LETO XXI. — številka 32 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIA KRANJ, sreda, 23. 4. 1969 Cena 50 par ali 50 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO V počastitev 50 letnice KPJ, Skoja in sindikatov je bila v soboto zvečer v festivalni dvorani na Bledu slavnostna akademija. — Foto: F. Perdan * nedeljo so se Ljubljančani In Kranjčani poslovili od tragično preminulega Kranjčana — re-v°lucionarja in sedanjega sekretarja republiškega sekretariata za notranje zadeve Slavka Furla-na - Dušana. Na Titovem trgu v Kranju so krsto položili na lafeto, nakar je žalni sprevod krenil na Pokopališče. Ob odprtem grobu se Je od pokojnika najprej v imenu primorskega ljudstva Poslovil predsednik občinske skupščine Nova Gorica Milan Vižintin, Partizanski invalidski Pevski zbor je zapel žalostinko, v Imenu Furlanovih soborcev pa je spregovoril Branko Jurič. **otem so krsto ob turobnih zvokih godbe ljudske milice spustili v grob. žalnega sprevoda so Se med drugim udeležili tudi Lidija Sentjurc, Miha Marinko, Sergej Kraigher in Stane Kavčič. KRANJ LIPA TRGOVINA S SPOMINKI darila v stavbi mestnega muzeja v Kranju vas vabi, da si ogledate veliko izbiro izdelkov: % domače obrti % umetnega kovaštva % keramike % raznih vezenin in drugega blaga za vsako priložnost vedno v prodajalni spominkov LIPA — KRANJ Pri b0ruPOlneniku žrtvam na Okroglem Je bila v nedeljo pC^ e proslava ob 27. obletnici herojske ,e v okrogelski jami. Na proslavi, ki se je je udeležilo precej Kranjčanov in drugih, je go- "oril Predsednik občinske organizacije zveze mladine Stane Boštjančič. — Foto: F. Perdan Slovesne zaprisege Izvolitev predsednikov in podpredsednikov občinskih skupščin Danes (sreda) ob 8. uri se bodo v vseh gorenjskih (pa tudi slovenskih) občinah sestale na novo izvoljene občinske skupščine. Najprej bodo odborniki občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti na ločenih sejah razpravljali in sklepali o verifikaciji mandatov, zaprisegli in izvolili predsednike zborov. Po ločenih sejah bodo skupne seje, na katerih bodo izvolili predsednike in podpredsednike občinskih skupščin. Zatem pa bodo z delegati iz delovnih organizacij (clektorji) izvolili poslance gospodarskega, prosvetno-kulturnega in socialno-zdrav-stvenega zbora slovenske in zvezne skupščine. Današnje seje občinskih skupščin torej pomenijo začetek uresničevanja štiriletnih razvojnih programov občin in hkrati uresničevanje zaupanja, ki so ga novim odbornikom izrazili volivci na neposrednih volitvah 9. in 13. aprila. Razen tega pa bo s prvimi sejami novih občinskih skupščin končan predzadnji del volilnih priprav oziroma letošnjih volitev; končan bo še en družbeni dogovor o našem prihodnjem razvoju. Poslanci na novo izvoljene slovenske skupščine se bodo na prvi seji sestali prihodnji mesec, ko bodo izvolili tudi slovensko delegacijo za zbor narodov zvezne skupščine. A. t. Danes štafeta mladosti Danes (sreda) popoldne bodo kranjski mladinci na letališču Brnik sprejeli od domžalskih oziroma kamniških mladincev letošnjo štafeto mladosti. Po sprejemu in krajšem programu na Trgu revolucije, (ob 13.25) kjer se bo zvezni štafeti priključila še planinska štafeta iz Triglava, jo bodo pionirji in mladinci ponesli proti Skofji Loki, kjer bo pred stavbo občinske skupščine (ob 14. uri) krajši program. Koroški borci obiskali Iskro Na povabilo glavnega direktorja Združenega podjetja Iskra, tovariša Logarja in kolektiva Elektromehanika Iskra Kranj so v soboto dopoldne obiskali kranjsko Iskro člani koroškega odbora ZB in nekateri koroški borci. Predstavniki podjetja in tovarne so jim razkazali kranjsko tovarno in pokazali film o Iskri. V spomin na ta obisk so vsem poklonili tudi knjigo Fant, ne vdaj se. Po ogledu tovarne so imeli tova-riški razgovor na- Bledu. Koroški borci so bili obiska, na katerem je bil tudi predsednik odbora koroških borcev Karel Prušnik - Gašper, zelo veseli, in so izrazili željo, da bi v prihodnje pripravili še več takšnih in podobnih srečanj. A. 2. V spomin Pokojni Slavko Furlan-Dušan je bil rojen v Br-dih leta 1921. Njegov oče je bil mali kmet in kot zaveden Slovenec, preganjan od fašistov je leta 1932 z družino pribežal v Kranj. Skupaj sva hodila v osnovno šolo. Po končani šoli je šel Slavko v uk za trgovskega pomočnika. Bila sva nerazdruž-ljiva prijatelja in vsako prosto uro prebila skupaj. Vesel značaj, kot je bil, ni bil nikoli osamljen in vedno naprednega duha. S prihodom okupatorjev sva kmalu zašla v težave s tedanjo oblastjo, ker sva čutila odpor do njih. Poznala sva več komunistov, organizatorjev odpora, kateri so naju usmerjali k odporniškem gibanju. Po njihovem nalogu sva zbirala orožje ter vojaški material. 2e avgusta leta 1941. naju je iskal gestapo. Tisto noč je Slavko spal že pri meni, ker bi iz svojega stanovanja težko ušel. Okrog polnoči 3. avgusta so naju obvestili domači, da je pred hišo gestapo. Takoj sva skočila skozi zadnja vrata in drvarnico, se splazila pod skalami za hišo in zlezla na Lenardiče-vo streho. Od tam sva opazovala Nemce. Dva dni sva se še zadrževala v Kranju, skrita sva bila v Ažmanovi vrtnariji v cvet-ličnjaku. Od tam pa sva odšla ilegalno v Ljubljano, dobila stik z vodstvom OF in že v Ljubljani sodelovala pri akcijah OF. Poslana sva bila na Primorsko in v Goriških Brcah, kjer sva oba imela sorodnike, takoj organizirala prve sestanke OF in širila odpor proti oblastem okupatorjev. Marca leta 1942 cmo formirali prvo partizansko četo v Brdih. Bilo nas je osem. Z dneva v dan nas je bilo več. Formiral se je minerski vod, Slavko Furlan, s partizanskim imenom Dušan, pa je postal njegov prvi komandir. Priljubljen med so-borci in domačini je bil vedno v prvih Vrstah boja in organizacije. Kot komandir čete Je bil na Tolminskem težko ranjen. Ko Je okreval, poleti 1943. je bil imenovan za načelnika OKVOS za tolminsko okrožje, nato pa za člana PKVOS za Primorsko. Do kapitulacije Italije sva bila nerazdružljiva tovariša in v več večjih akcijah sodelovala. Dušan Je bil pravičen, neustrašen borec za svobodo. Kot dobrega človeka in velikega revolucionarja, ki so ga spoštovali soborci, ga Je kmalu spoznala vsa Primorska. Po kapitulaciji Italije se je za nekaj časa ločila najina pot. Poslan sem bil na Koroško. Du-čan pa je postal komandant II. VDV brigade. Leta 1944 je dobil čin majorja. Po končani vojni je bil pomočnik komandanta II. divizije KNOJ, komandant graničarske brigade, komandant protiletalske zaščite. Končal je višjo vojno akademijo v Beogradu. Kljub visokim funkcijam in zelo odgovornemu delu, ki ga je opravljal, je še vedno našel čas za prijatelje. Kot med borbo, tako sva po osvoboditvi ostala velika prijatelja in sva skupaj preživela marsikatero veselo uro. Na lovu sva včasih obujala spomine na mlada leta in na tovariše iz borbe. Dušan je bil tudi velik ljubitelj gora in belih poljan. Smučanje mu je bilo razvedrilo In zabava. Z. Zmago Potiifoča razsžava ob 50. obletnici V Mestni hiši v Kranju so v petek ob 18. uri odprli razstavo ob 