rail GLAS. NARODA [f^B
1 """ "" \ \ pi>i>no. I	Ust-slovenskih delavcevv Ameriki.	^iw. vi. »m.«
* ^^MM——■__Reentered m Bereod CUm Mmtter Scptwnbrr Ž5th IMP at the Port Office at New Yorit, N. Y„ onder Act of CongreM of March Srd, 1879._I	.
No. 185. — &tev. 185. (Telephone; CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1£43. — PETEK, 24 SEPTEMBRA, 1943	VOLUME LL — JLETNIK JX
TRST V ROKAH PARTIZANOV
Nemci porušili pristanišče Napoli
V napoljskem pristanišču so Nemci potopili najmanj 30 ladij, da ga zavezniki ne bii mogli porabljati. Mesto na vseh krajih gori in je zavito v gost dim, ker so Nemci raz-! strelili vse pristaniške naprave in količkaj vredno vojaško napravo.
' min in raabijajo ceste, da ovi-1 rajo zaveznike pri napredo-j vanjo. Nemci se polagoma u-mikajo proti Vezuvu, i (Jenerai H en ril Honore G-i-' raud se je iz dvodnevnega obiska na Korziki vrnil v svoj j glavni stan v Afriki ter rekel, da ste dve tretini Korzike v zavezniških rokah in da bodo j Nemci s celega otoka pregnani
v desetih dneh.
i ___________
Neko poročilo pravi, da so se Nemci umaknili v severovzhodni konec Korzike. Francozi so drzno napadli okolico Solenzare ter so Nemcem povzročili težke izgube.
Nemci drže sedaj črto med Solenzaro in Bastijo ob izhodnem obrežju, toda zaveziiške bojne ladje in aeroplani jim bodo preprečili, da bi in ogli l>dbegniti.
_* _________i
ljeni skupinam v verige vklenjenih kaznjencev.
Senatni odsek za preiskavo prisilnih delavnic in kaznilnic je po več mesečni preiskavi sestavil poročilo, v katerem je rečeno, da je bilo dognano, da ?>o bili nekateri kaznjenci pre-lepani s palicami in jrumija-stimi cevmi. Za seboj' so morali vlačiti na nogali verige z železnimi kroglami ali uteži. 'Obleka kaznjencev je bila v mnogih slučajih nezadostna za njihovo zdravje.
Ženske kaznjenke, pravi poročilo, so posebno zanemarjene v tem c-ziru in mnoge izmed njih nimajo niti čevljev.
Poročilo je združeno z nasveti za odpravo 'chain gang* metode in taborišč, kjer imajo sedaj nastanjene te skupine.' Jetnike naj bi se spravilo v bodoče v državno kaznilnico Tattnall, kjer naj bi bili deležni vežbanja v koristnih, poklicih in verske ter druge vzgoje.
Stalin za nakup vojnih bondov
Josip Stalin je objavil poslanico, v kateri poživlja A-merikance, da kupujejo vojne bonde in s tem pomagajo Z dr. narodom v skupni borbi proti Nemčiji.
Stalinovo poslanico je na zborovanju kampanje za prodajo bondov tretjega vojnega posojila v Washingtonu prebral častnik ruske zračne sile general Aleksander Balajev, ki je predsednik nakupne komi-sije sovjetske vlade v Združenih državah.
Med drugim pravi Stalin v svoji poslanici:
"Naši ameriški prijatelji izdelujejo nrunicijo in zaloge vojnih potrebščin ter nam s tem nudijo veliko pomoč proti našemu skupnemu sovražni ku.
Stalin tudi priznava, kako veliko pomoč dobiva sovjetska Rusija od Amerike, ko pravi:
"V tem boju rdeče armada uspešno uporablja aeroplane, tanke, topove in drugi vojni materjal, H ga dobivamo iz Združenih držav in iz Anglije.'*
Še en nemški komisar ubit
'I
j London, 22. sep. — Kakor je > j poročal danes berlinski radio, ■ j je bil v glavnem mestu Rute-■j ni je, Minsko, djjit naeijski ko-. j misar Wilhelm Jfiafce.
Pavelič in predaja Italije
Washington, 16. sep. (ONA). — Vlada hrvaškega kviz-linga, ki mora zdaj prevzeti oskrbo dodatnih nemških j garnizij na Balkanu, poskuša dobiti nekoliko več zaslom-» be med ljudstvom s tem, da proslavlja veličino pridobitev na ozemlju, katere so jim poklonili Nemci na dal-
: matinski obali.	---------—
•__;_____i •
Nemško časopisje naglasa z velikim povdarkom,- da daje okupacija dalmatinske obale "Hrvatom edinstveno priliko, da zberejo vse pozitivne sile v deželi in jih uporabijo v svrho obrambe proti zunanjim in notranjim sovražnikom."
Videti je, da Nemci z veliko ,"vnemo podpirajo in hvalijo Paveličev režim, najbrže zato. ker trenotno niti Bolgari, niti i Romuni ali ^fadžari nočejo
V GE ORGIJ I SO SE KONČNO ZGANILI
Atlanta, 18. sep. — Odbor državne legislature je obsodil postopanje s kaznjenci v Geo-giji, "barbarsko" in je pozval zakonodajo države, da u-' vede reforme, ki bodo pometle' z zastarelimi in mučUskimi metodami postopanja z jetniki; po kaznilnicah.
Georgia je znana vsled svo-! jih res.barbarskih zakonov, po katerih kaznjence bičajo in vklepajo v verige. Proti tako-i zvanemu "chain gang" barba-, rizmu so ameriški pisatelji tekom velike depresije napisali mnogo ostrih obsodb, kajti če-, sto so bili nesrečniki, ki so bili potisnjeni v "chain gang" brezposelni delavci, ki so šli na jug gledat za delom, pa so bili prijeti, kot postopači in pride-
Zakaj je Hess prišel
Anollin? SedaJ še*®- P° dveh letih, je
*	J	angleški vnanji minister
Anthony Eden pojasnil, s kakšnim namenom je 10. maja j 1941 taiinstveno z aeroplanom prišel na Škotskp Rudolf Hess, ki je bil prvi za Hitlerjem v naeijski hierarhiji.
•	Hess je pristal na posestvu ~ vojvode Hamiltona in je naj-, T
'prej ž njim. goyotil o. svojem ]
-	poslanstvu. Hamilton je naglo' ] odpotoval v London ter vladi
sporočil o tem, kar mu je Hess povedal. Od onega-časa je o- ^ stal Hess kot vojni ujetnik v £ Angliji, z	| 2
Hess je rekel, da je prišel v A Anglijo brez Hitlerjeve vedno- z
•	sti, da pa mu je znano, da Hit- ? lir hoče prenehati z vojeva- T
'njem, toda je pripravljen zdro (biti Anglijo in jo držati v ve- j dni sužnosti, ako ne bo hotela l končati vojne.	i v
Hess je rekel, da prvoto'z Hitler ni nameraval zrušiti An-J r glije in njenega cesarstva in da J nikdar ni hrepenel po nadvla- r di nad svetom. Nato pa je Hess t navedel pogoje, pod katerimi ^ bi bil Hitler pripravljen skte- f niti mir z Anglijo. Ti pogoji
SO:	-j
1.	Nmčija naj ima proste roke v Evropi.
2.	Anglija bo imela proste roke v angleškem cesarstvu;
1 bivše nemške kolonije pa m<j-t rajo biti vrnjene Nemčiji.
3.	Rusija naj bo vključena v Aziji, toda Nemčija ima gotove zahteve proti njej in morajo biti poravnane s pogajanji ali z vojno. Ni res, da bi bil Hit-ler nameraval kaj kmalu napa-| sti Rusijo. (Napadel pa jo je en mesec pozneje.—Op. nredn.)
4.	Anglija mora izprazniti Irak.
5.	Mirovna pogodba mora , vsebovati doloSbo o obojestran ' ski odškodnini angleških in
nemških podanikov, ki so vsled ; vojne izgubili svoje premoženje.
I 6. Ta predlog pa je mogoče upoštevati samo v slučaju, ako bi se pogajala kaka druga angleška vlada, kajti Churchill, Ifl je koval vojno (po Hitler je-jvem zatrdilu) že od leta 1936 ' in njegovi tovariši, ki so se prodali sedanji vojni politiki, niso oselbe, s katerimi bi se how tel Hitler pogajati,
i zornice ni hotela odsloviti, so
-	šli vsi delavci v poslopjih na
-	stavko, vMjučivši vozilci dvi-1 gal.
Rusi obstreljujejo Smolensk
Po tridnevnih vročih bojih je rdeča armada včeraj zavzela močno nemško trdnjavo Poltavo ter se je približala Smolensku, da ga more obstreljveati z artilerijo. S tem pa je tudi stisnjen obroč okoli Kijeva, glavnega mesta Ukrajine.
Operatorji dvigal v Radio City na stavki
New York, 22. sep. <—i Včeraj so nenadno zastavkali ope ratorji dvigal v Radio City poslopjih. Le malo dvigal je vozilo in uradniki ter drugi ljudje so morali hoditi po neštetih stopnicah, če so hoteli nadaljevati s svojimi posli in z delom. Nekateri so hodili v 33. nadstropje in mnoga dekleta, ki delajo v uradih so ob koncu potir omagala, da so jim morali pomagati do uradov drugi ki jim hoja po stopnicah ni bila tako težavna.
Vozilci dvigal so šli na stav ko, ker je bilo odšlo vi jenih, se-j dem Čistilk. Ruth WeirsomJ nadzornica ženskih čistilk uradov v Radio City, je bila' prikazana, ko<t brezobzirna in kruta ter tiranska prigan jačka, katera je odslovila omenjenih sedem žensk in radi česar je u-nija zahtevala, da se nadzornico odslovi. Ker pa družba nad
Vitebsku šb Rusi odbili 20 sovražnih protinapadov ter so prefbredli reko Kasplijo, ki se: izliva v Dvino 25 milj nad Vi^ tebskim.
V svojem prodiranju proti Kijevu so Rusi pobili 1000 Nemcem na neki železniški postaji 34 milj proti severovzlio-! du. Dosegli so tudi velike uspe he pri obkoljevanju Kijeva od južne strani.
Stalin je v svoji poslanci, ki jo je poslal v Washington in v kateri je pozival ameriški narod, da naj kupuje vojne bonde, da bo s tem čim več poma-' gal zaveznikom v boju proti Nemčiji, med drugim tudi objavil, da ima Rusija, sedaj po številu vojakov premoč nad Nemčjo, .namreč 9 vojakov proti 7 nemškim vojakom. Po Stalinovem zatrdilu ima Nemčija na ruski fronti 286 divizij, ki štejejo 3 do 4 miljone vojakov.
