Leto IV., štev. 229
V Ljubljani, nedelja dne 30. septembra 1929
fOSUUdl
Hh»H »> « »lirtml.
suno mesctoo 12-50 Din ti inozemstvo 25'— m aeobvezno
OgiaM po tarifa.
Uredništvo:
JlikloSičeva ceata st. 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za
Cena 1*90 Din
Upravnlitros
Ljubljana, Prešernov* ul. tt 64 Telet tt. 3ffl
Podružnice: Maribor, Bar varala oLf^
TeLtt.22. Celje, Aleksandrov« «.
Račun pri poitn. Cekoi; lavodu štev. 11,813.
Ljubljana, 29. septembra.
Te dni se vraga turška uprava v Carigrad. Zastopniki angorske vlade prevzemajo v svojo oblast starodavno prestolieo ob Zlatem rogu.
S povratkom Turkov v Carigrad se taključuje zadnja faza dolgotrajne pravde sta zapadne mejo Turčijo. Toda s tem ni morda poražena Anglija, marveč Rusija, ona stara Rusija, ki je stremela po tem, da dobi izhod in vhod ta Črno morje v svoje roke. Zakaj žo sevrskl mir je dodelil Konstantinopo-lis Turčiji, dasi je bil termin izročitve raklavzuliran, vezan na izpolnitve po-samnih točk mirovno pogodbe. Takrat te je Turčija nahajala šo strta na tleh. Mirovna pogodba je bila enostavno diktat s strani antantnih držav. Anglija tedaj ni marala mosta; vzela si" je Arabijo, Mezopotamijo in Palestino, kar predstavlja pač dovolj obilno por-cijo. Glede Carigrada je bilo za londonsko vlado dovolj, da ga ne dobi — Rusija. Prav dobro sodi v angleški rtu-fun, da ga čuva v svoji oblasti — Turčija, saj vrši g tem tudi Britaniji koristno delo. Prav isto velja o ožinah: dovolj je, da jih čuva Turčija pred Rusijo. Anglija ne misli, ne voja-Sko, ne trgovsko prodirati skozi nje; udostuje, da Rusija ne more proko njih.
Z vrnitvijo Turčije v Carigrad je tedaj (aktično poražena Rusija, ne sicer današnja boljševiška Rusija, pač pa ona resnična prava Rusija, katere cilj je in mora biti posest Carigrada in Dardanel. In ta stran carigrajskega problema je najvažnejša in mu na da, da bi bil za trajno odpravljen z dnevnega reda svetovno politike.
Naglasiti je treba, da je Turčija kljub teritorijalnim korekturam, dose-Senim v Lausanne, vendarle izgubila skoro dve tretjini svojega predvojnega ozemlja. Kar je rešila, je rešila poglavitno vsled tega, ker ni Rusija predložila svojih zahtov, s katerimi je Sla v vojno. Ne le Carigrad z ožinami, tudi vsa Armenija in ves severni del Male Azije, vse to je spadalo v rusko Interesno sfero, in kakor so se Franco-ti in Angleži obogatili za obširne kolonije na turški in nemški račun, tako bi se bila razširila na turški račun Rusija. Črno morje bi bilo postalo tako-rekoč interno rusko morje in Carigrad vrata vanj.
Rusija je Izšla praznih rok Iz vojne. Toda nemogoče je, da bi država, ki je pokazala težnjo proti jugu kot eno glavnih svojih življenjskih nalog, od-(topila od te smeri; vsaj Carigrad z ožinami ostane cilj normalne ru3ke politike tudi v bodoče.
Ne Bolgarija, ne Grčija, ki sta ostali direktni sosedi carigrajskega teritorija, ne prihajata resno v poštev z eventualnimi aspiracijami na Carigrad. Toda gotovo je, da bosta vendarle igrali v kompleksu carigrajskega problema precejšno vlogo. Kot sosedje obeh, vrh tega na obe strani jako zaintere-»irani, smo poklicani tudi mi, da sodelujemo v tej velevažni razrešitvi. Gotovo ne grešimo, ako napovedujemo ravno v tej točki osnovo, izhodišče za razvozljanje in stabilizacijo celokupnega političnega problema Balkanskega polotoka, Carigrad bo igral tudi v naši zgodovini še važno vlogo.
Šefa narodna skupščine
PRORAČUNSKE DVANAJSTINE SPREJETE. — ŽIGOSANJE RADI-KALIJE OD VSEH STRANI. — A1USLIMANI RAZŽALJENI HRUPNO ZAPUSTE ZBORNICO. - STRAH MINISTROV PRED INTERPELACIJAMI DEMOKR/USKIH POSLANCEV.
Beogradj K), septembra, r. Dopoldanska seja narodne skupščine jo potekla brez posebnih incidentov. Po špecijalni debati o dvanajstinah, pri kateri je musliman Husan Milkovič ostro kritiziral režim ter naSteval celo vrsto afer radikalskih ministrov in poslancev, sta bila sprejeta prva dva člena zakonskega predloga o dvanajstinah. Pri diskuziji o II. oddelku je navajal demokrat Slavko Dukanac cklatantno slučaje o terorju radikalov in nasilnem režimu, ki ga izvaja notranji minister preko okrožnih in srez-kih načelnikov. Ministor notranjih za-dov Vujičič ni mogel ovreči izvajanj govornika in je samo obljubil, da bo •zbral podatke*. Opozicija je nato burno protestirala ter zahtevala anketo. Poslancu Svetozarju Pribičevidu je odgovarjal na upit, zakaj so je vč;raj vršila seja zakonodajnega odbora istočasno kot seja narodne skupščine, predsednik Ljuba Jovanovid, ki je izjavil, da se v bodočo to ne bo več zgodilo. Posl. Svetozarju Pribičevidu je odgovarja] tudi minister ver Janjid na njegova včerajšnja Izvajanja ter opravičoval svoj poset evharističnega kongresa v Zagrebu.
Seja je bila prekinjena ob %2.
Ob 4. popoldne se je nadaljevala razprava o proračunskih dvanaj3tinah. Prvi je govoril narodni poslanec Mile-tid (zemlioradnik), ki je poročal o nasilju radikalnih političnih oblasti v Bosni. Izjavil je, ako vlada ne izmenja dosedanjih srezkili načelnikov, jih bodo seliaki eami povezali in povezane privedli v Beograd. Navajal je dokaze, da radikalni poslanci kot plačilo za storjene usluge sprejemajo od ljudstva pšenico. Očital jo radikalskcmu poslancu Grginu ponevorbo. Grgin jo izjavil, da ni v »veii z nikakršno po-
Krsft pr@s«©8©nasSed-nika
Beograd, 29. septembra, p. Kakor do-tnava «Fra\ds», je krst prestolonaslednika določen na 28. oktober.
Beograd, 29. septembra, p. Iz L^.id.v »a poroča Iteuterjeva agencija, da je JorSii vojvoda določen za zastopniku Angleškega kralja Jurija pri krstu našega p estoloraslednika.
ODKRITJE SPOMENIKA KRALJA PETRA.
Beograd, 29. septembra, p. Po ;teji narodne skupščine je 23 poslancev, na čelu jim podpredsednik parlamenta Mihajlo Rankovid, odpotovalo v Dar-<lo, kjer bodo prisostvovali odkritju spomenika pokojnega kralja Petra. Od fctrani vlade so udeležijo svečanosti Peleš, Vujičič, Srskid in Perid.
Zakonski nalrf
o sodnikih
Beograd, 29. septembra, p. Danes po Poldne se je sestala sekcija zakonodajnega odbora ki se bavi z zakonskim načrtom o šolnikih. Za predsednika jo imenovan Rajko Iiocič, za podpredsednika Voja Jovtrcv .'c, za tajnika Mita D nvlii-jeviiS, O Ibor zafine s svojim dj.om v iPondeljek ob uri.
neverbo. Muslimanski poslaneo Beh-mon, jo ostro prijel Srnao, ker jo hotel član to organizacije vreči bom-ho na muslimanskega voditelja dr. Snaha. Radikalski poslaneo Pavlovič: •Skoda, da ga niso ubili!* To jo izzvalo buren hrup in protest muslimanov. Zahtevali so takoj zadoščenja. Ker pa ga po njihovem mnenju niso dobili, so musliinajil demonstrativno zapustili skupščinsko dvorano. Posl. Behmcn jo moral prekiniti svoj govor. Predsednik narodne skupščine je nato izjavil, da je on obsodil napad ln da jo na ta način dano tadoščenje muslimanom.
Za tem je bila debata zaključona ln so bilo proračunske dvanajstina »prejeto s 116 proti 62 glasovom.
Predsednik narodno skupščine naznanja, da so so vso skupine sporazumele o izvolitvi odbora za proučevanje Davldo-vičovega predloga o narodnem priznanju vojvodoma Putniku in Mišidu. V t« namen je bil izvoljen odbor t 17 člani.
Pred zaključkom soje narodno skupščine bi bilo treba rešiti interpelacijo demokratskih poslaneo v o nasiljih, ki bo so vršile povodom zadnjih občinskih volitev. Minister Vujičič jo proti nujnosti tega predloga in se izgovarja, da ne vo ničesar o tej intorpclaciji. Mnenja jo, da jo mnogo važnojše, da se najprej reši zakonski načrt o novih taksah, ki bo v zvozi b aprejotjem proračunskih dvanaj-stin. Poslaneo Sretozar Gjorgjovid protestira, da radikalci nočojo, da se v parlamentu govori o nasilju, ki bo jih vršile politične oblasti za časa občinskih volitov. Uadikalska večina jo odrekla tej Interpelaciji nujnost
Prihodnja seja je odrejena xa pondeljek dopoldne ob 10. uri. Dnevni red: Diskusija o trgovinski konvenoiS med Jugoslavijo in Poljsko.
Minister Ninčič ostane
IZJAVA MINISTRA NINCIČA O SITUACIJI MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. — NAS POLOŽAJ V ŽENEVI POJACEN. — IZPREMEM. BE V DIPLOMACIJI.
Beograd, 29. septembra, p. Današnjo « Vreme* prinaša z ozirom na situacijo, ki je nastala za našega ministra zunanjih zadev po skupščinski seji ter razpravi o interpelaciji glede Reko, Izjavo, v kateri so gosp. dr. Ninčid brani pred napadi v javnosti. Dr. Ninčid izjavlja, da ga je iznenadila situacija, ki se je stvorila v njegovi odsutmviti v javnem mnenju. Omonja, da je pričakoval boljšega sprejema. Registraoi-ja rapailske pogodbe je stvorila nedvomno čistejšo situacijo med Jugoslavijo ln Italijo. Medtem smo v mnogih vpraSanjih došli do sporazuma ln vlada misli, da bi ne bilo treba opuščati te poti, dokler imamo izglede, da se na ta način morejo rošiti 'udi ostala vprašanja povoljno za uašo državo. Za tem dr. Ninčid glorificira svoje delo v Zvezi narodov in izjavlja, da jo njegova izvolitev u predsednika finanč-
nega odbora Zveze narodov vsekakor
ojačenje našega položaja v Zcnevl. Dr. Ninčid pravi, da napadi n;egovlh kolegov v klubu niso osnovani, Ker niso konkretni, saj so bili medtem doseže nI pozitivni rezultati, povoljni za našo državo. Izjavlja, da je dospel na svoj položaj po zaupanju krone, predsednika vlade in stranke, ki ji pripada.
Beograd, 29. septembra, p. Po želji zunanjega ministra dr. Ninčida, bo Ljuba Nešid, ki ga jo doslej zastopal, te dni odpotoval v Prago na svoje prejšnje mesto. Njegovo dolžnost v ministrstvu zunanjih dol bo odslej vršil Branko Lazarovid, naž dosedanji opravnik poslov v Pragi. Kakor sc vidi, je Ninčidu uspelo očuvati svoj položaj v vladi. Posrečilo 6e mu je tudi uveljaviti svoj nastop proti opoziciji, ki je delala proti njemu v radikalnem klubu.
Zavetniki ne zanpafo Nemčiji
FRANCIJA ODKLANJA POGAJANJA, DOKLER NE BODO PREKLICANE VSE ODREDBE O PASIVNEM ODPORU.
Dr, Beneš v svetu
Zvez® nar@£?©v
ženeva, ?j) septembra, j. Danss so bo vršilo tukaj volitve v svot Zvezo narodov. Glasovanja bo je udeležilo 46 držav. Republika llruguay jo dobila 40 gla sov, Brazilija 84, Belgija 82 ln enako število Švedska. Češkoslovaška je prejela vsled poljske protiagitacije samo 80 glasov. Enako štovilo glasov je dobila Španska, 10 glasov pa Kitajska, Dr. Be-noš je torej izvoljen namesto kitajskega delegata.
Svot Zvezo narodov bo BeBtojal sledeče: štiri stalna mesta imajo Anglija (lord Cecil), Francija (Hannotau*), Japonska (Ishi) in Italija (Salandra). Nadalje pridejo v svet Brazilija (ltio Braco), Belgija (Bujmans), Švedska (Branting), Španska (Quinonos de Leon), Češkoslovaška (dr. Beneš) in Uruguay.
Po izvršenih volitvah so jo predsodnik Della Torriento zahvalil Švici za gostoljubnost in poudarjal posebne zasluge Bourgoisa, Ilannotauja in Cecila, ki so bore že leta za Zvezo narodov. Na današnji soji se jo razpravljalo tudi o madžarskem posojilu in jo dobil finančni odbor nalogo, da izvrši vse predpriprave, da bo mogla rcparacijska komisija na svoji oktoborski seji Bprcjoti defini-tivni sklep posojila.
Dr. Beneš je po seji odpotoval t Pariz, odkoder nadaljuje svojo pot v London, da stori potrebne predpriprave za not/ivania nredsednika Maaarvkat Obiska
Berlin, 29. septembra, s. Kakor Jav-llajo pariški listi, bodo v pondeilek zavezniški poslaniki v Berlina te enkrat opozorili nemšlu) vlado, da ukine vse odredbe, ki se nanašalo na pasivno rezl-stenco, In da pokaže nadaljne znak« dobre volje s tem, da stavi glede reparacij-skega problema nov* predloge. V pariških diplomatskih krogih Izjavljajo, da so zadržuje Poincare do sedaj rezervirano, ker Je po dosedanjem ponašanju Stre semaima dobil vtis, da se mu s pogajanji ne mudi ln da še niso preklicane v polnem obsegu odredbe, ki so podpirale pasivni odpor.
Pariz, 29. septembra, i. «Pettt Pari-slen» sporoča, da le dal Poincare francoskemu poslanika v Berlinu nalog, da ne prične nlkakih pogajanj z nemško vlado, ker 11 nemška vlada U na polovico
ukinila odredbe glede odpora v Pora hrta,
Berlin, 29. septembra. J. Francosko časopisjo vkll v tem, da le državna vlada preklicala samo štiri odredbe o paslvi nem odporu, nov dokaz, da postopa nemška vlada zavratno. «B. Z. am Mltag* ugotavlja, da Je državna vlada objavila samo štiri odredbo v državnem zakoniku in samo te štiri preklicala. Ostale odredbe so Izdala resortna ministrstva lu so jih tudi n& istih mestih ln y Istih obi likati preklicala.
Bruselj. 28. septembra. |. Francoski poslanik |e imel včeraj daljši razgovor z belgijskim zunanilm ministrom Jaspa. roin. Belgijsko časopislo meni, da so v. EbertovI proklamaclli znaki provokacll, Vendar pa ugotavlja tudi to časopisje, da pomeni zadnji sklep Noničllo glede pa-i sivnega odpora važen korak naprej.
Napori nemške vlade
za državno fedinsfvo
NAVIDEZNI MIR. — DR. KAHR GOSPODAR POLOŽAJA NA BAVAR SKEM. — PROKLAMACUA PORENSKE REPUBLIKE PREKLICANA.
Berihl, 29. septembra, s. Državni minister za obnovo dežel le včeral preklical razglas z dne 30. lanuarla o uklnje-nlu rcparucijskih dajatev PrancIH ln Belgiji v prostem prometa.
Berlin, 29. septembra, t. Kljub navideznemu miru še ni mogoče govoriti o izboljšanju položaja. V splošnem se računa še vedno s presenečenji. Državna vlada si prizadeva, pridobiti z nadalinlmi koncesijami naklonjenost Monakova. Tudi na borzi gledajo še vedno temno v bodočnost. Dolar se Jo dvignil danes zopet na 210, angleški fund na 950 milijonov. Od pondeljka daljo bodo dajale banke samo kredite v stalni vrednosti. Obrestna mera znaša 6 odstotkov.
Berlin, 29. septem. s. Za lutrl v Dfls-»eldorfu napovedana proklamaclja po-renske republike so ne bo Izvršila. Separatisti so napovedali 70 režljstah vlakov, ki naj bi pripeljali 2Q0 tisoč oseb v Dfls-scldorl. Baje so Francozi sami proti proglasitvi porenske republike. Tudi znani vodja porensklh separatistov Smeets Je odpovedal udeležba Poleg tega grozijo komunisti, da bodo nastopili proti gibanju in so za Jutri zasegli vse lokale, ki so bili za zborovanje na razpolago.
Monakovo, 29. septembra, s. Bavarski diktator dr. Kahr Je dovolil vse prireditve patriotičnega značaja, mod njimi tudi predavanje admirala Scheera. Tudi v Bcyreuthu napovedani nemški dan |e dovoljen. HIttler bo Imel pri tej priliki velik govor. Za nedeljo pričakujejo ob priliki odkritja spomenika padlih vojakov bavarskega polka govora bivšega prestolonaslednika Ruprechta. Prepovedane pa so vso prireditve strankarsko-politlčnega značaja, med drugimi tudi slavie republikanske državne zveze. Listi
zatrjuiejo, da Je razen par malenkosti prišlo med dr. Kahrom iu Hittlerlem do popolnega soglasja. Dr. Kahr si očividno prizadeva združiti vse nacijonalne silo Bavarsko po vzgledu Mussollnljevlh fa« šlstov, da so postavi uspešno proti lo< vlcl.
Monakovo, 29. septembra, s. Tako. zvanl varnostiU oddelek soclalnodemo« kratsko stranke Je bil na povcljo gen« ralnega komisarja razpuščen.
Monakovo. 29. septembra, s. Predsetf nlk nemško demokratske stranke poslaneo dr. Hammerschmldt jo Izdal JtranJU razglas, v katerem povdarja, da vlada Streseuianna ln za njo stoječo strank* nimajo drugega namena, kakor rešiti dr. žavo v največji stiski. Ukinjcnjo paslvi nega odpora Je bila žalostna potreba, brez katero bi morala država prepustiti Porcnje ln Poruhrjo. Obnovitev Nemčija Je samo tedaj mogoča, č o ostane država edina ln v dosedanjem obsegu.
Monakovo, 29. septembra. J. deneraJ, ni državni komisar dr. Kahr Je razveva* vil zakon o zaščiti repvblikc, ki ga h lz* dala državna vlada po umoru Rathenaaa. Daljo jo dovolil Izdajo od državne vlad« prepovedanega lista .Viilklsclier Bco-bachter*. List prinaša tudi v današnji številki veliko naslovno sliko generala Ludendorlfa. Razpustil je socialno-demo. kratsko delavsko hrambo dočim dovoljih Je Hittlcrjcm akcijsko svobodo.
Berlin, 29. septembra. 1. Najnovejši ukrepi dr. Kaiira so tukaj prcceJ vzne, mirili. Oovorl se o možnosti, da pride do Javnega preloma med Berlinom ln Monakovom. Vlada je odločena, da bo proti vsakemu poskusu desno-radiialcev. storila najstrožje protikorake.
Milleranda t Pragi Jo pričako vati M do-cember.
Budimpešta, 29. septembra, }. Poročilo grofa Bethlcna o ženevskih pogajanjih jo napravilo tukaj zelo ugoden vtis. V splošnem so izraža upanje, da bo posojilo čimprej realizirano in je tako končni uspeh sanacije zagotovljen. Madžarska vlada bo dobila, kakor hitro bo uredila najaktuolnejša vprašanja » sosodni-ml državami, predujem na posojilo, ki bo najbrže likvidiran na Dunaju in v Pragi.
IZ ČEŠKOSLOVAŠKE.
Praga, 29. septembra. J. Vodja narodnih socialistov, senator Klofač, Je vstopil v češkoslovaško bratovščino bi Izjavil, da vlada Izven bratovščine Hllnka ln ve-leizdaja.
Praga, 29. septembra, j. V zadnjem času se širijo vesti o nasilstvlh Hllnko-vlh pristašev. Sprva se je računalo, da so to le slučajni spopadi, vendar pa Iz-gloda, da le akclla sistematično zasnovana. Duhovniki pozivajo lz prižnlc za sveto vojsko proti nevernim Cehom.
t NADŠKOF DR. STOJAN.
Praga, 29. septembra, b. Olomuškl nadškof dr. Anton Ciril Stojan je danes opoldne umrl.
Dr. Stojan je bil dolga leta državni poslanec v Btarem dunajskem parlamentu in eden voditeljev mornvslce klerikalne stranke. Za nadškofa je bil imenovan po raiDadu Avstro-Oarake.
Cetniika volna na Bolgarskem
Beograd, 29. septembra, r. Po vesteh iz Sofijo, je bolgarska vlada v sporazumu z makedonstvujuščimi odredila mobilizacijo vseh čet makedonstvujuščih, ki takoj stopijo v akcijo proti upornikom.
Beograd, 29. septembra, r. Kakor poročajo iz Sofije, jo bolgarska vlada danes odredila mobilizacijo letnika 1898., za kar je dobila privoljenje od mednarodno zavozniško kontrolne komisije.
Beograd, 29. septembra, r. Vladnim četam še ni uspelo, vspostaviti red na Bolgarskem. Uporniško četo ao so razpršile in v posameznih oddelMh nadaljujejo napade na vladno četo. To četov.v njo so nadaljuje po vsej Bolgarski. Vladno čete nastopajo zelo energično, kor pa bo zelo razccpljone, niso imelo popolnega uspeha ln so dela na to, da se ves boj reorganizira ln da bodo čote nastopalo kompaktno.
KRIZA V FAŠISTOVSKI STRANKI.
Rim, 29. septembra, b. Ministrski predsednik Mussolini je po odstopu generalnega tajnika fašistovske stranke zahteval tudi odstop vseh članov eksekutivnegn strankinega odbora.
