so spravili v nedeljo dva lepa nogometna uspeha. Rapid je zmagal nad LSV Zeltvveg s 6:2 (2:2), Celje pa je porazilo BSG Donavvitz s 7:1 (4:1).
V	hockeju na travniku sta se srečali preteklo nedeljo predstavništvi Nemčije in Madžarske. Zmagali so Nemci z 2:0.
Gradjanski povabljen v Budimpešto. Madžarski prvak Ferencvaros je povabil za 21. november Gradjanskega v goste. Zagrebčani so pristali in zahtevali istočasno, da pride Ferencvaros 14. decembra v Zagreb.
V	teku na 400 m se Slovencem še ni rodil atlet velikega formata. Če primerjamo letošnje rezultate slovenskih tekačev po finski tabeli ugotovimo, da je dosegel najboljši čas Košir v teku na 1500 m, najslabši pa je rezultat v teku na 10.000 m — čas na 400 m pa je le za malenkost boljši. Svetovni rekord v teku na 400 m ima Rudolf Harbig, Nemčija — 46 sek, slovenskega pa Janez Gabršek, Planina 51.5, Gabršek je postavil svoje rekord 1. 1936. V petih letih ga je marsikdo naskakoval, rušiti pa ga ni mogel nikdo. Lista letošnjih najboljših tekačev na 400 m je sledeča: 1. Nabernik, Pla-
pianistov, ki bi nas s svojim nastopom tudi dni- j nina 52.6 sek, t. j. po finski tabeh 735 točk. 2. god častno predstavil. To priznanje so mu dali . Obršek, Ilirija 52.8, 3. Lušicky, Planina 53.1, 4. vsi odlični obiskovalci, ki so prihiteli na kon- 1 ct,..»„t, pu„,'„* m a s pnia. hp.rm« 54.4. 6.
cert v tolikem številu, kot ga pri drugih koncertih skoraj že nismo vajeni. M. Tome.
Iz Srbije
Ljotičeva pisma knezu Pavlu. Dimitrij Ljo-tič, ki s svojim Zborom podpira srbsko vlado generala Nediča in s svojimi prostovoljci čisti Srbijo pred komunisti, je zadnje dni zbral vsa svoja pisma, ki jih je svoječasno pisal knezu Pavlu ter jih izdal v posebni knjigi. Knjigo prodaja njegov pokret po pet dinarjev.
Nov komisar za begunce v Srbiji. General Nedič je odstavil prejšnjega komisarja za begunce in na njegovo mesto postavil Tomaža Maksimoviča, prejšnjega glavnega ravnatelja Batinih tovaren v Borovem. Ob nastopu svoje nove službe je časnikarjem izjavil, da se bo na vso moč trudil, da bo preskrbel beguncem pošteno delo in zaslužek. Dolžnost vsakega begunca bo pa ta. da bo moral vsak delati in zaslužiti toliko, kolikor bo mogel.
Prestavljanje uslužbencev prosvetnega ministrstva. Srbska vlada je izdala zakonsko odredbo, po kateri lahko prosvetni minister prestavlja načelnike oddelkov, višje svetnike in svetnike prosvetnega ministrstva, kakor tudi načelnike, inšpektorje in svetnike posameznih banskih uprav na delo v posamezne šole. Prav tako lahko prestavlja za učitelje odnosno profesorje tudi ravnatelje srednjih šol, upravnike meščanskih šol, kakor tudi vse vrste šolskih nadzornikov.
V Belgradu je umrl bivši član Glavne kontrole in bivši narodni poslanec Milan Vukičevič.
Zborovanje učiteljstva v Nišu. V Nišu. ki ga je srbska vlada že očistila komunistov, se je zadnje dni zbralo 230 učiteljev, ki so obsodili delovanje komunistov in od njih zapeljanih Srbov. Z 'borovanja so poslali po/drav predsedniku vlade Nedifu. kateremu obljubljajo vso svojo podporo za rešitev srbstva.
Preskrba Belgrada s kurivom. Mestna občina belgrajska je dala posekati vse drevje na savskih in donavkih otokih, ministrstvo za narodno gospodarstvo je pa preskrbelo večje količine drv iz lipovačkega gozda. Drva bodo dobile najprej najsiromašne jše družine, družine vojnih ujetnikov, bolnišnice in javne kuhinje za prehrano širokih slojev ljudsiva. Se-
Mozetič, Hermes 55.4. — Kakor razvidno, so časi na 400 m razmeroma slabi. V zimskem treningu bo potrebno ravno tej disciplini posvetiti posebno pozornost. Zvedeli smo, da nameravata Ilirija in Planina organizirati skupne zimske treninge svojih atletov, katere bosta vodila profesorja Dobovšek in Ulaga.
»Velika igra« jc naslov novega športnega filma, katerega pripravljajo v Nemčiji. Enajstorica delavcev in drugih »mladih ljudi« iz Gelscnkirche-na nastopa v nogometnem filmu, pri katerem gre za težavno pot k slavi. Glavni junak filma je kajpada Schalke 04. t. j. nogometno moštvo, ki uživa simpatije vseh Ncmcev. Športna stran snemanja, pri kateri sodelujejo najboljši nogonietaši, jc v rokah državnega trenerja Herbergerja. Gotove prizore so posneli kar pri oficielnem nogometnem prvenstvu med Rapidom in Schalkcicm. Srednjega napadalca igra v filmu znani Deltgcn. Medlem ko snemajo športni del filma največ na igriščih, filmajo ostali del športne drame v Pragi in Draž-danih.