Rusko poročilo tudi omenja"" zavzetje Uneče, 73 milj jugo- 1 vzhodno od Brianska ob cesti > v Belo Rusijo. Drugo poročilo 1 naznanja, da so Rusi dospeli i 10 m do Dnjepropetrovska, ki t leži ob vzhodnem kolenu Dnje-pra ter so osvobodili 863 mest, trgov in vasi. V teh bojih je n bilo ubit ib 5300 Nemcev.
I
Maršal Stalin v svojem dnev ( nem povelju je oznanil zavzetje 1 Poltave in Uneče.	j
Posebno poročilo, ki je dospelo v London, naznanja, da . so iRusi zavzeli Buzanovo, 9 1 milj severovzhodno od Smo- i lenska, in Počinok, 19 milj pro- < ti jugovzhodu. Z zavzetjem i Počinoka so Rusi presekali železnico, ki pelje v Roslave, kjer . se, kot pravi poročilo iz Ber- i liha, Rusi že bore po ulicah. Okoli Smolenska je padlo 2000 Nemcev.
*
Severozapadno od Smolen- < ska v svojem prodiranju proti !
prispevati dodatnih čet za okupacijske posle. Pavelič, ki si na vso moč prizadeva, da potlači gerilske nemire in širjenje upora, je postal za Nemce dragocen zaveznik.'
Namestnik ministra za zunanje zadeve in obenem hrvaški minister propagande, Kovačič. je naslovil prebivalstvu priključenega ozemlja nagovor, v katerem jih pozdravlja kot dobrodošle in povdarja, da so do-brodošli tudi oni Hrva+i, ki so podpirali gerilske sile, ako se bodo udeleževali "dela pri o-bramibi in obnovi" hrvaške države.
Jasno je, da poskušajo hrvaški sodelovalci prav po hlapčevsko zadovljiti svoje nemške gospodarje, ki delajo obupne napore, da bi v vseh balkanskih deželah nadomestili itali ianske vojaške oddel-ke. ne da bi preveč obremenili že izdaj preobloženo nemško vojsko in nemške delavske sile.
KAJ JE S POLITIČNIMI UJETNIKI V ITALIJI
Washington, (ONA) — Pobegli ujetniki iz italijanskih taborišč, med kateremi se nahajajo tudi preoej grških, angleških in indijskih vojakov, prihajajo v vedno večjih gručah na švicarsko mejo, tako poroča švicarski časopis * 'Die Tat". V veliki zmešnjavi, (ki je nastala v onih dneh, ko so se zaceli boji med kjemškimi in italijanskimi posadkami na italijanskem ozemlju, so bili ujetniki izpuščeni na svobodo v mnogih krajih, še predno se je Nemcem posrečilo napraviti red.
Švica je sklenila prevzeti o-skrbo teh beguncev.
Kot je bil osporočeno v Loudon so slovenske čete. ki pripadajo jugoslovanski armadi (?) vdrle v Trst ter se bore proti Nemcem s pomočjo prebivalcev.
Jugoslovanski krogi v Londonu, ki imajo zveze s partizanskimi četami v severozapadni Jugoslaviji, pravijo, da so drugi slovenski oddelki zavzeli Idrijo, 30 milj severovzhodno od Trsta in 60 milj severno od Reke, katero tudi ogrožajo.
• • •
Druge čete so v vročih 'bauih na 50 milj doi<?i fronti od Ilirske Bistrice do Ljubljane.
Neko pokrajino 55 milj	od Drača Črnogorci
oblegajo ki so že zavzdli Učinj in letovišče Fetrorac. Italijanska Taurinence divizija je s svojimi poveljnikom prešla k j ugosl voans k i ni partizanom 'ter se i njimi (bori proti Nemcem.
• • •
Na obsežajean oeeroduu okoli Banjeluke je hrvatska divizija razdejiala nemške vlatke v Novi Orad^iški iii Novi Kapeli.
• • •
*
Nemci so z aeroplani in artilerijo skoro popolnoma porušili NOVO MESTO.
* • *
Vojaia oprema okold štirih izmed 20 ital j abakih divizij v severnem delu Jugoslavije je padla v jugoslovanske
roke.	;
• • •
Neko osi&ko poročilo pravi, da je bil odbit zavezniški jjoskuis za izkrcanje pri Zadru v Dalmacji.
Poffočilo o nameravanem izkrcanju pni Zadru je prišlo po nemški radijwki postaji v Ofclu na Norveškem in ga noben zavezniški vir ne potrjuje.
PoFSčIio iz Oslh pravi, da so zavezniki skušali postaviti tanke in vojaštvo na obrežje, da pa so jih nemške čete odbile.
Pa ni verjetno, da bi kaj takega podkušale angleško-ameriške čete. Zader se nahaja v gornjem delu Jadrana in je od prednjih aaigle&kih oddelkov v Italiji oddaljen naijimanj 200 milj.
• • •
V Jugoslavijo prihajajo nemške in bolgarske čete, da za vstavijo ofenzivo guerilcev, ki so se polastila zopet pe-'.ili mest. Vste to so priprave za zavezniški vpad v Jugoslavijo.
• • • -
Radijska postaja "Svobodne Jugoslavijeki je uradna postara partizanskega poveljnika Tita, poroča, da so četniki generala Miha$oviča napadli 1000 partizanov pri Gomil ji, toda bi poročilo m (bilo od nikoder drugod potrjeno.
Loiidonski krogi ao nunenja, da so ta napad izvedli oni četniflri ki jih je pred tremi meseci general Miliajlovič ^razla^til", eeš, da so bili v zvezi z Nemci.
Dohod do vsakega pomola je: oviran. Pomoli že več dni go-' re. Izstrelki pokajo na vseh' krajih.
Napolj je eno najboljših in največjih pristanišč v Evropi 1 in Nemci ga liočejo temeljito' razde jati, da se ca zavezniki ne bodo mogli posluževati, ka-l dar zavzamejo mesto.
Kot pravi neko poročilo iz Rima v Bern v Švici, je bilo; sedem nemških divizij okoli f Napolja prisiljenih umakniti" se v nove postojanke. Feld-; maršal Albert Kesselriug- je moral iz'bojev potegniti infan-' terijo, ker ni imela dovolj kritja od arilerije, ki ne more dobiti streljiva, ker so Italjani razdejali železnice za nemškim ozadjem.
Medtem pa se zavezniške armade naglo pomikajo proti, severu in se pripravljajo na veliko bitko z Nemc.i kadar sr-idberejo novo črto za obrambo. ~
Na nekaterih krajih so vče-' raj zavezniki napredovali do 14 milj in najdalje so prodrli od Sala Oonsilina do Oaffgia-no in od Potenza do Aviglia-no. Peta armada je zavzela Acerno, 5 milj severno od Montecorvino ROvellžu anarle-1 ski peti kor pa je pritisnil od| Taranta do Gino?e, 15 mil j ju-gozapadno od Oioia del Cola.
Toda peta armada in peti kor nista zadela na niti približno tako velik odpor, kot pa i je zadela peta armada pod po-I veljstvom generala Clarka v [početnih bojih za Salerno, j Na tem kraju se Nemci po-j služnjejo le majhnesra števila tankov ter polagajo mnogo več
"GLAS NABODA" — NEW YOKE
"GLAS NARODA"
_(VOICE Of THE PEOPLE"
Owvad PnbllKbed by Hlorenl« PatoUabln* Company, (A Oorp—i«t—) frank Stiver, PnUot; Ifase Hwle, Tnanmri Joaepb Lapeha. Bm. Place mt minim of tU« corporation urf idAMM of abcra offlsan:
216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N.
51th Year
~ - ---- - — - ■ ——~ ■ - ' 1 - —^
"Glas Naroda" la Issued every day except Saturday*, Sunday« ' and Holldaya. Subscription Yearly |7.	Advertisement on Agreement.
EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE H? KANADO: $7.— ; ZA POL LJBTA >3.50; ZA ČETRT LETA fZ—._•
"Glaa Naroda" Izhaja vgakl dan larxema ggbot, nedelj to pnumlkoT.
%1AS NARODA", 21C WEST 18tfa STREET, NEW YORK 11. N. X Telephone: CHelsea 3—1244
Primorsko vprašanje m SANS
P....... .. ETOINJCRISIAK.	" t
_ FRHDAY, SEPTEMBER 24, 1943
SONART
"REKORDI Lope Melodije]
dt. MS71—Na Marijane«, potta
Kje «o moje rade« UariSu pegla—polka Dnqueaoe Dnlreratty
At MSW-Tetwdnka polka
Na	—r al Pek
Jerry KoprKSek Id orkester Za to*, cenik la eene plo« 9* obrnite na: JOHN MABSICH, lK,mi. 42nd 8L, Sem York
x.--T--mm. - . - .	'
RAZGLEDNIH
|	Piše Anna P. Krasna
T	5f *'
t8tanovu£n l.
NEWY0RSKI JUGOSLOVANI SO SE IZREKLI ZA ZDBU2ENI ODBOR
gu iiufii svojega oaposiaiica ira potrebnem mestu.
Newyomki Jugoslovani, ki i-mamo svojo organizacijo udru-ženja. ie čez dve leti4 smo takoj razumeli položaj In nujnost eatia v katerem se sedaj nalaa-jamo. Mi smo vedeK že takrat, ko <ino se organizirali, da bo prišel čas, ko nam bo skupna organizacija in skupen nastop potreben. Tako srno na tem I sestanku doživeli, da smo bili tako rekoč trenutno v redu, da stopimo v akcijo in sodelujemo z onimi, ki so zmožni, da pravične zalit eve In želje južno-slovanskih ljudstev prednesejo na pravih mestih.
Ideja sodelovanja je prešla takoj v meso in kri in preden je Ibil sestanek zaključen, je že bil izvoljen odbor desetib Članov, kateri bo imel posvete rn sestanke s predsednikom U-druženga odbora in z Zlatko Balokovičem, ki je eden od podpredsednikov. Na ta način bo omogočena točna in hitra akcija v slučaju ptrebe sklicanja shoda, skupnih sestankov, itd.
* Predsednik Adamič in Air. Balokovie sta bila oba izredno zadovoljila, ko sta videla, da smo južni Slovani v New Yor-ku že deloma dosegli to, kar se ljoiče sedaj doseči med vsemi 1 južnimi Slovani v (Združenih
•	državah—enotnost misli in vo. i lje do složnega sodelovanja.
Oba sta izrazila -željo, da bi ideja složnega nastopa južnih
•	Slovanov dobila tudi drugod tako dober odmev.
Mi samo upamo, da nam bodo naši ljudje po drugih naeel-' binab sledili in nagovorili dm.
•	ge Jugoslovane za takojšnjo akcijo. Mi, kot delavci in ljudje iiz ljudstva imamo pred seboj
s; veliko dolžnost, da ntoralno ~ podpremo zahteve ljudstva, ki j doma krvavi za svobodo in za malo lepše življenje. Naša dolž ^ nost je, da to ljudstvo branimo pred klikami in ljudmi, ki hočejo očrniti veliko in pošte-J no borbo jugoslovanskega ljud-jstva zgolj radi lastnih interesi SOV.