Kim, 29. septembra, n. Dones zjutraj je ministrski predsednik Mussolini sprejel Michele Bianchlja ln mu sporočil, da po demisijl generalnega tajnika fašistovske stranko pričakuje tudi demisijo vsega iz-vrševalnega odbora. Pridržal si je ob-, enem, da odgodl kongres zaupnikov, ki je bil določen za 2. oktobra. Imenovanje ■ novega izvrševalnega odbora fašistovske I stranke so izvrši 12. oktobra
IZ FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 29. septembra, r. Na današnji seji finančnega odbora se jo razpravljalo o polnih ln selitvenih troških državnih nameščencev. Dr. Svelislav 1'opovič (demokrat) je predlagal, da naj pridejo v 1. skupino uradniki do VI., v 2. do VII. in v 8. vsi uslužbenci od VIII. razreda naprej. Minister financ predloga ni sprejel. V istem smislu glasuje nato radilcalskn večina. Pri debati o predlogu ministra financ radi povečanja draginjskih doklad za redarje v Zagrebu predlaga poslaneo Popovič (demokrat) resolucijo, s katero so vlada pozivlje, da predloži predlog o povečanju draginjskih doklad za rodar-Btvono osobjo v vseh krajih, kjer vrši policija tudi pošlo orožnikov. Resolucija poslanca Popoviča je bila sprejeta, kakor tudi predlog ministra financ, b katerim se povišajo draginjsko doklade redarjev v Zagrebu.
teorze
29. septembra: CURIH: Berlin 0.000(1631, New-Yor1r 6G0, London 25.47, Pariz 84.35, Milan ! 25.64, Praga 16.80, Budimpešta 0.03, Bu-j kareSta 2.60, Beograd 6.30, Sofija 5.32, Varšava 0.0016, Dunaj 0.007875, avstrijsko ' žigosane krone 0.007925. 1 TRST: Dovize: Znprreb 24.00 do 24.80, Pracra 65.25 do 65.75, Berlin 0.10 do 0.175, New-York 21.75 do 21.85. Valute: | dinar 24.60 do 24.90, dolar 21.70 do 21.90, | carinski franki P5 do 86, avstrijske kron« i 0.0305 do 0.0315.
| NEW-YORK: London 454, Pariz 614.50; ; Berlin 0.000051, Milan 456.75, Curih 3981, j Praga 800, Dunaj 0.14125, Budimpešta 0.55. Bukarešta 44, Booizrad 114
Sokolski sabor. — Pokrajinski zlei v Sarajevo.
Sokolska akademija
LJubljana, 29. septembra.
Danes ob 9. dopoldne so jo vršila pod predsedstvom Savezncga starosto povodom proslave OOletnice slovenskega Sokolstva odborova seja JSS, katere so se udeležili zastopniki vseh žup razen dveh, ki sta svojo odsotnost upravičili. Poročili Saveznih funkeijonarjev so bila sprejeta.
Določen je bil načrt za priprave za Sokolski sabor, ki se bo vršil v Zagrebu, čas pa določi starešinstvo Saveza v sporazumu z župo Zagreb.
Na Vidov dan 1924. se bo vrSll v Sarajevu pokrajinski z!et ob priliki 10-letnice sarajevskega dogodka. Seje evropsko mednarodne telovadne zveze, ki se vrši 1. novembra t. 1. v Parizu, se udeleži br. dr. Murnik, Glede udeležbe Jugoslov. Sokolstva pri tekmah na olimpijadl v Parizu 1924, se odloči po povratku br. načelnika.
Vobče so se izjavili vsi delegati za ndeležbo pri tekmah na olimpljadi. Odbor je sklenil, da se poleg sokolskega znaka ne sme nositi znakov drugih organizacij. Predlog župo Maribor gledo manjšinskega dela se sprejmo.
Ka predlog Banatske sokolske župe to določi, da naj priredi vsako društvo v decembru vsakega leta po eno prireditev v korist Saveza pod naslovom "Savezni dan». Uvede se institucija potovalnih nadzornikov, ki imajo skrb tudi za organizacijo administrativnega dela v župah in društvih.
Vse razprave so bilo stvarne ln iz-Crpne. Seja je trajala do 13-45.
Slavnostna telovrdna akademija
v opernem gledališču je uspela v vsakem oziru sijajno. Gledališče jo bilo nabito polno. Po ložah so bili zaston-niki vseh vojaških in civilnih oblasti, odlični sokolski gostjo z dežele, mnoge dame, odborniki in odborr.ice raznih kulturnih društev, starešinstva sokolskih žup, po parterju pa zlasti mnogo narodnega ženstva in Sokolov v kroju ali 7. znaki. Takisto balkon in galerija sta bila zasedena s Sokoli in Sokolicami obeh spolov in vseh sprosti. Sinoči so se zbrali na akademiji najstarejši in najmlajši člani Sokoli, belolasi starci in še otroški naraščaj; vso pa je polnil isti ponos in zanos.
Po prologu, Id ga je krasno naslo-ril br. E. Gangl z iskrenim občutkom, se je vršil vzpored, ki smo ga že objavili. Izvajanje je bilo vsoskoz kon-certno in je želo viharno priznanje. Večina točk se jo morala ponavljati. Vsaka točka se je izvajala ua odru s primernimi, občutju odgovarjajočimi dekoracijami in primerno razsvetljavo. Članice so nastopale ali v novih povsem belih, ali v povsem črnih, aii v beločrnih oblekah, naraščajke v narodnih krojih z zavijačami, vso pa golih udov; člani v telovadnih oblekah, naraščaj pa v kratkih belih hlačah in golih udov. Vse okusno in elegantno!
Prav posebno so ugajale točke: telovadni ples članic, ples s kepami (članice), ples »Carmen* (moški nara ččaj), .Naprej, (moški naraščaj) in •Po jezeru* (ženski naraščaj). A kaj bi naštevali! V splošnem velja: Ljub-
ljansko Sokolsko društvo jo dokumentiralo s svojim nastopom velikanski napredek v teku COtih let. Vsi nastopi so izpričevali, kaj doseže vztrajno sokolsko delo v telesni vzgoji. Deloma že znani telovadni plesi, deloma nove telovadno skladbo so po veliki večini delo Saveznega načelnika in pravega voditelja ljubljanskega Sokola. Točnost izvedbe, skladnost in krit-jo pri posameznih nastopih so bili izvrstni. Prva točka, ki so jo Izvajalo članice, jo navdušila občinstvo in to navdušenje se je stopnjevalo od točko do točke. Tudi orodna telovadba članic, moškega naraščaja in članov jo bila na višku. Med člani, ki so vadili tožke vaje na drogu, jo žel posebno pohvalo mednarodni tekmovaloo br. Štrukelj. Nad vse ljubek ia bil tinll nastop ženskega naraščaja pod Triglavom; deklice so telovadile b tako preciznostjo, da bi pred neluij leti niti od članic ne bili megli zahtevati boljše izvedbe. Vobčo je naražčaj, tako moški kakor ženski, proizvajal vajo, Iti so bile pred kratkim članstvu pretežke. Kot novi telovadni točki sta bili «U boj!» bojni ples po skladbi Ivana Zajca ter apoteozna sklepna točka: »Slovenec, Srb, Hrvat, na znano skladbo Vilharja. Zadnja skladba se je zaključila v krasni alegoriji. Telovadna akademija je torej zelo častno otvorila jubilej COlctnice.
Pozdravni večer v Kazini.
Pozdravni večer v veliki dvorani Kazine, ki se jo vršil takoj po akademiji v opernem gledališču, jo potekel nadvse animirano. Vrsto pozdravnih govorov jo otvoril br. Kajzelj, ki je prisrčno pozdravil zbrano goste, predvsem zastopnike Sokolstva iz Beograda, Niša, Osijeka, Splita, Novega Sada, Sušaka, Reko in Zagreba ter zastopnike vseh slovenskih sokolskih žup in sokolskih udruženj. Zlasti sc je spominjal dveh najstarejših slovenskih Sokolov, ki sla bila prisotna, in siccr Petra Grasellija in Frana Drsnika. Njegovemu govoru je odgovarjal br. Peter Graselli, ki je izjavil, da Slovenci, ki so pred 00 leti ustanovili Sokola, niso niti slutili, da se bo Ljubljanski Sokol dvignil med vsem Sokolstvom tako visoko, kar jc bila predvsem zasluga starosto in neumornega načelnika br. Murnika. Za njim jc govoril dr. Lazar Car v imenu zagrebške župe in čestital Ljubljanskemu Sokolu ua velikih uspehih. Nato je povzel besedo dr. Puc, ki so jo v imenu demokratske stranko udeležil svečanosti v družbi občinskega svetnika Turka. Dr. Puc je v svojem govoru naglalal. da jc borbenost, nacijonalnost in pcžrtvoval-nost Sokolstva potrebna še toliko ča sa, dokler ne bodo vsi Slovenci združeni v Jugoslaviji. Potem je govoril podstarosta JSS dr. Paunkovič iz Beograda, ki jo nazdravil slovenski ženi in slovenskim telovadkam. Po govoru dr. Trillerja, ki je tudi naglašal potrebo sokolsko borbenosti, jo bil niz govorov zaključen. Razvila se je živahna zabava, na kateri so prepevali sokolski pevci in svirala godba dravske divizije.
Banka prodala nactonaflzfrana podjetla zopet Ncmccm in ker se ne upa reči, da ie laž, da ie stanje Jadranske banke postalo kritično, se .Slov .Narod, zaganja v .Jutro, ter ostudno namigujo, kakor da bi se ml dali voditi pri pisanju od neresnice. Niti od Jadranske banke vzdrževano politično glasilo .Jutranje Novosti. se niso dosedaj še tako daleč spozabile in zagrešile kot »Slov. Narod, ter njcgavl trabantl, ki bi nas očividno zopet radi izzvali. Napad »Slov. Naroda, povsem spominja na ono dobo, ko lo ta list za denar Jadranske banke začel ogabno kainpanlo proti pristašem lastne stranke. Tudi takrat »Slov. Narod. nI mislil niti na skupno, niti na složno, niti na smotreno delo, o katerem sedai vara javnost. Mi nismo krivi, ako ima Jadranska banka za direktorja Kamenaroviča, ki opravlja mesto bančnih poslov politiko. Neštete niegove Intervencije pri ministrih, rovarenjo na vseli koncih In krajih, zakulisne spletkarile, izdajanja posebnega lista, vse to Ima namen izped-kopavatl tla demokratom. Kdor se pa spušča v političen bo] In naj tudi v ta namen zlorablja kako banko, mora biti pripravljen na konsekvcnce. Da trpi radi brezvestnostl Kamenaroviča Jadranska banka je razumljivo, a naša krivda to nI, marveč njena. Njena dolžnost bl bila, da se otrese Kamenaroviča ter neha s političnim bojem proti nam.
+ Klerikalni kuiukarji v zagati. Klerikalci so obetali volilcem avtonomijo, prinesli so Jim pa iz parlamenta mesto avtonomije kuluk, velikansko nove davke, povišanje železniških tarifov in še veliko drugih dobrot. Klerikalni volllcl so najbolj hudi na kuluk, zlasti ker bi kuluk morale delati tudi ženske, ki so pri volitvah krepko posegle v volilno borbo v prilog SLS. Med klerikalnimi župani Je radi kuluka nastal pravcati punt, ki ga sedal klerikalci skušajo zadušiti s tem, da širiio glede kuluka neresnične vesti samo, da b| odvrnili krivdo zanj od sebe. Včerajšnji »Slovenec, zopet sku ša radi kuluka prati klerikalnega zamor ca. Piše kako junaško sta 25. septembra dva klerikalna poslanca nastopila proti kuluku v finančnem odboru. Ne pove pa, da so bili klerikalci kcuccm junija, ko se Je sprejemal zakon o kuluku zelo krotki. O vseh mogočih stvareh so takrat klerikalni govorniki v parlamentu govorili In lc mimogrede so se doteknlll tudi kuluka. Takrat je bil čas, da bi vseh 23 klerikalnih poslanccv planilo po konci kakor 23 tigrov, pa bi kuluk — vsal za Slovenijo — ne bil sprejet. Klerlkal ci so pa takrat skoraj dremali in so seveda tudi kuluk prespali. Verjetno Je tudi, da niso resno nasprotovali kuluku; aj zahteva duhovščina od ljudstva tla ko tudi pri zidanju cerkva in župnišC, a bera tudi ni druzega kot tlaka, V ostalem smo mi vedno povdarja!!, da leži glavni greh Merikalccv v tem, da so z Markovim protokolom postavili samora dikalsko vlado. Tisti dan, ko so klcri-talcl posadili g. Pašiča na vlado, so odo■ brili tudi kuluk. Ako bi ljudstvo bilo uvi devno, bl moralo najpreje napoditi svoje kulukarska poslance, potem bi šele moglo pravilno sklepati proteste proti kuluku.
ič Pariz, 26. septembra. Torkovo uradno poročilo nemške vlade o opustitvi pasivnega odpora znači odločilno fazo v poruhrskem problemu. Je to brezpogojna predaja Nemčije. Klavzula: »V skladu z dostojanstvom in častjo nemškega nr.ro-da* je sicer elastična in doni kakor neki prikrit pogoj. Ako ni to samo Strcsemannova tolažba svojim rojakom na žalni dan — ampak res izraža misel na kake pogoje — potem jc tgrešila
svoj namen. V Poincarčju nc bo našla hvaležnega čitatelja. Poročilo govori o soglasnosti. Torej je glasoval za tudi bavarski zastopnik, kljub temu da je Bavarska ognjišče nacijona-lizma. Iiomunikč omenja notranjepolitične motive in posebno vzroke finančne vrsto — in s tem indirektno izključuje misel, da se je morda pojavila dobra volja Nemčije, da poravna svojo obveznosti.
Kakšne bodo posledico tega preobrata v francosko - nemškem 'sp-ru? Oglejmo si prvo eventualnost. O tej mnogo pišejo zlasti angleški listi. To je velika nevarnost, ki baje preti Nemčiji vsled nemirov, ki jih je pričakovati. Vojaška akcija Ludendorffa, upor komunistov in monarhistov, ruska pomoč . . . Težko je zadeti pravo glede te eventualnosti. Ali to je gotovo, da jo tako pisanje angleških časopisov v interesu Nemčijo in najmanj nekoliko pretirano. Druga možnost bi bila, da se stvari razvijajo mirnim potom (vsaj v splošnem). V tem slučaju bo Francija skušala svoj uspeh matcrijal-no izkoristiti. Poincare se jo baje izrazil, da se bo po končanem pasivnem odporu zasedba spremenila v »nevidno«. Francoske in belgijske četo bodo kar najmanje ovirale nemške industrijalce in delavce. Dohodek od izvoženega premoga so bo zbiral v repara-cijskem fondu.
bistvo spora »ruhrski incident* stopa pri tem v ozadje — pa ni pozabiti dejstva, da so sc francosko - angleški odnošaji v zadnjem času zelo zboljšali. Dasiravno so o jedru posvetovanj med Parizom in Londonom mnenja različ na, vendar gre skoraj gotovo za vzpostavitev enotne francosko - angleške fronte pred pričetkom razpravljanj Nemčijo. Tozadevno značilen je prisrčen ton pogovorov med Polncarčjem in Bald-.vinom v Parizu pred nekaj dnevi. Baldwin je že pridobil za svo, načrt lorda Curzona. Angleškemu pre-micr-ministru no bo težko dobiti zase tudi svojih kolegov. Na korist enotne fronto proli Nemčiji so se Francozi baje odrekli taktični prednosti, ki rc-zultira zanjo iz njihovega uspeha v Poruhrju. Ta sprememba v francosko angleških odnošajili pomeni veliko prevaro za Nemčijo, ki jc do zadnjega trenutka zaupala v naklonjenost Anglije.
Veiik francoski uspeh — silna kriza v Nemčiji — to je ozadje nemškega komunikeja. Na vso evropsko politiko bodo ti dogodki brezdvomno mogočno vplivali.
PoiitrcnB
milili
camreo Ktnara Trnu (vodja rrarteta),
Ladislav Ceruy (viola) ia Ladislav Zika (čelo). Vsi trije so svoječasno nastopali v orkestru našega gledališča, odnosuo poučevali kakor profesorji konservatorija Glasbone Matice, kjer so svoj kvartet tudi ustanovili. Po izstopu Slovenca Sanclna, sedanjega ravnatelja glasbene šole v Celju, je vstopil v kvartet Herbert Berger, ki igra II. vijolino. Zilcovcl eo s svojimi koncerli prepotovali v zadnjem času skoro vso Evropo ter nastopili povsod z naravnost velikanskimi uspehi. Kritiki največjih mest, tako v Nemčiji, kakor tudi v Češkoslovaški ln Avstriji obsipajo umetnike z najlaskavejšlml izrazi, poudarjajoč posebno eksaktnost v prednašanju iu pr« vo umetniško pojmovanje. Na koucertu izvajajo 8 za Ljubljano povsem nove kvartete. Prepričani smo, da bode ljubljansko občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička ter tako počastilo umetniško četvorico. Vstopnice so v predpro-dajl v Matični knjigarni.	1487
Dramatična šola. Odbor <Udruženja gledaliških lgralcev> Ljubljana bo tudi letos olvoril dramatično šolo. S poukom se bo pričelo 15. oktobra. Pouk se bo vršil v treh tečajih, in sicer v splošnem ln 2 specijalnih (I. in II. letnik). Poduče-vali bodo: režiserji gg. Sest, Skrbinšek, Lipah, Puijata in dramaturg g. Oton Zupančič. Nadalje bodo predavali tudi gg. prim. dr. Pogačnik dr. Robida, dr. Trau-ner, prof. Kobler, Robida, arh. Kregar, prof. Vavpolič ln g. Betetto. Odbor vabi vso, ki sc za tozadevni pouk zanimajo, da sa zglase v svrho vpisnine med 1. do 6. oktobra v pisarni <Udruženja» dramsko gledališče kjer se dobo podrobnejše Informacijo. Uradna ure od 14. do 15. Sprejemni Izpit ie vrši t nedeljo, dne oktobra 1923.
+ «S!ovCitslti Narod« zopet v službi Kamenaroviča. Včerajšnji »Slovcn. Narod* se je zopet zaletel v naš list ter se kot advokat »Jadranske banke, postavil v njeno obrambo. »Slov. Narod« pa Jc očividno pozabil, da Je baš on svoj-čas pričel bankarski boj in vodil »Jadransko banko* v areno Javne kritike. Včeraj Je nacnkrf.t zopet razkril svoje srce za splošne narodne interese. Ker »Slov. Narod, ne more niti enega dejstva, ki smo jih navedli iz prakse Jadranske banke, negirali; ker se rc upa reči, da odločilni faktorji niso Izročili
Ljubljanska opora.
Nedelja, 30.: »Gorenjski slavček*. Izv. Sreda, 3.: »Novela cd Stanca* ln »Za-
pečatcnci., Izv. Četrtek, 4.: Zaprto. (Ocncralna vaja za Aido.)
Petek, 5.: »Novela od Stanca* In »Za-
pečateneb. B. Sobota, 6.: »Aida*. Izv. Nedelja, 7.: »Nikola 5ub!c Zrlnlskl*. Izv. Pondeljck, 8.: Zaprto.
Ljubljanska drama. Pondeljck, 1.: »Azazcl*. izv. Torek, 2.: »Judlt*. Gostovanje ge. Marije Vere iz Beograda. Izv. Sreda, 3.: Zaprto. Četrtek, 4.: «Kar hočete*. F. Petek, 5.: »Azazcl. A. Sobota, 6.: »Smrt majke Jugovičcv*. Izv. Nedelja, 7.: »Judit*. Gostovanje ge. Ma rije Vere. Izv.
Pondeljck, 8.: »Azazcl*. C.
*
Narodno gledališče v Mariboru. Gle dallšlca sezona 1923.-1924. se otvori v torek 2, oktobra s Cankarjevo dramo (Kralj na EetajnoviS. v režiji g. Valo Bra-tine. Abonement B. V četrtek 4. oktobra S3 uprizori <Gcorge Dandin» ali <Preva-rani soprog* v režiji g. Kovica. V soboto 6. oktobra se otvori opera z izvirno slovensko opero skladatelji Parmo cZIato-ros>. Izven. V nedeljo 7. oklobra se ponovi cGeorgo Dandin>. Izven. — Mariborsko gledališčo. Torek, 2. oktobra: <KralJ na Betajnovi>. A. Četrtek, 4. oktobra: <Gcorgo Dandin> ali cPrcvarani soprog*. A. Sofcotn, 6. oktobra: <ZIato-rog>. Izven. Nedelja, 7. oktobra: <Cleorge Dandin>. Izven.
Promiora izvirno slovenske drame dr. Ivana Preglja <Azazeb bo v ponedeljek, dne 1. oktobra 1923. S lo noviteto so prične nova gledališka sezona. Prva rcprlza bo v petek dne 5. oktobra. Začetek ob 8. zvečer. — V torek, 2. oktobra bo premiera Ilcbblovo tragedije <Judit>. V naslovni vlogi ga Marija Vera.
Vodstvo t Razstavi slovenskih in hrvaških mlajših umetnikov v Jakopičevem paviljonu je r nedeljo, 81). septembra ol> enajstih.
Kenrert Zikn. V sredo, dno 3. oklo-
ždlmo ob iskrenem Čestitanju k Mletnt*
cl še dolgo počitka po zaslužnem delu v Jugoslovanskem Mariboru, za katere, ga si Je stekel toliko nevemljivlb zaslug" Na mnoga leta!
G rad lanski : Sašk. Danes s« vrši v Zagrebu finale tekma za nogometno prvenstvo Jugoslavije med Oradjanskim in Saškom. Tekmo bo sedli g. Cilag iz Su-botlce.
Nogometni prvak švedske. Zadnjo nedeljo se je vršHa finale tekma za prvenstvo Švedske. A. I. K. Stockholm jc porazil Mammarby s 5 : 0 ter s tem postal prvak Švedske.
Kakor doznavamo, /e ZNP prepovedal Uašku nastop proti llubllanskl Iliriji. Oba kluba sta vložila včeraj zvečer protest pri JNS. Prihod Haška Je določen ob 10.26. Ce kljub protestu Hašk ne bo smel potovati, bo Ilirija p. t. občinstvo obvestila po prihodu vlaka o deiinitivnem preklicu.
Jadranske banke v roke fašistov, ker se ne upu pisati kako pr.i-iujc Jadranska '->ra nastopi v Ljubljani splox>o znani ko-banka kot inandator Italijanske ckspait- morni kvartet <Zikn!>. Trije izmed četvo-
Glede reparacij samih —- sai to ie' ziie. nc upa demontirati kako Jadranska I rico so naši stari ln nriliublieni znanci.
69 »eSntea dr. Fran Kestoe
Maribor, 29. septembra.
