ZA IZBOLJŠANJE LISTA Tah Mn vriK Tok, U "OUiNartit" aH arwtnika, Vm te teal* mm aiprii pot k Wtm. :t GLAS NARODA list slovenskih delatcer v Ameriki i ★ cjtathje opozarjamo, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Eatered mm SetoM Clmm Matter Scpteater 2I*t. IMS at the Pal Offlm New Itrk. N. ¥„ cndw Act at Cmyrtm af March 3rd. 18?». ADDRESS: 216 W. 13th ST., NEW YORK No. 211. — Stev. 211. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 10, 1 938—SOBOTA, 10. SEPTEMBRA^ 1938 Volume XLVL — Letnik XJLVL ANGLEŠKI POSLANIK PRI MARŠALU H. GOERINCU "PredseA Roosevelt naj vtretje kandidira!" HITLER JE UKAZAL SUDETSK1M NEMCEM TAKOJ OBNOVITI POGAJANJA S ČEŠKO VLADO Hendersonovem razgovoru z Goeringom pripisujejo važen političen pomen. — Runciman je u-Verjen, da je popolna avtonomija najmartj, kar so sudetski Nemci pripravljeni sprejeti. — Njegova misija je bila vsledtega brezuspešna. — Francoski častniki in mornarji so ae morali vrniti z dopusta. NUERNBERG. Ne^ija, 9. septembra. — Angleški poslanik sir Neville Henderson je bil skoro celo popoldne v razgovoru s feldmaršalom Hermanom Goeringom, Ker je maršal Goering v nazijski stranki prvi za Hitlerjem, pripisujejo politični krogi njegovemu razgovorju s poslanikom Hendersonom največjo važnost. Medtem ko so sedanja pogajanja glede češkega vprašanja zavita v veliko tajnost, se je sir Henderson domenil za sestanek z nemškim vnanjim ministrom Joachimom von Ribbentropom. Konrad Henlein, ki je v sredo zvečer naglo odpotoval na Cehoslovaško, se je včeraj dopoldne zopet vrnil v Nuernberg in j- popoldne govoril s Hitlerjem. Kot pravi neko poročilo, je Hitler Henleinu naročil, da naj s čehoslovaško vlado obnovi pogajanja, ki so bila prekinjena, ko je prišlo v Nuernberg poročilo, da je nek policist s konjskim bičem pri neki demonstraciji v Moravski Ostravi vdaril dva sudetska poslanca. S tem, da je Henleinu naročil, da se naj zopet prične pogajati s čehoslo vaško vlado, hoče Hitler svetu, zlasti pa Angliji, po kazati, da je storil vse, da bi bilo sudetsko vprašanje mirno rešeno in da bi pri Angliji dosegel, da bi pritiskala na čehoslovaško vlado, da sudetskim Nemcem nudi čim več koncesij. Položaj je nasleden: 1. Angleški posredovalec v Pragi, lord Runciman, se je prepričal, da je popolna avtonomija najmanjše, kar so sudetski Nemci pripravljeni sprejeti. Zato bo moral Runciman pregovoriti pregovoriti predsednika dr. Benesa in ministrskega predsednika Milana Hodžo, da dovolita avtonomijo. Beneš in Hodža pa tega pogoja ne bosta hotela sprejeti. 2. Lord Runciman bo vsled tega prisiljen priznati, da je bila njegova miaija brezuspešna. 3. Ko bo lord Runciman opustil posredovanje, si bo Anglija umila roke in bo zavzela nevtralno stališče. 4. Dogodki, kakor je bil dogodek v Moravski Ostravi, se morejo ponavljati in bo še marsikateri Nemec ubit. 5. Hitler bo nato zavzel stališče, da so bili ljudje njegove krvi napadeni in da jim mora Nemčija na^lo iti na pomoč. PARIZ, Francija, 9. septembra. — Francoska mobilizacija, ki je biltf potrebna zaradi velike napetosti na Cehoslovaškem, je sedaj končana. Zadnje štiri dni ao vojaki in rezervisti napolnili Maginotovo črto. V prvi vrsti so bili vpoklicani rezervisti, ki ao šele pred kratkim končali svojo vojaško službo in ki so služili v trdnjavah. Poleg domače armade so bile pripeljane v Francijo tudi kolonijalne čete iz Afrike. Franco«ko mornariško miniatrstvo je sledilo zgledu vojnega in zračnega ministrstva ter je preklicalo vae dopuste za častnike in mornarje atlan-tkega brodovja. KITAJSKE ČETE SO ZAVZELE VAŽNOMESTO Kitajci so se zopet polastili Kvangcea. — Japonci so imeli 1000 mrtvih in so izgubili 40 topov. H AN KOV, Kitajska, 9. sep. — Japonci so zavzeli zelo važno strategično mesto Kvangce, toda držali so ga samo 12 ur, nakar so ga Kitajci zopet zavzeli. Kitajci so z velikimi ojače-iiji pričeli napadati od severa in juga ter so se mesta po krvavem boju proti večeru polastili. Tekom popoldneva so bile japonske prednje straže odrezale od glavne armade in Kitaj ci so jih pobili, nakar so vkorakali v mesto. Kitajei zatrjujejo, da so pobili 1000 Japoncev in zaplenili 40 topov. Dopoldne je kitajsko vrhovno poveljstvo priznalo padec Kvangeija, katerega so Japonci zavzeli samo s pomočjo plinov. V plinih je bilo takoj zadušenih 500 Kitajcev. Boji za Kvangci so zasenčili vse druge boje. Mesto je velika trdnjava v obrambni črti f red Hankovom. Sest posameznih japonskih oddelkov napada gorske prelaze okoli Kušina. Južno od Jangcea se nadaljujejo vroči boji vzhodno od Ma-hujlinga, od koder hočejo Ja ponci prodirati proti Tejanu. Japonci se pridno poslužujejo mesečnih noči ter po 24 ur na dan z aeroplani bombardirajo kitajske postojanke. Voda Pojang jezera naglo vpada, vsled česar japonske topničarke po jezeru ne bodo več mogle operirati in bo zelo ovirano prodiranje po Jangceu (proti Nančangu. t I ftANOflAJ, Kitajska, 9. sep. — Uničevanje človeških življenj in rušenje mest se nadaljuje z veliko naglico 500 milj od Šanghaja v notranjost Kitajske, kjer Japonci, dasi zelo počasi, stalno napredujejo v smeri proti Hankovu. Japonci priznavajo, da so i-meli južno od Jangcea od 19. avgusta pa do 6. septembra 2300 mrtvih in ranjenih. Nek japonski častnik je rekel, da so pa v istem času imeli Kitajci v raznih bitkih 22,000 mrtvih. Isti Častnik je rekel, da je maršal Cankajšek južno od Jangcea na frontah pri Juj-čangu, v