•	I Kdor hoče stati na strani na-j roda in njegovih želj in zahtev,
i naj se nam pridruži in stopi v i stik z uradom Združenega od-, bora. katerega naslov je: Uni-
•	ted Committe of Soutb-Slavir ! Americans, 1010 Park Avenue,
'iNfw York. N. Y. — In -ne od-
•	lašajte!
v wju ick	^o. csupieiii- j
bra, se je vršila seja ali raje j sestanek, odbornikov in delegatov druženih jugoslovanskih i društev in skupin v New Yorku i in okolica Ln sicer je bil namen 1 tega sestanka, da se razmotri- , va glede našega sodelovanja z . Združenim odborom južnih Slovanov, kateri je bil ustanov Ljen dne 7. avgusta letos v Cle- i velandu in kateremn predseduje naš pisatelj, Louis Adamič, i
Sestanka sta se udeležila tudi Louis Adamič in (Zlatko Ba-lokovic. Predsedoval je Frank Kerže. Udeležba je bila jako dobra in tudi Slovenci smo bili zadostno zastopani. Najvažnej še je bilo to, da so bili na sestanku sami taki predstavniki jugoslovanskih organizacij, ki ^ so aktivni povsod in je zato j laliko računati na njih sodelo-j vanje. Imeli smo tudi -nekaj r gostov, ki so prišli zraven ias j' zanimanja za stvar.
Mr. Adamič je v daljšem govoru navzočim p redočil situacijo z oziram na stanje v Ju-*.go»laviji in pa veliko potrebo našega takojšnjega delovanja v prilog našemu ljudstvu v Jn-1 goslaviji in narodom na Balkanu sploh.
Tekom njegovega govora | smo zvedeli marsikaj, kar večini navzočih dozdaj ni bilo zna-no in kar je slednjega, ki je e bil prisoten prepričalo, da je 1 Združeni odbor organizacija, ki je takoj v svojem početim pri-j čela vršiti veliko delo.
Mr. Adaanič ni v nobeni 5 stvari pretiraval, po mojem mnenju je bil celo precej obziren in se ni hotel spuščati v to, da bi navzočim dajal kake pra zne nade ali neutemeljene fak-^ te.
Njegovo delo v prilog jugo-■ slovanskih ljudskih borcev je . prikazal le v toliko, kolikor
i	je smatral za potrebno iz "vidika razumevanja in jasnega
tolmačenja cele stvari. Ali iz 0 . tega, kar je o tem povedal je
bilo razvidno, da je on storil za
• jugoslovansko ljudstvo v Ame
:' riki več, kot je kelo dozdaj slu-
^ til. Pri tem ni iskal finančne ne
druge poraoei med nami, ka jti
K hotel je biti gotov, da je na
^ pravi poti.
ii	Ker ima dobre zveze v ura-!_ dnem Washingtonu in mnoge r stike z raznovrstnimi vplivnimi
L.
ljudmi, je kaj lahko umevno, da je mogel završiti veliko več, >- kot bi mogel kdorkoli drugi >- med nami.
naroda, med katerimi so Pri- , morci najva*žnejši.
Toda kdo more biti tako I ultra optimističen, da bi pričakoval izpolnitev slovenskih i opravičenih zahtev bretz. dela .in boja?
T>okier je vladal v Evropi i mir, niso imeli Slovenci skoraj I nobenega upanja. Edina mož-| nost, da bi dosegli, kar jim | gre, bi bila v mirnem, toda temeljitem preobratu, ki bi preuredil svet in ga postavil na podlago pravičnosti in neskaljene demokracije. Toda tako upanje je bilo v preteklosti ilu zorno, kar pričajo dogodki, ki so dovedli do sedanje vojne. V, tej svetovni krizi iščejo drugi ?voje pravice in to je tudi naloga Slovencev.
O bodočem sVetn ne bo nihče' sam odločal, ne kak posamez-1 nik, ne kaikšna posamezna vlada ali država. To si j ■ treba enkrat za vselej vtepsti v glavo. Vse v »vojno ^ap'etene dr-| zave .ki stojo proti osiščn. so se zedinile kot združeni narr^di m to dejstvo se za nobeno ceno ; ne sme pustiti izpred oči. Tu-' di Slovenci morajo računati s tem. Enako greši proti našrm 1 življenjskim interesom tisti.
ki trobi, da ne vidi v Rusiji ] nič druerecra kot 'komunizem. ; kakor ti^i. ki ponavlja staro ! frazo o "'kramanski" Angliji.
Vsaka država je živ org-ani-: z*em in zakoni razvoja veljajo i zanje kakor za posameznika. . kakor za živalca plemena, ka-. kor za rastlinske skupine. Da-? na=nji človek ni več brlogar i sedar ia Rusija ne živi več v le-. tn loi o ixi sedanja Amrlija ni ) več Chamberlainova.
toda njih kulturni napredek v j teku zadnjih dvajsetih let pri-j ča, da lahko dosežejo resnične uspehe, če bodo rečeni dose-j dan j ih ovir. Samo naciji morejo blebetati o nemški superi-j jornosti in označevati druge narode za nizke in kulturno nesposobne. Kar so Slovenci •v najtežavnejših razmerah u-stvarili na knltarrfem polju, po starvljf? vse take trditve na laž-in mnogi naši kulturni delavci bi nzivaJi veliko slavo, če bi svet poznal njihova dela.
Ta trditev ne izvir^ iz nobene narodne prevzetnosti. Zaveden Slovenec še ne bo nikdar bahal, da je njegov narod bolj-' ši od drugih, ne trpi pa, da bii ^.e ponižaval. Saj se dogajajo red našimi očmi rpči, !ki do-: knzujejo piškavost bahaškega j nacionalizma. Črnci v Združenih državah so dali tej do-i 7eli velike znanstvenike in n-metnike. V Aziji je nekoliko republik, kjer pred pet in dvaj •setim* leti skoraj nihoe ni znal čitati in pihati, a tisti "divjaki' imajo sedaj svoje visoke šole in razvijajo svojo literaturo in umSetnost.
j\mp»K »iovenci so se tisoč let morali boriti za goli obstanek in sedaj hočejo, da se zavaruje njihovo življenje, kar je mogoe edino v združeni Sloveniji. Piri tem pa se dobro zavedajo, da ne bodo mogli podati nikakršni izolacijonisti. Kultura obsega en del človeškega življenja ob katerem pa ne sme pozabiti na gospodaT stvo. To pa sledi drugačnim zakonom, nfcd katerimi postaja sodelovanje čim dalje bolj važno. Kultura se razvija v narodnih, mejah, gospodarstvo pa zahteva Čim dalje širše podlage. Kakor je Veleindustrija izpodrinila m«tfo rokodelstvo.' kakor so mali trsovci postali le apen t je velikih trgovskih družb, kakor so začele ogromne industiijalizirano farme tek movati z malimi kmeii in jih izpodrivati, tako je vsako gospodarstvo v tesnih mejah obsojeno na žalostno vegetiranja in na bankrot. Na tem polju bo torej vsaka izolacija nemogoča m tudi Slovenci morajo biti pripravljeni za najobsežnejšo kooperacijo.
Pri tem pa vendar hočejo — kakor vsi drugi narodi — o-• lirani+I svoj posebni značaj, i rvoj jezik, srvoje šege, svoje ' n'esmi. svoj "način izražanja i itd. Tn da morejo doseči to . potrebujejo vse dele svojega
Jt	K ff	f ■
Najdejo se rojaki, katerim t se primorsko vprašanje ne zdi t
tako važno, da bi se zanje vlo- j žil ves trud, ki mu ga posveča t SAXS. Včasih se slišijo čudne c govorice, -na primer, da^se Pri- r moroem samim nič ne mudi v j Jugoslavijo, ampak da bi naj- i rajši ostali tam, kjer so, to se t: pravi, pod Italijo.	t
Menda je malo takih čuda- p kov. toda tudi če sta le dva, sta preveč in treba ju je pre- i pričati, da sta na zelo napačni < poti.	s
Pisec je v stari domovini imel priliko govoriti z mnogi- i mi Primorci, največ z delavci > kamnoseki, železničarji, kmeti 1 takonvanimi inteligenti, našel 1 pa ni ne enega, ki ne bi bil < z visem sroem želel v skupen i dom z ostalimi Slovenci . 1
V	Združenih državah je dr. i r*ok kot zastopnik organizaci- : i.' Jugoslovanov v Italiji a po- : slali so ga sem za osvoboditev 1 ^zpod Italije. Pa vprašajte tu- i kfl.|šnje Primorce in verjetno ■ ni, da boste našli le enega, ki 1 bi se ogrtPvaT za Italijo.
Temu pa se ni piav nič ču- : ( diti po vseh izkušnjah, ki so 1 lih Slovenci imeli ne le pod italijanskim fašizmom, ampak še prej pod takozveno liberalno vlado. Teh iz&ušenj ni treba t likaj ponavljati, ker so pre dobro znane.
. Ncjbrže bodo sedanji gospo-l darji Italije zkušali pr<ppričati j zaveznike, da bo nova Italija bolj pravično ravnala s Slo-, venci. Toda takim obljubam j nobf r« Slovenec na Krasu, noben Iirvat v Istri več ne more zaupati, kajti enakih obljub so ■ imeli v preteklosti več. kot do-; volj, ostalo pa ni od~ njih nič i drugega kot žalosten spomin • In grof Sforza, ki skuša sedaj
-	srlumiti demokrata, je pri ga-ženju teh obljub zelo prizadet.
Toda tudi za ves slovenski narod je primorski problem nadvse ' razen. Kdino vpraša-1 nje demokracije je enako važ-
-	bo.
V	povojnem svetu bo na rod-
-	"»»ost pomenila kulturno življenje. Kdor koli bi jo skušal
^ zlorabiti za Šovinistične namene. bo naletel na odpor vseh demokratičnih elpmentov. Za kulturno produkcijo in uživa nie pa mora vsak narod imeti dovolj moči in Slovenci so ta-Jx.ko malošteviTni, da se morejo o na kulturnem polju uveljavHj a le tedaj, čfc so zed in jeni. fie tedaj bodo morali dofprinašati e večje žrtve kot veliki narodi.
USODNA DEBATA
Tapi&al Peter Lipa.
O priliki zop(t*tnega zasedanja kongresa in v trenotku, ko se nam že približuje zmage, se bo začela_na novo v ameri--k»Mri narodu in med njegovimi predstavniki velika, usodna*delita —liacioualizeiu proti internacionalizmu.