Slovenska table-tenis zveza obvešča gg. odbornike, da bo redna seja Zveze v petek 14. t. m. ob 5. v prostorih Mladike. — Tajnik.
Dovvhnn, katerega poznamo po zadnjem srečanju z Ažmanom, je nastopil na Dunaju proti bavarskemu boksarskemu prvaku Kaindlu in zmagal s k. o.
Mednarodne telovadne tekme bodo priredili 23. t. m. v Budimpešti. Nastopila bodo reprezentance Italije, Finske, Nemčije in Madžarske. Te tekme bodo posvečene spominu nedavno umrlega načelnika nemških telovadcev Karla Stedinga.
Matti Mikkola, finski prvak v metanju kopja, je padel na vzhodnem bojišču. Med športniki je. bil Mikkola svetovno znan, saj je šele letos dosegel svoj najboljši rezultat v metanju kopja: 73.76 m.
Prikupna plavalna prvakinja Ragnhild Hoe-
ger se pripravlja na dve turneji. Ta mesec ho plavala v švedskih zimskih bazenih, decembra pa bo prišla na Dunaj in v druga mesta Vzhod, pokrajine. Doslej- je Ragnhild premagala vse ženske rekorde v prostem stilu, razen onega na 100 m, katerega drži »soseda« Oudenova.
Evropa se mora odločiti
Minister dr. Goebbels: Z gigantskimi napori vsega ljudstva bo Nemčija zmagala — Najhujše je že premagano
Skušek, Planina 53.2, 5. Polak, Hermes 54.4, 6. Pleničar, Ilirija 54.7, 7. Sušteršič, Planina 55.0. 8. Glonar, Ilirija 55.3, 9. Kraner, Planina 55.4, 10
kanje drv na savskih in donavskih otokih je zadnje dni precej ovirala močno narasla Sava in Donava. Sava je pri Belgradu n. pr. narasla za 2 m.
Sprememba v srbski vladi. Pri zadnji spremembi vlade je bil imenovan za finančnega ministra biv. finančni minister Dušan Letica. pristaš dr. Milana Stojadinoviča. Iz zdravstvenih razlogov pa zaupanega položaja v vladi ni mogel sprejeti. Predsednik vlade Nedič je za to imenoval v sjiorazumu z nemškimi vojaškimi oblastmi za finančnega ministra Dušana Djor-djeviča, načelnika oddelka za državne dolgove v finančnem ministrstvu.
čiščenje Srbije od komunistov. Srsko časopisje »Obnova« in -»Novo Vreme« j>oročata, da so vladni oddelki skupno s četniki uničili komunistične družine v Kragujevački Rači. pri Gornjem Milanovcu. v okolici Požarevca. pri Grocki in Jošanici. V Kragujevački Rači je padlo 143 komunistov, mnogo komunistov je bilo pobitih tudi v ostalih omenjenih mestih, veliko pa tudi ujetih, ki so prišli takoj pred vojaško naglo sodišče.
Pri Paračinu se je oddelek protivladnih četnikov pridružil vladnim četam. Vvnsi Izvor pri Paračinu se je oddelek protivladnih četnikov pridružil četam generala Nediča ter sedaj skupno z njimi zasleduje in pobija komuniste. Tako poroča belgrajska »Obnova«.
Iz Novega mesta
Sestdesetletnica. V j-tonedeljek. 10. t. m. je v krogu svoje številne družine praznoval 6vojo šest-desetletnico gospod Leopold Povše, sodni uslužbenec v p. Vkljub težkim skrbem in naporni 35 letni službi je čil in zdrav in vedno dobre volje in nikdar brez dela! Njegove roke ne poznajo oddiha; koliko lepega so že ustvarile: videti je treba le njegove prekrasne in čudovite rezbarske izdelke, s katerimi si je okrasil svoje stanovanje. Bog pa mu naj tudi pri vzgoji njegove številne družine nakloni bogate sadove: začenši z najstarejšim sinom, bogoslovcem pa do najmlajše, devete. Marjetke, ki šele v drugi razred hodi! Bog daj srečo očetu številne družine!
Sedaj smo dobili nemški tednik »Das Reich«, ki je v številki z dne 9. septembra t. i. objavil članek nemškega ministra dr. Gobbelsa z naslovom »Kdaj in kako« in ga zaradi jiomanjkanja prostora posnemamo 6amo en del, kakor ga je pred nedavnim posnela tudi agencija Štefani.
Minister dr. Gobbels je v začetku članka razložil, kako je hotela Nemčija jeseni leta 1939. samo rešitev Gdanska in koridorja skozi koridor, sovražniki Nemčije pa so porabili to priložnost za vojno. S tem pa so izbruhnila na dan vsa stara, še ne ali samo na pol rešena evropska vprašanja. Vojno, ki jo sedaj Nemčija mora voditi, ker ji je vsiljena, mora voditi do konca, sicer bi jo morala voditi v bodočnosti ix>d mnogo neugodnejšimi okoliščinami. Mar kdo verjame, da bi London miroval ali da je Sovjetska zveza ustanavljala svoje revolucionarne armade za šalo? Nato odgovarja minister Gobbels: »V nekaj letih bi morali zopet nastopiti, samo s to razliko, da bi nam naši nasprotniki, poučeni z vojaškimi izkušnjami iz poljske vojne, postavili nasproti oborožitev, ki bi ji pod težo razmer ne mogli biti ko6.«
Nato nadaljuje minister Gobbels: »Usoda nas je prijela sicer trdo in neizprosno, toda misli dobro z nami. Sili nas k odločitvam, ki jih ob navideznem f>opuščanju sovražnika mogoče nc bi podvzeli, pa bi jih pozneje morali brez dvoma vzeti nase v resnično smrtnem ogražaniu. Najele-mentamejši problemi našega dela zemlje so načeti in ne trpe nobenega odlašanja več. Evropa se mora odločiti, ali hoče živeti ali utoniti v kaosu.