Lušan pogorju, pri Kjukjangu in Nančangu posta-|vil 55 divizij. Večino teh divi-zij so uničili aeroplani in arti-lerija. CIO JE V ZVEZI PREDSEDNIK Z MEHIŠKO NA POTI V ORGANIZACIJO John L. Lewis se je udeležil latinsko-ameriške-ga delavskega kongresa. — Sodelovanje med obema organizacijama je zajamčeno. MINNES0T0 Ko bodo operirali njegovega sina Jamesa, hoče biti v bolnišnici. — Dosti obiskovalcev v Hyde Parku. MEXICO CITY, Mehika, 6. septembra. — John L. Lewis, načelnik CIO, je danes izjavil, da bo njegov Odbor za indu- j strijalno organizacijo sodeloval. z nedavno ustanovljeno delav-s ko konfederacijo latinske j Amerike. Lewis, ki je bil delegat na latinsko ameriškem delavskem kongresu, je rekel, da je to eden najbolj pomembnih sklepov v ameriškem delavskem1 gibanju. — Po raznih latinsko-ameri-ških državah so se razne družbe zarotile z vladami, da izkoristijo delavce do skrajnosti. Proti temu je bilo treba proti uteži, in ta protiutež j t delavska zveza. j — Delavstvo po Centralni! in Južni Ameriki se je začelo j prebujati in se zavedati svojih | pravic. — CIO bo v vseh ozirih podpiral napore delavcev v Centralni in Južni Ameriki. S teni bo tudi podpiral 44politiko dolih sosedov", za katero se tako iskreno zavzema predsednik Roosevelt. rooseveltov sin bo operiran ROCHESTER, Minn., 8. sep. — Rooseveltov najstarejši sin James, ki se zdravi v tukajšnji Mayo kliniki, se bo moral podvreči operaciji. Ima uljesa v želodcu, ki jih pa zdravniki ne morejo z zdravili odpraviti. —• Včeraj ga je obiskala mati in bo ostala par dni pri njem. petorčke so zasluzile s800-000 v štirih letih HYDE PARK. N. Y., 9. sep — Predsednik Roosevelt bo odpotoval proti Minnesoti, kjer se nahaja v Rochestru na Majo kliniki njegovi najsta-lejši in James, katerega bodo v ponedeljek operirali. Jame> ima uljesa v želodcu, ki mu jih zdravniki ne morejo odpraviti brez operacije. Ob Jamesovi bolniški postelji je že njegova mati, njegova žena in predsednik bosta pa dospela tja do (ponedeljka. V tukajšnji poletni Beli hiši je bila včeraj precej obiskovalcev, med njimi demokratski senator Bibo iz Missouri; Gerard Swope, predsednik General Electric Co., pisatelj Theodore Dreiser ter Harry Hopkins, Works Progress administrator. Ce bo James operacijo srečno prestal, bo predsednik obiskal nekatere kraje v AViscon-sinu in Minnesoti. James je bil prvič na Mayo kliniki meseca junija, kjer so mu diagnozirali bolezen. ZAHTEVA DELAVCEV ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI GUMIJA CIO organizacija United Rubber Workers bo i-mela konci meseca septembra svojo letno konvencijo v Trentonu, N. J Pripravi jenik je že vec resolucij, v katerih zahteva ^članstvo, naj predsednik vtretje kandidira. Predsednik naj zavrže staro tradicijo in naj odsluži še tretji termin. Tajnik organizacije, Frank Urillo, pravi, da se bo konvencija zavzela za 36 urni delovni teden. Delo v tovarnah gumija je naporno in zdravju škodljivo. LINCOLN, Me., 9. sep. — Pod nadzorstvom Delavskega urada se je vršilo dvoje glasu vanj, če naj delavce zastopa Delavska federacija ali pa C. 1. O. V obeh slučajih je zmaga! C. I. O. Glasovali so delavci Lincolnsfield Mills Co*pora: tion in Wyandotte Worsted Co. REPUBLIKANCI VČERAJ ODBILI VSE NAPADE Fašisti so imeli težke izgube ob Ebru. — Tudi v Estramaduri so bili fašisti potisnjeni nazaj. BARCELONA, Španska, 9. septembra. — Vsi fašistični napadi artilerije in tankov v Ca-ballos pogorju na fronti ob Ebru so bili brezuspešni. Delavski pomožni f U < , za Špansko, čigar biu^o i" je David Diibinsky, naznanja, da , ... „ . .. se bo vršila dne 21. Sepiembra Republikanska črta je bjlnjv New Vorku vd;ka skun^in:lf NORTH BAY, Ont., 9. sep. — Dionne sestrice, ki so bile rojene pred dobrimi štirimi leti, so izza svojega rojstva zaslužile $800,000. To poročilo je podal Percy D. Wilson iz Ot-tawe, ki je eden njihovih varuhov. Ta vsota predstavlja predvsem dohodke od raznih filmskih družb. V kratkem bodo začeli gradi-[ti hišo, v kateri bodo petorčke stanovale. V hiši bo tudi do volj prostora za očeta in mater ter sedem bratov in sestra. ADVERTISE JN GLAS NARODA7 - umij sb - je reku sodnica -- Pred sodnico Jeanette G. Brili v New Yorku so pri vedi i 291etno Rito Sperling, ki je bi la aretirana zaradi nespodobnega vedenja. Sodnica se je o-zrla v njen našminkani obraz in namazane ustnice. — Pojdi domov in se nmij, — ji je naroČila sodnica. — V ponedeljek pa zopet pridi. prosila ga je, naj jo usmrti V Br.cst,.ki je P°&lavitn£ vojna luka, so takoj pričeli prihajati častniki in mornarji z dopusta. N a bojne ladje so takoj pričeli nalagati muničijo in živež in sicer toliko, da bo mogla mornarica ostati na visokem morju 60 dni. CHICAGO, ni., 9. sep. — V 'sobi nekega tukajšnjega hotela so našli mrtvo 28 letno Mrs. Lamont, ki je bila ločena od svojega moža in je živela z 38 letnim Frankom Raabom, bivšim kaznencem. Njega so našli pijanega in spečega v mestnem parku. Policistom je povedal: — Ves teden sva pila žganje. Predvčerajšnjim me je začela prositi, naj jo ubijem, češ, da se je naveličala življe nja. Prosila me je in prosila, včeraj sem pa ugodil njeni prošnji. Zadušil sem jo. IZKASLJAL KROGLO PITTSFIELD, Mass., 8. sep. — Pred dvajsetimi leti je krogla iz strojnice zadela Franka Kinga, ki je sedaj star 49 let, t prsa ravno nad srcem. Včeraj pa: je kašljal vn -i« izpljunil kroglo. prebita, ko so se fašisti polastili hriba št. 35ti. Z