Nacionalisti, katere včasih imenujemo tudi iaolacionibte, Itotlo dejabj__
"Zi-dinjene države žive lahko tiame za sebe. Zmešnjave in prepiri starega sveta se nas ne tičejo. Ako se bomo vmešavali . arije, se bomo zapletli le v nove vojne.'1
Inlernaeionalisti pa bodo dejali:
"Svet je postal tako majhen, da Zedinjene države ne morejo več odklanjati svojega sodelovanja. Izolacija je ilazija.' Združiti moramo svoje sile s silami drugih miroljubnih narodov proti bodočim poskusom agresije."
To je že stara debata in se plete že od konca prve svetovni vojne naprej. Nacionalisti so imeli večino po predaji Nemčije leta 1918. Ko se je začel dvigati Hitler je debata oživela in postala vroča, ko je izbruhnila španska civilna vojna. Toda naši evropski prijatelji, Angleži in Francozi so mislili, da si >H»do ohranili mir, ako Hitlerja ne bodo ovirali, in zato tudi Roosvcltova administracija ni začela borbe proti njemu. Sele ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je začela naša politika bolj aktivno delovati proti agresorjem in nacionalisti so bili potisnjeni v opozicijo.
Po Pearl HaHborju je debata utihnila. Nacionalisti in Interna" ion a lis ti so soglašali, da se je treba boriti, ako smo na-padeui. Toda nacionalisti so na tihem še vedno mislili, da bi bili uiosrli ohraniti mir, ako bi bili ostali popolnoma nepri« stranski, dočim so imternacionalisti nadaljevali gvojo propagando /.a ožje sodelovanje med miroljrflmimi narodi.
Med np.rodom—v časopisju, na radiu, v knjigah in revijah, v privatnih in javnih razgovorih pa se je debata nadaljevala.
' Vladna administradjea je odkritosrčno objasnila, da je njena pozicija v soglasju z internacionalisti. Državni tajnik, Cornell Hull je izjavil v svojem govoru par dni pred novim zasedanjem kongresa:
"Povsem jasno je, da je treba organizirati mednarodno sodelovanje za vzdrževanje miru, ter da mora temeljiti to sodelovanje na dobri volji udeleženih narodov in njihovi pripravljenosti, da se poslnžijo, ako potrebno, tudi nasilnih sredstev, da zavarujejo mir. Zadostna sredstva morajo biti na raz pola aro za tak slučaj. Pripravljenost, da uporabimo silo z^ vzdrževanje miru, kjer in kadarkoli potrebno, je neobhodno potrebna, ako hočemo zares najti sredstva, ki bodo preprečila izbruh novih konfliktov."
Ko se bližamo zmagi, je tudi čedalje bolj potrebno, da se odloči kongres sam v pogledu p redlogov in sredstev, ter tako pove ali je njegova usmerjenost nacionalističnega ali interna^ cionalistinčnega mišljenja.
Ne bo več dolgo, predno bo svet imel priliko, da spozna kakšna bo v bodoče politika Zedinjenih držav.«	(ONA.)
Gledališče ... Kinematograf... Radie J
m
Ko je bil izvoljen za predsednika Združenega odbora, se je odločil, da bo posvetil kolikor mogoče svojega časa bojevanju, ki si ga je začrtal ta odbor.
Delo tega odbora j nujno in važno in predvsem je zdaj potreba, da se Slovenci, Hrvatje, Siibi, Bolgari in Macedon-ei po vseh krajih Amerike pridružijo temu delu, podpro odbor finančno in moralno ter mm s tem zagotovijo nemoteno funkcijo.
Kot sta predoČila navzočim oba glavna govornika, je zdaj tu čas, ko moramo biti priprav, ljeni na vse. Trenotno se lahko dogodki zasučejo tako, da je potrebno poslati predstavnika odbora v London, Moskvo ali kam drugsnv kjer bo treba zastopati prave in resnične ljudske interese slovanskih narodov na Balkanu. Za take eventnebiosti moramo biti pripravljeni predvsem finančno, kajti vse delovanje in vsa dobra volja, ter požrtvovanje posameznikov ne bo pomenilo nič; ako o pravem času ne bomo mo-
UNITED STATES
THIRD WAR LOAN
BONDS
AND
STAMPS
Nacijska pest v Italiji
London, 22. sep. — Nemsk vojaški governor v Napolju je izdal dekret, ki določa, da b< za vsakega ranjenega ali ubite ga Nemca usmrčenih. 100 Itali jonov. V svoji tozadevni pro klamaciji je governor izjavil da bodo naciji neusmiljeno iz trebUi vsak odpor proti Nem cena.
•Italijani, ki so po Sloven skem požijgali vasi in mučili tei pdbijali talce po nacij-skem na činu, sedaj lahko občutijo m lastni koži, kako prijetno j« biti suženj barbarskih kulturo
noseev.
Aimeriški Slovenci se morajo v prvi vrsti kar se tiče slovenskih opravičenih zahtev truditi, da prepričajo Ameriko o tej bpravieenoeti. Tudi če ne najdejo takoj popolnega razumevanja. ne smejo izeubiti zaupanja in morajo nadaljevati svoje delo z namenom, da se vodilni krogi v novi domovini u Veri jo o pravičnosti in o važnosti slovenskih aspiracij. Ker pa ie Amerika članiča zdnuže-nih narodov, je treba iskati dostopa do vseh, da bodo vsi vedeli. za kaj doprinašajo Slovenci v stari domovini skoraj nadčloveške žrtve in podpirajo •vojna prizadevanja zdrraženh narodov v taki meri, da je "Nemčija pod vzel a proti njim p'et ofenziv, na ne le, da jih n? Mrla. temveč je njihova boje-vitofd ^e naTasla.
• Nlaravno je, da morajo ameriški Slovenci nadaljevati vse načine podpiranja ameriških vojnii. naporov. Doslej so to storili v polni meri in nobenega dvoma ni, da ne bodo prenehali. To bi storili tudi, če nfc bi bilo nobenega slovenskega vprašanja.. Ampak videči, ka ko umirajo bratje v stari domovini za svobodo iti za skup-1 ni cilj vseh protifašističnih sil. <si ne bi mogli odpustiti, če ne bi pftorTH, kar morejo, da jrm pomagajo do pravice.
Aimerika 'je lojalna zaveznica svojih zaveznic in misli za zeleno mizo, kadar pride čas sodelovati, ne pa ukazovati. In zato je trefba tudi te sedanje in bodoče sodelavce informirati in prositi za njihovo podporo. Vise brt-z izjeme, ker so in bodo »vsi enakopravni in se bodo šteli vsi glasovi.
vo sliko razmer, ki «o jih u->tvarili naciji med zaarojevani-nii narodi.
Igra prikazuje življenje teh "malih" ljudi in ni v njej tiste ga heroičnega nastopa, ki bi jih želeli nekateri kritiki. Da so se gledalci zavedali resničnosti in resnosti igre, se je lahko razbralo iz navdušenja s katerim so sprejeli igraloe, ko so se pojavili po zadnjem dejanju pred odersko zagrinjalo.
Kot vsaka drama, ki je spisana na resnični podlagi, zgubi nekaj pestrosti in se torej tudi pozna pri finančnem izidu. Seveda, kot pri vsaki drami te vrste je vnaprej razvidno, da se ne bodo ljudje pred vhodom kar drenjali, vredno pa je vsakemu, ki čuti tragedijo teh malih ljudi in ceni njih žrtvovanje v tem boja za svobodo, da gre to predstavo pogledati. Vrši se v Belasco gledališču na 44. cesti iztočno od Broadwaya v New Yorkn. •♦—t Vstopnine so od 55c do $3.30. Predstava se prične ob ,8-30 zvečer in popoldne v sobotah in nedeljah ob 2.40.
Baklja Svobode še ni ugasnila na Grškem
Želja po svobodi je neugas-I njiva v vseh zavojevanih na-I rodov in ravno *ta smoter si je iabral pisatelj Albert Bein in dramatiziral boj Grkov proti nacijskim vpadniku. "Land of Parne" pokaže borbo junaških Grkov, ki nikdar ne prenehajo v boju proti nacijem, ki skušajo s svojim terorizmom in nečloveški brutalnosti (zlomiti voljo vaečanom Taloma. To voljo za svobodo niso naciji zlomili in konečno najdejo guerilci pota, s katerimi poženejo te zverinske predstavnike takozvanega novega reda iz vagi Taloma in osvobodijo vaščane, ki so bili pridržani kot talci.
Četudi se prizori dogajajo na Grškem, si ni težko predstavljati, da more biti enako tudi na Norveškem, na Ho-landskem in sicer tudi v Sloveniji
Igralci za vloge so dobro izbrani in dovršijo jih z realizmom, ki je potreben, ako ho-
neirt i« vn ob ti m-oi^a+fl-vl -wH eri-
Tega let* največji film 1000 atnahov	i OGLAS SE NAJ
DVE NAJVEČJI AMERIŠKI	_,
zvezdnici	1 MARTIN SAVNtK, ki živi ne-
Jean ARTHUR	John WAYNE	L- „	__i_
"A LADY TAKES A	|^	W
CHANCE"	Louis v Chicago. BL,, je nevar-
("Gospa ee nekaj dr^ne")	nO bolan. Če kdo ve za njegov
h	™	naslov ali pa če sam bere ta'
o«ebnn n« odru vau*hin MOXEOE	oglas naj naznani na: "Glas
i >tili&ustno godbo In drugimi.
PARAMOUNT Theatre	Naroda," 216 W. 18th St., New
TIMES SQUARE NEW YORK	York 11, N. Y.
UŽITEK ZA VSAKEGA SLOVENCA!
METROPOLITAN OPERA HOUSE
' Tv.lfc	NOVE SOVJETSKE FESMI: Od meje
do meje . . . KoiaAka kampanjaka peaem ,	•-•^•-pijyjt I>vo beloruski pe»mi . ^ . Himna Zdru-
Zlata Čebela OtomlOna koca^ka pesem ... V kraljestvu—Čeuakov (eer-fc*en* peaem) . . . Legenda — Č^kovskl . . . Ruski brtog — Švedov
Ob ceetl — Varlamov . . . Koračnica — Švedov t! VSTOPNICE V PREDPRODAJI PRI BLAGAJNI OP S5e NAPREJ :i
"GLAS NARODA" « NEW YOBS
Kratka Dnevna Zgodba
FRHDAY, SEPTEMBER 24,1943
ZGODOVINA NOVEGA MESTA
▼STANOVITEN L. MM
y PSSMABICI |
so vključene iMeie
' II
slovenske pesmi i * i
L Podokalca — molki »bor ■ bul.
ton samospevom
i. Pozdrav — moAki zbor t Lahko aoC — taaikl abor i Otofkl ivon — mefi&al sbor j C. Pomlad ft: ici — mefiaiil sbor. * 11
bariton lamoaptvoiti C. Lin. 1. — sa *olo Hptr«, noW J j
In mcftanl »bor ?. L1r» IX. — »a neitnl »bor » §. Altantakt oflm«vl — aa moikl In X tanskf »bor, s bariton a»-moepevom	, '
t. Kanta ta U paalma U« — nraflkl! i	»bor
10.	So« — aa MmoBpw«, mfanl
»bor in apremljevanlan giasovtv*
11.	paaJm 39 — aa. Hmoap«««, ma- 1
Aani »bor In »pretuU«vanje j gimm j vira aH oc*«l
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To M koneertne pesni zs moftke Id mešane zbore, katere |e sgisa j *a U m imnMM izdal MATEJ L. flOUIAR, nphtat in | petsvsdja pri ov. Vido, CUire- | land. Ohio. 1*53. NaroČite to sMfko pri:
SibfiABNI SLOTENIC PUBL COMPANY
216 West 18tii Street
New York 11, N. T. i
pregledovali in urili vojake, tu jim izplačevali plače, ki so jo I ti ljudje veliiko ali rajši vso nu-^tili v mestu.