Nemčiji, Italiji in z njima zvezanim 6ilam se nudi edinstvena priložnost, vodilno spraviti v tir nov evrojoski red. S tem stojimo na našem kontinentu pred možnostjo, ki še v zgodovini ni nikdar obstajate. Gre torej za več, kakor zgolj za razčiščenje ozemeljskih nesoglasij; gre za vse. Temu odgovarjajo" tudi dimenzije, v katerih se ta vojna odigrava. Ta vojna predstavlja v resnici sklop cele vrete vojaških obračunov, ki bi dozoreli čez nekaj let, če bi jih danes ne začeli. Tega ne smemo nikdar pozabiti 6pričo vseh bremen duhovne in materialne narave, ki so združena zdaj 6 to, kakor z vsemi drugimi vojnami. Važnejše, kakor vprašanje, kdaj bo ta vojna končana, je vprašanje, kako bo končana. Če jo dobimo, dobimo vse: surovine, svobodo v prehrani, življenjski prostor, podlago za novo socialno preoblikovanje naše države in možnost izživljanja narodov osišč-nih 6il; če jo zgubimo, r>otem bi bilo vse to in še mnogo več zgubljenega: namreč naše narodno življenje v splošnem in v celoti.
Kajti za to gre našim nasprotnikom. Lahko se razlikujejo v svojih mnenjih, kako bi Nemčijo in njene zaveznike najbolj smiselno in najbolj načrtno uničili. Eden je za uničenje naše vojaške in gospodarske enotnosti, drugi za razbitje naše države v pokrajine, tretji za nadzorstvo nad rojstvi in zmanjšanje našega števila na 10 milijonov, četrti za sterilizacijo celotnega prebivalstva izpod 60 let; v enem pa so si vsi edini: v trdni volji in sklepu, da mora biti Nemčija, če se to še enkrat posreči, vržena ob tla, uničena, iztrebljena in izbrisana. Ni nam več pričakovati kakega Versaille-6a, ki bi nam dopustil vsaj majhno možnost narodnega preporoda. Čim bolj brezizgleden je jx>-iožaj za nasprotnike, tem bolj krvave postajajo na stari zakon sjiominjajoče maščevalne fantazije, v katerih se nasprotna stran izživlja. Njihove besede lahko zvene še tako zapeljivo na uho nerazsodnega, za njihovimi človečanskimi, na videz svetimi frazami tiči golo stremljenje po uničenju. Osiščne sile se dejansko bore za svojo osnovno bit in skrbi in stiske, ki nam morajo biti v vojni vsem naložene, bi obledele pred peklom, ki bi nas čakal, če bi jo zgubili.
Nima nobenega pomena govoričiti o tem. Jasnost ni bila nikdar povod za slabost, marveč vedno povod za moč. Če bi v nemškem ljudstvu vstaj leta 1917 velik narodni buditelj, ki bi mu z
daljnovidno 6ilo j>reroka napovedal, kakšna ponižanja g^ bodo doletela po kapitulaciji novembra 1918, bi verjetno v zadnjem trenutku ne zgubili diha in bi vojno dobili. Moral je priti narodno-politični genij kakor je Adolf Hitler, da je v nad dvajsetletnem boju zopet jx>pravil škodo, ki nam jc nastala, ker smo odpovedali novembra 1918. ln vendar je viselo njegovo delo dovolj čestef na svileni nitki. Priložnost, ki jo ima danes nemški narod, je sicer njegova največja, pa tudi zadnja. O tem si moramo biti na jasnem vsak dan in vsako uro.
Mi lahko zmagamo in bomo zmagali. Toda za to je potreben gigantski najror vsega ljudstva. Nihče se ne sme odtegniti, kajti gre za vse. Kakor bi prišla dobljena vojna vsem prav, tako bi nas zgubljena vojna vse pahnila k tlom. Kakor vedno v velikih urah naše zgodovine, ima naše ljudstvo svojo usodo v lastnih rokah. Mi smo kovači svoje sreče danes bolj kakor kdaj. Narodni cilji osišč-nih sil so jx>stavljeni visoko. Da bi končali splošno evropsko zmešnjavo, moramo biti drugim narodom vodniki in vzgledniki. Ali naj zamerimo usodi, če nas je pred zadnjim velikim triumfom še enkrat postavila pred zadnjo, trdo preizkušnjo? Je li kdo jM-ičakovai, da nam bo zgodovinska naloga nove organizacije celega dela sveta zlahka in skoraj nezasluženo padla v naročje? Zgodovina ničesar ne podarja, marveč le vse nudi. Kdor ne zagrabi in ne vztraja, bo vse zgubil.