nočnim protinapadom pa so republikanci hrib zopet zavzeli. Tudi hriba št 387 fašisti niso mogli zavzeti, pač pa so se republikanci polastili hriba št. 467. Kot pravi neko vlacbio poročilo, je 30 italijanskih baterij obstreljevalo vladne postojanke, predno je prešla infanteri-ja k napadu. Infanterija je bila z velikimi izgubami vržena nazaj. Republikanski letalci so sporočili, da so videli dolge vrste ambulaučnih voz voziti ranjence. Republikanski letalci so tudi izstrelili 3 Messerscbmidr aeroplane, ne da bi sami izgu-j bili enega. Ujetniki pripovedu jejo, da so imele fašistične divizije težke izgube in da so bili nekateri polki kaznovani, ko so se vrnili in niso hoteli več na fronto. V Estramaduri, v jugovzhodni Španski, republikanci silovito napadajo, da zopet zavzamejo Cabezo del Buey. Popoldanska poročila naznanjajo, da eo republikanci odali na fašistične postojanke nad 1000 strelov. Postojanke, ki jih drže fašisti, so bile dobesedno požgane in fašisti so bili pregnani z .vseh postojank pred mestom, Irazun z dveh majhnih hribov. V teh bojih so v velikem številu tudi vdeleženi republikanski in fašistični aeroplani. na kateri bo nastopil ko. glavni govornik Ramon G. ,:zales Pena. ju-ticni minister španske republikanske vlade. Govoril bo tudi tajnik špansk- Generalne delavske federacije. luči ni znal priviti MIAMI, Fla., 8. sep. — Pri-vij luči! — je ukazal policist Johnu Thomasu na avtomobilski inšpekcijski postaji. — Tega pa ne znam, — je odvrnil Thomas, ki vozi karo že dvajset let. Sodnik mu je za dva meseca odvzel licenco. zračni manevri na ŠVEDSKEM --♦ STOCKHOLM, Švedska, 8. j septembra. — Noooj so se začeli tnkaj največji zračni ma-Levri v zgodovini Švedske. Polnoči so morale biti v mestu u-gasnene vse luči. državni uslužbenci smejo stavkati MEXICO, Mehika, 8. sep. — Mehiška poslanska zbornica j-.-prejela postavo, po kateri je državnim uslužbencem dovoljeno se organizirati in stavkati. Ta postava pomeni •zmago za predsednika Lazaro Cardena sa, Vincente Lombard© Tole-dano, predsednika delavske federacije in za Luisa Rodrigue-za, predsednika mehiške revolucionarne stranke. noseče nemke ne smejo kadtii -♦ NUERNBERG, Nemčija, 8. sep. — Dr. Gerhard Wagner, nemški zdravstveni komisar, je včeraj nosečim ženskam prepovedal kaditi. — Znanost je ugotovila, — je rekel, — da je to škodljivo za novorojence. l"ll*n||h.illllIUl|l|i.||lllllllt,|tf||lllllt||||.{|||U Naročita se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik ▼ Ameriki. M Bhmm ixio0i«-itvidi • i* K 1 "GLAS NARODA" (VOICE or THB Ow»«d and Published by UjOVKMO • PIlflWnNO COMPANY <▲ Corporation) Tr+nk Preafcteat J. Lupah*. See. P\M or »ndaaaa tt Urn corporation tad »ddrew* of above officers: «m 1M» HRflR NEW YORK, N. V. 45th Year- ISSUED J£V£HT. DAI EXCEPT BUND A18 AND HQUDAI8 Adtertleeiawt oo Agreea*ent celo leto velja llet aa Ameriko la Kanade t *a pol leta ................$3. Moony Order. Pri spremembi kraja naro*- a^°aaaloenika.' ** ** prcj6,lj€ N™"** nakani, da hitreje najde- LAHI O STRATEŠKEM POLOŽAJU RUSIJE Organ fašistične stranko 4tLavoro Fascist«" je objavil naslednjo sodbo o stratešk-m položaju Rusije na Daljnem vzhodu: "Sovjeti imajo oh Pacifiku svoje edino oporišče v Via divo-toku, ker ima bolj severno Jezeči Nikolajev ob Amurju samo v nekaterih letnih časih veeii strateški pomen. Ni pa nobe na tajnost, da Rusi močno računajo na zvezo s svojimi tiho-morskimi oporišči preko arktične pomorske poti. Zgraditev novega pomorskega oporišča v Murmausku, otvoritev velikega Stalinovega kanala ter organizacija službo z ledolomilci dokazujejo, da hoče Rusija ustvariti trajne in zavarovane zveze med Baltiškim in Belim morjem ter Pacifikom. Na drugi strani pa je znano, da je Sovjetska unija zelo ojačila svoje pomorske sile na Daljnem vzhodu, kar velja še posebej za podmornice, katerih število je, kakor se zdi, doseglo že okoli 100. Znano je nadalje, da si je Rusija v poslednjem dogovoru z Veliko Britanijo izgovorila popolno svobodo gradnje edinie, namenjenih za svojo mornarico na Daljnem vzhodu, četudi b.. še vedno zaostajala za Japonsko, kateri gre v tem področju Pacifika nesporno prvenstvo. Toda jačepje sovjetskega brodovja na Daljnem vzhodu ni v tolikšni meri namenjeno ofenzivi, kolikor obrambi obalnih delov, ki so bolj izpostavljeni morebitni ofenzivi Japoncev in ki so strateško zelo važni, ker predstavljajo za Rusijo proti Japonski najbolj pomaknjene točke, ki bi mogle v primeru konflikta postati oporišča za letalske napade na japonsko o-točjo. Četudi znaša razdalja med Vladivostokom in Toki jem koli 1000 km in letalske akcije v tem pasu zvezane z velikimi ležkocami zaradi megle spomladi, poleti in jeseni ter zaradi -nežnih viharjev pozimi, tako da so vsaj stalne letalske akcije tem -predelu zelo problematične, sili vedno volj izpopolnjeni tehnični napredek modernih letal vendarle k zaključku, da zaslužijo takšne možnosti v«e upoštevanje za primer konflikta med obema državama." THE LARGEST SLOVBKB DAILY IK Kh iS. ja je pad otok, ki ga ni mogoče t*ako lahko zapustiti. Prav zaradi tega. ker ž.* dolga leta nihče ni mogel uiti iz dežele, e edaj policija tako trudi, da hi ga prijela, da ne bo laboga zgleda. Jamski prebivalci blizu Pariza Človek bi si skoraj ne mogel misliti, da blizu Pariza, kjer je toliko moderne stanovanjske kulture, ljudje A«, prebivajo vskljnih votlinah in jamah, ki so kar podobne tistim jamam, v katerih so v predzgo-«lovinski kameni dobi ljudje ži-voli. Taka jamska stanovanja so lahko vidi človek v kraju Carrier« sur Seine, kajpada tiste votline niso iz kamene «> v tisto kraje prišli knštčan.