I (Nadaljevanje prihodnjič.)
I	---
f TEČAJI TUJIH JEZIKOV.
j. Z orirom na tetoei svetovni pdhotfcj je Hlie New York Adult ; Educational Council sklenil v ramiihli šolali vpeljati pouk v 'tujih jezikih za odrasle. Med 'temi jesaki so: arabski, 'albanski, finski, jugoslovanski islandski, malajs&i; madžarski, ' Vumun?ti, turški in drugi.
turške napade. Postalo je zbirališče brambovcev proti Turkom. Tu ,s«m je pri drla skupno vsa dolenjska vojska, če je zašumelo po deželi.
Turki so si večkrat prizadevali da bi zavatfeli Novo mesto. Leta 1429 ga je napadel Ali, pasa 7 10,000 možmi Brtffca Je bila krvava in vroča. S pomočjo kranjskih vitezov in nji hovih vojakov, pa so Novome-5čani pognali Turka v beg in ga o=trašili tako, da ga dolgih 30 let ni bilo videti blizu Novega mesta- Ta napad je bil po Valvasorjevem zatrjevanju eden' najhujših.	j
O sv. Mihaelu lota 1401 »so-.«e Turki /.ope-t prikazali pri Metliki. ter jo čez Gorjance udarili na Mehovo. Hhrvljnvk, in na Belo cerkev. Da so «e posku-' 5ali tudi nad Novim mestom.' je pač nedvomno, ker so morali mimo nje-ira. Pri Beli cerkvi ?o se ustavili in ča-lcali, da una j de močno narasla Sava, čez katero ^o morali kreniti na Sta iersko Medtem pa so razgrajali po novomeški oko1 mi. Silno «o trpeli Tfrneljnik. Št. Jernej. | OtoČee. Prežet, Mehov o itd-
Naslednje leto so zopfet pri-J šli in naskočili Novo mesto a vzeti sra niso mogli. zato pa so se zopet wnesli nad njegovo o-| kolice. Valvazor pripoveduje.' da so uganjali grostvari-i . nabadali i so g^ave kristij*novj . na snliee razbijali otrbčičem i 'glave ob kaanene m drevje* . ^zvezali Hudi skupaj tutor pse' I j itd. VaWaxor ne more najti J ydo*tti besedi, da bi opisal nji-> hovn krvoločnost.	■ <
j Kljub vsemu temu na je bi-' Via ta -Soba leoša. kar jih je "N"o-)'vo mesto kdaj imelo. Odkar ,|je postalo ?|>iraKšč? bnwribov-' Ij cev proti Turkom, se je stekalo . tu vedno veliko ljudi, tu so
__l M
Ta. lepa, «i"aven pataditrd-l
na lega Novega mebta je men-J da dala največ povoda onim pravljicam, ki pripovedujejo o velikanskem mestu, ki se je raztezalo tod in eegnlo v rimski dobi celo do Umetnika.
V tem velikanskem mtestu je imel cesar Diocius — tako pripoveduje pravljica — močno rojtfko. Sredi tretjega stoflet-ja po Kristusovem rojstvu, je neki napad tedanjega, v Novem mestu vladajočega cesarja gotovski kralj Ohininga, ko drl % vojsko ob Savi in Kaki na HrvaŠko, toda prebivalci in po -adta v Nt-ostasiju. a3i Nov ju, ali Flnstesiumu — tako poročata Breokerfeldt in po njem Hoff — bo ga zgrabil' pod vod «tvom Oecija Oelera ter napodili njeiga in njegovo vojsko 1 preko Bosne celo d© Nikopolja.
Tudi siloviti Atila je drl tod mimo te/ mesto tako razdajal, da se Dozn^je niti poznalo ni več. kje je stalo.
na zgodoina K» vegi mešta pričenja SeTe « 1 7. aprilom 1365. Tega dne je ' povzdigirH Rudolf IV ta kraj v ' vrsto mest ter nrn pod'elil mest ' *»e pravice, mesto je imelo nalogo. polagoma vso slovensko krajino privesti pod avstrijsko oblast. Podalo naj bi sredi-" «*če avstrijskih posestev na I>o-Ifniskrin.'
i WfQVR
(IMT»	MAR «A»'OK»
BONDS la STAMPS
kakšno xlobao pripombo. Ako ! ji čisto lepo in mirno omenim: "Oigela, danes je pa zelje pri- , smojeno," mi zabrusi.
4iPa pojdi k Brigiti na ko- 1 nilo!** Če ji rei^em, da na suknji mL manjka gumb, se odne- „ že: "Nesi jo Brigiti!" In tako -dalje. Ko sem ji pod bHo ras- ] mer moral iadati skrivnoeth , nesrečne dresure, ae je žaljivo , zagrobotala
"Prinesi jo, potem boni ver- ^ jo5a! IJaliaha. dT'etirana bol-tia! ?Sidno, da se tega ne po- , veš, da si jo že podkoval!**
Trikart se nrže bfi pri gospe f>ebelu^ki. Vse je obrnila in prea»ledala. Rekla je, <la je naletela že na vež drobnih kebr& kov, takega primerka — kakršnega sem jaz opisal, pa če ni videla. Verjemite mi, ^o-•spod, strašen je zdaj moj po-' loža j.
Ko je suhljati moj znanec enkrat končal svojo Bgodbo.j je krmežljivo jesensko sono<e že s poslednjimi mlačnotoplinni i žarki obsevalo 'klopi v niest-
Inem parku. Zasmilil se mi je ubogi možiček in sem ga po-1 i isdcaišal potolažiti.
"•Hado je, budo tu na svetu. felehemi človek ima kak, trun! Poglejte onole lepo vitko; gospo šblondirfko, nama naspro1 ti. Ves čas se že trudim, da bi j prestregla moj počutili pogled« ko se zdaj že tridesetič sklan-J ja nad zaledjem svojega bol-j nega otročieka. Bojim se, da' bo dobila giibo! Vam pa svetujem : Pr<eskrbite si novo Bri- j gito 5n prepričajte gospo so-soprogo o svoji spa=«obnosti.' Predvsem pa: čimprej izdajte' svoj priročnik! Ja? bom med prvimi kupci!
Včeraj je ves zasopljen pri-j dirjal naš "Morček" iz J nia. I '^Očka, da bi ti videl, kakšeni «pas smo imeli v kinu! Suh možice] j je hodil od sedeža do sedeža, se jokaT in vpd. Bri-; eita, Brigita! Potem smo vi-j deli, kako se je pripeljal re-l silni avto in ga odpeljal"
Silno me je pretresla ta vest. Ulbogi gospod Hlebi č! Kaj bo, kaj bo i njrmT Kaj bo z njegovim priročni-! kom?
INVEHTIJBAJTK V WilltHO
ne Veš, kaj bi knpil, s čim bi
iazveselil srce.
V <voji vili (škatlici za žvep lenke) se je Brigita kaj dobro počutila. Čez dan je dremala na mehkem bombažu. ■ Zvečer «em jo pa v«el v posteljo. In potem je lazila in se pasla vso noč po mojem mršavem telesu.
Kakor mi je foil o zoprno in mučno- nis«rn ji ifrranil.
Neke noči leni pa uižival popoln mir.
' »Čudil sera se in se izpraše-val:
"Kaj je danes z Brigito, da se ne ijane? Menda vendar ini bolnaf"
V,tem je pa že zaškripala v Weihiji postelji. Woje boljše polovice jezni glas je prekinil noeno ti$ino.
MKod si pa spet danes lazil, da >i prinesel toliko bolh! Požrle uVe. bodo!"
"Dobro delo bi mi storila, s m hotel odvrniti, pa sem se le uravooasno ugriznil v jezik.
Užaljeni, da mi dela tako krivico. yem legel na drujro plat.
Ivo sem sodil, da je njen duh odplaval v kraljestvo sanj, sem lehno privzdignil odejo in čepetnje za klical: "Brigita!" "Vi ubocrala.
leo se je ®e danilo, sem jo spet začutil na koži,
Tr«ti dan je bila žena nenavadno resna in molčeča.
OŠinila me je z ostrim popedom in Tekla:
*' Midva imava še dolg neporavnan račnn. Kdo je tista Brigita. ki si o nj^ej sanjal nocoj?"
BRIGITA
JJVa — trt skoke — in ze 31 n*
je izginila i»pred oči.	ia
Njene, dolge tanke "cepeli-ge" so ji rešile življenje.	le-
Brigita pripada svojevnstui p< rasi.	ni
Bmewodolgi kraki jo od- »e li kujejo in pa sodčasto zava- p< ljen, nekako napihnjen trup. nc Pogled nant mi je vselej VEibu-jal jezo in bojno razpoloženje- ni
' 'Od mojih krvavih žuljev — od moje žlahtne krvi, se nesna- p< ga deb^Lš," sem ji zabrusil pa ' ti jt^znoriti izbruhi niso prav vi nič za le 1?! i.
Mrcina je še kar nadalje iz-korišoala mojo n'e^verjetno do- b< broto ;n me žrla no? in dan.
""'fv.ie Ri jo pobral?" je za- ^ piskaia žena.
Od raziborjenja so ji drhtele ni posivele ustnice.
Ui-trn šil sem t^e njeuega hu- di dega pogleda in sem skesano žr sklonD glavo.
"Saj veš, kje preži ta mrčes p na svoje uboge žrtve."	1°
"Torej si bil spet v gostilni ?"	v^ Rnergično sem odkimal.