Tako 6toje stvari in tako jih moramo tudi gledati. Vsi predobro vemo, kako težke žrtve zahteva vojna skoraj od vseh. Toda, ali niso od naših neprimerno večje žrtve, ki so jih morali prenesti premagani narodi, tudi če so sedaj že izven vojne? Četudi moramo prenašati znatni del vojnih bremen, se še vendar veselimo najvišjega življenjskega standarda med vsemi evrojiskimi narodi. Res je, da se moramo omejevati na vseh jxidroč-jih, toda omejitve še zdaleč niso tako velike, da bi bile neprenosljive. Delati moramo kakor še nikdar. Usodna vojna našega ljudstva zahteva od nas skrajno predajo, napetost in pripravljenost. Toda če je posameznemu še tako težko, naj pogleda okoli sebe, da bo odkril koga, ki mu je še težje. Vojna je za vojake vse kaj drugega kakor kratko-časenje, trda je. bridka, krvava nujnost, pred katero je postavljen ves narod. Kljub našemu stisnjenemu in skoraj brezizhodnemu položaju, kakor je bil takrat, je nismo hoteli; bila nam je vsiljena. Ko je 6edaj tu in imamo najhujše že za seboj, mora biti narod do zadnjega moža in poslednje žene prežet s trdnim in nezmotljivim sklepom, jo tako končati, da se po človeško govorjeno ne bo več ponovila. To doigujemo sebi in svoji bodočnosti. Tako na delo, borimo se in delajmo, dokler ne bo zmaga naša! Storimo vse, kar ji 6luži in jo približuje, opuščajmo vse, kar ji škodi in jo oddaljuje. Ne sprašujmo kdaj pride, skrbimo rajši bolj zato. da pride. Tedaj bo nekega dne na-jiočila ura, ko se bo usoda upognila pred nami in bo narod ter one, ki so se borili z njo, krasil lo-vorjev venec. In preko trdih in trpkih potez na obrazu našega naroda bo zasijala blaženost velikega trenutka, na katerega čaka stoletje.
Oče in sin
Slavni francoski pisatelj Jean Lafontaine jc bil zelo raztresen mož. Ko je bil nekoč na obisku pri prijatelju dr. Dupinu in se je dvignil, da bi se jwlovil od domače gospe, je stopil v sobo njegov sin, mladi Lafontaine, ki je tudi priScl na obisk.
•	Prosim vas, ostanite malo tu, da za trenutek pospremim vašega očeta,» mu reče Dupin. Stari Lafontaine je preslišal te besede in je na hodniku vprašal Dupina:
»Kdo pa je ta mladenič«?
»Kaj,« |>ravi Duj>in iznenaden, »mar ne poznate svojega lastnega sina?«
•	Da, da, imate prav,« jyravi j>esnik raztreseno, »mislimi da sem ga že nekje videl,,.«
Prva partija
88
»Da boste lahko premikali roko,« je mrmral doKtor. Potem se bomo spet potrudili, da boste lahko gibali s tem krempljem. Ni kar tako, fant, biti junak; to navadno boli -r- in doktorji se morajo 6 tem igrati. Tako.« Debeli doktor zre zadovoljno na r.voje delo; namesto roke ima Stanko velikanski bel bet da bi menda lahko vola pobil. Saj je Stanko nanj tudi ponosen, gleda ga tn ga vzdiguje—.
»No?« je rekel debeli doktor z zadovoljstvom. In zdaj pojdi te z menoj, ampak ni se vam treba bati.«
Stanko ima kolena omehčana, kakor iz žolice, in gre strašno nerad za primarijem, ki se mu mudi v njegovo ordinacijo. Doktor nekaj išče v omari s svellimi kirurgičnimi instrumenti, in mlademu junaku iznova pada srce v hlače, toda to je samo steklenica konjaka in dve čaši. Debeli doktor ju napolni z neobičajno brzino, -l/pijte, mladenič, ste še vsi zeleni. In sedite!« Naglo je zvrnil čašo vase. zalirka! in si spet na lil. Nato si je z obema rokama privzdignil trebuh in široko razkoračen sedel na kraj vrtljivega stola. Stanko plaho oblizuje svoj konjak in poškrljtije na starega dobričnika.
»No, tako,« je začel primarij in si slavnostno |x>pravil naočnike. »Prijatelj, gospod Hansen se za vas zelo zanima in .. tu ste kakor v prvem razredu. Lahko si naročite, kaj hočete jesti, in sploh. In nič se vam ne mudi od tod, da boste vedeli. In s tole ročico vam ni treba ležati —. Tudi na sprehod lahko greste, po šestih zvečer pa morate biti spet pri nas, razumete? To je zavoljo reda.«
»Prosim, gos|jod primarij,« je jecljal Stanko,
»in — ne bom pohabljen na to roko? Ali bom mogel še kaj delati?«
-Kaj? Pohabljen?« se je razkričal debeli doktor, -Prijatelj, saj vam je na vsakem prstu ostala najmanj ena falanga! Samo šest členkov je proč! Poglejte, mladenič,« je zamahnil z debelimi rokami, kakor pingvin s krili. »Temule se še zmeraj pravi zlate roke!«
Stanko je kar zamežikal, zakaj prvič se je predrzni!, da je pogledal na kirurgove roke; prav ža |irav to niso bile roke, ampak samo debele, brezoblične blazinice s kebastimi štulami — kakor bramor. si je mislil Stanko; in te kratke lahti — saj ta revež ne more s svojimi rokanti niti objeti trebuha!