50. obletnici KPJ, Skoja in sindikatov. Na razstavi Je prikazano njihovo delo v petdesetih letih na Gorenjskem. Razstava bo v Kranju odprta do 11. maja, potem pa jo bodo prenesli še v estale gorenjske občine. Otvoritve razstave v Mestni hiši se je razen predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, kranjske občinske skupščine in drugih udeležil tudi tovariš Miha Marinko. Proslavljanje 50-letnice Zliti, sindikatov in Skoja V soboto, 19. aprila, zvečer Je bila na Bledu v hotelu Jelovica svečana seja občinske konference ZKS Radovljica, občinskega sindikalnega sveta in predsedstva občinske konference ZMS Radovljica ob 50-letnicl. Seji so prisostvovali tudi nekateri stari predvojni komunisti — revolucionarji, med njimi: Križ-nar Ivan, Petrač Lenart, Str-govšek Janez, Marinko Valentin in pa sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Martin Košir. Na svečani seji, s katere so odnesli tudi spominski venec na grob padlega sekretarja Skoja Dragoljuba Milano-viča, je govoril tovariš Matija Markelj, sekretar občinske konference ZKS Radovljica. Govoril Je o vlogi delavskega razreda In komunistične partije Jugoslavije skozi 50 let naše zgodovine in o vlogi vseh naprednih sil danes. Svečani seji je sledil sprejem. Ob 20. uri pa je bila v festivalni dvorani svečana akademija z zelo bogatim programom. V njem so sodelovali mešani pevski zbor DPD Svobode L. Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice, Mešani pevski zbor DPD Svoboda Podnart, komorni mo-žkl zbor A. T. Linhart iz Radovljice, komerni moški zbor KUD St. Žagarja iz Krope, godba na pihala iz Gori j, godba na pihala DPD Svoboda Lesce, orkester glasbene šole Radovljica in recitacij-ska skupina iz Radovljice. Zelo vzorno pripravljena svečana seja in prireditev v festivalni dvorani pomenita začetek svečanega proslavljanja 50-letnice v radovljiški obči ni. Mnoge prireditve, s kate rimi bodo v mnogih krajih te občine proslavljali ta do godek, pa se bodo vrstil« skozi vse leto. MIha Marinko predaval gorenjskim učiteljem Zavod za prosvetno pedagoško službo v Kranju je skupaj z delavsko univerzo Kranj in komitejem občinske konference ZK v Kranju minuli petek pripravil seminar za učitelje zgodovine in moralne vzgoje z Gorenjske. Na seminarju je o glavnih obdobjih razvoja delavskega gibanja govoril tovariš Miha Marinko, o aktualnih problemih delavskega gibanja pa tovariš Silvo Deletak. Po seminarju so si vsi skupaj ogledali tudi razstavo, ki so jo odprli ob 50. obletnici KPJ, Skoja in enotnih sindikatov. A. Ž. V petek svečana ja v Kamniku zbora Solidarnost in Lira, oktet Solidarnosti, recitator* skd skupina kamniške gimnazije, Samo in Sanda Vreffl-šak ter Štefka DrolČeva, Saša Mlklavc, Boris Juh, Niko GoršiČ in Matjaž Loboda. vg Pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice komunistične partije Jugoslavije, Skoja in' sindikatov Kamnik bo v petek, 23. aprila, ob 20. uri pripravil v Domu Kamnik svečano akademijo. Na akademiji bodo nastopili pevska Razstava NO V vKamnikU Pripravljalni odbor za proslavo 50-letnice KPJ in kamniški muzej bosta danes v kamniškem muzeju na gradu Zaprice odprla stalno razsta^ vo NOV in ljudske revoluct je. I vg V Mestni hiši v Kranju so v petek zvečer odprli razstavo ob 50-letnici KPJ, Skoja in Razstava bo odprta do 11. maja. —• Foto: F. Perdan m;i(.i]ii:;,;;iii!n!iii!iiiiii!!ii;iiii;ii;:!:i:!i!ii;!^ sindikatom MISLITE PRAVOČASNO NA STANOVANJE! J$ Gorenjski kreditni banki Kredit ► ki vam odobri na podlagi privarčevanega denarja po 2% obrestni meri. Poleg tega lahko pri ŽREBANJU zadanete lep dobitek. imilUlIlllllllIMlIllllllljIlilllllllllllllllJIllllM Tretji steber novega mostu čez Završnico nič več ovira Cestni sklad SRS kompleksa V našem listu smo že nekajkrat pisali o modernizaciji oziroma gradnji novega cestnega odseka med Mostami in Žirovnico pri Jesenicah. Znano je, da sedanja ovinkasta in ozka cesta predstavlja ozko grlo zlasti v glavni turistični sezoni. Takrat smo tudi pisali, da je prišlo do nesporazuma med investitorjem in kmetom Antonom Volkom iz Most 52, ker bodo gradili nov most čez njegovo domačijo, en oporni steber pa bo celo stal na njegovem zemljišču. Pretekli teden smo v pogovoru z direktorjem splošnega gradbenega podjetja Sava Jesenice Mirom Ogrinom izvedeli, da je spor delno rešen. Investitor gradnje novega cestnega odseka — cestni sklad SRS je namreč dosegel pri izvršnem svetu skupščine SRS odločbo o prenosu tistega dela zemljišča, kjer bo stal tretji steber novega mostu in pa zemljišča, ki ga potrebujejo za gradnjo. Nadalje nam je Miro Ogrin dejal, da je že v veljavi odločba o razlastitvi celotnega Področja pod novim mostom, Vfndar se tako investitor kot izvajalec s takšno odločitvijo ne strinjata in se bosta priložila. Omenjena odločba o razlastitvi obsega namreč tudi tista področja, ki jih nova Cesta in viadukt čez Završnico ne uporabljata. Skratka, mvestitor je za razlastitev samo tistega področja, ki ga b°s!a zavzela cesta in novi most. Čeprav torej nesporazum ni rešen, pa bodo zaradi °dločbe IS v kratkem začeli graditi še tretji steber na novem cestnem odseku med Se Mostami in Žirovnico. Novi cestni odsek — dolg bo 1560 metrov in širok 9 metrov — oo imel 142 metrov dolg via-^ukt čez Završnico, 33 me-tr°v dolg most čez Ratitovec m 13 cm debelo asfaltno ce-sče. Po predračunu bodo •sa dela — novi cestni odsek naJ bi odprli 20. julija letos 7" veljala 415 milijonov S dinarjev. Srp0* 50 nam Povedali na " Sava na Jesenicah, so J^1 Pomožni objekti na tem sinem odseku že zgrajeni, J naslednjih dneh pa že lah-nv-v pričakujemo betoniranje ostu čez Ratitovec, kmalu on tUdi zadnjo še zadnjega .Pornega stebra na mostu Hio Završnico. Omenjeni vi?.. bo imel tri stebre, naj- ga h Visok 32 metl"ov, dru-ter ~lVa Pa 24 in 16 metrov, Pri opornika. Posebnost kom^radn'' te2a mostu bo z hl?lnacija železnih nosilcev nj" °n&ko Ploščo, pri grad-dršni ■ S* b°do pomagali z Vij0 "T1' 0Paži, za katere pra- Di n\ a So vrliunec v rnostov-1 Eradnji. se ne strinja z razlastitvijo celotnega zemljišča pod novim mostom Skratka, vse kaže, da grad- vendar bodo tretji in obenem nja novega mostu čez Završ- zadnji steber novega mostu nico ni več vprašanje. Res zaceli prav kma\u graditi, je, da vsa sporna vprašanja še niso zadovoljivo rešena, V. Guček Dvema stebroma novega mostu čez Završnico se bo v kratkem pridružil še tretji in zadnji steber. Nov most bo dolg 142 metrov in bo kombinacija železnih nosilcev z betonsko ploščo. foto: F. Perdan Nova samopostrežna trgovina na Bohinjski Beli V petek, 25. aprila, ob 8.30 bo veletrgovina Živila Kranj na Bohinjski Beli odprla novo samopostrežno trgovino. Uredili so jo v stavbi nedokončanega zadružnega doma. Preskrba v tem delu radovljiške občine je bila v zadnjem času dokaj slaba. Kljub dvom starim trgovinam namreč prebivalcev ni bilo mogoče post reči z vsem potrebnim blagom. Z novo trgovino, katere gradnja je veljala okrog 45 milijonov starih dinarjev, velika pa je 80 kvadratnih metrov, pa bodo