-ki misijonarji in redovniki, ki so tamkaj razširjali krščanstvo ter gradili samostane. Prišli >o m d i v okolico poznejšega kraja Oarriere. Iskali so ti*pežen ka-men za zgractho eerkve. Tamkaj ol» bregoviih reke Sv*inp su ir.». našli. X'ail reko nismreč 11 vi ga s kal na t o gričevje, ki je na njegovih obronkih zgrajen dandanašnji kraj Oarriere. Z vrha strme obale st- lahko vidi daljni Pariz, kadar je seveda jasno vreme. Pod temi griči so menihi dolga leta lomili ka men ter ga na hlodih spuščali v dolino, odtod pa na ladje, ki so ga vozile v opatijo St. l)«-nil< ki so ji ti menihi bili podložni. Tz tega kamna je ta samostan tudi zgrajen. Da ne bi bilo treba za menili', ki so tukaj lomili kamen, zidati posebnih hišic, so se nase lili menihi kar v votlinah ki so nastale, ko so lomili kamen. S cepini so le m-.do ogladili tla in stene. Skozi skale s<> napravili okna in vrata in soba je bila narejena. V teh votlinah so menihi prebivali do 1,-ta 11.37. Ko pa so nehali lom;ti tukaj kamen, so menihi zapustili tudi svoje skalne votlino in odšli d m gam. Opat Surger je na vrhu strmega obrežja da! sezidati velik samostan, kamor so sedaj menihi preselilili. V nekaterih izmed tistih votlinah pa še dandanes prebivajo nekateri vaščani kraja Oarriere. Poleti se te votline vidijo na daleč kakor začarani gradovi. Vse je pora-1 o z gričevjem. vzpenjal Ivami in z drevjem. Okna in vrata teh votlin pa so lepo okrašena s cvetlicami, rla jo pogled na to votlino ros nad vse lep. Vendar jo večina teh "hiš" dandanes že zapuščena, le redke so še, kjer kdo prebiva. Pač pa jih hodijo gledat o .počitnicah tujci. Te votline služijo dandanes v druge namene. V njih namreč go-je sedaj pridobitni in praktični Francozi ti-sto vrsto gob, ki se imenuje "šampijon" in ki je nn Francoskem zelo v čislih. Samopomoč pri nezaposlencih Nedavno izveden pregled feel era I nega uradm za delavske statistike pokazuje znaten razvoj stalnih neodvisnih produkti vnih podjetij, ustanovljenih od samapomožnih za d nag (kooperativ), ki so bile organizirane od nezaposlenih delavcev v mnogih državah. Ena izmeri odličnih petez tega gibanja je Ta, da mnogo starejših in drugače otežkočenih delavcev, ki so imeli le malo izgleda za in-dnstrijalno zaposlitev, je bilo v stanu vzdrževati same sebe popolnoma ali deloma vsled okol-ščine, da so bili člani teh sani oporni ozn i h skupin. Gibanje za samopomoč je imelo svoj začetek v prvi dobi depresije, ko so se razne nezaposlene in druge potrebne osebe organizirale v skupine v stremljenju, da zadostijo svojim potrebam potom lastnega zadružnega prizadevanja. Ker niso imeli drugiih sredstev ra-; un -dela svojih rok, zamenjali so si vzajemno proizvode svojega dela proti enakovrednim produktom, oblačila in d m go blago, še dobro za rabo, so jo popravljalo. Te skupine, ki so bile najbolj številne v z a pari ni li državah, so angleških policistov, kolikor jih je približno na Angleškem, dobilo v roke tiralico s sliko pobeglega kaznjenca, nevarnega tatiu, ki je pobegnili 1 V/, joče. Tat je najrajši vlainljal v avtomobilske garaže in od tamkaj kradel avtomobilske ter druge vrednosti, kar je pač tamkaj našel. Mož je star šele 30 let, pa jo že glasovi t tat. Sedaj jo bil zaprt zaradi svojih pregreh pa se mu je posrečilo uiti. Ko so se kaznjenci vračali od jetniške službe božje, jo na hodniku neopazen skočil na stran, naglo dvignil v nekem kotu iz zidu neki kamen, ki ga jo bil najbrž že davno prej o-majal. ftkozi odprtino je malo smuknil skozi rov v kurilnico, nato pa s pomočjo vrvi čez dvorišče in ,30 čevljev visok zid na prosto. Zunaj je takrat ravno vozil mimo zaprt avto cveti i co 11 a t rg. Ta t je od za d a j emu k nil v zaprti avto ter se v njeni skril. Ta avto ga je potem nevede pripeljel v London. Policija pa meni, da ga ni vec v Londonu. Zastražena so vsa pristanišča in vso ceste. Tat najbrž naimorav»a pobegniti v inozemstvo, vendar so mu bo to težko posrečilo, ker so doslej še vsakogar ujeli, preden je mosrel zaputiti Anglrjo. Angli- či':i nakup skromne opremo in omogočile razne take skupine, da so začele ukvarjati se s produktivnimi po»djetji. Uspeli gibanja je od 1. 1933 naprej fluktiuiral vsled vpliva gospodarskih razmer. Mnogo prvotnih skupin je izginilo, vendarle preostalo je precej uji«h, ki so še vedno aktivne. V državi California — na primer — 64 udruženj, za počet iih v dab i 1930—1933 še vedno deluje. 'Pregled, izven od U. S. Bureau of Labor Statistics, nanašal se je na 145 skupin za samopomoč, nahajajočih se v JI državah in v Distriktu Columbia, oziroma na malo čez jiolovico vseh obstoječih udruženj te vrste. JQzmed bolj navadnih delo-vanj, poračcjiLh od teh udru-£enj\ je bilo poljedelstvo in vrtnarstvo (48 udruženj), šivanje jn izdelovanje moških in ženskih oblačil (37 udruženj), iz- men jeva nje dela proti glabu ;.'?4 skupin), sekanje drva (29 iKlruženj), napravljanje konzerv (28 udruženj), letna podjetja (14 udruženj). Z ribar-stvoni in izdelovanjem ploskev pečala se se »druženja ob obali in v ipogozdjn. Druge skupino -o izdelovale shra-mbeno bate-i i ipohiŠtvo, preprog, od< je, itd. Druge vrste delovanja je bila zajčjereja. suho blago in novosti, kakor tudi nksperi-iTiontacija s pa k ova njem oImIo. Jiolega sadjn in pridelovanjem zelenjave na vodi. Xeko udru-ženje v premogov i šču je izko-pavalo jamo ipremoga. V neki mali ol>čini, kjer je bilo veliko pomanjkanje cenih stanovanj, je samopomožna zadruga gradila za svoje člane hiše vseli vr-?t, od koč iz logov do modernih hiš k vso moderno opremo. 