Doktor je zainigal z debelimi, štulastimi prsti pred Stankovim nosom. »To je od rentgena, prijatelj. Nobeno junaštvo, gospod. In vidite, še zmeraj hodijo ljudje k staremu doktorju, da bi jih rezal. Ce boste mogli še delati! Smešno!« Vzel je od nekod velik robec in se jjošteno useknil. »Seveda jamskih vozičkov ne boste več rinili. In sploh, mislim, tudi v jamo se vam ne bo treba več voziti. Telefonirali so mi iz ravnateljstva —. Nesrečni človek, saj ste baje študiran fanll«
»Jaz... to se pravi 6amo pet razredov realke,« je izjecljal Stanko.
»No tak vidite,« se je jezil debeli doktor. »To bi morali dovršiti, mladenič. Vsekakor bi morali doštudirati... in narediti maturo. Telefonirali so, da vas bodo dali morda v pisarno, ko ozdravite. Pisarniško delo boste lahko opravljali, — saj veste, Bog ve kaj vam ne bodo dali, ampak nekaj več boste menda že dobili, kakor kot vozač, ne? In glavno — pri tem lahko privatno študirate. Ne?«
»Ne vem,« je za jecljal Stanko.
Da boste vedeli,« je dejal stari doktor, »sam stari gospod vam to sporoča.«
»Gospod ravnatelj?«
»No. da. Ceš, da bo naročil mlajšim inženirjem, naj vam tu pa tam pomagajo in svetujejo —-Le kar zagrabite, prijatelj, saj vas nič ne stane! In ko bosie naredili maturo, — no, jjotein boste že videli; baje imajo neke štipendije za rudarsko akademijo alt kako se to imenuje. Jaz bi na vašem mestu dosli lie pornišljal,« je menil stari doktor, si z rokami privzdignil in trebuh in vstal. »In zdaj idite, mladenič, jaz imam delo.«
XXVI.
Stanko leži v postelji, ne zato, ker mora, ampak da bi laže premišljeval; razen tega je tako strašno sit, da je kar len. Imenitno so ga opoldne nakrmili, le kar je res; piščanca je imel, gibanico iu še kaj. Tista drobna sestra mu je vse Tejx> na-rezala in krožnik mu je držala prav pred nosom, tista debela pa je udobno sedla na stol, si prekrižala roke pod prsmi in hotela vedeti vse mogoče. od kod in kako, kaj ranjka mama, kaj teta, kaj gospa llansenova in tako dalje. Na nočni omarici stoji v veliki porcelanasti vazi velikanski šo-jjek rdečih rož in steklenica črnega vina — ta gre baje na kri. In tudi kar tako slučajno tista številka časopisa, kjer je članek o nekem mladem junaku. Morda bo' tale drobna sestrica vprašala: kakšen časopis imate tamle? — To ni nič. bi rekel mladi junak zamračeno, tam je nekaj o Kristini, pa še niti prebral nisem, hočete jwgledati. — In ona bi to brala, pozorno mežikajoč s svojimi dolgimi trepalnicami. tnžik, mžik —.
I no, ni vprašala, in Stanko leži prijetno vznak, zre v strop in premišlja o svoji usodi. Torej pohabljenec, misli vdano, niti za vozača nisem več. Kaj hočem, moram torej v pisarno. Saj sem tudi že bil v. pisarni in se po cele večere gulil doma iz učbenikov. — I.ahko je reči: privatno doštudirati! To sem že obliznil, gospod, pa ni bilo iz
tega nič. Jaz vem, kakšno veselje je to. In še dve, tri leta se s tem mučiti; — no, vzdržal botn že, si misli Stanko žalostno in razumno, ampak med pač ne bo. moral bom pošteno zagrabiti, premišlja Stanko, garal bom kakor črna živina, — minilo te bo prijatelj, klatiti se okrog in ogledovati, kako nekje rože cveto, doma boš sedel na zadnjici, držal glavo v pesteh in buljil v knjige, dokler ne postaneš bedast. Morate včasih priti k nam, je rekla gospa Helga. Torej vidiš, kol študent bi lahko mirno šel. Študent ni nič, celo takle vozač je prav za prav več, |>a je vendarle neka razlika, prijatelj. Recimo, takle Martinek bi skoraj ne mogel iti tja; takole v krčmi ga gospod Hansen 6eveda lahko drži okrog vrata, toda ,če bi ga povabila gospa Helga, bi revež tesar sedel čisto na robu stola, s pestmi na kolenih, in bi gledal, da bi bil čimprej zunaj. In kakšen orjak je! Takšen študent — nič ni prav za prav, a glej, igra že lahko tenis in pravi redi in gejm. Samo da s tole levico — ne vem. (Ampak vsaj švedski bi se mogel učiti, si misli Stanko malo manj odločno.)
Stanko je žalosten, ker je prav za prav že vse odločeno; /daj riše samo še kroge okoli te sklenjene zadeve. Na primer partija. Konec ie s partijo, se zaveda. Torej ne bo več spadal mednje. Pepek bi se mu režal — študent si, gosjrtod. Pa tudi Jenda Martinek bi mi najbrže več ne rekel: tak vidiš, ti osel, in tako dalje. In Suchanek, Matula, Adam, vsi — nič več bi ne bilo tako, kakor bi moralo biti. Sicer pa — fantje bodo razumeli; saj vendar vidijo, da sem pohabljence in bi ne mogel več potiskati voza. Kaj naj storim, ne? Morali bi videti tole roko. kako jo imam v mavcu in na deščici! Rekli bi, i no, Stanko, moraš vzeti, kar je; in na nas se ne oziraj. — Res. to je škoda in Stanko bridko čuti, da se že zdaj vtihotaplja nekaj kakor daljava ali tujina med njega in j>rvo partijo.