problem preskrbe rešili za dlje časa. Razen tega pa bodo s samo stavbo in urejeno okolico polepšali kraj. Stari dve trgovini na Bohinjski Beli bodo po 1. maju zaprli. A. 2. Razstava upognjenega pohištva V prostorih kamniškega muzeja na gradu Zaprice so minuli petek odprli stalno razstavo upognjenega ■ pohištva. To je prva tovrstna razstava v naši republiki in v Jugoslaviji sploh ter druga na svetu. Otvoritvi razstave je v veliki meri pomagala industrija po- hištva Stol iz Duplice pri Kamniku, saj je omogočila zbiranje materiala, strokovno preučevanje ter adaptacijo in pripravo razstavnih prosto-storov. Razstava je odprta vsak dan v prvem nadstropju kamniškega muzeja na gradu Zaprice. vlg Sprejem martinarjev V petek dopoldne je mag. inž. Peter Kune, direktor železarne Jesenice, sprejel vodilne delavce in mariinarje, ki so na dan ustavitve dela v martinar-ni izpraznili tekoče jeklo iz peči in tako preprečili še večjo škodo. Trinajstim delavcem — Francu Žeiezniku, Dominiku So-kliču, Janezu Robiču, Aleksandru Ovčku, Pavlu Kurentu, Jožetu Rožiču, Pavletu Celarcu, Avgustu Visterju, Jožetu Lekšetu, Francu Bercetu, Francu Zupanu, Antonu Galetu in Antonu Koširju — je izročil denarne nagrade po 20 tisoč S din. Razen tega pa je izročil častno plaketo in diplomo obra-tovodji martinarne inž. Kalanu Alojzu, vodji talilnice inž. čopu Stanku in direktorju proizvodnje inž. Karbi Avgustu, ki so sodelovali pri reševanju šarž iz obeh SM peči. Park hotel pripojen Ljubljana transportu V Park hotelu na Bledu je bil v petek referendum o pripojitvi Park hotela k podjetju Ljubljana transport. Člani kolektiva so se z 32 glaso- vi ZA in 27 PROTI odločili za pripojitev. Podjetje Ljubljana transport se Je za pripojitev izreklo s sklepom delavskega sveta. miran Mejak v Loki Pretekli teden je bil v Gorenjski predilnici član zveznega izvršnega sveta Miran Mejak. S predstavniki pod- jetja se je pogovarjal o gospodarjenju podjetja. Posebej se Je zanimal za probleme uvoza ln izvoza. VIII. spomladnski sejem končan Rekorden promet V ponedeljek zvečer so v Kranju zaprli VIII. spomladanski sejem. Od 12. aprila si ga je ogledalo 55 tisoč obiskovalcev, na njem pa je tokrat razstavljalo 51 razstavljavcev. Po podatkih uprave sejma je bil letošnji promet večji kot na vseh dosedanjih spomladanskih sejmih. Obiskovalci so namreč nakupili za blizu milijardo starih dinarjev različnih izdelkov. Največje zanimanje je bilo za kmetijske stroje, gospodinjsko opremo ln pohištvo. Rekorden obisk pa so letos zabeležili tudi na modni reviji. Ogledalo si jo Je namreč okrog 7 tisoč obiskovalcev. Skratka, letošnji spomladanski sejem je bil v primerjavi z vsemi dosedanjimi spomladanskimi sejmi rekorden. Rezultat pa hI bil najbrž še večji, saj so morali na začetku zaradi pomanjkanja razstavnega prostora zavrniti precej razstavljavcev. Letos bodo v Kranju še naslednji sejmi: Od 8. do 19. avgusta bo XIX. mednarodni gorenjski sejem, od 11. do 20. oktobra bo II. sejem obrti ln opreme, od 16. do 26. decembra pa bo X. novoletni sejem. A. 2. Prodamo kamion znamke PRAGA, nosilnost 5 ton, 6 cilindrov, 98 KS. Izklicna cena 5000 N din. Ogled v obratu Oljarica — KžK Kranj, vsak dan od 6. do 14. ure. Osnovno sredstvo bomo prodali na licitaciji dne 25. aprila ob 8. url, prav tako v obratu Oljarica — KŽK Kranj. 7§ zavla Kako je z gradnjo pokopališča na desnem bregu Save? Pokopališče bo! (SIcer pa je vse v rokah prebivalcev) Čudni pomisleki in stališča nekaterih prebivalcev so vse prej kot v prid odločitvi na referendumu — Kdo in zakaj lahko \ zavre normalen začetek gradnje? Ni še tako doigo, ko so se prebivalci krajevne^ skupnosti Stražišče, Bitnje, Orehek in drugih na referendumu odločili za samoprispevek za gradnjo pokopališča na desnem bregu Save. Čeprav je bilo na začetku nekaj težav z zemljiščem, je gradbenemu odboru in drugim uspelo rešiti to vprašanje. Razen tega so izdelani tudi načrti in vsa druga potrebna dokumentacija za gradnjo. Mimogrede povedano: ti stroški, ki jih je plačala kranjska občinska skupščina, so. znašali 2,2 milijona starih dinarjev. Ko smo se pred kratkim pogovarjali s predsednikom gradbenega odbora Francem Kacinom, nam je takole povedal: »Do sedaj smo že napravili pogodbe za odkup zemljišča, opravljene so tudi vse potrebne geometenske izmere. Pred kratkim pa smo zakoličili tudi zemljišče za pot in za pokopališče. Z lastniki zemljišča smo se dogovorili, da letos njive še lahko posejejo ln posadijo. Pridelki namreč do septembra ne bodo ovirali gradnje. Ko pa bodo leti pospravljeni, bomo urejali tudi notranji del pokopališča. Tako je zdaj predvideno, da bomo z gradnjo začeli junija in hkrati vsa dela končali do dogovorjenega roka — to je do konca leta.« To pa je le del vseh priprav ta začetek gradnje. Po referendumu je bilo treba napraviti podrobne spise vseh zavezancev prispevka. Tako so sredi februarja začeli pošiljati odločbe oziroma položnice ta plačilo samoprispevka, ki znaša za vsakega zavezanca 12 tisoč starih dinarjev, plačati pa ga je moč v štirih obrokih. Takšnih odločb je okrog 4200 in v kratkem jih bodo dobili Še zadnji zavezanci prispevka. Kot kaže pa se je prav sedaj, tako rokoč tik pred za1 Četkom gradnje, začelo zatikati. Na lanskem, decembrskem zboru volivcev v Stra-žišču oziroma desnem bregu Save, je bilo namreč poudarjeno, da bo občinska skupščina zagotovila 36 milijonov •tarih dinarjev za gradnjo pokopališča. Edini pogoj za uresničitev tega dogovora je, da prebivalci zbero preostalih 36 milijonov, kajti celotna investicija bo namreč po predračunu znašala okrog 72 milijonov starih dinarjev. In kaj takšen dogovor pomeni v praisi? Veliko. Z zbranim denarjem samoprispevka je namreč treba plačati zemljišče in začeti gradnjo. Ali drugače povedano, če denar ne bo zbran, se bo začetek gradnje zavlekel. Težave pa so se sedaj začele zato, ker nekateri prebivalci na desnem bregu Save menijo, da bodo začeli odplačevati samoprispevek šele, ko bodo začeli graditi pokopališče. So pa tudi takšni, ki trdijo, da bedo plačali 12 tisoč dinarjev, ko bodo na pokopališču prvega pokopali. Takšno stališče pa ne bi bilo niti tako nesmiselno in nevzdržno, če bi bilo vsem skupaj vseeno, kdaj bo pokopališče vgrajeno. Nevzdržno je zato, ker vsi težko čakajo, da bodo imeli pokopališče. »Ker bo 26. junija letos potekla lokacijska od!očba za pokopališče in Je do takrat treba začeti z gradnjo (sicer bo potrebzn ponoven postopek za loki cijo) in je trenutno šele okrog 70 zavezancev vplačalo blizu 700 tisoč starih dinarjev, Je gradbeni odbor v precejšnjih težavah. Menimo, da se denar samoprispevka prepočasi nateka na poseben žiro račun. In če bodo ljudje čakali, da bomo najprej začeli z gradnjo oziroma zgradili pokopališče in bodo šele potem začeli plačevati, se lahko zgodi, da še lep Čas ne bomo imeli pokopališča. Gre namreč zato, da je treba čimprej zbrali denar za odplačilo zemljišča in začetek gradnje,« pravi tovariš Kacin. Odločili smo se za krajšo anketo in v četrtek dopoldne nekatere prebivalce Bitnja, Orehka in Stražišča popraša- li, kaj oni menijo o začetku gradnje. Peter Oman, Zg. Bitnje: »Takoj, ko sem dobil položnico, sem plačal, da bi lahko čimprej začeli z gradnjo. Mislim, da je tako tudi prav. Ce smo hoteli imeti pokopališče in smo se odločili za samoprispevek, moramo seveda tudi plačati.