Danes praznuje starosta mariborskih Slovencev, odvetnik dr. Fran Rosina, 60-letr.lco svojega plodonosnega življenja. Rojen 29. septembra 1S63. v Leskovlcl pri Liliji, Je študiral gimnazijo v Ljubljani, univerzo pi na Dunaju. Takoj po vstopu v odvetniško pisarno v Novem mestu pri dr. Krajcu je z vsem miadeni-škim zanosom posegel v narodno delo. Leta 1887. Je ustanovil v Novem mestu prvega dolenjskega Sokola, pri katerem le tudi z vnemo vršil pravo sokolsko delo. Po preselitvi v Celje se Je skupno z dr. Ivanom Dečkom v pisarni dr. Janka Serneca temeljito pripravljal za pravega narodnega voditelja. Ko Je leta 1895. otvoril v Ljutomeru lastno odvetniško pisarno, Je pričela zlata doba njegovega zaslužnega narodnega in javnega dela. Šel Je takoj med ljudstvo in s temeljitim podrobnim narodnim delom ter z njemu lastno ognjevito besedo budil narodno zavest. 2e leta 1896. ga Je poslal narod kot svojega zagovornika v štajerski deželni zbor, kjer Je deloval dr. Rosina z izrednimi uspehi do 1901. Potcin se Je preselil v Maribor, kjer je tudi postal takoj ognjišče narodnega dela. V vseh društvih agilen sodclavec, je postal ustanovitelj mariborskega Sokola in bil več let njegov starosta. Ob ruških slavnostib 1914. Je njegova žena kumovala sokol-skemu praporu, na katerega ja pripela napis »Brani mejo!* On sam se ie po aretaciji ruških rodoljubov vozil na Dunaj protestirat proti preganjanju narodnih žrtev. Takratni avstrijsko-nemški absolutizem pa Je tudi njega vrgel za osem tednov v graško ječe. Ko je dr. Rosina v nesnažnih luknjah zbolel, mu niso dali niti zdravnika. Tako se Je moral potem, ko Je bil izpuščen, bolan preseliti v sana-torij lil le njegova žilava narava ga je otela katastrofe. Kljub temu pa je stal med vojnim terorjem vedno v prvi bojni narodni fronti in bil marca 1918. v Mariboru ob navzočnosti dr. Budlsavljcviča, dr. Žerjava, dr. Kramerja, Adolfa Ribnl-karja, dr. Kukovca In drugih med ustanovitelj! Jugoslovenske demokratske stranke in dolgo časa tudi načelnik mariborske demokratske organizacije. Kruta smrt, ki ni prizanašala njegovi rodbini, ga jc zadnje čase odtegnila hrupnemu javnemu delu. Vseeno pa Je posvečal še vedno svojo veliko energijo tihemu ali ravno tako zaslužnemu delu na narodno gospodarskem polju, kjer kot lSletni vodja Posojilnice posebno plodonosno deluje. Svojo posebno ljubezen pa obrača vzgoji mladine z neumornim delom pri Dijaškem domu ter Dijaški kuhinji. Zlasti živahno Jc deloval dr. Rosina ob prevratu, ko Je z balkona mestnega magistrata prvi proglasil slovenski Marlbo,-in ustanovil narodni svet. Od prevrala dalje je tudi v okrajnem šolskem svetu.
To so seveda le glavni obrisi zaslužne-za narodnega obmeine.ia voditelja, ki mu i
SAVA NA GORENJSKEM. Naši kb rikalcl na račun sedanjih težkih povoj, nib razmer sicer zolo sprotno raz zijajo svojo agitacijo med delavstvom, vendar pa kljub temu lahko konstntiramo, <i4 pridobiva napredna misel med narodom vedno več tal. Tako tudi pri nas. Veliko zaslugo imajo pri tem knjižnice in pa časopisi. Pri nas obstojata kar dve: so. kolska, ki je v slovenski šoli, sicer h mlada, a zelo bogata po vsobini knjij. Knjižnica ni namenjena samo sokolstvu, ampak je na razpolago vsakomur. Poleg sokolske ima še precej dobro urejeno knjižnico društvo »Svoboda* t Del. domu pri Jelenu na Savi, ki Ima tudi nekaj zelo dobrega berila. Razea obeh knjižnic moramo omeniti tudi volikl raz. mah naprednega časopisja. Zlasti »Jutro, se jo eploSno priljubilo in ga ne čitajo samo kaki ozkosrčni naprednjaki, ampak gre iz roko v roko med najširše plasti našega ljudstva, kar }e za list najboljša izpričevalo. Tudi klerikalci Begajo prav pridno po njem in smo prepričani, da bodo kmalu uvideli, kako kruto so bili varani dosedaj od raznili dem&goških gospodov duhovnikov.
KOČEVJE. Dua U. septembra so priredila kočevska narodna in kulturna društva poslovilni večer v Kamnik preme. Učenemu okrajnemu glavarju dr.Ogrinu, Večera 6e je udeležilo razveseljivo mno. go kočovskih Slovencev, ki so dr. Ogri-na kot dobrega in pravičnega predstojnika in uradnika, oaobito pa kot ljubeznivega poštenjaka iskreno spoštovali Med izbranim petjem Glasbenega društva so so i iskrenimi besedami poslavljali številni govorniki od zaslužnega okr. glavarja in njegove soproge, vrle narodne delavke za kar so je dr. Ogrln kratko zahvalil, osobito prvemu slovenskemu kočevskemu županu Viktorju Med. vedu, članoma okrajnega šolskega sveta nadzorniku Novaku in ravnatelju Met-viču, dekanu Skubicu iz Ribnice, govor-niku narodnih in kulturnih društev Be. trianiju predvsem zboru Glasbenega društva. Dr. Ogrin jo bil prvi slovonski okr. glavar v nekdaj tako zagrizeni trdnjavi propadlega nemškega življa v Kočovju, Dvojezični napisi po trgovinah ln samo-slovenska ulična imena po mestu, bodo ostali zgodovinski spomini na njegovo tukajšnje uradovanje. Pa tudi številna kulturna in narodna društva n« pozabijo nikdar svojega vnetega člana. G. okrajnemu glavarju želimo tudi na njogovem novem mestu mnogo uspehov.
X Sokolsko društvo Vič poživlja svoje članstvo, da zanesljivo plača v mesecu oktobru članarino in ostale prispev-ko za leto 1025., ker rabi društvo donat za tekoče izdatke in nove nabave.
X Novomeška podružnica društva «Scča» priredi dne 7. oktobra v Novem mostu, v gostilni pri »Košnku* predavanje. Predaval bo g. prof. Cadež. Po predavanju nastopi železniški pevski zbor, Začetek ob 7. uri zvečer.
X Ljubljanska mestna nprovlzactjs prodaja moko na Poljanski cesti št. 15 in sicer moko št. 2 po 23 K, moko štev 6 pa po 21 kron.
X Soareja «Jadranskc Straže«. »Ja dranska Straža* v Ljubljani priredi dni 13. oktobra v veliki dvorani »Uniona: soarejo, na kateri bosta med drugim sodelovala Slana naše opere g. Betetti in Šimenc. Z ozirom na plemeniti name; druStva in ker jo to prva njegova pri reditev ki so jo bo gotovo udeležil vsa' patrijotično misleč človek, prosi »Jadra ska Straža* vsa druga društva, naj i isti večer opustijo event. prireditve.
X Pri upravnem sodišču v Celju ft razpisani dve mesti pisarjev. Natančne ši pogoji bo razvidni v »Uradnem listu X Petmesečni dopoldanski kuhars', tečaj se otvori dno 8. oktobra na dekl škem zavodu »Vesna* v Mariboru zad-kleta od 10. do 20. leta. Pojasnila dr. vodstvo ob delavnikih od 10. do 11. ur X Brezplačen srbsko-lirvatskl teč «Eratstva» eo otvori v najkrajšem ča' Tudi letos bodo poučevalo prvovrsti učne moči. Prijave sprejema gdč. Vi Paušičeva, Wolfova ulica 1, II. nadsl Vpisi se sprejemajo za I. in II. letnik.
X Halo! 370 telefon, št kličite špec rljska trgovina Joško Šturm preje Jan Zormau, Ljubljana VII. Več današnji i serat.
X Predprodaja vstopnic v kinu «Ma ca». Ker je velikansko zanimanje za fii »Podzemna Amerika*, je vodstvo ki »Matice* odredilo predprodajo vstopi in sicer v pondeljck dne 1., torek 2., sredo 3. oktobra od 10. do 12. dop. od 2. uro pop. naprej. Opozarjamo ce občinstvo, da si preskrbi prej vstopni X Kino «IdeaI» prične s predvajanji velikega senzacionolncga filma »Krilj konjenik* v štirih delili, in sicer so pri vaja: I. del Od 1. do 4. oktobra; II. ( od" 5. do 7.; III. dol od 8. dO 10. in 1 del od 11. do 14. oktobra. Film n prodočuje pustolovne doživljaje američ novinarke. Glavno vlogo igra ameri? krasotica Ruth Roland.
"plfslde poslali na-1 s ročnino za .jutro''
erlloga #Jutrum St. 299, dne SO. septembru 1098,
Pesem južnih Sokolov
Skoz noč in mraz je priplaval klic od daljne severne strani: «Pridružite, bratje, se jati ptic, ki močna iz vrelca je lastne moči, ki ljuto se bije s sovraštva viharji, drobi okove, naznanja dnove
življenja novega v svobdde zarji!*
Razmahnil je Sokol drzno perut, s krvjd škropilen, od solnca obsut nameril ponosni korak v daljavo, od pesmi spremljan, z vihrajočo zastavo
preganjal mrakove in jačil pest, za naroda pravdo, za d6ma slavo ln za Slovanstva moč in čast gradil je le eno vsevladno oblast: ljubezni bratske mogočno trdnjavo!
Oj, bedniki vsi, ki ste suženjstva plen,
moža nista vredna jokavost in vzdih!
Iz globine nam duš razviharlenih pogum se dviga, v spoznanju kaljen,
da sami smo svoje usode zidarji, svoje zemljč lastniki, stražarji, kreposti lastnih gradniki,
grobarji... Plameni so v prsih, v rokah je meč —
in pride naj, reče naj, kdo je več!
V sinjini daljin oči si mijemo, prodiramo mrene zavodnih slepil, s irobojnim praporom zemljo
krijemo, in kamor je planil val naših sil, tam vekomaj naša je, naša
lastnina! la naj jo upleni, kdorkoli se drzne, nasilja pohlep mu do smrti umrzne, ko meča zabliska se ostrina, ki brusi ga naroda besna nevolja,
Kraljestvo mode
Jesenska ženska moda
Žensko trdilo, da so se kostima naveličale. Preveč so ga morale nositi v deževnem, hladnem poletju. Dolga krila se niso obnesla.
Zato jim nova jesenska moda prinaša IVellko lzbero. Za visoke In vitke ter za manjše In nežne. Prve se radujejo dolgih, tesno okoli bokov prilagujočih se jopic, manjše pa žemperjev s kožuhovino. Tudi jopa s pasom je še priljubljena. Dolga jopa se prijema telesa le rahlo in se končuje navzdol zvončasto; kratka jopa se prijema telesa tesneje in ima navadno stoječ ovratnik. Krila so zopet krajša in segajo komaj do gležnjev. Materija! Je ali volnen velur, sukno ali vel-vet. Modna barva le rulava vseh nijans. Majhni, globoko nasajeni klobuki Iz klo-bučevine ali baršuna ali mehki klobuki s širšimi krajci, ki pa niso simetrični, po-polnjujejo modni jesenski kostim. — Obleka s primerno jopo je elegantna oprava tudi za zimske mesece. Poletni kep nadomešča jopa. Navadno jc jopa le tr(-četrtinske dolžine, se ali tesno prilega ali pa se pod boki razširja z zvončastim volanom. Jopa s pasom ima značilno v pentljo zavezan pas. Kožuhovina na zapestjih in okoli vratu je zopet modna. Mnogo se nosijo tudi ruske (kozaške bluze). Eleganca zahteva enotnost v barvi ali vsa) harmonijo barv.
Kakšna naj bi bila torej modna dama? — »Ozka In ravna v liniji, vitke postave, brez bokov, jedva naznačenlh prs.,.» Tako odgovarja neka strokovnjakinja v «N. Wr. T.» Bržčas je sama taka. A kaj naj store druge, ki jim le narava dala vsega preveč? Za te priporoča steznike posebne vrste, ki dajejo damam moderno silhueto, poseben steznik okoli prs In peseben okdll bokov. Torej dva! Ce poide tako dalje, bodo modna dame kmalu v povojih kakor dojenčki
'Kaj nosi modna dama?
Obutev. Nogavice Iste barve, kakor čevlji aH obleka; čevlji so barvano usn|e ali črn lak aH ševro. Oblike z zaponkami so novejše.
Perilo. Kolikor mogoče malo. Kombinacija aH triko. Steznik okoli bokov, opornik okoli prsL
Kostim. Iz velurja, mehkega blaga ali sukna. Krilo je ravno in krajše. Kratka jopa tesna okoli bokov, kakor ovita okoli života. Stopničasti volani aH dvojno krilo. Zvončasti kroj se uveljavlja vedno bolj. Dolge (%) jope za zimo, dosti ozke obrobljene s kožuhovino.
Plašč. Zvečer kep, podnevi plašč, ozek okoli bokov, na strani zvezan, ravno krojen.
j Navadna obleka. Ravna oblika, Izrezek I majhen, ovalen aH okrogel; rokavi dolgi
LABACENSIS VIATOR:
Skozi nemirno Bolgarsko
(Izvirno poročilo »Jutru«.)
Po poslih sem se mudil v Carigradu. Na povratku sem bil priča malega dela revolucije, ki divja po Bolgariji. Ce prideš v takšnem času v tuje kraje, ne veš ne kod ne kam. Samo gledaš In poslušaš ter se razburjaš, dokler se ne spomniš, da Potuješ po Orlentu, kjer vlada »kezmčt« — usoda. Pa tudi moji bolgarski sopotniki so se čutili, kakor ribe na suhem. Na plovdlvskl »garata, (postaji) smo čl-tail «zapovjest» okrožnega komandanta, ki poziva vse moško prebivalstvo v starosti 20 do 50 let, da se mora do 4. ure Popoldne javiti v kasarni. Ukazuje tudi, da morajo biti ob 3. popoldne zatvorjena vsa hišna vrata. Oklic pravi, da so »komunisti« Izdajalci domovine, ki so se prodali za zlato Moskovljanov Itd. Na dru-tem plakatu čitam, da vabi organizacija rezervnih oficirjev in podoficlrjev prebivalstvo, naj se opredeli za boj proti sovražnikom domovine In naj se pri organizaciji prijavi za dobrovoljno službo. Tretji listek javlja smrt dveh plovdlvsklh dobrovoljcev, ki sta padla pred komunisti. Po postaji In prod njo švigajo sera ln tja vojaki, Pol civilno pol vojaško oblečeni komandant »garata« koraka po peronu. V njegovi pisarni se izdajajo dovo-Ijenja za vožnjo In za vstop v mesto. Oborožencl dovajajo ujetnike: Povsod slike mobilizacije za državljansko vojno. Odtod tolika zakasnitev našcea eksoresa.
ki gleda prčstol svojega kneza v ravnini Gosposvetskega polja, ki jo krepi in razvnema peza težav in bridkosti verig pretrdih po Istri in Krasu, v Goriških brdih!
Nam vsako srce je svet oltar, ki v njega ne sme laž in krivica; in ako mi v duši besni vihar, besni zato, da zmaga resnica, ki naj se iz srca v srce prelije, mladenkam, mladeničem v delih kUje,
odmeva iz vsake njih besede, nasč ponosna vabi poglede, vsakogar, ki je lepote željan! Na čelu naše očetnjave simbol bogastva in veljave: v zlato je biser zakovan!
A mi, v Sokolu možjč in ženi, utrjeni v delu, v zvestobi vzgojeni, pokorni zapovedi smo le eni: domovju razum, srce in rokč! Nikomur robovi, a vsakemu vdani, kdor sebe zastavlja splošni koristi, in plemiči v mislih, v dejanjih čisti, po svobodni volji smo izbrani, da z vzletom duha in s silo teles v Sokolstvu kujemo sveto vez med hčerami in sinovi Slovanstva! Trepet sovragu, sirotnikom ščit — tako pohod nam je zmagovit v blestečo dobo našega poslanstva!
Iz naše zavesti plava klic in brate in sestre bodreč budi: Pridružite vsi se jati ptic, ki močna iz vrelca je lastne moči, ki bije s strasti se, sovraštva viharji,
drobi okove, ustvarja dnove
življenju novemu v svobdde zarji!
E. GANGL.
Vprašamo železničarje, kdaj nadaljuje viak vožnjo. — »Cez dve uril* Dolgi bosta. Povedo nam, da so prerezane vse brzojavne žice In da nimamo več niti zveze s prihodnjo postajo, še manj seveda s Sofijo.
Lokomotivo pošljejo na Izvide. Iz Nove Zagore in Burgasa prisopiha vlak. Množica se zgrne na peronu in čaka ln čaka. Dečki prineso »Borbo«. Kakšnih 50 številk Je v trenutku razprodanih. Vsebina: Revolucija, boji s sovjetl, zmaga dobrovoljcev, Izgubo komunistov, pozivi na zemljedelce Itd.
Obvestilo pride, da ie brzojavna žica zopet popravljena, ln pozneje drugo, da je prihodnja postaja Tatar-Pasardžik. V mraku nadaljuje naš vlak svojo vožnjo. Počasi se pomikamo mimo nasadov tobaka In panmka ter skozi gosta riževa polja, čez Pasardžlk In do postajice Stam-bolijskovo, ki pa nos| sedaj napis: »Slo-bodnlca«. DobrovoIJcl so jo baš očistili sovjetov. Ker pa se iz neposredne okolice še vedno čujejo streli ln imajo naslednjo postajo še v oblasti selskl sovjetl, se vlak vrne v Tatar-Pasardžik, kjer ostane vso noč. Prenočimo v vagonih. Zjutraj je postaja zasedena od dobrovoljcev, ki ne puste nikogar s postajo.
Do 2. popoldne čakamo na tej postaji. Streljanje se silšl od Srednje gore In od bližnje Musaie, pa tudi v smeri od Rile planine. Oledamo In vprašujemo. Kar vidimo okrog sebe, je lepa rodovitna okolica. Toda bolgarski sopotniki so v skrbeh ln ne vedo, pri čem so. Malo govore In povedo le, da črtijo komuniste, da jim pa tudi scljakl niso po volji.
Nasproti nam orižvižna vlak na nosta-
Tu 03*!, pas rnteK. Volan! prtUnbfjem.
Blago: volna, velur, kalmlr, voL rlps, gabardln In voL trlkot.
Večerna toaleta. Tunika prevladuje. Izrezek globlji, roke gole. Volani, pllslranl aH zvončasti. Draplranje nosi agrafa ali stiUzlran cvet, Rujava barva posebno priljubljena.
Jesenska moška moda
Dočlm se ženska moda lzpremlnja vsako leto po dvakrat (spomladi ln jeseni), je moška noša konservativnejša ter doživlja izpremembe le spomladi; a še te so navadno neznatne, marsikomu niti opazne. Za letošnjo jesen se nosi sakkč zelo dolg, z dolgimi reverjl In z gumbi v dveh vrstah ali v eni vrsti. Gumbi so prlšlti bolj narazen kakor doslej. Pri enovrstulh se zapenja Izmed treh gumbov le srednji; pri dvovrstnih gumbih sta zgorenja dva tik po reverjema, sporodno z žepkom na levi strani prs. Zapenjata se lo srednji In včasih tudi spodnji. Sakkd je zopet skoraj normalno tajllran, t. |. v pasu neznatno zaokrožen-o Osato tajllranje nI
Napredek v civilizaciji
Kultura Je duševna omika, civillzaclia telesna olika. Človeštvo napreduje neprestano v kulturi in civilizaciji. Nam so dozdeva nemogoče, da bi prednamcl ne živeli prav tako, kakor živimo sami Naši otroci pa jemljejo telefon, telegraf, aero-plan, cestne železnice, električne naprave I. dr. kot samo ob sebi razumlilve stvari, ki so bile večno tu. Marsikdo ne ve, da so n. pr. vilice, s katerimi jemo, Izum novejšega datuma. Prej so ljudje Jodll le z žlico ali s prsti. Nož je prastar izum. Toda ša v srednjem veku so prinašali na mizo meso na koščke razseka-no, a jedli so ga z žlico, s krušnimi skorjami aH s prsti.
Tudi namizno posodje tz žgane Ilovice ali cina je lz novejše dobe. Prej so Imeli le lesene, zlate ali srebrne ali bakrene sklede. Krožniki so nastali jako pozno, kajti v stari dobi je vsa družba zajemala lz Iste sklede, ki je stala sredi mize. Se sredi 18. veka so bile vsesplošno v rabi lesene sklede in lesene žlice.
Začimbe in dišavje, ki se uporabljajo za jedi, so bile dolgo nezaslišan luksus. Sladkor, žefran, poper, muškat L dr. so poznal! le bogataši.
Javna razsvetljava, luči po ulicah ln trgih so novejši Izum. Orkl In Rimljani so si ponoči svetili z bakljaml. Toda samo imovitl. Drugim |e morala zadoščati mesečina, kadar je bila. Drugačo so se lovili po temi. Seie pozni srednji vek je izumil lojevke In voščenke. Toda kdor Je rabil svečo, le bil aH zelo Imeniten, ali zelo bogat. Da bi mesta razsvetlila ulice, nato je bilo treba čakati še dolga stoletja. Najprej so imeli oljevke, a te red-kokje, kasneje petrolejke; šele v minulem veku so uvedli plinove In komaj v zadnji dobi električne svetitjke.
Seneca hi Plinius sta grajala Rimljane, ki so si hladili pijačo na ledu, čoš da jc to nečuvena potratnost; Kscnofon obsoja mehkužne Perzc, ki nosijo pozimi rokavice; Plinius je zmerjal Rimce, ker so spali na pernicah. Ko so bile uvedene žlmnicc namesto slamnjač v 14. in 15. veku, se je to smatralo za grdo razneženost. Se v srednjem veku so smatrali vkuhanje sadja ln kompotov ter njih uživanje pozimi za potratnost.
Perilo so smatrali celo v Španiji, kjer so grandi jedil le s srebrnih krožnikov, za luksus. Celo visoka gospoda jo imela le po — eno košuljo. Kadar je bila že neznosno umazana, so jo dali prat. Medtem so bili brez nje aH pa so ostali doma. Seveda je bila košulja Iz močnega platna. Zato se ni čuditi, da so bogatind voliH svoje košuljo v oporokah, n. pr. pa-
jo. V njem sta dva ranjenca, en Moslim, drug! pop. Sopotniki obstopijo vlak. Do-šleci pripovedujejo, da jih je številni nevidni nasprotnik močno obstreljeval 10 minut pred ono postajo, s katere smo se sinoči umaknili. Na vozovih se poznajo poškodbe in luknje od številnih strelov.
V restavraciji obedujemo. Star pijan dobrovoljec vrže pohio čašo piva proti popu, ki v družbi svoje žene dostojanstveno zauživa kose punene paprike. Pri tem izjavi dobrovoljec surovo kričaie: »Ako nas ne puste v niiru živeti na selili, pa gremo v gore!« MoJ bolgarski sosed ml ncmlrncža takoj opraviči, češ, da je pijan, drugi sosed pa klikne: »Komunist |e, priglasil se Je pri komandi, zato nosi orožje!« — Zmešnjava.
Okrog 3. ure odrinemo na bližnjo postajo Slobodnlco, ki |o je dal sezidati Stambolijski v prid svojega domačega kraja Slavkova oziroma Ctrlkll. Tu se zopet ustavimo in siccr do večera. Okrog postaje gosto raste visoka koruza, vinska trta, paprika, pamuk in riž. Črna rodovitna zemlja. Sredi riža žanjice. Pojo kakor prepelice. Dve vstaneta In zago-stollta svojo pesem. Glasova se ubrano prelivata in lovita. Deklici se naglo skrl-jeta v riž In nadaljujeta žetev, Istočasno pa vstaneta na drugem kraju dve drugi žanjlcl. Tako so nadaljuje žgolenjo na razsežnem riževem polju. Po poti pride kmet. Nagovorim ga. Jezi se nad sedanjim stanjem: »Dclavcc nam zapirajo, pobijajo, obešajo In vlačijo po kasarnah. Na polju po stoji tobak. Vse nam bo uničeno. Predobra je naša zemlja. Preveč bogastva rodi. Zalo ,v!ada lahko igra krvavo Igro.*
rte modno. Zept stoj« vSt fcokw OoMej
ln Imajo zaklopnlce.