19 udruženj je upravljalo kuhinje za svoje člane in štiri udmženja so preskbovale s prenočišči. Enajst trgovin na drdbno, osem pekarij in dve gostilni so bile v rokah takib udruženj za pomoč njihovim članom. Ohseg organizacij je lazli-c"en — od članstva 3 ljudi do 7-">3 članov v enem udnižonju. Večina pa je imela 10 do 50 članov. Pi torica jih je imela članstva čez 100 oseb. ("lani srednje starosti so bili pretežni pri udruženj ill v državah Cali-f;>mie in Washington. Kar se tiče imovino, 9BBO N ITel.: MBroie 5-4131 ""■ 1 1111111 I ......... T" 1111 1 1,11 1 Važno za potovanje Kdor Je naenjca polavatt v Marl Kraj ali Miti fcaga ** lam, Je patreboe, M Je p*u(n v iuk stvarrh. Valfld M|i* )Mf*-letee skuAnJe Van umkim dati najbolj** pojasnila ta tadl m potrebo« preskrbeti« da Je petotaaje odobna la hMpct M^sa-opae obrnite na aa« ta ru pojamlla. Ml preekeblwe ta, b«dd prateje sa povratna dovoljenja, petni liste, rlzejo In spi ob rse. kar Je ta potovanje ftrtkm v aajbltrejšcai (un, In kar Je glavno, xa aajunuijie ilulbl Nedriavijaid maj ne odlatnjo do tadnjega trenntba. ker pn4n» se dobi Is WnsUncUnn povratne dovoljenje. RUNWV PEUIIT, trpi nnjinnj en msec PUlto torej takoj xa brssplatna navodila ta sagotavljaaoo Vam, da boste poernt In adsbno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street _New York, N. Y,_ :: Zgaga Xeki pulj^ki jfrol" je prirefli1 gostijo. Povabil je plemiče in nekesrn Žida. ki je visoko ee-nii radi njegove modrosti. To p« ni rloparlln nekemu plemieii in je iskal prilike, da hi javno razžalil Žida. Ko st- je pogovor sukal o Turkih in njihovih navadah, je pripomnil plemič: — Jaz zelo ep ni m Turke, ker sovražijo prasiee in Žide. ! Vsi >o >e spogledali in se obr-!nili k Židu. Ta pa, smejoe se, odvrne: — Kaka sreea, vo^pod, d;t ni-va v Tnreiji. Solnee. ki <*ledata i>lo."*a-rio vanj dva eloveka. obsije enega in oslepi driig-ecra. i Sole se zaf-elr, na^iopiJi >o .hladni dnevi. V zimo smo začeli h'/.li. Nase društveuo živjjonji se ze -»'li ^ piknili in želja. c^p I Sit elovek ne verjame I a ene }tuii. laeen pa še manj -iteinii. Jože Zelene mi je poslal na i razgledniei sliko Tolmina, in ž :njo vzbudil v meni spomine na ijdavna lita, ko po naših krajih i -e ni biio avtomobilov, in sinu oh poeitnieali študentje hodili 1 peš. \'sako poletje smo se odpravili trije ali štirje iz Idrije I k e po-, tili, toda užitek je bil menda večji kot je današnja vožnja /. avtomobilom. Jože piše na razglednici: ! — Za par dni na avtnem iz letu preko Gorenjske, Trbiža. Bovea, Kobarida, Tolmina v Gorieo. Povsod krasna pano rama, a žalostni spomini o tr pljenju naših fantov v svetovni , vojni. Na karti je vsepolno nečitlji vili podpisov, kar pomeni, da občuje .lože v domovini z ime jiitnimi ljudmi- Kajti v starem kraju je še ve dno taka navada, da se "ime Tiitni'" in *'izobraženi'* ljudje tako podpisujejo, da bi njihovih podpisov, — če bi ne bii vseveden — niti Boar Oče ne Hlapel razbrati. Na karti je pa tudi črna pae-ka—bolj črna ko tinta—poleg; paeke je pa Jože zapisal: "To je pa od terana." " Teran. . . blažena :in blagoslovljena kaplja kamenitega Krasa! Kaplja, kakršne ni ni kjer drugje na svetu. Reei Amerikanciv da raste [pri nas vino, po katerem se pod pazduho črno potiš, — reei Amerikancu kaj takega, pa bo neverno odkimal z glavo in ii ne bo verjel; Pa je erno-krvava istina, ki jo bodo radevolje potrdili tudi barbertonski Kraševei. Slika nam kaže baterije težki!, nemških.topov v akeiji tekon, zadnjih manevrov vrtečih v navzoenosti Hitlerja in šefa nemškeira lantiu K< instant inovif Konstantinov jo moAko maha |H» i-ni nabili lepili ulic in so zji-dovoljno ogleduje v izleuih < knit). Pnivktirni jo rahrit Ytra-«1». in «••(»«711 jo, da-li j»- uj^ov <»bi HZ hruz brade dovolj i 1117)0 nujo/-. Prav -ladko mta s<« d»>-ni v u**<»ii bri\-w»va laskava hvala: **<|(i<|mmI profesor. za tride-»o« let *te so pomladili." !>:». mi celih trideset lot. Pa Kdo bi mislil na tiste ease. TL >t<* I'-flMi ko jo bil še oarjov dvorni zdravnik, profesor pet-loirrajske univerz«', odlikovan in plomb*. ••FojP* .le Konstantin. "O, aj ni bilo da je raz«-apani naprtdoval. Z«' davno >••111 to hotel obiskati, tebe in Ivana Ivanovi:«, onega, ki ti je prijatelj in ki jo sedaj za inžo-n.iorja insookotorja cest i 11 most«! v. 110. Konstantin, pravkar ~em prišel z Bolgarije; tal |k>vmmI tako krasno kot v tej tloželi, ni, Konstantin. Dvti-ujo so zasedena mesta, ni treba ir» inžonjorjov. ne zdravnikov." "Zbotrom.** reeo Kon-tauti-nov in so obrne. "Le mirno. Konstantin, le jtorakaj. «lanes sem razcapan .»az, jutri boš ti in Ivanov; h-poea.si in ne previsoko. Se ,)'>mnls rax*, ko -i bil občinski konjeflort'c, k-«.1 .-eui bil tvoj vajenec, lf počasi, Konstantin. <'asi so vraeajo in Ivanov tudi )»omui čase. ko j pometal Nov-mirodske cest«*. — Konstantin. «!:ij mi «*blek«% da j mi »lenarja in stanovanje, sicer srreui pri t« j priči - tem dokumentom, kt -i ira ti davno poan-biL ki jas no priča, kaj si in kaj razumeš, »a moment grem na policijo." Konstantinov irleda. «rle«la s^v jn pozo. žalostno pozo v iz lnžht iihii okrni in vzame molče i7. žt pa vizitko. "Pridi k meni na stanovanje, analov j< na vizitki, sobarici 1*»vej, xJa -i moj paeij«-nt, k«-r t«* zdravim brezplačno iz tirugi dati so se oglasili na n^aui-tralii: Konstantin Kon--t.uitinov. doktor meilicine in iniv« rzitni profesor, Ivan Ivanovi«" Ivanov, inženjor in in--p« k t or za «*«Aste, oba častna :.