« Franc Draksler, Orehek: »Sem za pokopališče. Položnico sem že dobil in bom tudi plačal.« Vinko Rajgelj, Orehek: »Plačal bom, vendar bi bilo prav, če bi prej začeli z gradnjo.« Rozmanovi v Stražišču: »Pri nas smo že vsi nakazali da bi lahko čimprej začeli delati.« Jože Berčič, St razišče: »Položnice smo dobili in smo tudi plačali. Saj je že čas, da dobimo na desnem bregu Save pokopališče.« Po takšnih odgovorih smo bili malce presenečeni, kajti kazalo je, da ni posebnih pomislekov okrog plačila. Vendar pomisleki in različna stališča so. V pogovoru še z nekaterimi smo se o tem lahko prepričali. Res je namreč, da nekateri čakajo samo, da se bo začelo graditi. Morda so nekateri med njimi tudi malce previdni ali celo nezaupljivi. So pa najbrž tudi takšni, ko se v trenutku, ko je treba poravnati obveznost, težko odločijo in jo poravnajo. Kakorkoli že. Različna stališča o tem, kdaj bo kdo začel plačevati, so precej čudna in neutemeljena in vse prej kot v prid odločitvi na referendumu. Res je namreč, da je sedaj gradnja oziroma njen začetek v rokah prebivalcev. Z ačevanjem odplačevanja samoprispevka se bo seveda zavlekla tudi gradnja pokopališča. Zato lahko zapišemo le, da pokopališče na desnem bregu Save bo, če zavezanci samoprispevka ne bodo odlašali z plačilom oziroma čakali na začetek ali celo na prvi pokop. V prid tej trditvi poglejmo še enkrat nekattre podatke: 0 za načrte in dokumentacijo je bilo že Vplačanih 2,2 milijona S din; G prebivalci so se na referendumu odločili za samoprispevek; / $ razdeljenih je že prek 4000 odločb za poravnavo prispevka; • do sedaj je na posebni žiro račun 70 zavezancev vplačalo blizu 700 tisoč S din; O občinska skupščina je dala zagotovilo za preostalih 36 milijonov; % končale so se vse geo-meterske izmere; © zemljišče je zakoličeno (o tem smo se tudi sami prepričali); & gradbeni odbor pa bo vsak mesce obveščal prebivalce o višini zbranih sredstev in o pripravah oziroma gradnji pokopališča. Po vsem tem zato najbrž ni težko odgovoriti na vprašanje: Kdo in zakaj lahko zavre normalen začetek grad« nje?! A. Žalar Več kaznivih defanj Tr/iška postaja milice Je lani dobro delala, čeprav se bori z nekaterimi težkimi vprašanji, cied katere spada predvsem kadrovsko. Neurejeno nagrajevanje delavcev milice v preteklih letih je pustilo posledice, saj se na mnoge razpise ni nihče prijavil za to težko službo. Nekateri miličniki so v strokovnih šolah, precej Jih boluje, pa so lani kljub temu dobro čuvali javni red in mir in preganjali storilce kaznivih dejanj. Za opravljeno delo je skupščina Izrekla postaji milice posebno priznanje. Javni red in mir sta bila lani mnogokrat kršena in so si miličniki zelo prizadevali, da bi bilo neredov čimmanj. kljub temu pa je bilo kar 333 prekrškov, medtem ko jih je bilo leto prej 289. V prekrške je bilo vpletenih 421 ljudi. Na zahtevo ljudi in delovnih organizacij so miličniki 144-krat ukrepali. Mnoge kršilce so prijavili sodniku za prekrške, sicer pa so tesno sodelovali tudi s skrbstvenim organom skupščine, predvsem kadar je šlo za mladoletnike. V tržiskih prometnih razmerah je bilo lani mnogo prizadevanj, da bi preprečili še več prometnih nesreč. Stevi- , , *\ ., .. . . da otroci brez nadzorstva sto- lo motornih vozil izredno hi- . prijavili sodniku za prekrške 258 ljudi, 1800 voznikov in pešcev so opozorili in s tem predvsem preventivno delovali. Ker številke največ povedo, povejmo, da so miličniki lasi ugotovili 109 kaznivih dejanj, medtem ko leto prej 86. S kaznivimi dejanji je bila družba oškodovana za nekaj več kot sedem in pol milijona starih dinarjev. Posebno poglavje milični-škega dela je preprečevanje mladinske kriminalitete in prestepništva. V letu dni je število mladostnih prestopnikov naraslo od 14 na 21. Velika zaposlenost zona je prav gotovo eden izmed vzrokov, bilo . pa j o na kriva pota. tro narašča, priliv turistov pa j v dcs^jh h gostoto prometa še veča. V , skoraJ mmfiQ dinarjJcv iko_ de in miličniki so za devet občini je tudi nekaj »črnih točk«, kjer je bilo veliko ne-sreč, največ pa na cesti Ste I Marie aux Mineš — dvain- j dvajset. Medtem ko je bilo 1967. leta 77 nesreč, se je število lani povzpelo že na 119; trije ljudje so izgubili življenje. Delavci milice so lani medtem ko enega še preučujejo. Postaja milice predlaga ustanovitev posebne požarnovarnostne inšpekcije, ki bi se gotovo izplačala, saj so škode zaradi požarov vedno izredno visoke. Skupščina je v minulem letu namenila precej denarja za boljšo tehnično opremljenost postaje milice in tako bo tudi letos, saj miličniki ne morejo učinkovito opravljati zahtevnih nalog brez modernih tehničnih pripomočkov. Ob dosledni usmerjenosti k preventivni dejavnosti 113 vseh področjih dela je P°* staja milice skušala preprečiti porast prekrškov, kazn1' vih dejanj in prometnih nesreč. Kljub velikim naporom ji to vedno ni uspelo in treba bo poiskati najboljše obhkS sodelovanja z vsemi orga"1 Se letos bo v naselju Vodovodni »tolp v Kranju zgrajena nova vzgojno-varstvena ustanova, j ^n or2an'7acijami, ki W** Investitor je kranjska občinska skupščina, dela pa izvaja Splošno gradbeno podjetje Projekt I VPlrvajo na vedenje ljudi. Kranj. — Foto: F. Perdan V. Erjavšc* Letos tudi mala Groharjeva slikarska kolonifa Čez dober mesec dni se bo v Škof ji Loki zbralo okrog 200 pionirjev - likovnikov iz vse Jugoslavije Prebivalci škofje Loke se verjetno še spominjajo lanskoletnega tekmovanja učencev osnovnih šol Gorenjske, ki so za dva dni preplavili mesto, hoteč kar najbolje upodobiti ta aH oni motiv, to ali ono streho, hišo, most, obok, ulico, breg. . . Marsikak domačin je začudeno obstal ob fantu, sključenim nad slikarskim stojalom, in se spraševal, odkod pri mladini nenadoma tolikšno zanimanje za barve in čopič. Mladi likovniki so sami, po lastnem okusu, izbirali med neštetimi možnostmi, ki jih starinska Loka nudi upodabljajočemu umetniku. Nastale izdelke je potlej posebna komisija likovnih pedagogov ocenila in razdelila nagrade. Uspela vzgojrvo-izobraževal-na prireditev je organizatorje opogumila, da so sklenili ustanovti — po zgledu že znane Groharjeve slikarske kolonije — malo Groharjevo slikarsko kolonijo. Vendar naj bi to tridnevno srečanje učencev 30. 