Zopet so lahko nosi saltk<5 tudi zvečer s črnimi hlačami, trdim ovratnikom ln črno majlino ovratnico - samoveznlco («Buttcrfly. zvano). Znk6 ali cut Je postal slavnostno oblačilo. Po londonski modi se nosijo k čutu tudi svetil telovniki, a te uporabljajo la dobrorasll, vitki, mladostni možje.
Kot raglanl vrezani plaSČI s« podnevi ne smejo nositi. Moderni ulstrl Imajo na hrbtu pasove. Plašči s širokimi reverjl nimajo preveč Izražene tajle; dve vrsti gumbov imajo ln so na hrbtu gladki. Sakkč se nosi lz vzorčastega ševljota ali diskretno barvnega kamgarna. Tudi plašči so lz finega kamgarna.
KošuIJe so zvečer bela s trdimi ovratniki; podnevi pisano ln rižaste; ovratniki navadno trdi, a tudi melikl. Ovratnice se nosijo le samoveznlco, bodisi zelo ozke, vodoravno, metuljčaste, ali dolge, ozke. Pri čevljih doslej nI opažati lzprememb; nosijo se še vedno špičastl, a tudi angleške oblike. Glede klobukov ne prinaša jesen nlkaklh novosti
rlškl meščan Galerau de Brcton eno (1299. L), a kanonik Jeau de Hetomeslil (1379. leta) celo — dvel
Krokanje In ponočnjaštvo Je lz novejše dobe. Prej so krčmarjl moraU svoie krčme zapirati, ko je zašlo solnce. Popivalo se je le skrivaj ln y strahu pred zaporom In globo.
Kdaj so se uvedle krtačke za zobe In
za nohte, nI znano; gotovo pa je, da lih smatra šo dandanes marsikdo za luksus. Celo Inteligentne ljudi vidimo v družbi s črnimi nohti In neumltlral zobmi. Civilizacija napreduje.
Kdor tega ne veruje, naj prečita Vese-lovo knjigo »Omikani Slovenec«. Iz nje se bo prepričal, da Je vse, kar smo tukaj zapisali, res ln prav.
V albanski prestollci
Tirana, meseca septembra.
Tirana, današnja prestoilca mlade Albanije, nI niti največje, niti najlepše mesto te balkanske republike. Njena važnost Izvira od ugodne centralne lego ln je tudi z morske strani lažje dostopna kakor obe večji mesti v notranjosti: Elbasan ln Berat.
Vendar pa potovanje od obale v glavno mesto ni niti prijetno, niti poccni. V pristaniškem mestu Draču pač pričakuje tujce ob prihodu parnlka par avtomobilov, ki za 40 Italijanskih lir prepeljejo potnika v 37 kilometrov oddaljeno Tl-rano. Po razoranl cesti prispemo v mraku na cilj. Po odsevu negotove svetlobe smemo sklepati, da se bližamo mestu. Še dobre pol ure In končno spoznamo po obrisih Ilovnatih zidov, da sc nahajamo na periferiji »mesta«. Pri prvi cestni sve-tiljkl se avto ustavi ln policist v modri uniformi zahteva neizprosno potni list, katerega dobi ubogi potnik naslednjega dne nazaj na policijski direkciji.
Se nekoliko minut vožnje po glavni cesti mimo nizke turške vojašnice, ki sc imenuje sedaj »Skandcrbegova vojašnica«, potem pa zavijemo na glavni trg Tirane — na Skanderbcgov trg. Pctro-lejska svetiljka razsvetljuje borno fasado enonadstropnega hotela »International«, v čegar obzidju se je v novejši dobi odigrala marsikatera pomembna epizoda zgodovine nove Albanije. Dnevno se zbira tukaj pri kosilu vsaj polovica ministrskega sveta in tudi »ugledni« tujci ostajajo v tcin hotelu. Tukaj ostajajo podjetniki, trgovci in politični pustolovci. V prvem nadstropju se nahajajo sobe za lujcc, ki pa nudijo lo malo ugodnosti. Kakor po vseh albanskih hotelih stoje v majhni sobici, ki bi komai zadoščala za enega potnika, po dve ali tri postelje.
Nagovorim kmetico na polju. Ravno previja dete v improvizirani viseči zibeli. Reče mi: »Gorle malčku, ako ne poneha to klanje!« Jaz govorim po naše, ona po svoje, In se dobro razumeva, ker ne rabi toliko členov, kakor pismena bolgarščina.
Zvečer se potegnemo do postale Sa-rambej, katero so dobrovoljcl očistili komunistov. Tamkajšnji njih vodja jo bil mašinlst na postaji, premožen človek. Zvečer je kapituliral. Sedaj so ga imeli zaprtega na postaji. Ko stojimo, prikoraka četa dobrovoljcev. Na čelu koraka pop bližnjega sela, s puško v roki. Privedli so dva zvezana upornika. Pop razburjeno pripoveduje, da je eden njiju čisto navaden zločinec in od mladih nog tat In ropar ter da je pred nekaj dnevi popu grozil, da ga ubije. »Zato sem vzel puško in šel nadenj, da ml ne ovdovi žena in ne osiroti dcca.« Ujetnike so odvedli za postajo. Njuna nadaijna usoda? Nekaterim prisotnim Bolgarom se Je z obrazov bralo veselje. Rekli so: »Svršeno je z njimi!« In so pri tem z roko vodoravno potegnili po zraku od desne na leto. Ta kretnja ie v Bolgariji splošno v rab! In zlasti običajna med inteligenco. Pravili so ml, da so blizu Sarambcla smaknill okrog 60 upornikov. Očividno ie sedanja bolgarska revolucija le-tam običajni politični bol na nož. Danes tebi, jutri tnenl. Vsakdo je vesel, če se podaljša »danes« In se skrajša aH odloži »lutri«. Navajeni so na takšen boj. Bolgarski Inteligcnt z nasmeškom ln odročno vodoravno kretnjo roke spremlja borbo, ki Jo bolgarske novlne Imenujejo »bratomorno«. — »Svršeno Je!«
Ne vem, aH se boliarskemu InteJlcentu
Mnmiven nmtvafnlk ta' Strt — tfl Ji jv^
pohištvo. Nekoliko korakov dalje, r mu ki stranski ulici, je hotel »Adrlatik«, kjejj so navadno zbirajo poslanci lz severna
Albanijo.
Ko zjutraj vstane solnce izza gor, prt*
de do veljave lepa pokrajinska leea Tl-i rane. Na vzhodni strani se dviga strme) pobačjo Tajtlra skoraj 1700 metrov vt« soko. Vrhovi so skoraj do pasjih dni po« kriti s snegom, katerega gorski prebU valci v poletni dobi prinašajo v TI rano, kjer služI za pripravo raznih osvežujoč čih pijač. Na severu vidimo kraško po* gorje Kruja, na čegar vznožju se med rekama Išml In Mati razprostira tja dq morske obale močvirnato, deloma z go-zdovl obraščeno ozemlje. V daljavi s4 pojavljajo stolpi gorskega mesteca Krm ja, ki leži približno 600 metrov visoko, Tam jo zbiral nekoč svoje čete Jurij Ka« strlota, sloviti Skanderbeg, ki Jo vodil junaške boje proti turškim navalom. Dai leč na severu se vidi črnogorsko gorovje. Ob jasnih dnevih se razloči tudi vrh' Lovčena. Na zapadu In jugozapadu sa razprostira z grmovjem obraščeno hribovje z redkimi naselbinami. Na lugu sel dviga nekdanja Skanderbegova trdnjava! Petrela, v ozadju pa se naliala gorovU Krabe z mnogimi soteskami, ki so bil« nekdaj zatočišče roparskih tolp.
Tirana sama je tipična podoba ntalcgH orljentalskcga mesta. Kljub preobiH raz« sežnostl mesta se odigrava življenje Iz-, ključno v središču prestolice pri velikem pazarju s številnimi prodajalnami. Let malokateri tujec prehodi kako neznani sko dolgo stransko ulico med enoličnih ml ilovnatimi zidovi, za katerimi se skrl-< vajo vrtovi iu hišice. Tu hi tam se na levo aH desno odcepi kaka gluha ulica. Brez uspeha se Iščo kaka zveza z bllž-njo sporedno ccsto. Le Glavna ulica, nadaljevanje ceste lz Drača, vodi skozi mesto. Na koncu Glavne ulice se naliajK »Vladni trg« s slikovitim parkom cipres, kjer se opravljajo molitve prvega baj-i ramskega dneva. Ta park pa so ne more meriti z lepimi nasadi v Elhasanu niti glede lopote, niti glede velikosti. Odtod vodi cesta dalle v smeri na Elbasan.
Nasproti Vladnemu trgu se naha]4 močan štlrioglat stolp, posebna znatne-nltost Tirane. V bližini stolpa je prvai džamija z najvišjim mlnaretom, ki oilv« Ija sicer prcccj enolično mesto. NedaleS odtod se nahaja Stara džamija, v kateri •kričavi dervlšl vsak teden opravljala svole duhovne vaje.
Središče glavnega mesta le sedal H nekoliko modernizirano. Običajno tlako« vanje z okroglimi kamni so nadomešča s hodniki iz cementa. Ostale cestno po« pravo ln naprave pa nikakor ne odgovarjajo našemu pojmovanlu o lepoti la prikladnostl. Priznati pa se mora dobra volla, četudi čakajo mlajšo generacijo Š4 velike hi težke naloge, tla se vsaj nekoliko »evropsko« uredi prcstollca mlad* Albanije,
Košulja
Ljudje 13. stoletja niso poznali nltj dnevne niti spalne košuljo, legali so k po« čltku v posteljo taki, kakor jih je ustvaril Bog. Te navade niso poznali samo pro-Ictarci, ampak tudi najvišji krogi. Celo na| cesarskih dvorih so spali v Adamovem kostumu.
Dnevna košulja ni veliala kot neobhodna življcnska potreba in to načelo |d ostalo neizpremenjeno do sredo 16. stoletja. Tako ne najdemo n. pr. v seznamu perila grofico de Limoges niti one košuljo, nasprotno pa naštejemo 112 kosoM posteljnega perila lz holandskega platna in en komad iz sirove svile. To je bilo prav lahko v času, ko se le polagalo več važnosti na zunanjo obleko in različne človeške vrline, kot pa na najpotrebnejše spodnje perilo. Samo da Je bil oklep pra« vllno napravljen In da Jo imel mož meč za pasoin, pa je bilo dobro, četudi nI Imel na sebi niti košulje niti nogavic. V sred«
poznajo posledice nemško vzgoje, aH pa je to ostanek mongolske 'krvi. Včasih sem dvomil o bolgarskih grozovitostih v srbskih selili. Odkar sem jih pa videl In odkar sem opetovano videl tudi Bolgarijo, več ne dvomim. Tudi ta grozni nasmešek in ta grozna kretnja sta me prepričala. Spremljala sta me skozi vso Bolgarijo, Ne vem, ali bi za bolgarsko ljudstvo bila danes boljša zmaga zavezniških zemljc-dclccv in komunistov, aH pa zmaga vlade, ki zastopa bolgarskega inteligenta. V obeh slučajih bo premaganec v mukali svršil pod ono strašno horlcontalno kretnjo. Človeško živllen/e ima v BolgarlU zelo nizko ceno. Ne čudim se več odporu srbskega dela našega naroda proti spravi z Bolgarijo. 2clim samo našim avto-liomistom, da bi okusili nekal dni strankarskega boja v tej nesrečni deželi. Potem bi tudi okusili dobrote soiijske »črna džamije«, kamor zapirajo politične nasprotnika in odkoder se le malokdo živ vrne.
V noči nadaljujemo vožnjo ln prlvozl« mo do Kostenecbanje, ki so io uporniki morali pravkar zapustiti. Zgodaj zjutraj pa so zopet napadli našo postajo. Po pol-urnem streljanju je bil njihov napad zavrnjen. Krogle so udarjale v zid, švistalo po zraku, z jasnim kovinskim brenkom udarjale ob železo lokomotive. Na srečo nI bil med nami nihče ranjen. Bližnje selo Kostencc-bania se Je zjutraj predalo vladnim četam, ki so pa našle samo dcco, žene In starce. Moški so odšli v »gore«. Sosednjo selo Dolnjo banjo so vladne čete obstreljevale s puškami ln strojnicami še ves dan. Pokanje se Je nadaljevalo, ko srno se pozno popoldne odpeljali. Voja-i
Iz življenja in sveta
nlem Veku so bile JioSulJe zcTo kratke In so prehajale pri ženskah v Široka krila. Navadno so bile napravljene Iz platna, kajti iz bombaževine se jih vsled takratnih visokih cen ni Izplačalo izdelovati. Platno, ki se je tkalo doma, je služilo brez razlike v nižje domače svrhe, za vreče in druge stvari, samo za perilo ne. Cena je bila dve ln pol zlate marke za meter slabše vrste in 20 mark za boljše blago. Razvcn tega so se dobile še najfinejše tkanine za plemstvo in cesarske dvore. Košulje, ki so jih nosili tedanji plemiči iz holandskcga platna, so stale približno 80 zlatih mark ln za opremo plemstva Valols so jih plačevali celo še enkrat tako drago.
Komik-vitez častne legije
Francoski komik in pevec pouličnih aktualnih popevk Dranem je postal vitez častne legije. Mož jo velik umetnik v svoji stroki In pariški pisatelji izražajo zadovoljstvo, da je častna legija odlikovala zastopnika vesele umetnosti, element Vautel piše v »Journalu«; Marsikdo je ogorčen, da so podelili rdeči trak komiku. Toda v tem tiči veliko hinavščl-
ne m nckol&o krMJnostf. 2e dolgo Mf
križec častne legijo več »zvezda junaštva«, nego ga podeljujejo ljudem, ki so napravili uspešno karljero, ki so postali bogataši ali imajo dobre zveze. Čemu bi ne okrasili z rdečim trakom slavnega komika? Cele rodove Parižanov je spravljal v smeh, že 30 let se herojski bori za radost. Njegova zasluga je, da so milijoni sodobnikov pozabili težo in dolgčas svojega življenja. Mar nI to tudi dobro in hvalevredno delo in vsaj tako težko, kakor fabrikacija sirovega masla ali Iz-gotavljanje oblek? Šaljivci so najbolj koristni in najbolj redki dobrotniki človeštva. S polnim prepričanjem podpisujem knanl stavek: »Dan, ko se nismo smejali, je izgubljen. Smeh je potreben za duševno in telesno zdravje, in kdor nas spravi v smeli, Ima pravico zahtevati, da smo mu hvaležni...« Komik-umetnik Je vsaj tako redek, kakor tragod-uinetnEk. Lažje Je pametne ljudi pripravljati v Jok, nego v sineh. Dober dovtip Je redkejši nego dobra resna pesem. Duhovit humorist Je prava Izjema med pisatelji ln dobrih veseloiger Je komaj par ducatov. Zato naj živi humor in nJega zastopniki naj se poplačajo.
Borba za Reko v Wils©BiovaSt „
ti
Da se je Italija udeležila vojne, to je direktno izviralo iz kravje kupčije za njene zahteve. Osem mesecev se Je držala nevtralno In mešetarila z obema strankama. Dne 18. oktobra 1914. Je italijanski zunanji minister signor Salandra tako lepo povedal, da insplrlra Italijo sacro egolsmo, občutek posvečene samopašno-sti, in da ta občutek vodi Italijo pri njenih pogajanjih z vojujočiml se državami. Svetu Cetvorlce je (glasom poročil Cetvorl-ce) dne 19. aprila Sonnino sporočil, da je Avstrija ponujala Italiji Adižo In Jadranske otoke. Zavezniki so pa bili v Londonu še bolj velikodušni, zato se jim Je Italija pridružila temeljem tajne londonske pogodbe z dne 26. aprila 1915. Na usta g. Asquitha (v njegovem govoru v Paisley-iu 5. februarja 1920) Je opravičevala to mešetarijo, češ, »da smo tisti čas.. Francozi In tudi mi sami na zapatlni fronti branili svoje življenje in Je italijanska pogodba ... vsebovala one pogoje, pod katerimi Je bila Italija pripravljena, da združi svojo vojaško moč z našo«. Italijani pa so na drugI strani tudi uveljavljali, da so si tudi drugI zavezniki na Isti način zagotovili s tajnimi pogodbami znatne teri-torijalne prirastke in gospodarske koristi, pa ne samo v Evropi, marveč tudi v ,Turčiji, Perziji, Afriki in drugod. Dalje so zastopali naziranje, da imaj-o tudi oni kakor Francija natančno enako pravico na pogodbe, ki naj zavarujejo njihove strategično nedostatne Iztočne in severno-Iztočne meje.
Posebne pogoje londonske pogodbe smo obravnavali v III. poglavju o tajnih pogodbah. Dovoli je torej, če tu omenimo, da Je londonska pogodba obljubila Italiji znatne lerllorljalne pridobitve, popolno nadvaldo in gospodarsko nedmoč i:ad Jadranom in razvcn tega sorazmerno z zavezniki primeren delež Afrika in azij. Tur čile. Ta delež Turčije je podrobneje določen v tajni pogodbi, sklenjeni v Saint-Jean-dc-Mauricnne (poglavje IV.).
Italija Je prišla na mirovno konferenco kot upnik s lo (londonsko) zadolžnico. Res, da jc ta zadolžnica povzročala kislo obraze pri Veliki Britaniji in Franciji — sedaj po vojni. Zcdlnjene države pa je sploh niso nikdar priznale. Dejansko ta zadolžnica ostro nasprotuje deveti znanih Wllsonovih U točk: »Izvode se naj korektura Italijanskih mej vzdolž Jasno do-gnanih narodnostnih mej«.
Kar pa je v Ameriki bilo takrat In kar Jc še danes skoraj nepozabno, bi vendar nekoč za časa premirja bilo mogoče doseči s spretno diplomatsko potezo, da hI bili v resnici Italijani svoje zahteve iz te
štvo je streljalo z naše postaje In od Sa-mokova, pa tudi čez postajo v tretje uporno zemljcdelsko selo pod Srednjo goro. Na prihodnji postaji smo zopet čakali, ker je bila proga prekinjena in se le naša lokomotiva prevrnila.
Opoldne so s poprejšnje postaje privedli za nami ujetega vodjo zemljcdelcev. Visok mož, lep, brkat. Impozantna postava, polna energije. Na nogi je imel pritrjen debel lanec, kl je žvenketal pri vsakem koraku. Lanec je nosil v roki. Srepo, pa ne neprijazno je zrl v nas. Skoda zanj. Bolgarska gospoda mu je že z nasmeškom Izrekla sodbo: »Svršenol«
Popoldne je po popravljeni progi pri-Vozil na postajo vojaški transport iz Sofije. Dobrovoljci, rezervni častniki Itd. Zopet krvavi smeh. Izčistili so postajo Ultimati, kjer je vladal zemljedelskl so-vjet. Sedaj nameravajo v Plovdlv. Kaj se je godilo tamkaj od našega odhoda, ne ,vcm. Sigurno pa klanje.
Po odhodu transporta smo se srečno odpeljali proti Sofiji. Dobro obdelano polje jc na sofijski ravnici. V ozadju se dviga zeleno gorovje. Sredi polja raste obilo sadnega drevja, največ pa orehov. V daljavi gori selo In se dviga črn ln rdeč dim.
Nad Sofijo se rdeči nebo v solnčncm zatonu. Sprejemata nas mestni dim In prah. Pred nami blišče kupole katedrale svetega Aleksandra Nsvskega v zlatu. Ustavimo se na »garata«.
Štiri ure pozneje smo v Caribrodu. Za nami požar, pokol). Pred nami mirna domovina.
tajne pogodbe postavili na pravičnejšo bazo, ne pa na takšne ali slične naslove. Kajti v svoji premetenosti niso storili tako kakor n. pr. Francija, in 14 točk niso hoteli priznati za mirovno bazo, vsal ne v kolikor Je bil prizadet njihov interes nasproti takratni Avstriji. Spomniti moramo namreč, da Je v zgodovinski seji vrhovnega vojnega sveta z dne 4. novembra 1918., v kateri so se določila načela ta premirje z Nemčijo, Velika Britanija izjavila znaten pridržek o drugI točki Izmed 14., namreč o oni, kj govori o svobodi morja. Istočasno si Je pridržal tudi Orlando utesnitev glede 9. točke z ozl-rom na Italijanske pravice. Ta Orlandova utesnitev pa nI bila sprejeta V noto zaveznikov z dne 5. novembra, naslovljeno Nemčiji, ker se ta utesnitev ni nanašala na mirovno pogodbo z Nemčijo, ampak z Avstrijo. Zato utesnitev ni prišla v Javnost. Oberst House le bil prisoten, pa rezervaciji n! ugovarjal. V svojem strastnem stremljenju, da se doseže sporazum, najbrž celi stvari nI pripisoval posebnega pomena in Je zaupal, da so bodo pri končni ureditvi vse te stvari že nekako uravnale. Toda neizogibno se Je ta utesnitev na mirovni konferenci zopet pojavila In je predsedništvu pripravila težkih skrbi. Tako Je n. pr. 20. aprila Orlando na seji Cctvorice izjavil, da Je pričetkom mirovne konfcrence Izrazil po posredovanju obersta Housea nasproti Zedinjenlm državam določno utesnitev glede uporabe 14 točk pri sklepanju miru z Avstro-Ogr-sko, in da House tej utesnitvi ni ugovarjal. Predsednik Wilson Ja moral takrat priznati, da zato s pravnega stališča Italija pri sklepu miru z Avstrijo res ni vezana na to točko. WiIson sam je svojo obveznost iz te točke 9. vedno priznaval, toda brez odgovarjajočega jamstva z Italijanske strani.
Italijani so torej uveljavljali neko vrste pravni zahtevek, ki ni bil formalno pre-kll can, in sicer temeljem londonske pogodbe. Na tem pravnem stališču bi oni bili mogli držati svoje zaveznike Britanijo in Francijo, In z absolutnim uveljavljanjem te pogodbe bi bili mogli poriniti Zedinjenc države v brezupno izolacijo. Na svojo lastno nesrečo pa so trmoglavo vstrajali na zahtevah, ki so mnogo presegale to njihovo zadolžnico, ln so med drugim zahtevali tudi Reko, ki bi glasom izrccne note k čl. V. londonske pogodbe morala pripadati onemu ozemlla, katero se bo dodelilo Hrvatski, Srbiii in Črni gori.