••< šouna in ugledna ruska emigranta. zaklužna za narod in držav j. Oha sla v« dla s so hoj "leirantrio ohleeeiH-ira človeka. eioveka 'brez listin in doku-'»u nt o v, katere so prejšnji dnn pri Koristim t inovu sežgali. Potrdila sta s častno besedo, da je ta človek Vasilij Vasi!je vič Vasi lov in po poklicu v stari Ru-siji žeb^niški in-špe-ktor - fakultetno izobrazbo. Vzele • o so izjave na znanje. Vasilij ..e prejel dokumente. Xc-kje v dednem robu časopisa sem pred kratkim »'it a i majhno ii'kano: 44Vasilij Va-siljevič Vasiljov V imenovan za inšpektorja že-lezuic; s tem je na.ša mlada železnica pridobila velikega rns-kejja st rokovn jaka. * * Nekje v dnevniku pa: "Mlad jugoslovanski učitelj se uči za dimnikarja, ker nima slu>jb"." ROPARSKI VLOM V noči od 8. na 9. avgusta sta vlomila dva uiaskirana ro-f>aija v hiso 58-Ietno Hafner ♦Marij** v Dorfarjih. župnija Žahrriea. Hisa stoji na kraju vasi. V njej je stanovala lastnica sama. Okrog 2. ponoči zasliši v veži lahen ropot. S Kvetilko v roki gre pogledat. »Stopi skozi vrata. Nasproti ji stopita dva markirana moška." • ločevinastini poknivoni in Itomba je bila g<>-I' v«. \'e toliko moči, da se jo dvignil in ojiotekajoč s«- napravil še kakih sto korakov, nato je pa omaiinil. S polja so prihiteli vaščani iu ga pr< nesli na n.H'gov dom. kamor so ooklicati zdravniško pomoč. Nato -o fanta prepeljali v bolnišnico v Kaudijo. Zdravniki so -e zelo zavzeli nesrečneža, vendar ni bilo drugega izhoda, «la co 11111 odrejali oIk1 roki. A da je tragedija še hujša, je u-bogi Ž11 gol j tudi oslepel na d« snem »H^esu. TE2KA NESREČA Ko je peljal hlapec trgovca Alojzija Mawtnaka iz Celja z dvovpreznini tovornim vozom mimo hotela 44PoŠte" sta se : konja nenadoma splavila. Strgala sta hlapea, ki je stopal ob vozu, vajeti iz rok i 11 zdivjala, skozi železniški |io«lvoz po cesti skozi Za vodno. Pri tako zva-neni Zimniakovm marofu sta dohitela 50-letnoga akademskega kiparja Ivana Napotilika iz Za vodenj pri Šoštanju, ki je hi I z nekim znancem iz Celja na poti na Teharje. Napotil i kov spremljevalec je v zadnjem hipu -kočil v cestni jarek in se rošil. Naf]K)tr»:ka pa sta podivjana konja podrla na tla. Voz je šel č«-z Napotn i ka ter mu večkrat zlomil »lesno nogo pod kolenom. po&k«">doval hrbtenico in prizadejal tudi po-škodlfe na glavi. UTRDBA ZGRAJENA V ENEM DNEVU Pred skupino vojaških in diplomatskih opazovalcev je bilo zgrajena v manj kot enem dne vu iK) čevljev dolga, 12 široka in 9 čevljev visoka utrdba, ki je varna pred najm«>Čiiej-aimi izstrelki. ..... • iilltlili 1i "';Hilr*-i'inlii-iii iTrr'-' Poučili s|)isi: ANN'S NKW AM KRI CAN INTEKCRKTKK. — Tnl« v eat. ^7!» slrttii«. Cena $1.10 NAICOI*. Kt I/IMIKA. ]«1 »irnnl i:Cna knjiga za Nemce in za one. ki m. nem 1'oljii.h-n ....... uaJwvernejM-ea imntla na Kine zmožni. ni- e 1,5 nav».|e. Cena 40c. AMKKIKA IN A^IERlKANCl. Spisal Itev. J v.t.. ...... .>„ ....... 1, . rii 1 4 • , ,,« . N.\sb Sh(IIIIJI\|', /IVAM v I OlHlftl in ItK M.tTrnnk. (bas strani.) Lrdo vezano sbih. iv.-„. i-:rJaw .tn,„i. nr.,.. (»pis iiutuimcznlh tlržav; priseljevanje Slo- _ vencev; ujtliova druStva in «lru^» luirtMitie *-»ena 4UC. ustanove. Kogato ilnsl rirano. OllRTNO KNJIGOVODSTVO. si rani Ve«.. Cena $5.00 Knjiga j«' iiaiii«*tij<*|i:i v prvi vrsl! vu slnvluiti. . x nun-Ill«« in s|r«*jn<> kljurnviiif-;ir>(v«. »«.r žfte- AMitKSKO StOVKNSK« RF.RK.O. Stftavll «lr. Brtiii nrsi v«. b\ j. Kem. Vezan. Cena $2.00 Cena $2.50 BCRSKA VOJSKA, us strani. Cena 40c OlHiKIT-IK AMKItlKK, spisal 11. MAJ A It. Trije tleli: 1 li'J. Ill, Sira ni. Ona »ucl»k«» IHI1IOC1 DRŽAVLJANI naj narnr* knjižim — I'oljinlefi In na I n ntVn o|iI<« •Nlkriiia novega "How (e bffwutt a rili/fn of titk llniled sfi-la. Spis se t'ila kakor ztininiiva povest ler States". j.. se»l!i vlji-n t mi im jl>otj>Ili vlrili. - V tej knjiffl so vsa iMijasnlin In zakn- Cena 50c-nI za naoljen«- Cena 35C- ..............TKAKTI^Nl UAČI NAK Tr«ln v«l :T,I »lr... HKKZI'OKKtAOST IN PRORI.KM1 SKRBSTVA l*rirMim knjiži, a. ki vsebuje vm- k;.r Je pri ZA URKZl'OSKI.NK. 7S atrani. iiukiimi in pr«xiaji »otrelmu. Cena 35c. Cena 75c. DKNAR. Spisal «lr. Kari F.ii(-l|5. 1'ROHI.KMI SfMHIRNK F1I.OZOK1JK ir:rti strani , Sjiišnl tir. F. \VImt. 341 atriviii.. Denarni problem Je zelo za|ilot**ri id leta v on Knjigo topli. prl|MiiiW-auio vnukom ur. ki ne V In ga nI moguCe storili vsakomur jasu.'ga. i"«v wznanlll z glavnimi f-r.ana jMalntinc \ Pisatelj, ki je znan čeikl uiirt«lui>-g<«|MMlnr- rtlo*.>fiJ«». nki strokovnjak. Je razfiiril svo> E. ^ strnit. _____ PolJu«lni spisi o naravoslovju in «vt-zmAlco sIo- s trn nt t'ena .tr-lovez----JSU Brefi- M KNJIGE venski slovar in kratko slovnico sloveuskega KRATKA SRBSKA GRA^TIKA. 68 strani in Cena AOc. Cena 30c. LJUDSKA l,VOI> V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Vebcr. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVA- 362 stranl Cena 75c. TOV IN SRBOV. US strani KUHARICA U.MNI KMETOVALEC. 