Predstave ob 16 m 18.15, ob nedeljah In praznikih oa ob 10.33. 14.30. 16.30 in 18.30
Dramatična vifpSkii zcrilbn o legendarnem junaku
Fanluila rta LodI
Borba za ljubljeno dekle - ovnbo.il — spletke Germana 1'aolieri Dsvaldo Val nti, Ktinio Cerlesi KINO MATICA - TEL. 82-41_
Obsojenke
Salty Eilers. Louis llavward Oiličen filmizži/ljeiiia deklet, ki »o «e preuredi« proti zakonu in se morajo pokoriti v Kaznilnici KINO SI.OGA - TEL. 27-30_
Film v naravnih onrvi.li
Pusiolovičina lady X
Stlajnu komedija romani. puHtoiovičin — Film smeha. zabave in rnzvedrila Merle Oberon, Laurenee Oliver KINO UNION - TEL. 22-21
Iz Hrvatske
iz Goriške pokrajine
Iz Belega pri Grabneiti v Brdih. Pred nedol-,i'm je umrla dobra mama našega cerkvenega ključarja. Pintarjeva mama je bila zelo blaga žena, usmiljenega srca za vse, ki so jo prosili kakršne koli pomoči. Bila pa je tudi globoko verna. Kljub precejšnji daljavi do farne cerkve je čisto do zadnjega nedeljo za nedeljo točno prihajala k sv. maši. Prav tako ni zamudila nobene sv. maše, tudi če je bil delavnik, v podružni nozenski cerkvi. Tudi za okrepčilo g. župniku je poskrbela. Vsa srečna je bila, ko je na Petrovo v svoji hiši lahko pogostila g. dekana iz Biljana, ki tudi v to podružnico točno prihaja praznovat cerkvenega patrona. Spremili smo jo k zadnjemu počitku na farno jiokopa-lišče ob udeležbi več duhovnikov in velike množice ljudstva, ki je prihitelo iz vse soseske, da počasti spomin tako spoštovane krščanske matere.
Prezgodnja ziina. Iz Sp. Idrije poročajo: za Vse svete in vernih duš dan smo dobili kar preveč snega. 2e samo tu pri nas v dolini ga je bilo več ko 40 cm. višje v hribih pa celo čez meter. Nekaj nenavadnega za ta čas. Sneg je preprečil, da ljudje niso mogli grobov dragih rajnkih tako okrasili, kakor so imeli navado druga leta. Upamo, da so bolj toplo molili in bolj z duhovnimi šopki krasili. — mnogim je zametlo zelje, repo, sjiloh kuho, ki so jo imeli še zunaj. Ce sneg kmalu ne 6kopni, bomo morali prašiče poklati. Mnogi tudi nimajo še jiotrebne atelje in drv. Pa drva, pravijo, se bodo že še dobila, ker en konec večkrat gleda izjiod snega, za drugo bo bolj težko. Vendar pričakujemo, da bo sneg še odlezel. Saj je že začelo deževati.
Dve poroki. V Volčah pri Tolminu sta se poročila gdč. Ivanka Podreka iz znane Podrekove družine in g. Fr. Perko, avlotransjoortni podjetnik iz Gorice. — Pri 6V. Luciji ob Soči sta se združila za življensko pot g. Julij Tratnik, sin vele-trgovca in gdč. Marija Marega iz ugledne župa nove družine. — Obema paroma obilo sreče!
General Matasič — častni listaš. Poglavnik je imenoval hrvatskega pehotnega generala Ante Malasiča za častnega ustaša. General Matasič je do tega naslova prišel zaradi velikih zaslug, ki si jih je stekel tekoin svoje dolgoletne vojaške kariere za ustaški pokret. Častni ustaš general Matasič je tudi v sorodstvu z znanim generalom Sarkotičem.
Poglavnik govori. Pod tem naslovom je izšla', i'od v Zagrebu knjiga govorov, ki jih je imel poglav-1 ^ nik od 5. aprila t. 1. dalje.
Novi šef mestne knjižnico v Zagrebu. Zagrebški župan je imenoval ustaša Nikolo Matijeviča za šefa mestne knjižnice v Zagrebu.
Vsa mesta v hrvatski državni službi zasedena.
Glavno tajništvo predsedništva hrvatske vlade sporoča, da so vsa inesta v hrvatski državni službi zasedena. Do uzakonitve novega proračuna jio poglavnikovem naročilu ministri ne smejo postavljati novih uradnikov in dnevničarjev.
Novi dekan pravne, fakultete v Zagrebu. Za
novega dekana pravne fakultete v Zagrebu jc imenovan prof. dr. Mihovil Lanovič.
Gostovanje pevske družine »Kolo« v Nemčiji podaljšano. Zagrebško pevsko društvo »Koloj gostuje že dalj časa z velikim uspehom v Nemčiji. Zaradi uspehov v posameznih mestih se je na prošnjo vodje nemške fronte dela njegovo gostovanje v Nemčiji podaljšalo za več dni.
Kdo se sme imenovati »profesor«? Po najnovejši zakonski odredbi o tolmačenju uredbe o hrvatskem vseučilišču se smejo imenovati profesorje samo tisti slušatelji fil. fak. hrvatskega vseučilišča, ki so na tem vseučilišču tudi diplomirali.
Službe
Jttclo:
Dekle
vajeno vsakega dola, s priporočili; išče službo, najrajši za čiščenje pisarn. Naslov v upr. »Si.« t. 12640.	<a
Kupimo
Mtevajte pmod naš Issi!