Nekateri publicisti so bili mnenja, da ie svoječasno priznanje Reke Hrvatski temeljilo na prostovoljnem pristanku Italije Kakor pa jasno izhaja iz tajnih poročil (Cctvorice), je to mnenje napačno. Italija je že pričetkom vojne prijavila svojo zahtevo na Reko in le zapletena diplomatska intriga jej je branila, da ni mogla zahtevati, da bi jej že londonski pakt priznal tudi Reko. Takrat se je namreč An-tanta baš pečala z nalogo, da privabi v vojno tudi Bolgarijo, seveda ob strani Zaveznikov. Za izvestne žrtve srbskega ozemlja Bolgariji naj bi bodoča Jugoslo-vanska država dobila Reko. (Tajna poto-čila Cctvorice z dne 3. maja.) Ta intriga pa je padla v vodo. Zapustila je edino to sled, da se je Italija takrat Reki molče odpovedala. To pa se ni zgodilo prostovoljno in so to odpoved Italijani takoj preklicali, čim je z njih duše bila odvzeta trda mora kobariškega poraza in sledečo okupacije do Plave. Sedaj pa so osorno zahtevali tudi Reko, da si zasi-gurajo svojo neoporečno gospodarsko nadvlado nad Jadranom in da že v kali zaduše vsako mogoče tekmovanje novo-nastajajoče jugoslovanske države. »Za nas ho jako težavno,« je na mirovni konferenci izjavil italijanski delegat Barzl-lal, »da bi vzdržali tržaško trgovino, če bi mi ne mogli gospodovati Reki in njen trgovski promet usmeriti na Trst.%
Nič ne de, da je pogodba Reko priznala Jugoslaviji, ali pa da je ves razvoj jugoslovanskega gospodarstva odvisen od te h:!:c, ki je celini jugoslovanski pristop do norja. Italijani so bili trdno odločeni, da Reko dobe. Kajti sllčno kakor Francozi, so bili tudi Italijani uprav obsedeni od misli, da moralo vzdržati svojo gospodarsko superiornost wid fzloir.iml sosedi.
(Dalje v torkovi številki.)
Gospodarstvo
Žitni trg
Na zunanjih tržiščih Je bila zadnje dni v splošnem čvrsta tendcnca. V Ameriki cene sicer ne kaželo znatnih sprememb, vendar šo doslej ni znakov, da bo nastopilo že večkrat napovedano oslablje-nje žitnih cen. Na avstrijskem trgu tendenca m več tako čvrsta kakor v predhodnem tednu. Ponudbe pšenice lz Jugoslavije so se nekoliko zmanjšale, ker so cena v Jugoslaviji porastle In so producenti postali zadržljiveJšL Istotako čvr sta je tendenca na madžarskem trgu, kJeT mlini kupujejo blago.
Na našem trgu stalno naraščanje dJnaT Ja nI ostalo brez upllva. Dočim so v predzadnjem tednu cene narasle, so pro-šll teden zopet oslabele. Porast dinarja Je Imel tudi za posledico zmanjšanje povpraševanja po pšenici in moki. Izvoza v večjem obsegu prošll teden nI bilo. Moka Iz baških ln banatskih mlinov Je tekom tedna oslabela od 620 na 560 — 570 Din. Na zagrebškem trgu se Je tržila moka slavonskih ln podravsklh mlinov po 580 — 600 Din. Pšenica v Bačkl ln Banatu je padla koncem tedna na 360 do 350 Din. Podravska In slavonska pšenica pa so v ceni še vedno čvrste; producenti zahtevalo za blago boljše kakovosti 365 Din ab vtovorna postaja. Pričakuje se daljnji padec cen pšenici, ker se mlini drže prilično rezervirano za nakup večjih količin. Po turščM Je bilo ta teden prav malo povpraševanja; v Bačkl se ponuja blago po 265 — 275 Din, a pariteta Zagreb se Je dosegla cena 295 — 300 Din. Oves se Je tržil v malih količinah po 260 — 270 Dta pariteta Zagreb, odnosno 240 — 250 Din za slavonsko rešetano blago ab vtovorna postaja. Pisani fižol v Jnttnlh vrečah Je dosegel 500 Din, otrobi pa 160 Dta v Jutlnlh rre-čah pariteta Zagreb.
Na zagrebški blagovni borzi >e M prošll teden manjši promet nego predzadnji. Konzumentl pričakujejo nižjih cen, a na drugI stnml so tudi producenti rezervirani
Tedenski borzni pregled
Zagreb, 29. septembra.
Na deviznem tržišču Je vladalo do četrtka ostro nazadovanje tečajev, kl so Izguhlll okrog 10 odst. napram početne-mu stanju od pondeljika, a potem Je zmanjkalo lz neznanega vzroka blaga, in to kljub temu, da Je bil dinar dalie čvrst na zunanjih tržiščih. Nervoznost, kl se Je pojavila v četrtek, se Je včeraj še stop njevala.
Narodna banka Je dopuščala prenaglo padanje deviz, ki ie presegalo porast dinarja na zunanjih trgih. Danes v prostem prometu pa je nastopilo ponovno slabljenje deviz in Je bilo na tržišču dovolj blaga. Narodna banka bi morala v času balsse v gotovih mejah nakupovati cenene devize, da lih v času reakciie zopet vrže na trg.
Najnižje so stale ta teden devize v četrtek v pečetku borznega sestanka, ko se ie dajalo privatno Izplačilo na Dunaj le po 0.12, Praga po 2.60, Trst po 399, Newyork ček po 85.5 itd.
Na efektnem tržišču Je bilo ta teden prilično nervozna V prvih dneh tedna Je vladala velika hausse v vseh arbitražnih papirjih pri velikem prometu, a koncem tedna so se tečaji zrušili in Je bilo dovolj blaga po nizkih cenah.
V današnjem prostem prometu so bili okrog poldne nastopni tečaji, vse ponudbe: Dunaj 0.1245, Trst 406, London 403, Ncwyork 88.25, Pariz 545, Praga 267, Švica 1575, Berlin okrog 75. Tečaji nižji. Mnogo blaga.
Trma poročala
Novcsadska blagovna borza (29. t. m.) Pšenica: baška, 79 — 60 kg, 2 odst., 8 vagonov 350 — 355; baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 100 odst. kasa, 2 vagona 345. Ječmen: baški, 64 — 65 kg, ponudba 275; baški, 68 kg, 1 vagon 270. Tur-ščica: baška, ponudba 260; baška v storžih, 3 vagoni 135; baška, nova, za Janu-ar-marc, duplikat kasa, 19 vagonov 255; za Januar, 100 odst. kasa, ponudba 220; nova, za april-maj, 15 vagonov 235. Fižol: beli, baški, 1 vagon 527.5; beli, baški, duplikat kasa, 1 vagon 530. Moka: baška, baza »0«, ponudba 565; baška, »0« solo, ponudba 570; kombinirana »0« In «2», 1 vagon 570. Otrobi: baški, polde-bcll, 2 vagona 175; baški, debeli, v papir-
natih vrečah, I vagon 180. Tendenca nespremenjena.
ZagrebSkl tedenski sejem (29. t. m.) Sejem slab. Največ Je bilo bosanske živine ln prilično dosti sremskih svinj, — Porast dinarja nI upllval na cene, kl so prilično nespremenjene. Za kg žive teže notlrajo v Din: bosanske buše I. 12 — 13, II. 10 — 11, III. 9 — 10, teleta 22 — 22.75, svinje sremske 26.50 — 27 (zaklane 31 — 31.50). Seno 80 — 100, otava 105 — 125, detelja 125, slama 70 — 75.
Hmeijska tržna poročila
Novi Sad (Bačka), 27. septembra. Hmeljsld pridelek v Južni Bačkl znaša letos okrog 20.000 starih centov (po 50 kg). Cena Je bila spočetkoma zelo nizka, komaj 25 Din (100 K) za kg, sedaj pa znaša okrog 110 Din (440 K) za kg. Velik del letošnjega baškega pridelka je že izvožen v Češkoslovaško. (Skupni hmeljskl pridelek v naši državi •— Savinjska dolina 12.000 In Bačka 20.000 starih centov — bi torel znašal 32.000 starih centov. Ako k temu prištejemo še posamezne partije posameznih hmeljarjev v nehmeljsklh krajih, bi cenitev Češke hmeljske izvozne družbe, ki ceni pridelek v Jugoslaviji na 34.000 starih centov, približno odgovarjala resničnemu stanju. Op.)
rr Obtok bankovcev v naši državi je po Izkazu £2. septembra narasol za 19 milijonov na 5891.1 milijona Din. Obenem je povečana kovinska podloga za 8.8 milijona na 44.0 milijona Din v zlata.
= Spremljevalci za pošiljke {Ivine. Prometno ministrstvo je odredilo, da ee brez spremljevalcev transporti živine ne smejo odpošiljati.
= Ratifikacija dogovora o tranzita i Rumunljo. Iz Boograda poročajo, da je rumunska vlada dostavila naši rladl akt, v katerem obvešča, da bo ratificirala kon vencijo o tranzitu, kl Je bila nedavno sklenjena med našimi ln romunskimi delegati.
—	Pospešeno odpremljanjo jajc In svežega mesa. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo vsem postajam, da so morajo vse pošiljke jajc in svežega mosa odpremljati hitro brez nepotrebnega za-državanja na postajah. V nasprotnem slučaju utrpe vse škode, kl nastanejo zaradi zadrževanja, oni organi, po krivdi katerih se je pošiljka zadržala.
= Kreditno vprašanje ▼ Bosni. Sarajevska trgovska zbornica zbira podatke o kroditnih potrebah bosanske Industrije in trgovine. Na podlagi teh podatkov se odpošlje pristojnim oblastem vloga, v kateri bo orisan gospodarski položaj Bosne.
= Za znižanje Izvozne carine na jajca.
Gospodarski krogi Vojvodine so vposla-li pristojnim ministrstvom prodstavko, v kateri zahtevajo, da se zniža izvozna carina na jajca, ki znaša 800 Din od 100 kg, ter da se računa carina le na čisto, no pa kosmato težo, češ, da tako visoka carina zelo škodljivo vpliva na izvoz jajc.
=: V zadružni register se je vpisala Splošna gospodarska zadruga t Lescah, r. z. z o. z.
—	V trgovinski register so se vpisalo nastopne firmo: V. Habjan, trgovina s konji v Domžalah; Jos. Keršman, lesna trgovina v Kamniku; Josip Jellinek, iz-delovanjo žag na Perovem pri Kamniku; Rudolf Likar, lesna trgovina v Kranju; Jos. Krivoe, trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo v Krškem; J. Pita-mie, carinsko posredništvo v Ljubljani; Aleksander Wisiak, komisijska trgovina ln trgovska agentura v Ljubljani; Smer-du, izdelovanje opeko in trgovina z njo v Radomljah; Peter Pangeršič, lesna trgovina v Suhadolah; Hugo Withahn, produkcija in prodaja apna v Toplicah pri Zagorju; Leopolda Lav&a vdova, trgovina z mešanim blagom v Tržiču; Knrol Gobec, trgovina z mešanim blagom, spe-cerijo ln moko v Velikem Mengšu.
as Stolna Industrijska razstav« v Zagrebu se namerava osnovati v nekdanji jahalnici na Sajmištu. To bo nekaka vzorčna razBtova za tujce, kl prispejo v
Zagreb in iščejo informacije o zagrebi klh tržnih razinorah.
= Mestni dohodarstvenl urad razpisu, je javni natečaj za napravo službenih oblek svojim uslužbencom, obstoječe U suknjiča, hlač In telovnika. Natančne po. datko daje ravnateljstvo na Gosposvot. ski cesti št. 17 s dostavkom, da Bproje. ma zadevne ponudbe do 4. oktobra t. I opoldno.
= Cene železa v Češkoslovaški Ka,
kor javljajo iz Prage, se tudi r slučaju znižanja cen premogu, ki se pripravlja, ne bodo znižale cene železu, ker bo so s povišanjem nomških tovornih tarif po. dražile švedske rude, na katere je v veliki meri navezana češkoslovaška Industrija železa.
= Avstrljsko-češkoslovaška pogajanja
0	trgovinski pogodbi. Z Dunaja poroča, jo, da so pričnejo zadevna pogajanja sredi novembra in se bodo vršila deloma na Dunaju, doloma v Pragi, Po zaklju. čitvi teh pogajanj se bodo vršili razgo. vori z Jugoslavijo o reviziji že obstoj«, če trgovinske pogodbe.
= Nemška marka je zadnje dni zo. pet padla. Beg pred marko je nezadrf.
1	ji v, ker zaradi mizeme inflacije ni meri nemškim prebivalstvom niti najmanjšega zaupanja več v lastno valuto. V drugem tednu septembra je Obtok bankovoov na-rastel za 2002 bilijona na 3188 bilijonov mark.
Ne na nisko ceno temvcC na kvaliteto
morate paziti kadar kupujeta gumi potpetnike. Zahtevajte od Vašega trevl|ar)» izrtčno Palm« kaufuk ptta In potplate.
Stavbenik 118
RUD. ROČAK
v Trbovljah
Izvršuja vsa stavbena dala.
Lastno tesališče, Izdelovanja stopnic, Tcraco-tlak. Brozkonkurenčne cena.
dovito nlikih cen&li kupit« leto*
šolnina bleso
za ženske ia mkntf ca motk« obleke, knkor tndi vso drugo marnfalt turno robo v veletrgovini K. Stormecki, Celje. Trgovci engro* cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod šteditl ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti t volotrgovini E. StermeckL 190
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantograle, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmiSna računala, Šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prozorne in druge tehniška papirje ima stalno v zalogi
ds8a«nica za precizna mehanike	M
Ljubljana, Šclenburgova ulica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno ln solidno.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da otvorim s 1. oktobrom trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Prešernovi nlioi 14 ter se priporočam
Podpisani lastnik prostosledov in rudokopov za lmr-veno rude iščo v Jugoslaviji
ki bi prevzela ekaport ln nabnp razno barvene rado za IzAelovanjn zemeljskih barv ter Iste prodajala v ta- ln Inozemstvo. Barvene rude so prvovrstne, zelene, rumene, sive, riave, rdečo itd. Ponudbo so naj pošiljajo na naslov: Brajjotln KoroSoo, rndokop sa barve, Gorenje štev. 7, EeSloa ob y»fcl,	5135
Sprejmejo se izurjeni
stavbeni tehniki
absolventi obrtne šole, ki imajo nokaj prakse in dobi spričevala. — Pismeno ponudbe z navedbo OBebnih P' datkov ali pa osebne prijave na „Obnovo", gradboa družbo z o. z. v £.Jabljaui. sisi
Lesne i mm trte, pozo?!
Soliden trgovec z lesom v Savinjski dolini ž* zvezo s solidno lesno Izvozno Ivrdko ter prevzan nakup raznega lesa v območju Štajerske. Za reeh poslovanje ss Jamči	5147
s 500.000 kronami vrednost
Za nakup« odpremo b'ags In vodstvo se zahte samo 60 kron od kubičnega metra. Dobavlja dnevno en a!l več vagonov. Reflokilra se le na s lldne, kapitala zmožne, resne Izvozne tvrdke.
Naslov pod „LE5 203" na upravništvo „Juir.-.",

Profesor Lourmcl vstane. Njegova postava je bila visoka in mogočna — kolik kontrast proti mladima poro-čencemaj ki sta ždela pogreznjena v naslanjači V njegovem pogledu bo izraža nepopisna nežnost in bolest. Hipoma pa postanejo njegove oči žive, prodorljive, skoro mrzle, in resno so njegove besede:
»Irena, Ravmond, zaupaj ta mi. Mat-tol in jaz sva močna dovolj, da zma-pava. — Odgovarjaj dalje, Raymond. Kaj se je zgodilo po oni strašni noči tridosetega aprila?*
»Nič.* odgovori votlo častnik. »Toda vsako minuto, ki jo živiva, trepo-{cva v strahu, kaj so zgodi v na-»lednjl.*
»Rad bi videl rane. Daj, lezi v po-iteljo, Irena, in sloci se!»
Mlada poročenca vstaneta in odidota flržeS se za roke v sosednjo sobo.
Ko zapreta vrata za seboj, stopi doktor Lourmel v predsobo, kjer jo ostala Lili. »Ljuba moja,* ji pravi, .pokličite gospoda Mattola in mu redite, da ga želim videti. Počakajte ta Jas v salonu, da stopim v ono sobo. Ko vaju pokličem, vstopita, pa ne porabite za seboj zakleniti vsa vrata!* »Da, gospod!* odvrne služkinja in Odide.
Ko je profesor preiskal Ireno v Ray-tnondovi navzočnosti, se mlada žena zopet obleče. Sodaj je nekoliko pomirjena. Doktor Lourmel pokliče Mattola.
Mattol vstopi, za njim Lili. Mladi tdravnik poljubi gospoj Ciseratovi roko, nakar vsi navzoči na profesorjov poziv sedejo.
Kratko, a jodrnato, z matematično točnostjo, ponovi Otižsirae Lourmel Louisu Mattolu vse, kar sta mu malo nreje povedala Irena in Raymond, ln kar je sam z lastnim očesom opazil, in zaključi:
»Podplutbe so neovrgljive kakor tudi odrgnjenjo križe; videl sem to z lastnimi očmi. Podplutbe imajo povsem videz, kot da so povzročeno z močnim udarcem malega kladivca, odrgnjena koža pa jasno nalikujo koži, ranjeni od treh zelo ostrih zob. Vso to jo tako jasno in peovrgljivo, da se no da, tajiti. Kaj jo vzrok? Iz načina, kako jo vsa stvar nastala in pa zlasti iz besed beneške vedežovalke 6klepa Rayinond na invultacijo, kljub globoki skepsi, s katero je že nedavno motril te vrsto pojave. Irena živi v preveliki neprestani bojazni in tesnobi, da bi si mogla ustvariti kako mnenje. Toda nama, ki iščeva vzroke, da moreva uspešno v boj proti učinkom, je jasno, da sta v tej stvari možni samo dve domnevi, kajne, Mattol?*
»Da, profesor,* pritrdi resno asi-stont. »In ti domnevi sta: 1. Ali imamo opraviti z zamotanim slučajem somnambulizma, halucinacijo in sugestijo, ali pa 2. r. zelo značilnim slučajem invultacije.* »Popolnoma točno.* »Gospod profesor,* povzame Louis Mattol z veliko vnemo, j a z ne verujem v prvo možnost. Vi poznate prav dobro Ireno in Raymonda, meni pa je Raymond če proveč znan, da bi mo-gol o tem dvomiti: mislim, da jo popolnoma izključeno, da sta so Ray-mond in Irena nahajala v takem stanju somnambalizma in halucinacije, <la bi Raymond novede in podzavestno povzročil na Ireni napade, kojih fizične znake smo pravkar ugotovili, ne da bi Irena videla in vedela, da je Raymond tisti, ki jo muči na tako živinsko divji in brutalni način. — Dalje ne smemo pozabiti, da je pri drugem napadu bila navzoča Lili, Ray-mond pa je bil ta čas spodaj v hotelu. Ce hočemo vzdržati prvo domnevo,
moramo fu<H LIH pritegniti v fo som-nambulsko-halucinacijsko toorijo, kar bi sevo stvar Se bolj zamotalo. Vsi ti razlogi se ml zdi, govore proti prvi hipotezi.
Kar se pa tiče sugestije, oziroma autosugestije, katero lastna Žrtov bi naj bila Irena, moram opozoriti, da jc sicur možno, da človek v takem stanju doživlja razne občutke kakor bolečino in podobno, nikakor pa stvar no sega tako daleč, da bi autosugestija povzročila podplutbe in rane. Če smemo verjeti thaumaturgom, sicor taki slučaji niso baš nemogoči in so se bajo tudi dogajali. Toda znanstveni poizkusi nam dokazujejo, da je to mogoče le pri ljudeh, ki so v najvišji meri za to sprejemljivi, kojih možgani jih s svojo visoko občutljivostjo v to uspo-sobljajo. Mi pa nimamo opravka s takim slučajem. Irena, ki sto ji vi, učitelj, vzgojili duha, je mirna, preudarna, razumna, brez vsakega pretiranega idealizma. Kar pa se Raymonda tiče, je Vam prav tako znano kakor meni, da so njegovi možgani povsem v redu. Torej...»
»Ne ostane drugega kakor invulta-cfja?*
»Vsaj po mojem mnenju, gospod profesor.*
Molk. Irena se nasloni na Ravmonda in njene velike modre oči, polne bolesti in groze, iščejo pomoči, ki je ljubezen sama, žal, no more dati. In Ray-mond stiska in ljubkuje ženini roki ter gleda s prosečimi očmi zdaj strica, zdaj prijatelja.
»Mattol!* prekine profesor mučno tišino. »VI ste študirali ta vprašanja, več kakor jaz. Jaz za svojo osebo ne izključujem možnosti invnltacije, pripomnim pa naj, da ne morem biti prej prepričan o njej, dokler nisem sam osebno navzoč pri teh pojavih. Pa pustimo to. Za sedaj je važnejše vprašanje: Kako najti sredstva proti njim?*
»Samo eno jc, ki pomaga!* odgovori brez odloga Mattol.
Irena in Raymond se težko sopeč
ozreta v Maffola ln mu IzkuSata z nst-nio razbrati odgovor. Doktor Lourmel pogleda resno svojega učenca:
»In to jc?»
»Prvič nam jo treba vedeti, kdo jo
invultator.*
»In potem?*
»Dobiti kako njegovo sliko, fotografijo nli kaj stičnega, ki pa jo morala biti vsaj nekaj minut v noposrod-nom dotiku z njegovim telesom: s pomočjo take fotografije nam jo mogočo invultirati invultatorja ... Ali kar jo še dosti bolje in nas dovode šc prej na cilj: Poiščimo Invultatorja in ga ... ubijemo.*
»Drugega sredstva nI?» vpraža kratko Lourmel.
»Ne.*
»Torej,* povzame besedo profesor in so obrne k Ireni, »sedaj je na tebi, da nam kažeš pot.. Cula si, kakšnega mnenja je Louis. On jo v teh stvareh doma ln kar trdi, jo istina, v kolikor pač moro biti istinita trditov, ki sloni na tako maloštevilnih eksperimentih, da je skoro nemogočo govoriti o znanstvenem sistemu in o zakonih. — Sedaj pa dovolj teorije. Dozdaj smo govorili, odslej moramo delati. In prvo kar na« čaka, je, da najdemo invultatorja, čigar žrov si bila ti, Irena. To je neznanka X, ki jo jc treba predvsem poiskati, če hočemo uspeti. Daj, pomisli, Irena, napni svoj spomin! Seli čutiš že zmožno, spominjati se. mirno in hladno premišljevati ln iskati odgovora na naše vprašanje? . . .»
Njegov topel, zveneč glas je imel sugestivno moč; bil je poln energije in volje. Tudi na Ireno nI ostal brez blagodejnega vpliva. Počasi odtegne roki iz Ravmomlovega objema, kot da se hočo lo še naso zanašati. Za par hipov zapre oči in njen lepi blodi obraz pokrije lahna rdečica. Ko odpre trepalnico, imajo njene modre oči temnejšo barvo in porajajoče so solze jim dajejo skoro kovinski blesk.