31. maja in L junija preseglo lanskoletne okvire, saj se ga bodo udeležili ne samo predstavniki mnogih gorenjskih, ampak tudi učenci osnovnih šol iz drugih slovenskih krajev in celo pionirji iz drugih republik. Pokroviteljstvo nad kolonijo je prevzel predsednik občinske skupščine Skofja Loka Zdravko Krvi na. Prireditelja, Loški muzej in Ljudska tehnika, sta zbrala že 158 prijav Udeležbo svojih ekip, sestavljenih iz najbolj- revaja Z nedeljskim nastopom pevskih zborov in instrumen-talistov v Goricah so se pričele letošnje glasbene revije v kranjski občini v počastitev dneva mladosti in letošnjih proslav viokviru praznovanja 50-letnice ZKJ, Skoja in sindikatov. Tako kot doslej jih organizira Zveza kultur-no-prosvetnih organizacij občine Kranj v sodelovanju z društvi DPD Svoboda v tistih krajih, kjer so revije. V nabito polni dvorani kulturnega doma v Goricah se je v nedeljo popoldne zvrstilo 9 pevskih skupin in mladinski godalni orkester, ki ga vodi Peter Lipar. Izmed kranjskih osnovnih šol so nastopih 22-člans.ki enoglasni *bor posebne osnovne šole (diri gen t France Gruden), 90-članski enoglasni pionirski zbor osnovne šole Lucijan Seljak (dirigent Marija Mi-klavc), 65-članski enoglasni zbor osnovne šole na Prim-skovem (France Gruden), 60-članski dvoglasni zbor osnovne šole France Preše-ren (Edo Ošabnik), 85-član- ski zbor osnovne šole France Prešeron (Anica Pa i kič), razen tega pa še 10-članski mladinski moški zbor iz Stražišča (Edo Ošabnik). Osnovna šola v Goricah se je predstavila s 25-članskim enoglasnim zborom (Hermi-na Vidic), iz Preddvora je nastopit 110-članskt troglasni zbor osnovne šole Matija Va-Ijavec (Tone Dolinšek), iz Šenčurja pa vokalni moški sekstet (Janko Golob). Glasbena revija je pokazala veliko raznolikost v kvaliteti petja posameznih zborov, ki je bila v poprečju slabša od lanskoletne. Vzroki za takšno stanje so predvsem v izbiri ustrezne zborovske literature, ki bi morala v celoti ustrezati zmogljivosti mladih pevcev. Kakšno skladbo izbrati za zbor z določenim številom članov, strukturo pevcev, pogoji dela ipd. je vsekakor za pevovodjo težavna naloga. Vendar je Gallusova Ecce quomodo mo-ritur iustus nedvomno pretežka skladba za osnovnošolski zbor. Kaj več o tem pa bo prav gotovo govora na porevijskem posvetu, z zborovodji, ki ga bo po končanih revijah pripravil organizator. V spomin- za -sodelovanje na reviji je predstavnik ZKPO občine Kranj Franc Thaler izročil zborom posebna priznanja, dirigentom pa šopek nageljnov. Občinstvo v dvorani je vseskozi z zanimanjem spremljalo nastopajoče in njihov celoletni trud ter prizadevanje nagrajevalo z aplavzom. D. Stanjko ših posameznikov, so do sedaj najavile osnovne šole z raznih koncev Gorenjske ter iz Ljubljane, Celja, Izole, Kopra, Metlike, Ormoža in Su-botice. Zagotovo pridejo tudi Beograjčani in pionirji iz Prištine. Lojze Malovrh, predsednik pripravljalnega odbora, nam je povedal, da računajo z okrog 200 mladimi slikarji. Prišleki bodo gostje škofjeloških pionirjev. Osnovni namen srečanja je uresničevanje načela jugoslovanskih pionirskih iger, ki se glasi Ljubimo svojo domovino in vse njene bratske narode! Kar pa se tiče samega dela, imajo udeleženci kolonije popolnoma proste roke. Sami bodo izbirali motive in tudi način upodabljanja je odvisen od vsakega posameznika. Slikajo lahko bodisi v akvarel ali gvaš tehniki, bodisi v temperi. Izmed nastalih podob bo posebna komisija določila najboljše. Le-te nameravajo naslednjo nedeljo, 1. junija, razstaviti v galeriji Loškega muzeja. Njihovi avtorji prejmejo praktične nagrade, vsi ostali pa diplome — v spomin na malo Groharjevo slikarsko kolonijo in na škof jo Loko. O zanimivem kulturnem dogodku bomo še poročali. Nedvomno zasluži vso pozornost, saj dandanašnji ni ravno preveč prireditev, ki bi bile namenjene vzgoji, izobraževanju ter načrtnemu usmerjanju mladine. I. Guzelj II. festival amaterskega filma na Jesenicah Prejšnjo soboto se je s podelitvijo nagrad in diplom zaključil II. festival amaterskega filma, ki ga je pod pokroviteljstvom železarne Jesenice organizirala filmska skupina ODEON z Jesenic, žirija, ki so jo sestavljali Bojan čebulj. Tine Arko, Miha Brun, Vlado Škarica in Mario šubic je med 73 filmi iz 21 kinoklubov podelila dokumentarnim, žanrskim in igranim filmom zlate, srebrne in bronaste medalje. Med doku-menatmirni filmi je bil po oceni žirije najboljši Zabranjeno snimanje, avtorja Viktorja Ačimovića, KK Kamera 300, iz Skopja, med igranimi je dobil prvo nagrado film Love, avtorja Marka Jovanoviča, KK Ljubljana, med žanrskimi pa je dobil zlato medaljo film Ognjena kača, avtorja Janeza Hrovata, KK 2IC z Jesenic. Tadej Horvat iz Ljubljane je prejel zlato medaljo za najboljšo režijo, 2ivko Klad-nik iz Kranja za najboljšo kamero in Lazar Dordevič iz Kumanovega za najboljšo montažo. Železarna Jesenice je podelila filmu Ognjena kača, kot najboljšemu filmu iz težke industrije, zlato medaljo, Planinska zveza Slovenije je filmu Bele planjave podelila plaketo Zlatorog, Zveza kullurno-prosvetnih organizacij občine Jesenice je najuspešnejši klub, KK Ljubljana, nagradila z umetniško sliko, Janez Hrovat pa je kot najuspešnejši avtor festivala dobil od Ljudske tehnike Jesenice posebno priznanje. Ing. mag. Kune, ki se je udeležil prve projekcije filmov, je v pozdravnem govoru zaželel mladim kinoama-ter jem še mnogo uspeha pri nadaljnjem delu. Festival, ki je bil po kvaliteti prikazanih filmov veliko boljši od prejšnjega je filmska skupina Odeon zelo dobro organizirala. V obeh dneh festivala je bilo v dvorani Delavskega doma veliko Jeseničanov, ki so z zanimanjem spremljali projekcije filmov. D. Sedej Mladinski koneert v Preddvoru Danes (sreda) ob 17. uri bo v dvorani osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru koncert mladinskega godalnega orkestra in solistov kranjske glasbene šole v počastitev 27. aprila in 1. maja. Na koncertu bodo nastopili učenci iz oddelkov za kitaro, harmoniko, klavir, klarinet in solopetje. Med njimi bo nastopilo devet gojencev jeseni ustanovljene podružnice glasbene šole v Preddvoru^ V programu bo sodelovala tudi pevka Berta Ambrož. Koncertna poslovalnica! Kranj, ki organizira to glasbeno prireditev, upa, da bot zanimiv in pester koncert privabil čimveč poslušalcev^ D. S. tiimuumiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiim Podjetje Sava Kranj je v soboto popoldne v domu JLA v Kranju pripravilo proslavo ob 50; obletnici KPJ, Skoja in enotnih sindikatov. Med drugim je nastopil tudi orkester glasbene šola Iz Kranja. — Foto: F. Perdan GLAS * 6. STR A M GLAS # H. STRAN 51. Peter se je tiho zasmejal: »Star prijatelj. Važno je!« Tokrat dolgo ni dobil odgovora, mislil je že, da je Mike Lean prekinil pogovor, končno pa se je vendarle oglasil. »Danes zvečer ga ni tu in tudi ne bo prišel, ker ne stanuje več tu. če ga poznale, bi moiali to vedeti.« »Kje pa ga lahko najdem?« Zdelo se je, da Mike premišlja. »Če bi šli v Megleni krog, bi ga morda našli tam. Obljubiti vam seveda ne morem — vsekakor pa je mogoče, da ga najdete.« Potem se je zdelo, da je postal glas Mi-kejev razdražen. »Prav Lean, storil bom tako,« je dejal in odložil slu-ša ko. »MangoMa bi torej našel v Meglenem krogu. To ga pravzaprav ni posebno presenetilo. Toda kaj je skrival Dargi? Ta človek je na vsak način moral vedeti več, kot je to pritikalo povsem nedolžnemu človeku. Gotovo je poznal Marvgolda — in tudi smrtnonevarno Tolpo Sov? Peter je ugasnil pipo, izvlekel Iz omare dvoje bokserjev iz medi in ju vtaknil v žep. Nato je odšel iz stanovanja. 