Si avverte cbe sin dal 20 ottobre 1941 il signor
GIOVANNI FURLAN
Lubiana, Samova 1
ha cessato di essere nostro
rappresentsnte;
al suo pošto e ora il signor
G0IK0 PIPENBfiCHER
LUBIANA Butar je va, 9 - Tel. 37 39
ckee incaricatodella trattazione degli af-fari per nostro conto
Obveščamo, da od 20. oktobra 1941 dalje gospod
JANEZ FURLAN
Samova 1, LJubljana
ni več naš
zastopnik;
Namesto njega je sedaj gospod
GOJKO PIPENBACHER
LJUBLJANA Rutarjeva 9 - Tel. 37-39 ki ima nalogo pogajati se na naš račun
DilTA A. COSUL1CH S. a G. L. TR1ESTE Via Macluavelli. 15
Rabljeno gumo
vsako količino, vseli vrst kupujo in plača najboljšo iletalla«, Gosposvetska cesta IG, tel. 32-88. (k
globok voziček, športni ženski plašč, mandolino, ilva nova plašča za kolo. Valjan. Zaloška ccsta, pri pošti Moste.	(1
Trgovino z mes. blagom
prodam ali sprejmem rtru-žabnlka(co). Ponudbe na upr. »SI.« pod »Prometna točka« 12662.	(1
R A£CORCI AM ENTI ALEE O ANDE COflPEN-SAII IN MODO INVISIDILE!
KRAJŠA N06A NEVIDNO PODALJŠANA!
1'aerPte qualnnque searpa, unehe hassa! Andaturu normale, eorretta, elastica. Lhiedete opuseolo S. E. e preventivi alla
Nosite lahko vsakršne čevlie, tudi nizke! Hola normalna, pravilna, elastična. Zahtevajte knjižico S. E. in pojasnila pri
S. A. ROMAIMO BARBEP1S - Milano - vi« soperga 19
gStaiiovanial
meio:
Stanovanje išče
dijak Christofovega za. voda v bližini te šole. Naslov: Panjan, Chrtsto-fov zavod, Domobranska cesta 15.	(1
V dneh, ko nismo vedeli od bolečin ne kod, ne kam, nam jc naš
Joža
odprl Vaša dobra srca, da so v toplem sočutju utripala za nas. Iskrena livala vsem.
Prav izredno zahvalo pa smo dolžni njegovim zvestim prijateljem, znancem in tovarišem pri delu za naš mili, razkropljeni narod, ter vsem, ki so ga v tako ogromnem številu spremili do prezgodnjega groba.
Milka Bohinjčeva in otroci.
Vajenca
za kovaško obrt sprejmem, prednost ima oni ki se je že nekoliko časa učil. Nagode I„ kovač, Žužemberk 67.	(v
g Oltfnpg]
Gospodarska zveza
sprejema naročila za korenje, peso, repo, kolerabo in zelje. Prijavite se čimprej 1	O
ZAHVALA
Za vse izraze sočutja, ki sem jih prejela ob nenadni, težki izgubi mojega ljubljenega moža, gospoda
Josipa Troje
sodnika
in za spremstvo na njegovi poslednji poti, izrekam toplo zahvalo. Posebno iskrena hvala čč. duhovščini, g. s. starešini Šaviju za lep nagovor, g. starešini Komparetu in ostalemu sodnemu osebju v Trebnjem za vso skrb in pomoč.
ŽaiujoCa sogroga In olroka.
Pri tem stisne začudenemu Cassertonu svetilko v roke.
Potem jiotegne za vrv, ki je molela iz sredine skladanice.
Z močnim sunkom odtrga gornji del kupa, da se zruši na tla.
»Buli,« zavpije Casserton.
Vsi trije skočijo za korak nazaj
Ko se je prah usedal, je pokazal Bobby na zid.
V svetlem, belkastozelenem siju lampe so lahko razločno opazili zid, ki je bil zadaj za skladanico na novo vzidan.
»In kam se gre tod?« vpraša ponovno Bobby.
Casserton strmi zmedeno na zid.
»Tega pa ne vem!« za jeclja.
:Morda pa stanuje tukaj tisto strašilo?« vpraša Bobby ironično.
1.
Chappell je sedčl v klubskem naslonjaču in opazoval ljudi okrog sebe.
Čutil je na sebi radovedne poglede plesalke Lolile Benavente, ki se je vozila z isto ladjo • »Bremen« iz Ne\vyorka kot on. Lolita si ni mogla ustvariti nobene prave slike o tem molčečem, svojevrstnem možuv
' lleg Chappell je bil oblečen v frak, kot vsi gospodje na tem družabnem večeru. V črni obleki se je še bolj uveljavila njegova prožna postava; še jirav posebno pa so se odražali njegovi sko-drani, platinasto svetli lasje. Njegov resen, zagorel obraz jo vzbujal občo pozornost.
»Kdo je ta človek?« vpraša Lolita Benaventa.
Lord Carlisle, stoječ zraven nje, skomigne z rameni. »Neprijetno!« si misli pri sebi. »Že nekaj dni se mučim, da bi se približal tej španski lejiotici, sedaj bi pa hotela moja živahna dama naenkrat, da ji predstavljam druge gospode!«
»Signor i ta,« reče glasno, »res ne vem!«
»Potem pa pozvedite!«
Carlisle se prikloni z vzdihom in odide v bar k točaju.