Z mirnim glasom, iz katerega je odmevala krepim volja, odgovori mlada
»Pripravljena sem, s trie.» Profesor Lourmel si pogl&di z Ae* nico svojo kratko in gosto belo brado, z levico pa se z očitnim zadovoljstvom potraplja po nogi in pravi:
»Tako jo prav, mala moja. Govori brez bojazni in pridržkov! Imaš in koga na sumu? So ti je kdo vsiljeval? Ali pa te zasledoval — oprosti, ljuba moja, 110 zameri ini, Raymond, da so tako izražam, saj veš, da ima človeški jozlk komaj za vsako deseto misel ros dobro besedo — zasledoval s svojimi željami, s svojo ljubeznijo, žalil z ljubosumnostjo ali s sovraštvom?* Irena zapre oči. Z obraz.n ji je izginil izraz bolesti in grozo in odseva le šo od veliko napetosti duha, ki željno iščo po spominu. Tako mine nekaj minut v globokem molku, nihče so n« gane, niti dihanja ni čuti. I/>urmel, Iiavmond, Mattol in Lili, vsi štirje napeto pričakujejo, kaj jim bo odkril Irenin obraz.
Naenkrat žalijo Ironino lico globoka rdečica in strese se po vsem telosu. Mlada žena piano pokonci in si z desnico zakrijo čelo; pa le za hip, takoj nato odpre oči in se strastno ozre v Ravmonda:
»Zdaj so spominjam . . . Prav natanko se spominjam . . . Kako, da sfm le mogla pozabiti! . . . KaJcor ila so je včeraj zgodilo, mi je zdaj ves dogodek pred očmi ... O n je, nihče drogi, kakor on... ta obraz . . .»
Globoko vzdiline in nmolkne. Njen« oči pa se no morejo odtrgati od Ray-monda, ki jo nežno prime za roko in jo božajoč bodri z mehkim glasom:
»Nadaljuj, Irena! Proaim te, govoril*
»Pa nikar se ne vznemirjaj, mah,
pomiri se,* pristavi skrbno profesoj. »No bojte se, striČok, je že bolje.* Irena premagiijo solze, ki jI silijo v oči ln nadaljujo:
belimo sotaolski

Velika izbira najnovejših modelov in klobukov od klobučine (fih) Zalni klobuki vedno v zalogi >:
4900 =
v modnem salonu
w
J da Skof-Wanefc
naslednica
Ljubljana, Pod 7rančo štev. 2
7očna postrežba!
Predelovanje in preoblikovanje damskih in moških klobukov •
Pri3nano solidne cene/
Kdor hoče imeti uspeli, naj inserira v „JUTRU"!
■ GSBR3 C VTJSt O S5S O E9SB S BSSI ■ G3B8S O K35S O G0SB3 G.H73 EZfflB B SCB93 O KOS O GRI93BK2CSBS3390t
Otvopitev začetkom oktobra 1
R U
I
£
0
S d
a
o
X «
>0 c?
0 'S
o
*
Predno kupit«
moderno
mošta HonfcHcijo
oglejte si bogato Izbiro lastnega In Inozemskega Izdelka v na novo otvor-jenlh prostorih
Ljufeljana, Aleksandrova cesta št. 3.
Raročlla po meri o najkrajšem času Iz blaga sietounili iuoroic.
gKSJF** Crjria zmerno!
mm Ofrarospite-sr zsačetkoEML oktobra!
H SJS33J H K3E3 BCMS CBSS C3 EJBEf H W O BE® S 555135 MBI SjBaBtgSfflBiBaBBmPttB BHi3BSB3mHBIOTB i

0
t* <
o
*
M»
rt ®
<
m
I
Bi
0
ur rt 0 c ■s
9
tvornica
ilasnlc, tolnaslili pniuou, tiljuhlc In rlnčls za čevlja Ljubljana I, poštni predel 126,
sprejema naročila, ki bo takoj In r rtakl množini Izvršujejo. Znhtevajte Tzorco in conlkl Pri Tečjili naročilih popust.	180
1
"^RIBO^
!!!lliiUl!!ll;ill,1®#I'J1 ELEKTROMOTORuB • DINAMOT=L-_
STROtJE VSAKE VRSTE IN VELIKOSTI 'RAZLIČNI fet^ ELEKTROMATERIJAL • IZ^ŠUJE INSTALACIJE IN VS&PSP-TOVRSTNA POPRAVKA-GRADI ELEKTBP52^ GENTRALE-I -T-D^25^
IJLIV
Šivalni sta?oji
No vsem svatu amaril hot nalbeljii
Podružnice in zastopstva v vseh mestih
LJubljana, Seionburgova ulica 3
Centrala za državo SHS	172
Zssgrato, Maruiiieva ul. 5, ID. ftat
J&¥M mMala banki „Slavij&".
čutim dolžnost, da se jugoslovanski zavarovalni banki „S!avija" za kulantno in hitro izplačilo zavarovalnega kapitala
X>±xi. 25.000*—
zahvalim, in da jo vsakomur kot reelno in solidno domače podjetja najtopleje priporočam.
Pripominjam, da jo bil moj pokojni soprog gosp. Jernej Aukcrst zavarovan šele od 1. oktobra 1922. ter jo do svoje smrti vplačal le enoletno premijo.
Zahvaljujem se tudi gosp. Antonu Klunu, trgovcu in zastopniku banko „Slavijo" v Mariboru, ki jo mojega pok. soproga izpodbndil, da se je odločil za prekoristno življensko zavarovanje.	6ica
MARIBOR, dne 17. septembra 1922.
________________i) ^»iKe^vftsaissa 6*
Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. — Prevzema požarna in življenska zavarovanja vseli vrst.
Pojasnila dajojo brezplačno vsi krajevni zastopniki In
generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. PeSrr« cesfa šlev. 33.
JLjjIls^o sssassfcsmmils© sair-eir.rtini^so -Kosa. uerodsaS*™! »ogojl.
5348482348230102534801484823532348485353482348020053234823482323484853485353234823
4853482301532348234848230153532348482348480201000148
s rfrHvnha davkom m ln»*r«te vred do CO beeedl DI« 8'—, voska aadaf|nta boeoda SO par
ved, — P1a6a m vedno napre) (lahko tudi v snamkah). Na vpralanla odgovor)« uprava le. ake }o vpleta*)«
priložena vnamka aa odgovor ter manlpulaoljaka pristojbin« (1 Oln).
(dobo)
Pošteno in snažno dekle
fttara do 25 lot, ki rarumo nekaj kuho tn labko hišno delo, ee eprejmo takoj. — jsJaalov pove uprava »Jutra".
11132
Kleparski vajenec
•a sprejme pri tvrdkl Rom-igar A Smerkol, FlorlJanska ulica 13. Dobi plačilo. 11129
Peki, pozor!
Cprejmt ko popolnoma lzučcu vek v delavnico kot poslovodja, b vso oskrbo v hiši (hrana, stanovanje in perilo, plača po dogovoru). Lahko je tudi io bolj prileten, samo da Jo dobra iuofi ln inora biti trezen, alkohollstov ne rabim. Eventualno &e da tudi fcamcu v najem ali na račun Naslov povo uprava „Jutra" pod ..Poslovodja". 11118
Brivskega pomočnika
iprejuiem od 7. oktobra naprej. Brlvnlca KofttonmJ v Celju.	10D78
Pletarjo
Izurjene, sprejema proti dobri plači od komada Ple-larna v Strnlfcfu, Slovenija, r. a. s o. s. Stanovanje preskrbljeno. Delo btaino.
10907
Kovaškega tcojstra
Jugoslovanskega državljana, ki ti vodil večjo delavnico, kčemo. Ponudbo ca Rudnik Mežica, Ko.obito. 11230
Sposobne akviziterje
fp^ejme zavarovnlnlca v LJubljani pod usodnimi pogoji. — Lastnoročno pisane oferte na upravo „ Jutra" pod šifro ».Akvizlter".	11206
Krojaške pomočnike
torvovretne. zmotne naj!lnej-fctga velikega ln malega dela, se takoj sprejme v trajno delo. B. Brmekolc* modni salon za dame ln gospode, Židovska 5, Ljubljana. 11288
Čevljarski pomočnik
8fbro Izurjen, ae sprejme takoj v trajno delo. PluCa cd kosa po dogovoru, Urana in stanovanje. — Franc Lukek, čevljar. St. Rupert ftt. 7, Dolenjsko. 11270
Praktlkantinjo
ta pisarniške posle, se •prejme takoj. Znanjo strojepisja in stenografije prod-pogoj. Pismene ponudbo pod „Marljiva" na Aloma Cem-pany, Ljubljana, Kongresni trg S.	11233
Dva vajenca
ta čevljarsko obrt, Iščem za takoj. Hrana in stanovanje V hiši, drugo po dogovoru. — Filip Kristančič, čavljar, Bav. predm. 34, Kranj. Gorenjsko.	11249
(iščejo)
Absolvenlinja
iffrž. dvorazr. trgovske šole, mosta kot praktlkantinjo Ponudbe na upravo »Jutra" pod ,,A. P. XI®"- 10058
Deklarant
verziran v vseh carlnako-
poarednlftkih ln špedlcljskih poslih, Izučen manufakturlst, z dobrimi rtjferencami, išče službo za takoj v kat*rem<-koli kraju. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro »Deklarant".	11210
Uradnik
sodno-pisarnlškl (kanclUrt), bi uprojel v odvotclški ali notarski pisarni primerno ulužbo. Ima pisarniški in zemljiškoknjižni izpit. Vešč je tudi strojepisja ln stenografije. CenJ. ponudbe pod »Cinovnlk" na upr. „Jutra".
11111
Starejše dekle
zanesljivo, teli mesta natakarice v boljši gostilni na deželi. — Prevzame tudi na račun proti kavciji. Naslov pove upravnlžtvo »Jutra".
11213
Angleščino
poučuje za nizki honorar
fina gospodična. — Naalov pove uprava ,.Jutra". 11120
V kaki pisarni
želi mesta gospodična z voč-letno prakso kot pomožna moč. Gre tudi na deželo. — Ponudbe na upravo »Jutra" pod ,,V. M.".	11123
Trgovski pomočnik
star 18 let, z dobrimi spričevali. želi meeta v trgovini z mešanim blagom v mestu ali na deželi za takoj. — Ponudbe na Gracln Marin, vin. trg., Loke 54. Trbovlje I.	11246
Mesarski pomočnik
Išče dala. Naslov pove upr. ..Jutra".	11240
Gospodična
trgovsko izobražena, katera zua tudi šivati, i&če primerno službe. Ponudbe na upr. »Jutra" pod »Dobra moč".
11274
Knjlgovodldnja
in korespondentlnja t večletno prakso, sprejme primerno delo za 3 ure na dan ter ob nedeljah. — Ponudbe pod ..MarlJha" na uprave »Jutra".	1126«
Potnik
vofift papirnate troke, želi
zastopstvo kake tovarne proti mesečni plači alt proviziji. Potuje po celi Jugoslaviji. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod »Agllen potnik". 11244
Prodam
poljsko posteljo, Čevlje «t. 88 ln 40, ovratnike št. 41, kopita (Schuhstreckor) St. 42. llovar, Rcaljeva ccsta št. 1.
11103
Meprtmuuitu
Enonadstropna hiša
gospodarskim poslopjom v lotovišču na Gorenjskem, na zolo prometnem kraju blizu jezera, Je naprodaj. V hiši Je dobroldoča gostilna, uporabna event. tudi za prodajalno, s 9 sobami, klotjo, ledenico, hlevom ter sadnim ln zelenjadnlm vrtom. Ponudbe pod ,,1116* 100" na upravo .Jutra",	11116
Klub-garnlture
Jedilnice in drugo pohištvo po najnižjih cenah nudita Ermun & Arhar, mizarstvo, St. Vid 4. Zahtevajte cenik!
11194
Kupim hišo
kje na Štajerskem. Cena 100 do 400.000 kron. — Prosim natančen opis a navedbo cene pod šifro ..fttajeruko" na upravo »Jutra", 10961
Pletilni stroj
St. 10/70 (nov), ae proda. Kupi se št. 7/76—80 ln št. 8 ali 10 za nogavico, ali pa so zamenja. — Ponudbe na upr. „Jutra" pod »Pletllnl stroji".	11275
Pisarniška oprava
ee vsled preeelltve proda ca 5500 Din. Pojaanlla na Kar-lovskl cesti ŠL 2. 11273
Preproga
od kokosa, nova, 10 m dolga, 1 m široka, se ugodno proda. — Poizve ae v Japljevl ulici ŠL 13.	11271
Gramofon
dobro ohranjen ter 20 plošč, se proda za 750 Din. — Sv. Jakoba trg 6.	11255
Nov športni voziček
s streheo, ee proda. — Kolodvorska ulica 0. Slaščičarna.
Pisalni 6troJ
..Remington", z vidno pisavo, malo rabljen, predvojni proizvod, se proda, -r Naslov pove uprava »Jutra". 11243
Kompletno spalnico
za dve osebi v emajlu c me-devino in opremo s knjižnico za gobposko sobo ali pisarno, prodam. Ogledati se more dnevno od 14.—16. ure na Kongresnem trgu št. 14, II. nadstr.	11245
Polhove kože
ln vsa druge koža divjačine, kupuje skozi vse leto trgovina uanja D. Zdravlč. LJubljana, Ev. Florljana ulica 9.
175
Otroška posteljica
(železna), se kupi. Naslov naj so pusti v upr. »Jutra" pod ..Posteljica", 11191
Gospodična
t večletnimi spričevali, vešča vsesa gospodinjstva, kuhanja ln šivanja, želi prit' v boljfio hISo. —■ Naslov pri upravi „Jutra" pod šifro ..Poštena" 111SA
S---
Prvovrstna Steparica
iftče dola na dom (tudi v pi rtljab), eventual. sprejme elužbo pri boljšem čevljarju, ponudbe na upravo „Ju*ra" pod ..Zgornji deli". 111GS
Trgovsld pomočnik
tnlaJSa moč, želi premenltl službo v trgovino mešane otroke. Gro tudi na deželo. Cenjeno ponudbo na upravo ..Jutra" pod čifro „Bolj.f>n zanesljiva moč".	11141
Proda se:
dobro ohranjena raoblllja ter kompleten Brockhaug Loxi-kon. — Naslov pove uprava „ Jutra".	11170
Proda se:
Dameko kolo, otro§k! voziček
in nekaj moške obleke, radi selitve. Vpraša se pri: Maver, Sp. Šiška št. 26. II. nadstr.
11144
Filatelisti!
Boljše znamke vseh držav
pošiljam na izbiro. Začetnikom nudim kot priložnost manjšo, dobro zbirko za 120 dinarjev. — Oawaid, Moža.
11127
100 poljskih postelj
z 8 gurtaml, 2 Jonlška nastavka za dimnik In okrogle železne stopnice, se proda pod šifro ,,Nizka eena" na upravo »Jutra". 10944
Otroški vozički
po znižani ceni v veliki izberi in vsakovrstni modeli. Tribuna, Ljubljana, Knrlov-ska cesta St. 4.	10223
Absolvent
flr?.. dvorazr. trgovske Bole z dobrim spričevalom, išče mesta praktikanta. Ponudbe je poslati pod „Vesten" na upravo „Jutra". 109-i«
Kot računovodja
ril temu primerno rluSbe 5*če uradnik, vešč slovenskega. italijanskega ln deloma nemškega Jezika. — Cenjene ponudbe na naslov: Janke Vendraraln, Vrbovlje 11, p. Ko Jako, Gorica.	11103
Starejša gospa
(Vdova). želi mesta k samostojnemu gospodu. Dop'so je poslati pod šifro »F. II." ua upravo »Jutra". 11215
Elektromotor
skoraj nov, istoimenski tok, 220 V. Nap. 21 Amp. 5 P. s.. Ee proda. Zraven Jo 80 m Žice ter monterske potrebščine. Ogleda pe pri G. Bolte. Igriška ulica 11. 10079
Kompletna spalna soba
mohka ln glacovlr (Stutz-fliogol), Je poceni naprodaj. — Pojasnila daje podružnica ..Jutra" v Mariboru. 11057
Več zračnic za auto
rabljenih, različne velikosti, so ceno preda. Pod ,.Ugodna prilika" na upravo „Jutra".
11054
Puch vm
najmoderneje opremljen, s'' poconi proda. Ponudbe pod ..Puch" na upravo ..Jutra".
11035
Orenovino
v hlodih od 80 cm debelino naprej, prima, k u p u J o m stalno. Oziram se samo na ponudbo z navedbo cen« fran ko vagon nakiadalnlh postaj Rudolf Zorš t Komp., Ljubljana, Gledališka ulica it. 7.
Trame
drobneJSo dimenzije, kupu jem stalne. Oziram se samo na ponudbe s ceno franko vagon ln poslane note. — Rudolf Zorfi t Kemp., Ljubljana, Gledališka ulica št. 7.
1090S
Suhe gobo
plačuje najbolje
M. Geršak & Komp.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Kontoristinja
#fr?ča vseh pisarniških del in Kamostojucga knjigovodstva, IŠčg službe v Ljubljani. Ver-zlrana posebno v elektrotehnični stroki. Nastop takej ali pozneje. — Ponudbe pod ,,Elektrotehnika" na upravo ,, Jutra".	11081
Deklica
iB let stara, uradniška hči, prosi za sprejem kot učenka v kako trgovino v Ljubljani. Naalov povo uprava ..Jutra".
11011
Nova pneumatika
Relthoffor Corel, dimenzije 760-00, 760—100, 820—120, $05—135, se ceno proda. — Ponudbe pod šifro ,.Ugoden nakup" na upravo „Jutra".
11C50
Nova jedilnica
■o proda radi pomanjkanja proptora. Naslov pove upr. Jutra".	11624
Mesarska baraka
» stanovanjem v Jako prometnem kraju Hrvatske, Že-lezniAke križišče r. veleledu-strije, brez vsake konkurence v obrti, se proda ali da v najem takoj. Pojnsalla dajo M. BrlnSek, ČevHarska ulica 2, III. nadstr. LJubljana.	11203
Hlode
smrekove ln Jolkove od 25 d« 60 cm medla 38 cm_, kupim vsako množino proti takojšnjem dobrem plačilu. — Ponudbe: Ljubljana, poštni predal Št. 77,	11237
1 vagen krompirja
se pod ugodnimi pogoji proda Peaudbe z navedbo kupne ceae a a upravo „ Jutra" pei ,.Krompir".	lltif
Psi jazbečarji
8 tednov stari, pristne pasme, od dipl. iwl(.e, so takoj za oddati. Naslav pove upr. , .Jutra'1.	11208
Kratek klavir
se vzame takaj v najem za šolsko dobo. Naslov na upr. ..Jut.rn" pod šifro „K1avIr T. t. b".	11079
Klavirje
in planine kupujem. Ponudbe z ozaačbo cena, marke, dolgosti in notranje kea-strukclje klavirja (t. J. in 11 klavir Ima znotraj okoli železno ali leseno ramo) pnj so pošiljajo na S. F. Čop, Zagreb, Mrnzovlč.eva ullon Št. 12, III. nadstr. 10936
Glasovlr
dobro ohranjen, za začetnika, se proda po primerni ceni Naalov pove uprava ..Jutra".
11135
Harmoniko
nemško, trlvrstno. dobro ohranjeuo, prodam. NobIov v upravi ..Jutra".	11287
žaga samica
s tremi listi ln elrkularko,
en kilometer od postaje, v bogati lesni okolici Gorenjske, s garantirano • t a 1 n o močno vodo, se odda v na-Jom za devet let. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro 2aga oamlca".	10872
Prodam hišo
primerno ca eno družino. 1 oral posestva, tri četrt ure od Celja aH 5 minut od postaje Pctrovče. V stanovanje se kupec lahko vseli. Interesenti naj vpošljejo avoje naslove pod ilfro „HiSa, Celje-Petrovče" na Aloma Com-pany v Ljubljani. 10599
Realltetna pisarna
ArzonSek & Comp., d. a. o. s. Celja, Kralja Petra ceata 22 Ima naprodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposoatva, žage, mline itd.	9123
Posestvo
blizu kolodvora, 4 orale njiv, 1 vinograd, 1 oral gozda, 4 orale sadonoanlka. živo ln mrtvo akupaj, pe proda. — Poizve se na postaji v St Ilju pri Mariboru. 11092
3 orale posestva
dobrega ln prvovratnega, ob meji Maribora, c lepo hišo in lepimi hlevi, pri državni cesti blizu železnice, se proda. Posestvo Je prikladno za tovarno. Dopisi pod „S. A. R." na podružnico MJutra", Maribor.	11089
Amerikanci in Primorci!
Lepa prilika, ki se vsakemu kupcu nudi, dobro dobička-nosno posestvo (z letnimi dohodki 100.000 Din), vse s plotom obdano, 15 minut od postaje, pripravno tudi za zidanje, se takoj proda. Ponudbo pod „100.000 Din" ua podružnico „Jutra", Maribor.	11038
Hiša in gostilna
inventarjem, takojšnjim etanovanjem treh sob, vrtom ln trgovskim lokalom, na zolo prometni cesti, J.5 minut od glavnega trga Maribor, eo proda za 325.000 Din. Izplačilo tudi po dogovoru. Ponudbe pod ..Fortuna" na r-eKružnico ..Jutra" v Marl-bero.	11228
Stanovcu^a
Lepo opremljeno sobo
a posebnim vhodom ln alektr. razsvetljavo. ISče n 1. oktobrom carinski uradnik. — Ponudbe ua upravo „Jutra" pod „Lapa soba". 11164
Prazna <u>ba
aeparirana, v pritličju ali I. nadstropju, v sredini mesta, se išče ca zdravniško porabo Ponudbe pod ,,Zdravnik" na upravo „Jutra". 10626
Stanovanje
na Gorenjskem iščem sa takoj, obstoječe le 3 opremljenih sob, kuhinje z vso opremo, v bližini železniške postaje, do moseca maja prihodnjega leta. Pismene prijave z navedbo cene na upr. „Jutra" pod lUro »Gorenjsko".	11131
Gospodična
Želi cnanja i duševno ln srčno izobraženim gospodom v starosti do 38 let ter visoke postave. — Neanonimnl dopisi na upravo »Jutra" pod »Harmonija". 11098
Veliko prazno sobo
se takoj odda. Kje, pove uprava »Jutra", 11209
Opremljena soba
se odda solidnemu gospodu v Spodnji SlŠkl. — Naalov pove uprava »Jutra". 11207
Na hrano in stanovanje
ae sprejmeta dve gospodični. Naalov pove uprava »Jutra".
11205
Prazno sobo
ISče priletni solidni gospod, če mogoče v pritličju. Ponudbo na upravo »Jutra" pod »Soliden".	11115
Lepo sobo
v sredini meata, oddam do-tlčnemu, ki odkupi fine oprave ca eno osebo. Naslov v upravi ..Jutra". 11289
Sobico s hrano
dobi gospodična, mlajši dijak ali dijakinja. Naslov v upravi »Jutra".	11281
Opremljeno sobo
išče mlad umetnik v aredlnl ali na periferiji mesta za takoj. Ponudbo pod »Solld-nost" na upravo »Jutra".