23. Ko je Peter stopil v Megleni krog, ni bilo Morana videti nikjer in debel natakar, ki ga je nadomestoval, ga je peljal k mizi. »Prinesite mi vvhiskvja,« je naročil Peter. Nato se je ozrl okrog sebe. Godba je pravkar nehala igrati in gostje so se s plesišča vračali k svojim mizam. Nenadoma se je nekdo dotaknil njegove rame in ko se je ozrl, je zagledal poleg sebe Morana. »Halo, Moran, usedite se in popijte z menoj čašo vvhiskvja!« Plačilni natakar se je zgrozil ob tem povab!lu. »Toda, Mr. Rae, saj to je proti hišnemu redu. Mr. Dargi bi skočil do stropa.« »In kaj bi storil Mr. Mari-gold?« je vprašal Peter ter opazil, kako se je Moran zdrznil. »Tako, to ste torej bili vi, Mr. Rae? Mr. Darri je po temtakem prav sodil.« Moran se je nasmehni", »čaka že na vas v svoji picarni.« Peter je odločno zmajal z glavo. »Povejte mu, da ga prosim, naj pride on k meni, Moran.« Opazil je, kako ga je Moran nezaupno pogldal. »In povejte mu še, da se mi je v zadnjem času pripetilo toliko neprijetnosti, da se najbolje počutim v družbi.« Moran je trenutek premišljal, potem pa prikimal. »Prav, Mr. Rae, poskusil bom, morda se mi bo posrečilo,« in odšel je. Peter si je spet natočil whiskyja in počasi pil. V tem je opazil, da se mu bliža visoka postava Mr. Dargija. V očeh moža se je utrnila iskra humorja, toda okrog ust se je pojavila trda, jezna poteza, ko je zrl na reporterja. »Torej, Mr. Rae, Moran mi je sporočil vašo željo. Ali mi dovolite, da sedem?« Peter je vzel pipa iz ust. »Saj je to vaš klub, Dargi.« Bežen smehljaj je šinil Dar giju prek obraza. »Tega ne bi trdil tako gotovo.« »Jaz pa,« je odvrnil Peter in gledal lastnika Meglenega kroga. »Ta reč me je tako zanimala, da sem nekoliko natančneje o njej poizvedoval.« Dargi je privlekel iz žepa cigaro in si jo prižgal. »Nekaj vam bom povedal, Mr. Rae in dobro me poslušajte! Pameten človek ste, poznam vaš sloves in vaše sposobnosti. Zelo razborit poročevalec ste — upam pa tudi, da boste dovolj dolgo žive'i, da si boste lahko odpočili na svojih Iavorikah.« Peter mu je mirno gledal v oči. »Ali naj bo to grožnja, Dargi?« »Ne, samo svarilo. Vmešavate se v neko zadevo, o kateri nič ne razumete in povem vam, da ste imeli doslej več sreče kot pameti! če bi na primer ne bilo Nevvalla, bi danes ne živeli več.« Peter se je zresnil in mrko prikimal. »V tem imate prav in tega ne bom pozabil.« »To vam svetujem,« je s preudarkom in resno nadaljeval Dargi. »Spomnite se, kaj se je zgodilo zadnjič, ko ste bili tu. Pravi čudež je bil, da ste ušli napadu, zapomnite si pa, da Sove le redko kdaj store napako, in da bodo drugič napako, če so jo že storili, temeljito popravili.« »Mislite?« je vprašal Peter. »Vem!« Peter se je ozrl okrog sebe. Godba je pravkar spet vabila plesalce na plesišče, vse je vrvelo sem in tja. Zamišljeno je gledal nekaj časa v to vrvenje, nato pa se je spet obrnil k Dargiju in dejal. »Danes sem prišel sem, da bi govoril z Marigoldom.« »Nedavno tega ste prišli sem iz istega vzroka. Ne vtikajte se v to!« Peter je trmoglavo zmajal z glavo. »Ne bojim se in trdno sem odločen govoriti * njim. Lean mi je dejal, da ga bom našel tu. če torej veste, Dargi, kje je, ga, prosim, pošljite k meni.« Dar^i je oircLel pepel s cigare. »Kaj pa mu hočete?« Peter se je sklonil k njemu-»Povedal vam bom: Marigold je imel strica, ki je umrl v Združenih državah kot zelo begat mož in zapustil po n3' ših poizvedovanjih svojem1* edinemu dediču okrog set milijonov dolarjev kakor pr*znam, da smo zvedeli žele sedaj, vendar P3 nisem jaz edini, ki se ukvarja s to zadevo, že jutri °° morda desetine reporter prerešetalo London, da 1,1 zvedeli kaj natančnejšega. P° zanimali se bomo v Somerse' dvai Vse-to Tradicija tržiškega čevljarstva (12) Začetki industrije v času okrog leta 1870 je bilo v Tržiču največ čevljarskih obratov na današnji Koroški in Partizanski cesti ter za Vir-tem, pa tudi že po okoliških vaseh v Križah, Sebenjah, Kovor-ju itd. V Tržiču je bil čevljar skoraj v vsaki drugi hiši. Če že ni bilo obrtne delavnice kakega mojstra, je v hiši stanoval morda poročen pomočnik, ki se ni osamosvojil. Od kakšnega Mojstra je sprejemal delo na dom; pri delu so mu pomagali tudi otroci in žene. Delali so od ranega jutra do pozne noči, da so zaslužili vsaj skromen zaslužek, posebno še, če je bila družina številna. Izdelano obutev te ali one vrste je pomočnik vsak teden oddal mojstru, dobil od njega plačilo in spet novo količino za izdelavo, npr. ducat ali več (ducat je 12 parov). Vsa doslej opisana čevljarja dejavnost v Tržiču je bila gl— tev aVji povod za ustanovi-jnoustrije čevliev. prve -----------—------ . -----ijv. čevljev, Housu, pa tudi na amerb.-^; "a slovenskem ozemlju ga poslanika se bomo obra- in bomo tako dolgo vrtali, d bomo našli, kar iščemo. •* sem povedal dovolj jasno 1 razumljivo?« »Ste,« je dej kratko Dargi. Vstal je in stavil: »Videl bom, kaj se?M storiti.« Nato je odšel z d° giml koraki. Peter je g za njim, zdel ra svojem i'< lu in čakal. Minilo je pet »J nut, na.o se mu je pribl* Moran. dob i je bil lastnik V tej gradu Golnik upokojeni major Pleffel, ki je imel tudi v Bistrici pri Tržiču svojo hišo, imenovano Vila Feistritz. K njemu sta prihajala, razen številnih drugih gostov iz Ntrnčije, tudi njegov zet Fr'c. (V. Kragl je leta 1936 spisal, da mu je bilo ime F'lip Mohorič, ki je razisko- val in pisal tržiško zgodovino, pa ga imenuje Friz) in brat Krist Demberger, oba sinova nekega bankirja iz Frankfurta. Zanimala sta se za gospodarske razmere v Tržiču in kmalu spoznala, da so tla ugodna za ustanovitev čevljarske industrije. V trgu je bilo toliko izučene delovne sile, ki jo bo treba organizirati za hišno izdelavo čevljev in za delo v osrednji industrijski delavnici, tako sta razmišljala. Ker brata Demberger nista bila strokovnja- ;::::s2::::;s:y::::::::a::::a:s:x!::K:::5^ luiilUHmuunnmnnMHiiiUlU"" ka, je k njima pristopil dru :5:::s::2s:s:s::::s3S£s:s:5Ss:J' "*"SSS!s«!K!!J:::K:ss::::is::sss:::s:sK::M::K::«sy:ssKs:i!ss::K:: žabnik Ohr. In tako se je firma imenovala »Ohr - Demberger«. Obratovati so začeli leta 1874 v Firbarjevi hiši ob levem bregu Tržiške Bistrice. Ne smemo pa seveda misliti, da je bila ta čevljarska industrija v današnjem pomenu besede, ko se vsi čevlji strojno izdelajo. Prvotni zapiski niso ohranjeni. V obratu je bila pač fazna izdelava različne obutve pod vodstvom nemških obratnih mojstrov. Še več čevljev kot so jih izdelali v obratu samem, pa so dajaili v izdelavo čeljarjem na dom, tako v Tržič, Križe, Bistrico, Kovor, Sebcnje, Žiganjo vas, Senično itd. V obratu so krojili in šivali zgornje dele, vse po ducatih, razen tega še pripravili podplati material. Posebno izurjeni delavec oz. izdajatelj (Ausgaber) je potem sprejemal in pregledoval od čevljarjev prinesene čevlje in jim nato dal v izdelavo novo kolekcijo. Čevljarji so vsak dan ali — bolj oddaljeni — vsak teden prinašali izdelano obutev v velikih košarah v tovarno. Ta