*	"V kavami," jc sitnarila 01 dalje.	*<
"V kavarni bi ži- bil utegnil ^ najti tega 'ljubkega kebrčka. — Zdi se mi pa, da je tistega ari-sto-kratske<ra pokol?nja, ki naj-rajši osrečuje kino-obiskoval- j< co. 7a pred dobrim tednom sem bil v kinu in od takrat nimam v več miru božjega! Čudovito dobra mora biti moja kri. da d 'se m^ tak vrag tako drži!" I ""Zakaj mi nieesar ne poveš? P I Jaz bi ji že zdavnaj dala ve- E '»tra!"	' ci
. "Nisem neumen, da bi pravil Potem ibi šele regljala kako nririašam nadlego v hišo!" ^ Ko je žena odšla na živalski T trg, n:i je sijajna ideja pre- ]-šinila možgane. "Zdresiraj zlodja — če se ga m- moreš iz- s nabiti — da boš imel vsaj ka- y 'ko korist od njega!"	s
Rred dušne oči mi je stopil |"\farfcc. cigan, ki je v mojib di-jaških letih v ljubljanskem y, Pratru imel svoj "Vseli tea- v ter."	d
Za dva krajcarja vstopnine •smo otroci, dijaki, in vojaki efledali, kako so drezirane bol- j, he vlačile papirnato kolavte. ^ plesale, plezale in uganjale j v najsmešnejše norčije. Po k on L cani predstavi si je 3£arko vprasnil ranico na roke in jej sv.oj "ansarobi" pogostil s to- T l^o krvjo.
Ksikor pri koritu _so se dolgo nosre umetnice zbrale okrog r rdeče kapljice hi pile Orrtjenj- " ski sok. Potem je gospod rav ( natelj prinesel škatlico e bom- £ flažem in vse so lepo v redu, druga za d ropa, poskakala va-•njo.
Čakaj Brigitica!' sem stele I nil, "<zdaj bo pa droga pela! Se danes prižneva s šolo."
Po dolgem naporu se ud je posrečH lov. Že samo iskanje mi je bilo welo precej deago-1 eenega časa. Vse blazine in rjuhe sem moral prenašati preden sem jo zagledal.
Ne bom popisoval kakšno metodo sem uporabljal pri tem pouku in koliko truda me je stalo 1 >rvo prizadevanje, da j j mi fe na klic: "Brigita!skotila na refleo. To zamolčim iz ponovnih ozirov, ker nameravam hsdrfti priročnik o dresu-
•	ri bolh, čim najdem velikodušnega založnika.
, dolarje se je vršilo v največji tajnosti, ker sem zdresi-rano Brigito nameraval poklo-niti kot dregoceno darilo za lJ god.
^ r danMDpi «wnh ima Sola vek hude skrbi, kadar Be pri-" *bfxžujejo domači prazniki Saj
Vsega mojega gorja je kriva
ta nesrečna Brigita!
Rrcklemana bodi ura ko ©e tako noro zatreskala vame n mi /ačela piti dragoceni sok mojega življenja, kakor da bi t:i vsem širnem svetu ne bdlo najti drugega, še boljšega človeškega bitja od mene.
Že ddlgo sem slutil, da se bo
nekaj zgodilo in da to vražje znanj* ne bo srečno končalo.
Zategadelj sem se je otresal in ot pal, kar se je dalo. Ali vse zaman. Vi sem se je mogel odkrižati. •Na vseh potih me je spremljala. vsiljiva posa>t in me še nono?! morila s <»vojo nfeusmi-l.jeno "zvestobo.
Dokler ni končno prišlo do katastrofe.
Nekega meglenega jesenske-ga jutra jo je presenetila ženo v meji postelji.
Od studa in smeva je zakrivala
Z rrrahtečimi rokami je planila proti nji "Čakaj grdoba!"
je zavre seal n
- Toda Brisrita ni hotela po-
eakat'.
ITrnejŠa in spretnega ja bila
od žene.
\ iižii o za naročnike r
roles naslova Je razvidna 3« kda	c
imate platano naročnino. — Frr	V
številka pomeni meaee. druga da.	v In tretja pa leto. Pa nam prihca nite nepotrebnega dela In idro ■ .
Skov. Vati proMimo, da akuftate pra	s
vo^asno naročnino poravnati. Po	l
Al ji te narotnlno naravnost nam al	,
Jo pa plaiajte nad« aartopnika	^ T VaM-m kraju. Zastopnik bo Vam t
larotil potrJIU aa aUžmna aaro-	►
fnino.	T
California:	1
San Franriseo. Jacob l*a«liln* Colorado:	j
Pueblo. Peter Culi«	.
Walwuburs. M. J. Bajiifc* Indiana:	7
IndianajMilin: Fr. Marklcti	r
Illinois:
Cbieago, Joseph Bev«č* Chicago, J. FaWan < Chicago. Cicero In Illinois) p Juliet, Jennie Bamtiicb	; •
La SaUe, J. Spelicb	'
Mascoutah, Martin Dolenc North Chicago to Wankegan, Math f Wargek Michigan:
Detroit. L P lan kar* Minnesota:	E
Chiaholm, J. Lokanlcb	}
Ely. Jo«. J. Peshei Kveleth. Lonla Goofe Gilbert, Louia Veaael	T
Montana:	(
Roundnp, M. M. Panian	^
Washoe, L. Champa
NriKMka:	- s
Omaha, P. Broderick	]
New \ ork i
Gowands, Karl Strnlsba* Little Falla, Frank Maale* Worcester, Peter Rode®	1
Oblo:	f
Barberton. Frank Troha*	,
Cleveland. Anton Bobek, Charles .
KarUnger*, Jacob Resnik	'
Glrard, Anton Nagode	<
Lorain, Louis Hal ant, John Knmfte Yonngstown, Anton Klkelj
Oregon City, J. Koblar	1
PtHuylush:
Bessemer, John Jernlkar Conematigh, V. ImhkC*
Coverdale In okolica, Joa. Paternel Kaport, bonis H upend** Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin«, Frank < Blodnlkar Oreensbnrg. Frank Novak Homer City, Joseph KmSm Imperial, Vence Paldch Johnstown, John Fdutt* Krayn, Ant. TauSnlJ Lnaerne, Frank BaUock Midway, John 2ust* Pittsburgh In okoHtau Philip Prngar Steelton, A. Mren Turtle Creek, Fr. Scblfrer* ^Weat^Tewton. Joseph Jovaa
Milwaukee. West A Ilia. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming: Rock Springs, Lools Tanrhar* Diamond vlUe, Joe RnMch (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena so upravičeni obiskati tudi droge naselbine v njih okraju, kjer Je kaj nailh rojakov naseUgUb.)
KUHARSKA KNJIGA:
fUmi Recipes sf Ali
Nations
KSr^Oj RECEPTI VSEM NARODOV Stane samo S^J**
BP'Knjiga je trdo vezana in ima 821 Mtrani"^Sl
Esotptt so naptiwm ▼ anglrfkui jeziku; ponekod pa m tudi v j«siku naroda, ki mm kaka jod posebne v »»vadi
T» kmjigs j« nekaj posebnega m one,-ki ae snaimajo m
klanje in ne hočejo ▼ njem jfaobolj leveibeti in izpopolniti.	'
JSX&ZXXZXZZ.Harottte	^
KNJIGABM SLOVENTC! PUBLfSfflNG CO
$16 Wast 19th Street	, Npw York U, IX, Y
Mehki wvoki kavarniške ffod be so prijetno božali du5e številnih jrostov. Vriskale in pla-ka'Te so violine.
(Nlatariko, kakor je bil zapisal in zankazal komponist, ki že zdavnaj počiva v hladnem <?robu.
Sedel sem 2 ženo pri visokem oknu in vlekel na uho dobro znan5p melodije. Mehanično sem segel v žep po vžigalice da bi si prižgal eigareto.
Odprl sem nepravo škatlico.
fV eleirantnem loku je skočila Brigita iz nje, naravnost v naročje gospe 1>ebeluske, ki je vsa zam aim jena v drievnik pedala pri sosednji mizi.
Pr?vidno sem ^e sk!lonii nju ymej in zacepetal ve« Obupen:
"Brigita!".
Žema je prebledela in vstala.
Ne da bi me pogledala, je zapustila kavarno.
in s tem dntan se je pričelo moje trpljenje. Kakor pes in faiaeka živiva v sovraštvu. Sle-•ber®o besedo mi prigrize s
A kakor marsikateri drug, 1 loptikrat več stoletij v prihod- ■ nost '•egajoči naklep Rudolfa ' rv jp bil budi ta ljudstvu ne-P nmljiv; dogodek se je vtisnDp tedan.fim in njihovim potom f' pom lato živo v dušo, da so 1 mesto trrkoj od prvega trenil t-j ka tTtfPTiovali Novo mesto. Vi • li°tinnb prednjega nelca pa so'' »-ajši rabili obliko Rudolf s wert,|. Rudolfov otok, Wert, Woerd, so srednjeveški rzrazi *a otoke ali kra|e, ki jib na več straneh ali celo na vseh oMiva "voda. Znano je, da so ee zvali blejski gospodje Mdie Tferren Von Werts." V novome3ri o-koliei je mnogo krajev, ti so imeli ta ime<na vsaj v minulih "=tolet:rih, eeprav je danes to že pozabljeno.. §e v preteklem] mletju se je zval kos zemljišča, In ga pri Smihelu tik Novega mesta ob tek a Težki potok. nekako tako krik or Krta Novo roe*rto. Woe rdi am Schw*1 renbneb. Isto tako je z gradom Otočeem. Word lom. dobro uro od Novega mesta.
V neki listini izza časa Leopolda I. po naštete vasi, kjeT ^e še veljala sodna oblast mest* nega sodnika: Ločna, Mačko-Vec, Lešnica, Jelše, Cesnjic©, Trška gora, Dinja vas, Dolenje fn Oorenje Kamne, Dobrava^ Boret, daljni vrh, Hudo, Potočna vas Velika in Mala Bučna vas, Irčna vas. Kal, Prečna, Cešča vas, Oriblje, BrS jin, Oe-gelnica in Pata.
Brez dvoma je, da je bil te obseg novomeške sodne oblasti :udi deloma povod oni prav* jiei o veflakanskfem starodavnem mestu, ti se je neki raztezalo do H&neljnika. Tudi Tržita gora, dobro uro od mesta, je pripomogla nekoliko. Zakaj lji se sicer zvala Trška gora, Stadtberg? Stala je kedaj gotovo v mestu, ugibali sp me* Jčani prejšnjih časov. Ni sf nam čuditi, da Je bik) večini meščanov dodobra neumljivo. tako to, da so zlezli njihovi mestni očetje vsako leto po en trat v svetovali obleki ne ton je, ob j ah ali v slovesnem fprevedu vse omenjene vasi, ustavili se pri vsakem "kon-finu" ali mfejniku ter pri njem izpustili strel1 iz oserafuntni k a. Godilo se je to za to, da ®e bi zastarale mestne sodne pravice, kajti sosedje grašoaki to prezali -v^enomeT, tako bi odtr-eali mestnemu sodišču eno aH ^rngo vas, in to «e »golj iz do-tnčkarsfara, ter bilo s sodno -pravico združenih tudi mne fo dosmdkov.