11282
Lepo opremljena 6oba
c 2 posteljami, se začasno odda boljši stranki. Naalov pove upr. »Jutra". 11272
Sobo za pisarno
Plačam do 600 dinarjev mesečno, ali pa camcnjam stanovanje lz dveh sob, predsobe, kuhinje, balkona ter pritiklin za stanovanje lz dveh do treh velikih sob s prttiklinaml ln predsobo. — Izve so: Beethovnova ulica 15/15, dr. B. Borisov- Moro-sov.	11258
Putjata
išče dve ali eno sobo s 2
posteljama, ev. s hrano. — Ponudbe prosim na drnmsko gledališko.	11256
Majhno posestvo
z lepo hišo in gospodarskim paslopjem, se radi preselitve proda. Vprašati Je pri Fran-sstu Kerspec v Studencih pri Psljčanah.	11217
Lepo posestvo
ljubljanskem predmestju, se ugodno proda. Hiša, gosp. poslopje, vrt ln njive, vse ob glavni costi. Vprašanja na upravo „ Jutra" pod šifro ..Izvrstna lega".	11235
Prodam posestvo
3 km oddaljeno od mosta, kjer ae nahaja že večja delavnica, tudi stanovanjski prostor bo lahko odat^pL — Poleg tega Je Še 5000 ms zemljišča na razpolago, vse ze po prav ugodni ceni proda Naalov pove uprava »Jutra".
11233
Trgovska hiša
z gospodarskim poslopjem na deželi, cb glavni ceatl na zelo prometnem kraju, brez koakurence, ne proda. HlSa Je novo zidana ter se lahko kupcc takoj vseli. V alši jc trgovina mešanega blaga, gostilna in trafika ter lahko kupee prevzame takoj vse koncesije. Zraven tega Je lep vrt la 1 oral zemlje. Cena z Inventarjem vred S06.000'— dinarjev. Naslov pova upravo »Jutra" v LJubljani. 11277
Trgovina
spererljcke in kolonljalne stroke ter z dež. pridelki in žganjem, dobro vpeljana, se edda v najem, event. preda z Inventarjem vred, na zelo prfraataem kraju v LJubljani Petreben kapital 100.090 rte 15t.000 Din. Več so pslzve pri A. Pavi i č, Ljubljana, Ahaeljeva cesta 15 ,od 12. do 2. uro pop. in od 7. do g. ure zvečer.	IHTI
2 bolj priprosta gospoda
se sprejmeta na hrano in
stanovanje. Plačati Je za 1 caeseo 625 Din. Sv. Jakoba trg S.	11254
Odda se soba
čista, eračna, c elektr. lučjo, 2—3 gospodom ali gospodičnam s hrsno, za 1. oktober ali aerember. — Kje, pove 11251
uprava »Jutra".
Posodim
50.000 do 100.000 dluarjev na dobre obresti in prvo vknjižbo v Celju, Mariboru ali Ljubljani. — Dopise pod »Sigurno&t" na upravnlStvo »Jutra".	11180
5000 Din posojila
išče absolvlran akademik v svrho nemotene priprave aa zadnji državni izpit. Cenj. ponudbo na naslov: Vinko Karnov, raontan., univerza v Ljubljani.	1107T
Kot družabnik
želim pristopiti k mesni industriji, eventuelno h kaki drugI. Razpolagam z 250.000 Din. — Naslov pove uprava »Jutra".	11041
Družabnik
se sprejme za doblčkanosno podjetje v Ljubljani, potrebna glavnica 200.000 do 250 tisoč Din. — Ponudbe pod Šifro »Družabnik" na upravo »Jutra" v LJubljani. 11182
Dobro idočo mesarijo
če mogočo z gostilno v Mariboru aH okolici, se vzame v najem ali na račun. — Ponudbe pod ,.Začetek" na podružnico »Jutra" v Mariboru.	10917
Lokal
ali že vpeljana trgovina t mešanim blagom, najrajše v Ljubljani ali okolici, se Išče proti primerni nagradi. — Cenjene ponudbe pod šifro »Trgovina" na upr. .Jutra'.
10882
Iščem lokal
za večji brivski aalon na prometnem mestu kjerslbodl. ki ga odkupim. — Naslov: Brivec KoštomaJ v Celju.
1126-1
Lesno industr. podjetje
sprejme zaradi razširjenja ebrata enega ali več kom-panjenov. — Vprašanja pod »Ugoden položaj" na upravo »Jutra".	11283
Živahne korespondence
žele trije v ljubezni neizkušeni mladeniči s tremi gospodičnami 18—20 let, ki bi se hotele kratkočasiti v dolgih Jesenskih dnevih. Doplso na upravo »Jutra" pod šifro .GaSpar, Molhlor, Baltazar".
11106
de nekaj abonentov
se sprejme na leljo tudi na kosilo ob dveh. — Plača sa kosilo ln večerjo 15 Din. — Sv. Jakoba trg 5. 11253
Mlad trgovec
ln hlfinl posestnik, želi cnanja s mlado gospodično ali vdovo, ki je trg. naobražena, s dežele ter poseduje nekaj kapitala. Resne ponudbo pod »Mirni dom" na podružnico Jutra" v Mariboru. 11227
Mlada ločena gospa
ki bi bila voljna s enakim gospodom stopiti v dopisovanje, naj piše in pošlje sliko, ki ae vrne pod »Zvezda" na podrutnloo »Jutra", Maribor.	11229
Oproino
sa neveste Izdeluje točno ln solidno novo otvorjena Isde-lovalnlca perila P. JančlgaJ. Reeljeva oesta 29, Z. nadstr., levo.	10231
Znanja z gospodično
ŽolI trgovec. CenJ. ponudbe, ako mogoče s sliko, ki bo častno vrnjena, pod šifro »Blaga duSa" na podružnico Jutra" v Mariboru. 11084
Tri zapuščene deklice
želijo cnanja s boljšimi ln resnimi gospodi. — Ponudbe pod »Veselje" na upravnlStvo »Jutra".	11214
Resnega znanja želi
vdova stara 85 let. s dobrosrčnim gospodom od 40 do 50 let. Le reens pouudbe če mogoče s sliko na upravo Jutra" pod ftUro »Vdova".
11212
Iz uprave cjutra»
Blagovolite dvlgniU t upravi »Jutra" naslednja pisma: »Tram", »Sporazum 80". »Papož", »Primorka", »Kupim takoj", ..Kratkočasje", »Ilirija", »Jesenski dnevi", »Frlda U St. Vida", »Anica Corll", »Cvetko", „Dorlan Gray", Dekle 20".
Vrne naj se slika
ki se js poslala na lnserat,
„2lvljonska Idila" 19. avg. od E. K. Zahtevam jo takoj nazaj.	11110
Gospodična
varana v ljuboznl, želi cnanja s inteligentnim gospodom Le resne pouudbe s sliko na upravo »Jutra" pod »Blon-dlnka".	11124
Iz Trbovelj.
G. O. lz Osrednje dclavnlco le nlkarte se toliko domišljati, da so vse trbovljske gospodične zaljubljene v Vas. Ce je ena, potem niso še vse. — Svetovale bi Vam, da ste nekoliko manj domišljavi. — Trboveljčanke.	11284
V svrho ženitve
se želi seznaniti 28Ietnl izobražen gospod, po mnenju nežnega spola čedne zunanjosti, ki ima stavbno par-eelo z načrtom ter stulno dobro službo v prijaznem gorenjskem mestu, s simpatično gospodično, ki bi mu pomagala zgraditi s večjo vsoto denarja skupno gnezdo. — Neanonlmue resne ponudbe s sliko prosim pod »Lepo gnezdeče" ua upr. »Jutra", 11013
Resnega znanja
z dobro situiranlm značaj-nlm gospodom, trgovcem ali uradnikom, v starosti od 28 do 35 let, želi Inteligentna gospodična neomadeževane preteklosti. Ponudbe pod »Značaj" na podružnico »Jutra" v Celju.	10990
Iva Šiler
Kongresni trg St. 6. prodaja vsa klobukova nakltja po znižanih cenah. Sprejema vsa neva ln stara dela ter Izvršuje točno.	11219
Francoščino in klavir
poučuje učiteljica, Izprašana v Parizu. — Aneta Potočnik, Aleksandrova cesta Stev. 11, pritličje, levo.	10285
Družabnika
s približno 40.000 Din kapitala iščem k dobičkanosnemu podjetju. Istotam se proda tudi stroj. — Ponudbe pod »Doblčkanosno" na Aloma Compnny, Ljubljana, Kongresni trg 8.	11291
Kompanjona (ko)
z gotovino 30 do 40 tisoč dinarjev, iščem za fino doblčkanosno obrt — Ponudbo pod »Ljubljana" na Aloma Company, Ljubljana. 11290
Kot družabnik
s kapitalom 200.000 Din, želi vstopiti mlad, energičen trgovec v dokazano prvovrstno doblčkanosno industr. pod-Jotje. — Ponudbe na upravo .Jutra' pod fllfro »Gotovina" 11269
Kdor boni kaj prodali | Kdor hoče Ka! kopiti Kdor m slulbt Itd. a naj lunin v Ja!«" i
Zakonski par
srednjih let z enim otrokom (deklico 6 let), išče vodstva dobro idoče trgovino mešane stroke, najrajši na deželi ali v industrijskem kraju. CenJ. ponudbo na upravo »Jutra" pod Slfro »Z. S. Zanesljiva".
11108
o. [.»ii
Priložnostni nakup
MOŠKE |n'oblekc
od 500 Din naprej
DAMSKE
Obleke za dcco Trikotaža Kožuhovina
Mestni trg št. 5-6
Poztefte a!
zalogo stnUla Is kuhinjskih stvari, k.] ti. m pri Vlcelnu dobi. C ono nizke, poitr.ibn loCna. Maribor, Glava! trg B.
181
O.vljarjl la lidelovalcl torblo I Novost I	Novo.11
Čevljarsko lepilo
li gumijev, razstopnln. la obrobljenj. gornjih delov Itd. razpošilja Oaranclja — J. Gage), Ljubljana, Sv. Petra cesta »t. 7.	10689
61 vil)«
spr.Jm. delo na dom, Mrllo ln oblako. Naiilov pov. upr. ,Jutra".	1117«
Poučuje se
nmntelna, gramatika In kou-veriaclja. Naslov T upravi ,Jutra".	10864
V komisijsko prodajo
(zastopstvo) sprejmem dobro IdoCe blago kakega veC-lega podjetja ali tovarne. Lo» tali na prometnem kraj. Gorenjske, kakor tudi kavcija na razpolago. Ponudbe na upr. ..Jutra" pod slfro ..Veejl promet".	11281
INSERIRAJTB
: s V «JUTRU»I
Tapetniške
pomočnike
6164
za uimjarsko ln običajno « •troko «padajo6» delo
— iščem, sj
»talno delo. Btrokovu, in dobre moji naj u takoj javijo na naslov
Josip F&bljanek, Beograd
Kralja MIlan« Se
Prvi notranjska Ii »»n „, ipodtrtki zadrugi, i,uu « Cerulol vabi vte tvojo člane na
iiredni občni zbor
ki ,e vrti 18. oktobra 1923, ob 1. nri popoldne v ty družni pisarni.
DNEVNI RED i MM 1.) Ureditev aadruinega posestva; S.) Volitev d*. čelstva in nadzorstva-, 3.) Slo. čajnosti. Nafietitvo.
Takoj s* aprejme i« veije mesto Slovealj«
gospodična] ali vdova
kot gospodinja k toloobvei nim otrokom, ['rodnost imtjl ono a znanjem nomliine i klavirja. Beflektira h le n*l takojien nastop. Ponodb* na npravniitro <Jotra> poj ,,Družina". 6118
Sodni in železniški zdravnik
dr. Leo Trauner
ordinira za kirurgijo, porodništvo, ženske in notranje bolezni
zopet redno
8.-9. In 14.—16.
urnim 011. [M
6077	Telefon 273.
Zadruga ta Izvoz |a|c t SI. Jurija »b |bž. žel r. 11 c. i
k
kateri ie vril
g četrtek, dni 11. oktobra LI. ib 9. ari dop. v g. KlajoSeka i St. Ilirija ob joL ItL
Dnevni red:
1.)	Pozdrav ln otvoritev objnegm zbora.
2.)	Poročilo načelstva.
5.)	Poročilo nadzorstva. 4.) Volitev načelstva in nadzorstva na podlag)
spremenjenih odobrenih pravil.
6.)	Slučajnosti.
Po § 31. skleja občni zbor veljavno, ie Je zastopan najmanj deseti del zadružničarjev, v slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki Je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadružničarjev.
št. Juri] al Jat. Zal, dne 1. oktobra 1923. 6167
pujem
po najvišjih cenah star zlat iu stabrn
staro zlatnino in srebro tudi t kosih in drage (žlahtne) kamene
zlatar in Jnvelir
Celja, Gosposka val. 14
Popravila se izvrSujejo točno in solidno r lastni delavnici	»»
Posestvo 42 oralov z lepo hišo, gospodarskim poslopji, z vsem živim in mrtvim inventarjen za Din 225.000-—.
Trgovska hiša enonadstropna, i dvomi lokali ii prostim stanovanjem v večjem trgu na zel prometnem mestu, za Din 185.000-—.
Več dobroidočih gostiln v Ljubljani in na dežel tudi z inventarjem in posestvom od Din 300.000'— naprej.
Enodružinska vila, nova z velikim vrtom, 6 so bami, kopalnico, kletjo, elektriko, parket deset minut od pošte, vse takoj na razpolagi za Din 350.000-—.
Posestvo 22 oralov z enonadstropno hiSo, gospe darskimi poslopji, lepimi gozdi, vinogrados arondirano v ravnini, pol ure od postajo, o glavni cesti, za Din 250.000"—.
Enodružinsko hišo s tremi sobami, prostim stani vanjem in vrtom v predmestju Ljubljane, s Diu 82.500-—.
Razun tega vile, trgovske in razne obrtne hiš dobroidočo pokanje, razna kmetiska posestv 2—60 oralov, stavbene parcele, itd.
Pojasnila daje:
KEAliTETNA PISARNA,
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 12.
Domače vcsfi
«opasna pretnja..
Samo gola, suha dejstva: Kaži javnosti je znano imo Bandelj. Mož je renegat, glavni slovenski fašist v Gorici, izdajalec svojega naroda, in seveda sedaj naš hud sovražnik. Profesor je (brez izpitov) in izdaja za Slo-venoo — v siovenskom jeziku pisano (a-šistovsko glssilo — »Nova doba».— Prod nedavnim je sedela v »Zvezdi* velika družba, med njimi precej Članov »Orjune* in tudi precej neorgani-jiranib, ter mnogo dam. Pisali so v razne kraje in raznim znancem razglednice s pozdravi, — in kakor je običajno pri takšnih veselih omizjih, bo vse razglodniee romale po vrsti od soseda do soseda ,in vsakdo so je brez posebne kontrole podpisal. Med temi podpisanimi kartami pa jo bila tudi ;ua s fotografsko sliko štirih Orjuna-Sev v kroju. Naslovljena je bila na gori omenjenega Banrlfja v Gorico, in s svinčnikom je bil napisan tekst: •Bliža se dan os vete! — Izdajalec naroda!*
Pod tem tekstom vrsta podpisov emizja.
— Evo, res. za diplomatski dokument ta razglednica ni pripravna, itd., Itd. Toda ali je v navedenih besedah povedano kaj več. kakor čutimo in želimo mi vsi? In ali Bandelj morda zasluži boljši naziv, kakor najbolj zanič-Ijfvega Efijaltn?
BIožu vest ni dala miru, in onemogla maščevalnost, in srdita impo-tenca. Karto je prejel, in kot dober fašis\t jo je odstopil višji instanci v uraddevanje. Karta je romala v Rim, In po službeni poti jo je dobil ljubljanski predstavnik kraljevine Italije, opravnik: tukajšnje kralj. ita-1. legaci-je, s službenim naročilom, naj ovadi podpisane zločince.
In jih je ovadil ter priložil corpus flelieti, razglednico s 4 Orjunaši in okrog 20 podpisi.
V tekstu te razglednice sicer sploh ni ničesar zabranjenega. Nasprotno: Mi vsi se s to vsebino strinjamo iz vsega srca, mi vsi smo prepričani, da mora priti in bo prišla ura osvete. in mi vsi vemo. da j« Bandelj izdajalec, tn ga zaničujemo.
Toda naši uradi so »korektni* in •— državno pravdništvo jo res uvedlo preiskavo proti podpisnikom ono karte zaradi — zločina javnega nasilstva z opasno pretnjo! § 09. k. z.!
I
Res, da iz vsega tega ne more priti nič. Toda — ali nI vnebovpijoče že samo dejstvo preiskave? '
In to ob času, ko se v Italiji naš človek ne sme ganiti, sicer dobi gor-jačo, ricinus itd. In tržaški »Narodni dom*?. Toda to vse jo bilo onktaj meje, doma, — nesrečna karta pa je pri-romala od nas.
Pa recimo, da bl obratno bila takšna karta poslana k nam, n. pr.: meni, in bi potom našega konzula prišla na laško državno pravdništvo v Milanu. No, to preiskavo bi rad videl in to zasliševanje!
Pa kaj s karto! Zadnjič so ustrelili na našem ozemlju pograničnega stražnika, in kmalu na to so obstreljevali In ranili druzega.
Kaj mislite, bo li na.ša — radikalna — vlada zaradi tega pisala belo pis-
v Italijo?	M. A. C.
•
*	Naročnikom. Uprava 'Jutra* /e tadnji čas poslala vsem naročniltom izpolnjene položnice za plačilo naročnine. Cenjene naročnike prosimo, da nam čim Vrele nakažejo naročnino, da ne bo pri dostavljanju lista nepotrebnih zastankov In reklamacij.
*	Naš roman «Luci?cr» je že takoj od začetka s svojo napeto in zanimivo vsebino osvojil posebno pozornost čital-cev. To se vidi tudi po številnih novih naročnikih, ki jih zadnji čas »Jutro, dobiva. Da omogočimo čitanje romana od začetka tudi vsem novim naročnikom, smo dali že Izišll del romana ponatisniti in ga vsak nov naročnik dobi brezplačno doposlancga. Cenjene uaročnike prosimo, da opozore še druge, ki «Jutro» dosedaj še niso čitali, na naš roman »Lu-cifer* ter jim priporočo, da postanejo naročniki »Jutra*. Posebno hvaležni bomo, če preskrbi vsak star naročnik «Jutra* še enega novega. Naročila sprejema: Uprava »Jutra* v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
*	Iz JDS. Predsedstva ljubljanskih političnih društev JDS so imela ta teden sejo, kjer se je razpravljalo o priredbah v zimski sezoni. Obenem se je sklepalo glede razširjenja zaupniškega zbora in glede politične evidence. — Vse krajevno organizacije so pozvane, da sklicujejo plenarne sestanke, poleg tega pa rodne odborove seje in o njih poročajo centrali. Delo v stranki je zelo živahno. Poleg inicijative iz središča je treba tudi samostojnega dela zunaj nje. Samo ob volitvah delati, je prekasno. To pa ne velja le za centralo, ampak ravnotako za pokrajino.
*	Nova uprava ljubljanske univerze. S 1. oktobrom prevzame posle na ljubljanski univerzi sledeča, za študijsko leto 1923./24. izvoljena uprava: rektor: prof. dr. Franc Kidrič; dekan filozofske fakultete: ptof. dr. .Jovan Iladži; dekan jurldične fakultete: prof. dr. Franc E11 e r; dekan medicinske fakultete: prof. dr. Alfred Š e r-k o: dekan tehniške fakultete: Drof.
ing. Jaroslav F o e r s t' e r: dekan teološke fakultete: prof. dr. Frano Luk-man.
*	Kralj Aleksander v Vojvodini.
Predvčerajšnjim zjutraj je dospel kralj Aleksander z avtomobilom v Novi Sad. Obiskal jo vladiko ter potem nadaljeval pot v Dardo pri Osijeku, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika kralja Petra Osvoboditelja. Po konč.v ni slavnostl se kralj takoj vrne v Beograd.
*	Likvidacija baranjske žtipanije. V
smislu odredb vidovdanske ustavo in zakona o razdelitvi države na oblasti je bila tekom septembra izvršena likvidacija baranjske županije. Srezi v Karanji so priklopljeni županiji v Soniboru, ki prevzame tudi uradništvo baranjske županijske uprave.
*	Pasteurjev zavod v Celju. Kakor smo že poročali, so osnuje v Celju Pasteurjev zavod za Slovenijo, ki naj bi razbremenil stolno prenapolnjeni Pastcurjevi institut v Zagrebu. V ta namon so bile naročene v Nemčiji na račun reparacij potrebno leseno stavbe, ki so te dni dospele v Celje.
*	In »Uradnega lista*. »Uradni Ust> pokrajinske upravo zn Slovenijo objavlja splošna določila za uprave javnih bolnic v Sloveniji, izdana na podlagi člena 6. osnovnih pravil, instrukcij za ravnatelja, prlmarijo, šefe oddelkov In zavodov, istotako za pomožno zdravnike splošno bolnice v Ljubljani; nadnljo odredbo za izvozno sezono 1023.-1924. ter Ffznamok najdenui, prijavljenih pri policijski dirckciji v Ljubljani do 18. septembra 1924.
*	Smrtna kosa. Dne 27. t. m. j« umrla
v Zidanem mostu hčerka orožniškega po-stajevodje, Brigita Hočevar, v nežni starosti 4 let. Blag Ji spomin.
*	Sfrcjani novincev pri finančni kontroli. V finančni kontroli Je popolniti večjo število pripravniških most. Prošnje, ki morajo bili svojeročno spisane in kol-kovnne s kolkom za 3 Din, je naslovljati r.a Oblastni inšpektorat finančno kontrolo v Ljubljani. — Prošnjam jo priložiti: a) nravstveno spričevalo pristojnega županstva, b) spričevalo državnega zdravnika, c) krstni list, č) šolsko spričevalo in d) vojaško listino. Prilogi e) in b) morata biti najnovejšega datuma, kolkovani po 10 Din,, c) pa 2 Din. Originalno ljudsko šolsko spričevalo in vojaška listina sta kolka prosta. Ustna navodila prejmejo prosilci, ki ne smejo biti mlajši nego 18, a ne starejši kakor 35 let, pri vsakem oddelku finančno kontrole.
*	Stanje sodstva t Hrvatski in t Slavoniji. Član stola sodmorlce g. Ivan Vučko-vič jo podal te dni sledečo zanimive po-datko o žalostnem stanju sodstva v Hrvatski in Slavoniji. Leta 1910. je bilo zasedenih 400 sodniških mest, a leta 1914. 457; od tega časa pa število sodnikov konstantno pnda, rasto pa število odvetnikov. Leta 1914. jo bilo v Hrvatski in Slavoniji 3S7 odvetnikov, danes jih je 580, od tega nad 200 v Zagrebu. En odveluik pride na 4523 prebivalcev, a en sodnik na 6352. Sodišča so naravnost prezaposlena. Leta 1912. je bilo podanih 18.15(3 prijav radi hudodelstev in pregreškov, a leta 1921. že 28.930. Koncem tega leta ni bilo rešenih 59C2 spisov, a danes 30.056.
*	Telefonska zveza Snšak-Rcka. S 1. oktobrom se prekine med Reko in Sušakom dosedanja telefonska zveza. Odslej se bo med Sušakom in Reko moglo govoriti s posredovanjem interurbanega telefona.