»Kdo je ta gospod z nenaravno svetlimi lasmi?«
»Mylord, tudi jaz ne vem. Ta gosjiod ni niti pil v mo jem baru ...«
Pri visoki mizi je sedel samoten gost.
»Lahko Vam fiovem!« reče na kratko.
»Gospod, zelo bi Vam bili hvaležni!«
»Ambrose, ,Chicago Tribune'I« se predstavi.
»To je grozno, kakšni ljudje sedaj jiotujejo v prvem razredu!« pomisli.
A toča j vpraša s spoštovanjem:
»Kaj? Tisti sloveči Ambrose? H. A. od ,Tribune'?«
Nasmešek spreleti suho lice mladega moža.
»Ni treba vsega raztrobiti, Jonuy!«
»Saj ne, gos|>od Ambrose!«
Lord Carlisle poda časnikarju posetnico.
»Sicer ni čisto pravilno,« pravi, »loda saj nismo nc v Združenih državah ne v Veliki Britaniji ...«
»Ne, tu smo na nemški zemlji! — Vi bi torej želeli nekaj podatkov o tistem,le gos|iodu tam...«
Carlisle hoče izreči želeno izjavo.
»Ali vidite tisto-le lady?t
»Benavente?«
I-ord se zdrzne
»Signorito Benavente, da, inisler Ambrose!«
Zurnalist se nasmehne.
»Kaj pa hoče prav za prav Lolita od tega človeka?«
»Vprašajte damo sami!« reče Carlisle ledeno. In v mislih pristavi »grozen človek!«
»Na delo torej!« pravi Ambrose. »Pojdimo, ,stara bajta'!«
Pri tem ga prime, vsega začudenega, neprisiljeno pod pazduho.
Ambrose je bil pravi yankee.
Po trdem boju se je bil preril do položaja najboljšega amerikanskega časnikarja.
In zdaj se mu je zahotelo pokazati, da je Amerikanec. tako kot kažejo Angleži svojo narodno samozavest.
»'Dan. Lolita!« pozdravi srčkano se smehljajočo plesalko. »Carlisle mi je ravnokar povedal, da takole malo škiliš za tistimle gentlemanom.«
»Dober dan, Ambrose! Zakaj me pa pravzaprav hote preziraš med vso vožnjo?«
»Dajani ti prostost, punčka!«
»Toda kljub temu se veselim, če vidim zopet stare prijatelje. Tvoje zadnje poročilo o ,Razbojniku med rekami' o Mississippi, je bilo prekrasno! je bila poplava res tako katastrofalna?«
»Grozno! Ne govorimo več o temi — Ti ne veš, kdo je ta gentleinan? Žalostno! V krogih artistov je poznan kot bela vrana!«
»Pulil« poseže vmes lord Carlisle. »Artist? Saj je tudi na zunaj tak . .«
Lepa Lolita Benaventa odgovori mirno:
»Vse preveč fx>/.abljate, da spadam tudi jaz k artistom .. .<
Lord protestira s pretiranim zgražanjem.
»Toda najdražja, kako morete kaj takega reči? Umetnica, tako od Boga nadarjena...!«
Ambrose vpraša suho:
»Hodite večkrat v varijete?«
i Nikoliodkima lord Carlisle.
»Od kod pa potem veste, da je Lolila ,od Boga nadarjena' umetnica?«
Prizadelo molči lord Carlisle.
Madame Benaventa mu pošepeta priznavalno:
»Vi ste zmeraj še tisti slari Ambrose! — Toda, recite mi že enkrat, kdo je tisti gospod tam-le?«
Ambrose se prikloni.
»Takoj ga pripeljem!«
Oba sta ga videla, kako je pristopil k Chap-pellu, sedečemu v naslonjaču in, kako je z njim govoril.
Potem se je tisti zanimivi mož dvignil in pristopil v spremstvu časnikarja.
»Reg'Chappell!« predstavlja Ambrose.
Lolita Benaventa mu smehljaje ponudi roko.
»Vidite Ambrose, to je bilo lepo od Vas. Zdaj se že spominjam tega goapoda. — Pri nas damo veliko na Vuše ime, komisar, odkar ste bili maščevali ubogo malo Lily Day, Day and Dayl«
Ambrose je pričel z uradnim glasom:
»Reg, dovoliš, da ti predstavim lorda Carli6-leja? — Tukaj komisar Reg Chappell iz Secrct Service ol tlie Citizen Police — Departement of Chicago...«
»... Illinois, United States of Amerika — da bo naslov popoln!« reče veselo Chajipell. »Me veseli, da sem vas spoznal.«
»Madam. vas sem pa takoj 6poznal!«
»... vendar me niste pozdravili!« mu odgovori Lolita Benaventa z rahlo napeto šobico.
Chappell ji odkima z glavo.
»Mislil sem, da hočete biti nemotena, posebno, ker ste imela v osebi lorda Carlisleja tako prijetnega in razgledanega družabnika.«
Lord Carlisle se nasmehne ob tej pohvali. »Oh, na moč ljubeznivo! Toda moje zasluge so tako majhne...«
»Ravno nasprotno!« ugovarja Chappell vljudno. *Kdo ne bi |x>znal moža, ki je hotel s kapitanom Wilkinsom v podmornici na severni tečaj?«
Za Ljudsko tiskarno v Liublianl: Jože Kramarif
Izdaiateli: inž. Jože Sodia
-»Urednik: Viktor Cenčič