Za časa trnkih bojev je No-1 vo mesto z lahkoto odbijale
FBRDO JUTANBC:
- Zjutraj...................... M
»
- Hlovanafta ...................M
PETEK JEREB: Pelin ruta; VABI UtJ MI&K : Padoknlns........M
* f11 *■"' "'	f* * -^f v * *
ZOKKO PRKLOVaU:
Ls enkrat «a ..............— J*
Slava ddQ ..................M
Htt." VOLARlC: fiflftaarlli; JOB PAVClfi; Potrkan plss ....—U
fz BTABK &ALOOE pa ima
mo le naslednje pesmi, katerim smo znižali eene:
MUh ifami M	M
^aSiTJ^™.'!!!!!!— ji 'is.' iZS^ll!!^ m
Ove pwmL (Mw) »a« ■karMaste - ,, '	Ji
Gorski (iMrt, fl itnr), IL
gTMk, NW4M - Ji
M «AMMSIGRl
NA QOBE&Jffisaac im FLETNO, podponri »lo-venskih wmdaft pesmi m tamburice, zLo&l iter ko Bajuk ....................J®
glOTsoske narodne pc^sa«^^
ra*i sfcor (Ba^>	Ji
n- U M ptMlAM,
ZA JDITKB:
ZAJKLArai; ^ ^ ^
i
PEVSKIM ZBOROM
POSSSNO P&ZPQ&OCA MO NAfiLEBHJC MUZI K A T.T JE.
SLOVENSKE HtBMI ZWrka t^ i
Cluisland* ^ _ tia
BaU AtaU-li JUGOSLOVANSKIH
NARODNIH PESMI ta mM ■kav	Ji
&BST NARODNIH PESMI »»
m *er .m...............
gEST NARODNIH PESMI	^
Frane Vsntorlnl—fiEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......M
ferdo Jnvanee—Ik MLADIH 1«T.
pim I^Ort m • • *• *•	'
(g	mm	M&
Moški zbori
OSKAR DRVs
Bara«; q^yjfcw* ^^
......
OSKAR Dar: :"
.J&meao, Unbca moja; Ko ptlB-aa na tuje	Bo«; M s«»
*ma konjiaca dva; Doblv asm pl smo«; Slovo; J« wt»inUe 1®» W
■MU. ADA1O0:
Modra devtljka < Dalcfcranja»e. .JI
- Vso BO« pet potoct ...........JI
ImJtTB .»••••«,•••••••••••• • • Ji
BtM Micka domo; Kaj dm«e-
M teSQHB t Sftywifltk »« » •••• aSl
*
VASILIJ M"' m A. OROBMXNQ :
Vstrlfl; Ve tndU ..........Ji
KNJIGARNA SLO VENIC PDBLISHJNG CO.
,121B W«st 18th Strett,	Be* York, H.X,
"BLAB NAKOPA" f- WW TOM
POD SVOBODNIM SONCEM
BOMAN — Spisal: F. S. FTNŽGAB.
—---119—
Radovan je 'krenil s oeste preko polja naravnost proti ognju. Kakih dvajset oseb je čepelo in ležalo po tleh. Nekateri so bili dirvji, čisto podobni Hunom, samo da so bili razoglavi in so imeli dolge laste spletene v kite. Bili so rodu Varhunov. Sami so se radi nazival« za Obre, da so bolj sloneli in so 'se jih ljudje bali. I>rutgi so bili prebivalci raza črnega morja, alansbega rodu.
Ko sta se približala ognju, je Radovan udaril na plunko in zapela sta z Iztokom poskočno pesem.
Vse se je zganilo in se ozrlo od ognja. Družba je planila pokonci in pričela poskakovati in kričati Povabili so ju hitro k sebi, odgmili pepel in izvlekli iz žerjavice kose pečene kozlovine.
Iztok se je čudil Radovanovi modrosti in pretkanosti.
"Slovenat Hej, odkodt Z vojske, kjer so počesali HilbudijaT"
"Zakaj naju žališ, prijatelj! Slovena ava, prihajava da-
od Visle in se ne meniva za vojsko. Kdaj je godeč sukal melSt Kdaj je pevec tulil kakor volk t** *
4'Pij, godec, in ne jezi se! A Hilbudija so Sloveni vendarle poklali. Kakor podgane pred vodo so bežali tod mimo njegovi konjiki in trosili strah pred Svarunom po deželi"!
Radovan je izpraznil rog z vinom. Natočili so še in dali Iztoka.
"Le pij, sinko, da poplakneš cestni prah in zapoješ kakor slavec!"
Zopet je zapela plunk a, divji glasovi so jo spremljali z besedami, ki so bile znesenfe iz vseh rodor in od vseh vetrov.
Ko so ljudje v naselbini culi petje in godbo, so prišli rado redni k ognju.	'
"Bežite!" je kričal napol nag Varhun, kosmat po prsih H bedrih.	> . .....
"Bežite! Sloveni grelo! Dva sta že tukaj! - Pobruhajo vas, iz vaših črev nastavijo lisicam ^anke!"
Naselniki Tračani so se previdno bližali in obstopiil popotnike. Dolgo niso upali vprašati, kaj je s Sloveni. ' Ko jim je Radovan povedal, da sta srečala onkraj Donave slovansko vojsko* ki se je vračaia, so "še razveselili, da so poskakovati, se zadrevili v vas tolažit ženske in se kmalu z njimi vred vrnili. S sefooj so privlekli jedil, sadja in pijače.
Začelo sfe je veselje, ki je plulo v divjih krikih pod pozno večerno nebo.
Tako je bilo potovanje Radovana in Iztoka. Včasih sta hodila sama, včasih se je valila z njima oela tolpa divjih bitij, napol oblečenih, napol nagih, ograjenih s starimi vojaškimi plašči, zašitih v kozje kože. odetih v lisice in medvede ali pa v razdrapanih pl atnenih hlačah Večkrat se je tolpa razpršila po okolici, poplenila nekoliko, če ni dobila zlepa; koder se jim je dobro godilo, so ostali dalje in si nabrali za pot.
A po cesti so naleteli tudi na bogate trgovce, ki so jezdili in imeli s seboj mnogo orožja in blajra, nekateri oelo tovorne vozove.
Štirinajst dni sta se klatila na potovanju. Ušla sta zimi na Balkanu, prišla v veselo, rodovitno dolino reke Tonza. ki se izliva v Heber. Južne sape so jima vele naproti kakor dih pomladi.
Iztok se je čudi! krasnim poljem, ogledoval bogate domove-in se veselil, da je šel zdoma. Radovan mu je potoma vse modro Tazlagal in govoril, kot bi bil doma na teh pokrajinah. Z bobnečimi besedami mu je opisoval Bizanc in veselje v njem ter pravil, da ga v osmih dn'eh gotovo zagledata-
Ko sta nekega večera zopet brez družbe hodila po samotni poti in se zastonj nadejala, da dospeta do ljudi, do hiš ali pa do ognjem, kjer bi v veseli družbi prenočila, sta poiskala hri-l ec z gostim drevjem, da 1»» tegia. A odondod zagleda Iztok v dolini ogenj. Napotita sc brezskrbno in veselo proti ognju.
Kakor po navadi, je udaril Radovan tudi sedaj na plunko. Ta je bila vedno najboljša varuhinja in najboljše priporočilo, da bo ju z veseljem Bprejelt
Toda Radovann so za hipec obstali prsti, ko ga je Iztok potegnil za haljo.. A samo za trenotek. Prsti so ubrali hitro druge strune in oglasila se je divja hunska pesem.
Spoznala sta pri svitu ognja lice Tunjuševo. Leno se je obrnil glavar in pogledal Radovana.
"Pes, kaj lajaš in motiš sina Atilovega ,ko dremlje?"
Iztoku so se zasvetile oči, roka je tipala po nožu, ki je tičal skrit za pasom. Radovan sfe ni dal zmotiti.
"Kadar je dremal po dobri jed; veliki glavar vseh glavarjev, slarvni Atila, ro imu godli godci. Tako govore povesti »lavnih Hunov. Zato naj tudi Tanjuš, sin njegov, počiva ofc zvokih strune."
TunjuŠ se je na ležišču dvignil, pa je omahnil. Radovan ;e spoznal, da je pijan. Poleg njega je ležala povrnjena lepa pisana steklena posoda. Samo velikaši so zmogli tedaj, da «) pili iz talko dragocenih kozarcev. G-lavar je nkazaJ, da &t godca sprejmeta in dostojno pogostita. Ročno so jima postregli Kuni z večerja Jedli so jedi, kakršnih Iztok še ni nikdar okusil. Prinesli so jih s seboj iz Bizanca. Zakaj Tunjuž se je že vračal.
Pretkani Hun se ni motil. Izprosil si je pot do samega cesarja Justinijana, ki je bil ves zbegan in obupan radi Hil hud i je Vega poraza. Nikoarar ni imel, da bi ma poste j varoval mejo na severu. Vojsko je potreboval za Italijo, za Anko in zoper Perze. V veliki skifoi in žalosti je prebiral v poznih nočeh Salamonove knjige iirkkal v njih modrih misli
Tedaj pride Hnn Tunjuš.
Po kolenih ste je pridrsal pred cesarja, poljubil spoštljive njegovo nogo in govoril v veliki ponižnosti.
**Hlapec se je priril v prahu do tebe, sonce nebeško, da ti pove važne novioe."
In Tunjuž je razlagal, da je razmetal vse imetje, da j* sedaj bera«; samo zato, tin je razprl Slovene m Ante in oteA državo na severa pred divjimi Sloveni.	f
(Nadaljevanje prihodnji«.) J
Nas napredek in naše propadanje
frank: TROHA.
FIU1DAY, SRPTKMHER 24, 1943
--NOVA IZDAJA--
Dobri Atlas
je nujno potreben
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. K£KAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	odbw je hm u»«i
. • ' _	tiaoč gllk «n»»Hf najbolj 6e barvane »liho
dežel, provinc-navaja površino, ta iblrk* Je tak« popolna, ds je xs vnkecn ae-
prebivalstvo, glavna mesta in
kraj na zemljevidu.	Errata (dan*), osrednja Evropa (ob lxbm-
hu vojne), Angle&ko otočje, Francija, Nem-
Seznam mest in trgov—navaja	Sriea. noiandeka, Beirfja. Sred.