*	Jugoslovani in slovanski kongres t Pragi. V Prago je prispel to dni v študijske svrhe dr. Milan Prelog, profesor občne zgodovino na zagrebški univerzi. Profesor dr. Prelog pišo zgodovino slovanskega kongresa v Pragi leta 1848. in namerava v Pragi spopolniti svoje študije za omenjeno delo.
*	Peti redni občni zbor Udruženja gle daliških igralcev v Ljubljani. V nedeljo 23. septembra se jo vršil 5. redni občni zbor pri polnoštcvilni udeležbi. Občni zbor je otvoril g. predsednik A. Dreno-vec, kateri je v svojem govoru pozdravil Njega Veličanstva kralja Aleksandra, kraljico Marijo in prestolonaslednika, kar je članstvo navdušeno sprejelo s trikratnim <2ivio». Nadalje se jo predsednik spominjal umrlih drugov gg. Pepika Drvote in Pavla Ločnika. Zbor se je na čast spominu umrlih dvignil s sedežev. Nato je izročil predsednik častnemu predsedniku Udruženja g. Antonu Danilu diplomo centrale Udruženja gledaliških igralcev v Beogradu v znak priznanja za njegovo dolgoletno delovanje na umetniškem polju. Nato je prešel na dnevni red. Po končani debati je zbor izrekel odboru soglasno absolutorij. Za predsednika je bil izvoljen g. A. Drenovec, ki pa jo vsled tehtnih vzrokov izvolitev odklonil. Pri ponovnih volitvah jo bil izvoljen predsednik g. Julij Beletto. Podpredsednik gospa Juvanova, tajnik g. Zupan, blagajnik g. Mencin, odborniki gg. Kovač, Ribič, Kralj. Po izvolitvi jo prevzel predsedstvo g. Julij Betctto ter ee je v izbranih besedah zahvalil za izkazano mu zaupanje,
*	Železnice in službeno občevanje z Madžarsko. Generalna direkcija železnic jo izdala vsem podrejenim uradom na-redbo, da so v bodoče poslužujejo v službenem občevanju z Madžarsko nemškega ali francoskega jezika, da so izognejo ne-sporazumljenjem.
*	Skauli. Marsikdo se jo že povpraševal po ciljih in namerah sknutizma, drugi gloda zopet neznupno na rastoči Sknutlzem mod Slovenci, češ, ali nimamo žo dovolj organizacij. Tem bodi povedano sledeče: Skaull niso nobene oolitičnn, telovadno
ali športna organizacija, ampak združujejo po svojih stegih vso prave ljubitelje naravo, čistega zraka, polj, gozdov, vode in romantičnega življenja v prosti prlro-di. Skautizem utrja telo in blaži dušo, krepi voljo in kleše značaj. Sknuti so prav za prav mednarodni, a kadar jo domovina v nevarnosti, jo »kaut pripravljon položiti svoje zmožnosti (poizvodnikl, Rdeč križ, pijonirji itd.) In tudi svoja življenje na oltar domovine. Skaut pomaga vsakemu, ki jo potreben pomoči In je sploh na uslugo javnemu blngru. C. C. Z.
*	Savoz dobrovoljcev ca Slovenijo priredi dno 13. oktobra ob 20. uri v dvorani Kazinskega društva slavnostno akademijo v spomin 7. obletnico dobrudžunskih bojev in 5. obletnico proboja solunske fronto. Spomin teh obletnic so proslavili vsi zavezi po kraljevini, posebno slovesno v Zagrebu in Beogradu ob udeležbi najvišjih vojaških in civilnih dostojanstvenikov.
*	Banko in akcijsko druifio morajo graditi. Kakor poročajo iz Beograda, sa je minister z« socijalno politiko obrnil do ministrstva trgovine in industrije s prošnjo, naj mu sestavi scznainok vseh bank in akcijskih družb v naši kraljevini, katere morajo po zakonu graditi svoje hiše. Na podlagi seznamlta bo ministrstvo za socijalno politiko izdalo posameznim bankam in nkcijskim družbam nalog, da morajo v določenem času zgradili svoja lastna poslopja.
Ljubljanska mestna elektrarna. — Upravni odbor ljubljansko mestue elektrarne jo sklenil, da ee vsem odjemalcem električnega toka, ki tekom enega meseca po prejemu računa taistega ne poravnajo, zaračunijo 16 odslot. zamudne obresti.
na5u zunaj na poljn, nar rtortazuje, fla Je stalo njeno svetišče tamkaj sredi njiv; mozaik pa so odkrili v mostu pri kopanju vodnjaka. Mozaik jo nekdaj krasil hišo tajulkn rimskega namestnika.
• »Japonski ilan» v Jugoslaviji. Vsled katastrofalnega potresa na Japonskem je tamkaj več stotisoč ljudi brez stroho in
Itravo ■ emoilmrtom, tn pa ie j« preiMMH' no vnel la ob« ožgal po obrazu. Tožk«|
poškodovan« sta bila prepeljana v bol« nico.
* Usodna imoia. Octovo kislino je pil
tesarski pomočnik Frano Završuik iz Fužin. Zamenjal jo jo z alkoholom. Prepeljali so ga še pravočasno v bolnico, kjer «o
doma. Jugoslovanski »Rdeči križ* v Be-: mu izpraznili želodec in ga rešili gotov« gradu je sklenil, da se dno 7. oktobra v 1 siniti.
' Pa pravijo, da Slovenci niso podjetni!
Sobotna grnaka TagespoSta prinaša iz Ljubljane mili glas: Popoldanski brzo-vlak . . . dama, katero je občudoval si-vooblečeni gospod, ki je v Ljubljani izstopil, se naproša za obvestilo, kdaj, kje in kako itd. — Naši »Mali oglasi> jiin torej več no zadostujejo, da šo v Gradec pošiljajo vabila!
SokolBko društvo v SlškI naznanja svojemu članstvu in občinstvu, da je moralo zaradi tehtnih ovir preložiti raz-vitjo naraščajskega prapora na pričetek prihodnje Bozone. — Obenem javlja, da se prične nadaljevanje sokolsko šolo dno 4. oktobra. Vršila se bo vsak četrtek in potek od 7. do 9. ure zvočor. Tema predavanj je: Sokolski telovadni sistem in metoda. Oni, ki so zanimajo za to, naj so pismeno javijo bratu načelni: ku. — Zdravo!
*	Nove stavbo v Sarajevu. V Sarajevu so že skoraj desot let ni ničesar gradilo. Lelos pa je stavbena delavnost znatno oživela. Zgradilo so je 26 novih hiš, 35 »bosenskih hišic?, 170 hiš pa se je adaptiralo, ozir. dvignilo za eno nadstropje.
*	Stanovanjska mizerija v Zagrebu. V Zagrebu so je v zadnjih letih razmeroma mnogo zidalo in je dobilo mesto na ta način mnogo novih stanovanj. Vkljub temu vlada tamkaj še vedno velika stanovanjska beda. Zlasti primanjkuje stanovanj z dvoma ali tremi sobami, dočim enosobnih stanovanj sploh ni več. Zagrebški listi poročajo, da se onim, ki niso državni uslužbenci (kateri imajo v smislu stanovanjskega zakona prednost pred zasebnimi uslužbenci) sploh no izplača prositi za stanovanje, kor ga nikoli no bodo dobili.
*	Zalvoritov poletno pošte Sv. Janez ob Boh. jezera. Dne 30. septembra preneha poslovati za lotošnjo Bežijo poletna pošta Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. — Hkrati Be otvori tamkaj pomožna pošta z istim nazivom.
*	Cerkniški drobiž. Boje radi podrn-ženja železnico Sv. Vid-Cerlcnica se jc meso nenadoma podražilo za 4 krone. — Po trgu so pridno nabirajo prispevki za nokolski dom. O uspehu bomo še poročali. — Napredna posojilnica gradi velik odtočni kanal v potok. Cevi si je nabavila iz Oblakove tovarno v Logatcu. — šola je dobila nova okna. — Lekarnar Karne-luti je napravil v Cerknici jako čedno in bogato založeno lekarno, ki jo vodi sam.
*	Iz davne prešlosti Dalmacijo. V okolici Splita bo odkrili te dni dve starorimski znamenitosti: kip boginjo Cibele ler prekrasen mozaik, ki predstavlja Apolona.
j Zlasti kip Cibele, v kateri so slnri Rimljani častili rodovitnost in plodnost zem-s 1 ie. ie šo dobro ohranjen. K is bocinje si
celi naši državi priredi »Japonski dan* in so bodo tem povodom nabirali prispevki za nenrečrie Japonce, katerim jo grozen potres uničil njih domove.
*	Eksplozija v kragujovr.kera arienalu. Glasom brzojavne vesti iz Beograda eo jo v petek zopet pripetila eksplozija v vojnem pirotehničnem zavodu v Kragujev-cu, iti sicer v kemičnem laboratoriju, pri odpiranju neko nemške mine. Zrtov eksplozijo jo po.stal ruski kapetan-kemik Berohin; en delavec jo težko ranjen, Sest pa je lahko poškodovanih, škoda je jako velika. Natančnih poročil Sc nI, zdi so pa, da je ves laboratorij uničen.
*	Smrtna nesreča. V parni Sagi v I.iin-bušu je prišel Avgust Itazboršek vsled nepazljivosti med parno napravo, pri čemer jo dobil težko vnnnjo in notranje poškodbe. Pozvan ja bil rešilni oddelek, da prepelje ranjenca v mariborsko bolnico. Prodno pa so je lo moglo zgoditi, jo Rnz-boršek že podlegel težkim poškodbam.
•	Medved raztrgal otroka. Iz Konjiča v Bosni poročajo, da je štirinajstletni sin Perve Vcjsila pasel čredo goved in ovac na domačem pašniku. Pastir jo imel v svojem nadzorstvu tudi svojega štiriletnega bratca. Nenadoma je piikoracal iz gozda velik medved, ki jo pograbil otroka ter ga Blraš.io razmesaril. Otrok jo ostal na mestu mrtev, dočim jo pastir »rečno utckcl besuemu medvedu.
•	Slovenski vojak ponesrečil r BosnL Pri železniški postaji Rama t Bosni so našli nedavno nekega težko ranjenega ne zavestnega vojaka. Ali ja bil vojak oropan ali pa je padel iz vagona, se ni moglo ugotoviti. Dokumentov ni imel. Trepe-ljnll so ga v vojaško bolnico v Moslar, a umrl je že na vožnji. Vojak je Ivan Šu-
i tej, rodom Slovenec, ki je služil kot mehanik pri letalskem odclenju v Jaaenicl.
Potres t Dalmaciji. Kakor poroča Centralni seizmološki zavod univerze v Beogradu observatoriju g. profesorja Be-Iarja v Gorjah, jo bilo ognjišče zadnjega (dno 26. septembra) potresa na črti Zla-rln-Vodice poleg šibenikn v Dalmaciji, kjer trnja potres z malimi presledki v poletnem času že od 10. aprila, ni pa provzročil doslej nikake škode.
Najden okostnjak. Pri kopanju tomo-lja za poslopja delavsko zavorovalnice na Miklošičevi cesli v Ljubljani so našli poldrugi meter pod zemljo človeško okostje. Komisija je ugotovila, da je ležalo okostje v zemlji žo več let. Policija Jo uvedla preiskavo, vendar pa bo seveda težko priti na sled zločincu.
*	Težka nesreča v poslopja Prvo hrvatsko štcdionice. V novem poslopju Hrvatsko šlodionico na Aleksandrovi cesti v Ljubljani se jo včeraj okoli 21.30 zgodila težka nesreča. Pri premikanju železnih blagajn je padla z voza utežna plošča in zlomila postreščku Franu Pevcu levo no go pod kolenom in levo roko, njegovemu tovarišu Alojziju Greboncu pa desno nogo dvakrat. Oba sta bila z rešilnim vozom prepeljana v deželno bolnico.
•	Posledica vraže. To dni jo zbolela j krava posestniku Ivanu Šegi v Danah j pri Kočevju. Njegov sin Ivan in neka j dninarica sla, verujoč v vraže, osmodila ,
•	Ncsrof« v rudniku. Anton Brzin, pra-mognr v Krmclju, ja zažigal v rudniku neko mino, ki pa je prezgodaj eksplodirala In Ra nevarno ranila po obrazu. I'o> škodovala niu jo močno tudi obe očesi.
•	Mapail v Tlaku. V noči od četrtka na petek sta so peljala trgovec Macun in trgovec-potnik Slepišnik iz Ljubljane » Maribor. Ko jo prispel vlak v Hrastnik, jo vstopil neki neznanec in napadel ravno iz stranišča prihajajočoga Slepišnika tei mu iztrgnl iz žepa listnico, v kateri jo bilo čez 750 Din. Neznanec jo bil uretiran in izročen orožnikom v Zidanom mostu.
•	Detravdacija v Subotici. Pri okrožni delavski blagajni v Subotici so prišli t« dni na Bled veliki defravdacljl, ki jo je zakrivil blagajnik Nikola Bedžula. Kakor jo ugotovljeno, manjka 160.000 dinarjov. Bodžula leži v bolnici. To jo v teku en»-ga leta že tretja detravdacija pri omenjani blagajni.
•	1'ozor! Prodno kupite, oglojto si moderno moško konfekcijo pri Jos. Rojina, Aleksandrova cesta 3, kjer otvori začetkom oktobra svoje novo prodajne prostore. (Glej današnji oglas.)
•	Zahtovajt« po vseh kavarnah, hotelih in restavracijah špecijnlnn vina v steklenicah slovite tvrdke Gjuro Valjak, Grajska klet v Mariboru.	166
•	Prava narodna jed so bile lo pred vojno testenina »Pekatet« in kakor v«e kaže, Je kmalu ne bo hiše med našim ljudstvom, kjer jih ne bl uživali. 184
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llnbl|«nU Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik Pr. BrorovIC,
IT rri e su s Jk o
lijnbljnn*jj?9 septembra 1923 ..............i .
jpoB^ožilo
Ljubljana SOK m nad morjem
Kraj opazovauja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd , i'uuaj . , Praga . Inom ost ,
ob	Zračni	Zračna	Vetor	Oblačno	Padavine [
	tlak	temporatura		0-10	mm
7.	770 8	120	broarotrn	oblačno	_
14.	«87	191	nov. vnh.	več obl.	—
81.	7960	14-6	n	več jaeno	— 1
7,	769 8	150	V3liod	oblačno	—
7.	7702	10-0	jug. r.sp.	H	—
7.	768 0	130	zapad	n	11-0 i
7.	767 8	150	sev. zapad	n	1-0 i
7.	776'Ž	4-0	brezvotru	jasno	—
V Ljubljani barometer višji
V prvi polovici preteklega tedna se je vreme pri nas nahajalo še vedno pod vplivom velike depresije nad Severnim morjem. V zvezi z njo smo imeli v pondeljek celo hudo nevihto, ki je prinesla severno strujo in mraz, na kar je kmalu sledil preobrat.
Visoki zračni tlak z Južne Evrope se jc bil namreč razširil proti severu, zavzel sredi tedna tudi srednjo Evropo, dočim
tempor. višjo. Solncc vzh>ja ob 5 56, zahaja oh 17'41
je ostala depresija omejena na skrajni severozapad med Anglijo in Norveško. Odtcdaj se nahaja srednja in južna Evropa pod gospodstvom maksima zračnega tlaka, vendar tako, da se nahaja njega ccntrum zapadno od nas; Imamo litin] severno strujo v ozračju, in nastopilo je suho, brezvetrno, mirno vreme, z mrzlimi nočmi ln toplimi dnevi.
S
O Sff&G J ©3.
y izložbah oblačilno industrijo

m.SijaiOTrejža© paglane, «25 njfli ncdosvf.en lepi kroj in nizke ceno pri izvrstnem blsgu I
Emcrik SupanCcvoga posestva v Rogatcu se nc vrši dno 3. oktobra 1923, kakor Jc bilo objavljeno, ker }o bila od sodišča preložena na poznejši čas. Termin nove dražbo se ohiavl pravočasno.	5165
Odvetnik
dr.Vladimir Knaflič
posluje skupno z dosedanjo odvetniško pisarno
g. dr. Josipa Klepca
Ljubljana
Janeza Terdine ulica št. 8 (blizu sodišča, poleg „Zveze slovenskih, zadrug").
Telefon št. B75,
Uradne ure: Od pol 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne (ob delavnikih).
Specialna trgovina ya fina
damsfa in moško perilo
Jfed. $arc
Ljubljana, Sehnburgova ulica 5
Platno sa rjuhe, Sifoni, namijno
parilo Ud. najboljših jnamk
Pralnica in yveilolikalnica
biu	/^ajmoderneiSe urejeno
Priporoča se
kpojač tisi
L) u b 11 a n a
Gledališka ulica it 2.
Ažurira1
tel Mh-Ceise
Dvorni trg I.
nosni
Lepo posestvo
z dobro Idočim trgovsko-industrijskim podjetjem, v bližini železnice, takoj naprodaj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Prodaja", moi
r
!BIE
Pozor za novo ustanovljene Industrije!
Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev in kotlov:
2	parati stroja po 100 konjskih moči, znamke „Hock",
3	parni kotli, znamke „Hock" in „Tischbein", 2 po — 65 m', 1 po 90 m1 kurilne ploskve (Heizfl&che). —
Vsi »troji In kotil bo t obrata ln t najboljšem rtanjn in »o pro-dajo le zaradi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon.
Gornji predmeti Be lahko ogledajo do 20. oktobra t L. t
rSToYo.x»iaJL cementa
Zidani moai — Cene po sporazumu!
FRAN RAVNIKAR
Ljubljana, Linhartova ulioa St. SSO.
Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna 2aga In lesna industrija.
Talsfon tt. 418. - Pottnl Čekovni uvod tt 11.488. PrtvzMianje zgradb, bli, vil, atolpnlb streh, vrtnih itlo, balkeaov, voranc, •topnlo, vrat, oken; mrežasta nosllnios za industrijske ttavba, dvoran* ln razatavu zgradbe, za večja razpetloa od 12 de 40 n po lastnem »Istemu.

Zaliva la.
Povodom prerune smrči predragega lina, brata, soproga in svaka, gospoda
Božidarja Ravbarja
kapetana 45. p. p. v Skoplju
bodi vaomn oficirskemu ibora in vojaštvo v Skoplju, ki ga je dao 17. t. m. v tolikem številu spremilo k večnemu počitku, izrečena najtoplejša zahvala. — Za izkaze obilega bo čutja tor tolažbe v poslednjih urah predragega pokojuika se še posebej zahvaljujemo gg.kapotauoma Semulif u iu Ahačiču, gospodu dr. Talaeiju, g. Karari Srebrička in g. toj. kuratu Lojzetu za njegov ganljiv nagrobni govor.
ČREŠHJICE, dno 86. septembri 1923.
Žalujoča rodbina: 5143	R&VBAR.

Dražba premičnin.
Da« 1. oktobra ob 8. ari te na dražbi v Velikem M.ngin it, 88 prodajo razne premičnine in tovarniški »troji za Izdelovanje klobukov, slamnikov, sušilni kotel, modeli itd. 6043
I
I I
I (£230
Obvestilo«
a
a
Vsem cenjenim odjemalcem kakor tudi dobaviteljem naznanjam, da sem oddal svojo znano špecerijsko trgovino v najem gosp.
Joiko iturfflu.
B
i
1	Ob tej priliki se zahvaljujem vsem do-
|	sedanjim odjemalcem, kakor dobaviteljem
i	za do sedaj izkazano mi naklonjenost, ob-
|	enem pa priporočam svojega naslednika,
|	da isto in v isti meri ohranijo tudi njemu.
I i
8 B
V
6168
Z odličnim spoštovanjem
Janez Zorman
Ljubljana VII (Sp. SiUca.
Vsem eenj. odjemalcem kakor dobavi-	I
teljem naznanjam, da sem izstopil kot pošlo-	|
vodja pri Splošni gospodarski zadrugi za	g
Slovenijo v Ljubljani in da sem prevzel na	g
svoj račun staro dobro znano špecerijsko	S
trgovino Janeza Zormana, Ljubljana VII,	■
(Sp. Šiška,)	i
Ob tej priliki se cenj. odjemalcem kakor	§
dobaviteljem zahvalim za dosedaj izkazano	g
mi zaupanje ter se ob enem priporočam tudi	|
za v prihodnje. Trgovina bo vedno dobro	S
založena z vsem špecerijskim in v to stroko	£
8padajočim blagom, kakor tudi z moko in	3
dež. pridelki po nizkih cenah ter se pripo-	|
roCam za obilen poset i odlič. spoštovanjem	9
Jožko Sturm
Ljubljana Vil (Sp. Šiška.)
(prej Janez Z ona a*)
Telefon 870.


CEH5HT
premog 4353 in strošno opeko
ima stalno t zalogi
H.PETR1C, Ljubljana,
Dunajska cista tt. 33.
Iiltfis 360. IkltdiiSl »Ciltu".
mca za
X>. 9S. SE O. SE.
6114
je preseSiSa svoje centralno skladišče v prvo nadstropje nove palače
»Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti, poleg „Uniona",
Velika in solidna zaloga manufakture! Oglejte si io!
Strojepiska
a znanjem stenografije, irbo hrvatskega, nemškega ln p možnosti slovenskega jeziki »o »prejme takoj pri veijei podietju t Ljubljani. Po nudbe i navedbo doeeda njega službovanja je poslal pod „U. J. B." na oprav .Jutra*. 6101
Dana 612 Kobler-Golievs
privatni klavirski poul M trg št. 7/111.
Vprašati od '/,1.-2
podjetje G. TONNSES
družba z o. z., LJUBLJANA.
Ustanovljeno leta 1846.
BrzoJavJj T&rcnles LJubljana.	Telefon St, 563.
naznanja ccnjenemu občinstvu, da se začetkom oktobra s svojo pisarno preseli lz Gajeve ulice v svojo lastno, dedno hišo — Dunajska cesta 25 — vhod v Pražakovi ulici, kjer je bilo isto
ustanovljeno leta 1846.
Podjetje projektira in izvršuje;
bančne in industrijske palače, stanovanske hiše, tovarniška poslopja, šole, cerkve, vile, male enonadstropne, oziroma enodružinske hiše v opeki in nHcraklitu" (najceneji stavbni način.)
Lasten gramozolom in opekarna.
m*
»OBNOVA", gradbena družba
z O. z.. LJUBLJANA.
Ustanovljeno leta 1920.
Brzojavl: Obnova Ljubljana.
Telefon it. 563.
naznanja cenjenemu občinstvu, da se začetkom oktobra s svojo pisarno preseli iz Gajeve ulice v svoje lastno poslopje — Dunajska cesta št. 25 — vhod v Pražakovi ulici.
Družba projektira in izvršuje:
Talne in vodne zgradbe — mostove in ceste — betonske in železo-betonske zgradbe — železne visoke in mostne zgradbe — gozdne in industrijske železnice — naprave za preskrbo z vodo, kanalizacije, gradnje trijemova iz lesa. Inštalacijska centrala za vodovode in centralne kurjave.
Nakupovalna centrala za stavbni materijal, stavbne predmete in stroje.
Ima stalno v Zalogi: Cement, Salonit za pokrivanje streh, cevi iz kamenine, „Torfoleumu plošče, »Heraklit* materijal. aiei
^lIlIbaaBi