8,M Franc PovSe. Cena 30c. ci8e mož. kt HO 9 g« in tesanega lew. 96u navodil, 2oo delom priveilll slovenski narori i« »nžfiajatva Cena 75c. strani. Cena: broš. w »lobodo. Cena 60c. $125 vez $1 50 I~IL'D8KA KUHARICA, najnovejša In praktična : ' ' . ZNANST^UNA KNJIŽNICA, 78 štranl. zbirka navodil sa kuhinjo Itt dom. ' - __Zanimivosti iz make zgodovine in nataodaa Cena 50c. * vojaške republike caporofikUi kozakov. *f MATERIJA bi ENERGIJA. Spisal dr; f^vo Čer- SLOVENSKA ZDRAVILNA ŽELITA. «L* strani. melj.-H sllluail. 1H> atran* ITI TU A DIT* A Cena 5lk* Nauk o atomih, molekullb In el«ktrra»IH. Po- IVUriAKI^A VERNE J>U$E V VICAH ° Najpopolnejša iz- g?"' "SSL-^T; 80 —«• <*"■•• " sna nosi i. ji i j Kden naJbolJJtth spisov franooakega mojstra Cena $1.25 daJa» 728 atrJ»m- i* ****** kroettte« flvu«ja. MLEKARSTVO. Spisal Anton,Pere. 8 ritkami. Ottia $8.00 VOIJI SPOKORNIK (aplaal Frane Mefika* a ) «8 strani. c^m«!) ______* glM Knjiga aa mlekarje In ljnhltelje mlekarstva | 1 , nl ,.......................S mlZ wli* sploh. Cena $1.00 ■ ip ■ ■ = zadnji dnevi nesrečnega kralja ________Ne r DIPLOMATSKI BOJ ZA ^KOVČZG. Pred kratkim t?«* jo ponesre-! <*ilo-potniško letal«* Praga-Pa-" riz. v katerem so vozil iz Pn;«rp v Pariy. tu« I i .posebni od-j i poslanih rrloce špansko vlailo.* katori jo v zafiooatonom kov«"*o-' 1 urn nosil važno skrivno spiso od ^jrd« tVsfa Apanskega poelaništvn , v Pniiri svoji vlndi v Bam-!«i-i w i i . • no. Lotnlo je padlo na tlsu v. n (Vnom losu na Nomškom t«*r jo J z^o'-olo. Z lota lom vrod j zsroiTli tudi vsi ljudje in vsaj j;njihova prtljaga. Za oiidn |Ki jo oshvl nepoškodovan trsti j {kavi-<\cr z A-ažnimi spisi. N« in- . Iskri pol u-i ja je- s« veda na kraju .nosroiV ta kovoojr zaplenila, fte- ^ di> j so diplomatsko moti seboj i 4 projlinijo za tnti kovoosr rav- | natidjstvo letalsko družbo. z:t- varovalnioa in pa nemško obla-t« _ ■ j sti. Ros jo end n o. da jo ravno 1 tisti koveoir ostal nopošokodn-va:. I SKRIVNOST BALDWTN0 VIH PAPIRJEV. B i vš i a 11 irb'šk i ministrski predsednik Baldwin sedaj mirno živi na tležeJi na svojom posestvu. Mož se v svojem srni dieii v As lev Hali ukvarja mon-da pioeoj z vrtnarstvom, zlasti pa ljubi cvet Lice. Zato jo bil tudi povabljen, ko so o«lpirali m»«h»vo evetJi*-. I*ri tej priliki j«- Hal«twin imel krajši razam ^>1* ki pa je v lijem me«! dm-aritil iMHtld || tudi tole: "Sedaj preirlodiijofn svojo pa-pirjo, ki šo neurojoni ložo v mojih >pisamab. C* o boni moil temi svojimi papirji našel tudi take. ki hi po moji smrti k«»«ra nt« unifi -pniviti na visliet>. jih takoj unieil. T«> del«> pa bo ilolsrotrajno. k« r bom za to potreboval nahimij iri moeh deklet kon- 1 A ana. Moja hči že precej gladko govori enin-ško in italjansko, j Jiioja nečakinja pa samo nentško. Poleg ital.iansčine in nem- 1 >čine pa boste obe poučevali tudi v francoščini. l>a bost? tudi obe poučevali klavir, o tem sem se z vami že pogodil 1 pismeno." { "Gotovo, |signore, tudi v lem imeni lahko razumljivo ' metodo in storila bom vse v sveji moči, da iboste vi in vaša : soproga zadovoljna. Koliko pr- ste dekleti stari?" "Moja nečakinia ima šest let, moja hči pa sedem in obe 1 Me 2elo bistroumni." "Uona doba bo trajala okoli devet let." 1 "To sem si že sam mislil. O vaših zmožnostih mi je že povedal grof Ulfino. In vaši učenki vam vaših dolžnosti prav gotovo ne boste obtežavali. Moja nečakinja je nežna in tiha, prava Nemka, vjelo občutljiva in rahločutna. Moja V*i pa je nekoliko saonoglava, rrna po materini strani, kot 1 veste, v svojih žilah iponrono kri in žal, da nagUblje nekoliko 1 na oša>bnost in gizdavost. Pa to, mislim so samo otroške na- 1 pake, katere bo mogoee sčasoma odpraviH." Lahen nasmeh se razlije čez ustnice gospodične Berend. "Do sedaj sem vzgojevala samo majhne ibaljanske ari-stokrate, signore Strasser in v*i iso več ali manj imeli iste ja^tnosti in jim jih nisem mogla odpraviti. Za to ne inorem prevzeti nobenega jamstva. lastnosti značaja je mogoče le malo prenarediti. Samo z dofbro vestjo morem povdariti, da f« bosta (pri meni otroka naučila vsega, kar potrebujeta. Seveda se bom potrudila viplivati na njun značaj, toda pri tem moram tudi računati na pomoč starišev, drugače ne bom mogla ničesar doseči." Ta odkritosrčnost Egonu zelo ugaja. "Na mojo pomoč z ozirom .na mojo hčer morete računati. Moja nečakinja pa glede značaja nima nobenih napak. Samo pmnuehkega srca je in bo zaradi tega še mnogo trpela. Zato bi vas prosil, da se za mojo neeaikinjo tudi izven pouka kolikor največ mogoče zavzametc. Nima več matere in zato »ivi v na£i hi«*!. Toda moja žer a zna le malo občevati z otroci. Pri na« toidi nikdo nima mnogo ča-sa ukvarjati se z malo Dagmar in zato vas prosim, med štirimi očmi, da se zelo za-vzamete za njeno vzgojo. To vam bo poplačal« s svojo naklonjenostjo." "Smatram za svojo dolžnost, da se svojim učenkam kar najbolj posvetim, ^ignore," odgovori gospodična Berend in zavedajoč se svojih dolžnosti. "Potem je med nama vse dogovorjeno, gospodična Beri nd. Sedaj vas ne maram več zadrževati in si lepo domače uredite v svoji soibi. Pri kosilu vas bom predstavil svoji hčeri, rnorjo ženo že poznate iz Florence. Mojo nečakinjo pa boste videli «ele v nekaj dneh; imela je ošpice in še ni popolnoma ozdravela. In žele, ko bo popolnoma zdrava, boste pričeli s poukom. Zato imate So nekaj dni za sebe in se morete v tem času navaditi na Constetello." 