obutev je bila v pretežni večini izdelana »obrnjeno šivano« (gevvendet). Za firmo Ohr - Dember- ger so delali tudi nekateri tržiški in okoliški mojstri. Naj tu omenim še, da so bili mnogi samski pomoči'i ki, ki so raje delali doma kot v tovarni. In kdor ni bil domačin, si je moral poiskati primeren prostor za delo. Vdove po pomočnikih ali mojstrih so rade jemale samske pomočnike na Sitz (sedež) ter na stanovinje in hrano. S tem, posebno če je bilo več takih »Sitzgesellen« na hrani in stanovanju, so le imele skromen zaslužek. Nekateri taki samski pomočniki so si preskrbeli svoj »sedež« celo v kaki obrtni delavnici; sedeli so pri delovni mizi zraven mojstrov pomočnikov. Seveda so morali imeti ves pribor svoj, kot npr. klinčke, žebljičke, pop, vosek itd. Delali pa so za tovarno. Jedli so enako hrano kot družina, spali pa so povečini na podstrešjih, dokler se niso tega stanja naveličali in se poročili. Vsak pa, je bil hvaležen, če je dobil »kvar-ter«, se pravi skromno stanovanje, obstoječe iz ene sobe z ognjiščem v veži, od koder se je kurila krušna peč v sobi. Tako stanovanje veljalo najmanj 3 goldinarje mesečno. NEKAJ O ČEVLJARSKIH STROJIH Ker zdaj govorimo o začet« ni čevljarski industriji v Tržiču, želim našim bralcem, posebno tistim, ki so danes zaposleni v gorenjski čevljarski industriji, povedati nekaj o prvih čevljarskih strojih; brez njih si današnje industrije obutve niti zamisliti ne moremo. Prvotna domovina čevljarskih strojev je ZDA; od tam so prispeli prvi šivalni stroji Hovve in Singer, stroj Pfafi pa je bil narejen že v Nemčiji. Ti čevljarski stroji so bili prvi v tržiški čevljarski industriji Ohr - Demberg. Okrog leta 1860 sta bila v ZDA skonstruirana dva nova stroja, in sicer za klinčanje podplatov in za skozi šivanje podplatov »Mac - Kay«. Leta 1875 je Nemec Eppler v ZDA skonstruiral stroj za šivanje okvirjev (Einstechmasch) iri za šivanje podplatov (Doppel-maseh). Razen teh pomembnih strojev so bili v drugi polovici 19. stoiletja v ZDA skonstruirani še stroji za sekanje podplatov (Stauz-maseh), za čiščenje (Aus-putz), za pritrjevanje podplatov z vijaki itd. Andrej Tišler Stara dama« v novi obleki Parižani pravijo svojemu mamenitemu Eiffiovemu stolpu stara dama. To staro damo pa je treba vsako leto »nova sveže prepleskati, da ne bi rja spodjedla železne konstrukcije. Za pleskanje stolpa je potrebno nič manj kot dvajset flisoč delovnih ur. Na pleskanje se pripravlja cel bataljon pleskarjev, saj je treba delo hitro opraviti, da bo ena največjih pariških znamenitosti pripravljena na naval turistov. Na leto namreč obišče Eifflov stolp kar okoli dva milijona obiskovalcev. Težave mladoporočencev Neki iznajdljivi ameriški trgovec je odprl trgovino, v kateri lahko mladoporočenci zamenjajo darove, ki so jih dobiili v duplikatu ali celo večje število. Trgovina ima menda izreden uspeh. Posluje pod geslom — Pri nas lahko zamenjate vse — razen moža. Monako se razvifa Kneževina Monaco je sprejela petletni načrt turističnega razvoja. Vanj bo vložila za okoli 600 milijonov dinarjev. Med drugim bodo za ta denar razširili turistično pristanišče, ki sprejema večinoma luksuzne jahte ter zgradili še novo. Skoraj polovico omenjene vsote bodo porabili za ureditev umetnih plaž. Kneževina jih potrebuje zaradi vedno večjega obiska turistov s skromnejšimi žepi. Ti se povečini samo kopajo, manj pa se ukvarjajo z luksuznimi športi. RacncBBm Kratkovidni so inteligentnejši To malce nenavadno zvezo brani neki londonski pedagog. Pred nedavnim je objavil rezultate soc'ološke raziskave, ki je zajela 5600 otrok. Znanstveniki so jih spremljali od rojstva pa do njihovega 22. leta starosti. Ugotovili so, da so kratkovidni otroci intelektualno razvitejši in da dosegajo v šoli boljše uspehe. Janez, obljubi, da boš sprejel mojo mamo tako kot se spodob!... Miha Klinar: Mesta, ceste J ra*eest]a omo^ftia III. DEL »Pa mu zavidaš!« »Tudi zavidam mu ne!« »Na glasu se ti pozna!« »i\a glasu ac ii pD"]a;» . 7mi>"\; -"><,« {„ , »Videti je, da bi Andreju tudi ti rad * fiz dreg^j Jek°m« drugemu hvalisanja Andreja že preveč, z skrite želje Andrejevega hvalopevca. ceifl^0- da t »Kam naj bi mu zlezel, kam? Reke' Ur^ndreJ ne spada med tiste, ki so kupljivi! Ko bi bd ijj nikoli ne hotela,« se opre na znano poštenost stinih so- rodnikov, rt, p1?1 njimi t »Uršičevi so res poštenjaki! Nič nima i prej§ *°da tudi Jakob ne prenese Andrejevega petelinji Ji, uporo v Jakobovem odrazu do bodočega svaka. V ,h. voUi,:i »Ja, ker je boljševik! V Rusiji je - t hotel z Andrejem, ker bi rad, da bi o oJ.ep kako, J Sl vlada rega norel z Anurejem, aci ? Ti? Ja?,?lasi i4!((° obiast padali! Jamo Pa sko- »Kdo si vlada sam! Kdo: Tisti, ki so se priskledili k oblasti! °^KrofiJ*Upa *d™a™e? tudi polna miza za tiste, ki so posedli ^ & Pr^, obC?™1* vec povedati to resnico naglas, čeprav ^ oiez moči. »Oblast je hudič, ki nas žre!« ]ji,^ir,^'a Vsai Hr , »Pa boš vseeno ploskal in se j ^W*|f *» Wo^W* tinico. Lazar, ubogi Lazar si! DroMinif^ p^a g0Snn^'! Ta mizo, si ne boš nikoli upal vzeti! Jjjf^1 «e ko je bilo in bo ha veke! Kruha, Besede prisihajo kakor kaplje v P gg pri- gledi nad slovesnostjo, kakršne v vas , dokler'jih ne pregluše streli iz moz^^ "t, Borjanski otroci, ki jih je P"Pelj zastavice. Ljudje ploskajo in vzklikajo ni 'teb Pase i ti!« s po- L že vihte ucnicaju p&®a\ Vod narodne straže dviga puške ^ ^ ustv»rV,lh znake, naj ljudje utihnejo, a tišino Tudi _ cerkve. Stari organ pevci so nared, čeprav so>* e,^J* * j tari organist že preirM^aJ^gfl^* o^PrejX stava Slave«, ki zveni na današnji dan kakor še nikoli. Morda zato, ker pevci ne pojo cesarske himne, kakor so jo včasih na narodnih slovesnostih (in ta poroka je danes tudi narodno slavje), in jim morda prav to prebuja občutje, da se je zares nekaj spremenilo in da se v tem času poraja zares nekaj novega. Ta hip čutijo to celo zavistneži in taki, ki jim je na tihem žal, da je cesarstva konec; ne toliko zaradi cesarstva samega, marveč mnogo bolj zaradi skrbi, ki tarejo nekatere, take kakor je na primer ženinov brat Matija, brezroki invalid, ki se boji, da bo pod novo vladavino Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov ob invalidnino. Toda tudi brezroki ženinov brat pozablja ta trenutek na negotovost, ki se ga je zadnje dni lotevala, in na jezo, ki jo je še včeraj m predvčerajšnjim stresal na »norce« v vrhu Narodnega sveta v Zagrebu, ki so kar tebi nič, meni nič odstavili cesarja in kar na svojo pest odrezali ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvatje, Bošnjaki in Srbi, od cesarstva in se pri tem skliceval na nekakšno samoodločbo, do katere jim baje daje pravico i cesar i VVilson in njegova antanla. , »Lepo, zares lepo,« se predaja splošnemu slovesnemu občutju ženinov brat, a se že takoj nato, ko pesem utihne in ko tišino zdrobe možnarji, strezni prav ob tej »kanonadi«, ki mu gre vedno bolj na živce, čeprav Andrejevi stražarji nabijajo možnarje na Andrejevo čast in v čast novih časov, od katerih si večina obeta, da bodo boljši in lepši kakor včasih, taki, kakršnih še nikoli ni bilo in ki jih ljudje z navdušenjem, a možnarji s streljanjem pozdravljajo, s streljanjem, ki gre Matiji na jetra, vedno bolj na jetra, saj ga ves ta peklenski trušč spominja bojišč od Galicije do Soče, kjer je ob podobnem peklenskem trušču prišel ob obe roki. »Le kako morejo drugi prenašati tole nabijanje?