«	1 • - j v	»k«. NerreSka. Danska. Unija •ovjet.kib wxj»
ime kraja, okraj, in državo, pre- ttstltnlh republik. Bolgarska, Kumara**, Jok*.
bivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih driav-v pol-
nih barvah, vsega skupaj 56; ce- Joina AmeHkm (jufnl del), Afrika. Severna
,	.	j m i	Amerika, Kanada. Združene drla t e, Mehika. O-
la vrsta narodnin barv.	»rednja Amerika Id Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
fl-"T	SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	^^V
To atlas, ki nm sebe popravlja, ima namen	/| ■ ■
re«m marsikatera nasprotujoča al vprašanja.	MMi M M	1>IMJ T
ki nastanejo v ra»U> razgovorih. Strani m	A ^^
Alsdlšte irrtofMp manja In podajajo raa-
eeSnoot zemlje, prvine non&iega seaiava, pokra-	PO POŠTI
Jlne in globofino oceanov in jsrer, dolgost najdaljših rek In prekopov, površino poglavitnih
V URADU — 35 CENTOV
otokov In vt«»lro»t ever ovnih fcora. Tu to od ko-	_
v o H na mnopa dnna3nja vprafianja.	'■»'■■■■''■■fflHBIHOBna
- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
VSTAMQVLJKW L. 18»
Ške na steklenice ter skuhaj sok v steklenicah v sooari kakor kompot.
Jabolka, liroške in kutine tu d i olupi in zreži, potem pa jih skuhaj z malo vode. odcedi sok primešaj ga hladnemu kuhanemu sladkorju, napolni s to tekočino steklenice ter jih skuhaj v sopari.
halnico, a precedi sok takoj, ne da bi ara pustila kidati. Nato skuha] 1 kg sladkorja z litrom vode ter ga izčisti, toda ne kuhaj ca tako dolgo, da bi ge po-tesni!; ko se ohladi, miu prime-1 čaj 1 liter precejenega soka. nalij to v steklenice, a ne prav| do viha, zamaši jih dobro, pri-1 veži Še z vrvico križem zama-
he do malin, ter jo pusti tako stati na gorkem, kakor imaš navadno v sobi, par dni. Ko se Začno sok kisati ter poganjati mehurčke tedaj ga precedi sko ti platno, nalašč zato pripravljeno. Sok mora teči počasi, da ne bo gost. Potem vzemi na vsak liter pretlačenega soka ks: sladkorja, pusti to vreti 15—20 minut; nalij malinovec, dokler je šip mlačen, v steklenice, počakaj, da se ohladi, nakar steklenice dobro zamahi ter jih^ spravi na hladen prostor.
Vsak odcedek kuhaj v rumenem kotličku ali čisti lončeni posodi, v kateri ni bilo nikdar nič mastnosra Nikdar gn 7ia ne kuhaj v železnem loncu kfT bi se sicer na vzel železo ve-ira okusa ter bi dobil motno Čr-nr> bnTvo.
»Pra\ tako naredil lahko ri-hizljev odcedek, odcedek črnih iasod, črnih malin itd. V sopari kuhani soki za polivke in sladolede
Stlači maline, jagode, ribi-zelj in drugo kakor prej s ko-
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES ako je vam le priročno oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDEB,
■urnimi iiiim iinmaanannnnnianHa
Note
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
35 centov komad —, 3 sa $1.—
*	Breesoo of Spring
Tine of Blossom (Cvetni Ca«)
*	Po Jemern Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	8paraj Milka lioja Orphan Walts
¥ Dekle na rrtu
OJ, Marička, pegljaj
*	Barvica
Mladi kapetane ' Gremo na Štajersko StajerLS
*	Happy Polka Ce na tojem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
¥ ŽIdana marela Veseli bratci
*	Oblo Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptiči ca ta mala
V Pojdi s menoj Dol s planine
*	Kadar bog ti vandrat Sel
IZVESEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za piano-jkarmopiko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri:
.Knjigami Slovenic Publishing Co.
New York U, N. V. 21« W. 18th Street
Molitveniki
I	llllilllllllllllillllllllllllllllllllllllllillll
i ^o,	v v krasni vezavi ^P.0^-
• m	. nai ^ rani 12 starega kraja se
^o^tv^^;1	\ pred vojno ... Ko zalo-
sedai sto " ^^^^ ga poide, je ne bo mo-
goče nadomestiti do konca vojne. Slovenski:	nebesa naS dom
(&tev. 415 > 2%X4% infev
kvišku srce	Cena $1.—
(Stev. 415> 2*4x3% inčev; 224 rajski glasovi
(Štev. 855) 2%*3% in<«ev, v be-■tranl-	lem celolldu: 384 strani.
Cena 75c	Cena $1.—
rajski glasovi	angleiki:
(»ey. 408) 2%X4 InCe; 255 stra. KEY OF HEAVEN
ni — VstevSI Sv. Kriiev Pot	Fino vezano; prvovrstna lrdelava;
v umetnem usnjn
' Cena $1.50	Cena $1 —
Slovenic Publishing
Company216 w-i8th st» New York 11
protestiral, da se pravilno ne vjema So. da mora biti zaslužek mnogo višji, je pa trgovec zarobantil in jim rekel, da po hodili ž njim in pazili, kalko je meril. Nič mu niso mogli, prejeli so plačilo in odšli razočarani proti domu. Šele doma jim je modrejši Človek dopovedal ,da jih je trgovec useka!) s tem, da je zapisoval v knjigo manjše .številke in da bi si bili morali gozdarji tudi sami zapisovati. Tedaj so svojo zmoto spoznali; bilo je pa prepozno In vs© robantenje jim ni prineslo denarja ,zn katerega ^o bili opeharjeni. 1 Tako so bile na^ravljen'e li-manice nevednim delavcem vsepovsod. Prevaral jih je mirsik^o, toda poštenjakov je "bilo malo. {V se je pa kje pojavil dobrotnik, jim ni moH1 Tximasrati za vse žive dni. >e dobrotnik nmrl ali odšel v ^ruffe kraje, je prišel na njegovo mesto drnsri fn ponovno začel z odiranjem.
Tam v naših krajih je pred leti živel duhovnik ki je v resnici služil le Bogu in pa bil dušni pastir svojim faranom. ^Dolgo vrsto l"et je služboval v enem kraju in tam je tudi n-nrrl. Ko pra je smrt doletela, ni imel nič prihrankov in nic pir-m^ženja, ker farani so mn lo toliko plačevali, da se je skromno preživljal, on se je za ved al. da nima potomcev za seboj in zato mu tndi ni bilo po-lrip*>no hraniti in gledati na poznejše dni. Da je pa prejemal vse dajatve, ki bi mu morali ferani dajaiti, bi si bil lahko prihranil lepega denarja, toda on kot v resniei dober Slovel:, je to svojim faranom vse odpustil "in jim s tem olajšal breme- Torej Pe ni bilo čn-diti, če po si želeli imeti tak§-ncvga d^nepa papirja kar najprej. Človek se pa stara in mora nmrcti in tako je tudi nmrl omenjeni dobrotnik- Pa je prišel na njesrovo mesto ' mlajši z okrocTtm trebuhom. Ta si ni želel samotnega življenja. želel si j>e vesele družbe, in zn+o mu je bilo treiba tndi rlenarjn. Kaj kmalu je prelis-ital zapisnike iniknjisre ter pro-Inašel. koliko in kakšne dajat-' ve mora prejemati od faranov. I^Prnv iiio pre ni oziral, kaj je po-i.čenit»l njegrov prednik, on je j hotel imeti svoje. Farani pa co mn morali dati. kakor je bi-t zapisano v knjiqahh in nobena prošnja ni nič zalegla.-
(Nadaljevanje prihodnjič,)
VKUHAVANJE
SADJE V MEDU
Čresnje, Češplje, grozdje in drago sadje zloži v porcelanasto posodo in nalij vanjo toliko čistega meda, da je sadjei pokrito. Potem posodo dobro zapri, da ne more zrak do nje in jo postavi na hladem prostor Na ta način vloženo isad-je tfe jako lepo ohrani in je tudi zelo okusno.
Surovo vložene čregnje.
Obriši Velike, 3epe in jako zrele čresnje previdno s prti-čem ter jih zloži v širok kozarec Med črešnje natresi prav drobno stolčenega sladkorja — na pol 'kg črešenj četrt kg sladkorja — in nekoliko celega ci-m'eta. Kozarec dobro zavezi s pertsramentnim papirjem in ga nostavi na zračen in solnčen kraj. Ta naj ostane 5—6 tednov. Tekom prvega tedna kozarec vsak dan enkrat potresi, da se črešnje premaknejo. Po pretekli gesttedenski dobi spravi kompot na hladen rr-ostor.
Malinovec
Stlači v -čisti skledi z novo leseno fcuhalnico kakih 5 litrov rdečih malin, poknj sMedo z iorgaiitinom da ne pridejo mu-
(Nadaljevanje.)
Pred več leti se je bilo pri-petilo, da so se bili nekateri podali celo v Rur>ijo Naši ljudje so že od nekdaj dobri goz-da rji in zato so si v največjem številu iskali zaslužka v gozdu. Vsakoletno odhajanje v drupe kraje, jim je pripomog- : lo, da so si nekaj prislužili. ' Nekaterim je bila sTeča imila in so prilično dobro zaslugi in dasi so bili trudni so vseeno na spomlad veselih obrazov pri hajali domov. Na žalost se jc pa dogajalo, da so bili naši . gorzdarji reštetokrat grdo opeharjeni. Jaz sam nisem bil še za te vrste delom, toda znani po mi slučaji, kaiko so se nekateri gozdarji mučili skozi celo zimo. na spomlad so pa prazni prišli domov- Dogodilo se je, da je družba propadla in gozdarji so odšli brez pla-?fla in vsa kletvina jim nf«ič pomagala. Vsaka skupina je imela svojega voditelja, tako-ZTvanega kosa+arja. Tn ta njih voditelj je bil v Več slučajih-nezmožen zastopati tak&no odgovorno mesto«. Kaikčen n> znal računati, taksnega so pa na drugi nacki pre varili. Naj omenhn le en slučaj, kako* je bila skupina goodarjev prevaT-iena in to so izvedeli iele potem. ko Je hilo prepozno.
Ko so bili naši ?ozds rji za poslenLv slavonski šumi, takrat niso izdelovali dog, pač pa so podintfi debele hrastove, jih razžagovai in deai takozva-nc balvane in hlode. Delo je bilo naporno, toda so vse potrpeli, ko so se nadejali, da bodo dobro zaslužili Ko so svoje delo dokončali in je prišel trgovec. da prešteje kose in premeri debelost, so ga spremljali voditelj gozdarjev in še par druErrh prozdarjev. Trjrovec je meril ;n zapisovala knjigo. Te daj ni pa niti -fn'emu izmed go7. darjev prišlo na um, da bi si morali tudi oni zapisovati. Pazili so ie, kadar je trgovec meril hlod in ko je Tekel .koliko meri. so ootrdili, da je pravilno tako. Trcrover je pa v knji-tro vedno zapi-sal manjše število in to ie bila prevara, ki je niso opazili. Ko so sklepali ra-< čmrt4 in j? voditelj gozdarjev