4'To mi je zelo drago, signore, ker imam za seiboj zelo naporne dneve." Gospodična Berend se prikleni in gre iz sobe. V svojem težavnem poklicu utrujeno dekle občuti kot veliko dobroto, da ima še nekaj dni prostega časa. Bila je pametna, isku->ena in ko je v hiši grofa Ulfina spoznala gobpo Strasserjevo. je takoj vedela, kakšnega duha je bila. Tudi gospoda Stras-serja je takoj spoznala, da je pr: vsej svoji lahkoživnostti zelo ddber. Da bo morala pri signori premagati marsikatero tež-kočo, o tem ni oročiti z albanskim kraljem. Problem je bil dokaj težaven, kajti dobra polovica Albanije je mohamedanske vere kakor tudi njihov kralj, in ljudje bi utegnili godrnjati, če bi vse kraljevi otroci vzgajali v katoliški veri. Stvar je bila pa vsaj v enem pogledu enostavna. V Albaniji ne poznajo po-ligamije, in zato papežova odločitev ni bila težka, kakor odločitev papeža Givgorija IX. pred 700 leti. Takrat je zaprosil nemški Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET. NEW YORK plemič Ernest von Gleiehen za dovoljenje, da'bi smel imeti dve ženi, eno belo, drugo pa črno. Ko je bil med križarskimi vojnami prijet, se mu je posrečilo končno uiti s pomočjo hčerke svojega ječarja Zelige. Misleč, da je njegova nemška žena že mrtva, ji je obljubil zakon. Ko sta *e pa že hotela poročiti, je Gleiehen zvedel, da njegova prva žena še živi. Odpeljal je Zel i go v Nemčijo, jo predstavil grofici in ji pojasnil položaj. K sreči grofica ni vzela stvari tako resno, kakor se je grof bal. Dejala je, da se mora pač z Ze-ligo oženiti, če ji je zakon obljubil. Vsi trije .so odpotovali v Rim kjer je Otilija von Gleiclien prosila papeža, naj dovoli njenemu možu vzeti Zel igo za drugo ženo. Po dolgem razmišljanju ju je papež blagoslovil in dovolil, da sta se poročila, in nemški plemič je s svojima dvema ženama mimo in srečno živel do smrti. ŽIVALI, KI HODIJO V SOLO. (V vidimo dva skupaj zvezana psa, kako čuvata čredo ovac se nam zdi to čudno. Toda tako se strenira ^to in sto ovčarjev Mlade pse pošiljajo k pastirjem, da jih pri vežejo k svojim že d res i ranim psom in od teh se uče čuvati ovce. V začetku mislijo, da je to igra, a če so preveč roziboriti, jih stari psi hitro ukrote. Tako se mladi psi kmalu nauče, kaj pomenijo pastirjevi signali. Kanarčke uče peti kakor pri-madone. IJre petja se začno navadno štirinajst dni potem, ko se začno mladi kanarčki sami hraniti. Kletko postavijo v temno sobo in igrajo kanarčkom na posebna glasbila razne tone. Mladi kanarčik se nauče posnermati te tone in čea nekai tednov znajo že lepo peti. Potem jih strokovno pregledajo in preizkusijo, da lahko ločijo bolj nadarjene od manj nadarjenih. Bolj W d ar jene uče še naprej in njihov glasbeni tečaj se zaključi, ko znajo že brezhibno peti na štiri načine, s katerimi se odlikuje njihovo petje. Posebno nadarjene kanarčke uče potem še učitelji glasbe, ki jim igraio na flavto. LONDONSKI DEŽNIKI IN SONČNIKL Urad za najdene stv»ri londonskih prometnih sredstev u-gotavlja, da so Londončani zavoljo izredno vročih in suhih dni letos izgubili "izredno majhno" število dežnikov, ka-k9r še nikoli. Prebivalci angleške prestolnice pozabijo na leto povprečno 350.000 teh zaslonov v podtalnih železnicah, v avtobusih in drugih vozilih, v prvi polovici letošnjega leta pa so jih pozabili le 113,000, d očim so jih' v isti dobi lanskega leta pozabili 180,000. Statistika ugotavlja tudi to, da je med 50 izgubljenimi dežniki 49 ženskih in en sam moški. Ženski so to. VSE P ARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastomeui mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročiti-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Ja pa plačajte našen.u zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu lamed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuine t™° M ; ▼ bel celluloid ves.........IJf * Platnice vesano ........JJ v belo kost vecano........JU nebesa nas dom v imitirano usnje vez.....L-- J J?' Htmrtm „ v najfinejše u^e ve^ ....1^ ^L^lna'............f* ! v najfinejše n«3e trda vez. L« J ^^nje VeWno' j {rajski glasovi Uiatno vezano............m Angleiki moUtveniki: usnje ves. (štv. 415) ....L— (ZA ODRASLK) usnje vez. (Štv. 41fi) ....LS5 ( usnje vez. (štv. 408) ..LM Key mf Heaven celluloid vez. (štv. 614) ..LM v celluloid vessno.........1JM v celluloid najfinejša vez. ..LM O PISMO ..............S^- v fino usnje vessno.......LSt K MARIJA VARHINJA CatbeUc Packet Maooal: NEDOLŽNOSTI v fino nanje vesano......lil v imitirano usnje ves ....L— Ave Marin; v fino usnje ves ........Lft v fino usnje vesano......L4t KNJIGARNA "GLAS NARODA" OHIO: Barberton, Frank Trska Cleveland, Anton Bobek. fill. Kar-linger, Jacob Resnik, JoJ— siapnik Giranl, Anton Nagode Lorain, Louis Baiant, John Kumfle Youngstown, Anton Kikall OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar f B rough ton, Anton Ipavec Conemaugb, J. Braevec Coverdale in okoUca, Mrs. Ivana Export, Lsvls flnpanfli Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kaada Fr. Blodnlkar Greenabnrg, Frank Novak Homer City, Fr. Fersncbak Johnstown, Jshn Fsl—!■ Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank BaUoeb Midway, Jolui žust Pittsburgh in okolica, rfcBlp Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. 8ckifnr West Newton, Joseph ........... WISCONSIN. Milwaukee. West Allls, Fr. Sksk Sheboygan, Jaacpk Kake« WYOMING: Rock Springa, Lanto Tssrksr Diamondville, Joe Rotk* Vsak Ik lain patvida za vw> ta, katera Ja preiaL tsri^nfci tapto UnUTt ««LU 4AAODA" Razne ve^ti. PRINC V JEKLENEM STOLPU.