« se Matiji krčijo prsti, ki jih seveda nima na amputiranih rokah, a jih še vedno čuti, včasih celo tako boleče, kadar ga zamika, da bi kaj prijel, pobral ali zgrabil, pa ne more in sc mora pustiti pitati vedno manj potrpežljivi ženi, pitati kakor otrok, obenem pa čedalje bolj čuti, da je ženi v vedno večje breme in ji bo v še večje, če ne bo več invalidnine, ki jo je doslej dobival, ta mesec pa je še ni prejel: morda zaradi praznikov vseh svetnikov, včerajšnjih vernih duš in današnje nedelje, teh treh dni, ko je iz dneva v dan bolj na trnih in ko bi najraje ostal doma in počakal na jutrišnji dan. A kaj ko mora biti tu, ker se mu ženi brat, ki postaja vedno bolj imeniten in ki se mu pod novo oblastjo obeta imenitna prihodnost. »Pogospodil se bo,« je Matija prepričan. Morda bo to dobro tudi zanj, če ga pogospodeni brat seveda ne bo pozabil. Tako razmišlja Matija, čeprav je medtem že »kanonada« ponehala in čeprav že nekaj časa govori grbasti učitelj, pozdravlja in slavi mladi par, poje slavospev ženinu, občinskemu poveljniku narodne straže, ki mu je zaupala nova slovenska oblast pomembno nalogo: ohraniti red in mir v teh prelomnih in razburkanih časih, ko ponekod že rovarijo nepremišljeno množice puntarskih kmetov, uničujejo narodno bogastvo in se ne zmenijo za ukaze Narodnega Veča v Zagrebu, sedanje najvišje oblasti Slovencev, Hrvatov in Srbov, oblasti, ki so jo potrdili in blagoslovili tudi najvišji cerkveni knezi in kot prvi tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. »Zagrebški prevzvišeni nadškof je že v sredo naslovil posebno poslanico svoji častiti duhovščini. Tudi naši časniki so ponatisnili velike besede prevzvišenega nadškofa,« govori učitelj Grjup in z lista prebere besede hrvaškega metropolita: »Z enodušnim sklepom Hrvatskega sabora na seji dne 29. oktobra t. 1. je prešla vrhovna oblast za vso našo domovino v roke Narodnega vječa Slovencev, Hrvatov in Srbov, ker smo pretrgali državnopravne pogodbe z ogrskim kraljestvom in avstrijskim cesarstvom. Naša domovina je svobodna in neodvisna! Kakšno navdušenje, kolikšna radost polni srca vseh nas in našega pobožnega ljudstva!« bere učitelj, potem pa zopet upre svoje oči v poslušalce: »Tudi mi lahko vzkliknemo z nadškofom naših bratov Hrvatov ... »Hm,« se ob imenu navedenih besedah zagrebškega nadškofa v brezrokem invalidu Matiji prebudi spomin na prve mesece vojne in na svojo prvo rano, ki jo je celil v nekem zalednem lazaretu v bližini fronte, v katerem je ležalo največ Hrvatov nekega domobranskega polka. Tudi kurat je bil Hrvat in jim je skoro sleherni dan ponavljal neke besede kakor nekakšno molitev, ki pa ni bila molitev, marveč so bili samo stavki iz nekega govora, ki ga je imel prav ta nadškof, ki ga je pravkar navajal borjanski učitelj. In te nadškofove besede je imel hrvatski kurat tolikokrat na ustih, da si jih je zapomnil celo on in jih ima še danes v spominu, čeprav so od takrat minila že cela štiri leta. »Takrat je ta škof govoril popolnoma drugače,« se spominja Matija nadškofovih besed, s katerimi je ob izbruhu vojne pozival: »Hrvati, junaki! Bog vas kliče na boj! Bog, večna pravica, vas kliče, da boste v njegovih rokah maščevalci tistega zlodela v Sarajevu, ki je našemu kralju in cesarju iztrgalo čvrsto podporo na stare dni, njegovim vernim narodom pa nameravalo ugrabiti upanje v veliko bodočnost. Hrvati, junaki! Pojdite hrabro na boj in vedite, da se v vaših najtežjih trenutkih dviga milijone rok h Gospodu v pobožno molitev. Naj podeli zmago vam in vašemu orožju srečo... »Ja, tako je govoril, zdaj pa...« se pomrači Matijev obraz in postane srep. »Čc jef škof govoril pred leti tako, a sedaj popolnoma drugače, kje je potem božja resnica, ki jo je imel takrat in sedaj na ustih, pa je bila laž, velika bogokletna laž, zaradi katere bi moral nadškof živ v pekel... Pa ni šel, vojake je pošiljal vanj, vojake za kralja in cesarja Avstro-ogrske, da so zdaj mnogi, premnogi taki kakor jaz, a še več, mnogo več je mrtvih. Škof pa je živ, čeprav je bil lažnik, po sedanjih besedah lažnik, zakaj božja resnica ne more biti včeraj taka, jutri pa popolnoma drugačna.« Tako razmišlja Matija, brezroki invalid in ne more več čutiti nobenega navdušenja, nobene radosti, ki polni zdaj nadškofa, p-tudi te ljudi, ki so tu in ki pravkar ploskajo učiteljevemu govoru, čeprav jim ni bilo vse, kar je učitelj povedal, po njihovem srcu, a se tepa zavedajo šele sedaj, ko je govora že konec in se sprevod poročnih voz pomika proti Andrejevi domačiji. V soboto dopoldne se je pri osnovni šoli France Prešeren iv Zlatem polju v Kranju zbralo okoli 90 šolarjev iz 15 osemletk kranjske občine na občinskem tekmovanju o prometu. Pomerili so se v znanju o prometnih predpisih ter v spretnostni vožnji s kolesom. Pred republiškim tekmovanjem, ki bo 18. maja v Kranju, bo še medobčinsko tekmovanje na Bledu. — Foto: F. Perdan Kdo bo branil Drago? Slučajni »skok« v našo mikavno in hkrati žalostno dolino Drago pred dnevi je ponovno obudil stare misli — kako bodo letos in nasploh uspeli odgovorni vzdrževati to dolino tako, kot si jo želi toliko obiskovalcev, ki hodijo tja s spoštovanjem do narave in do tolike krvi, ki je tam vsevprek prepojila to zemljo. Nekatere že moti tamkajšnje gostišče ki se nemalokrat spremeni v bučna popivanja in vedenja, ki nikakor ne sodi bridki Zgodovini kraja. Seveda vse to veča število odmotanih škatel, papirja, steklenic in najrazličnejših odpadkov vzdolž doline. Se posebno pa moti ropanje narave. Ta dolina je bila že od nekdaj bogata s planinskim cvetjem. Zato so povsem pravilno organizatorji tudi želeli okrasiti razna grobišča s prirodnim cvetjem, ki naj prirodne j še olepša kraj in ga ohranja take-gar kot so ga verjetno gledali talci v poslednjih minutah življenja. Ze takoj te dni, ko bo topleje, bo tam vzcvetel avrikel, pozneje encijan in v juniju že murket kot to opeva tudi znana pesem. Toda mnogi ob skovclci brez spoštovanja do narave in tudi do tam postre--Ijenih talcev trgajo in ropajo to cvetje, ki je tudi po zakonu zaščiteno. Težko je reči, da se odgovorni ne zavzemajo za preprečitev tega dogajanja Vendar je uspeh preskromen. Take pripombe dajejo tudi razne tuje delegacije, ki z velikim spoštovanjem obiskujejo Begunje in Drago. Predviden je zakon, po katerem bo ta dolina zaščitena. Morda bo zakon omogočil tamkajšnjemu turističnemu društvu, planincem in drugim organom, da bodo njihovi napori uspešnejši. Morda bi kazalo ob vstopu in vzdolž doline postaviti več opozoril o vedenju in spoštovanju do tega kraja. Razumljivo pa je, da noben zakon in opozorila ne bodo zalegla, če ne bo to v zavesti slehernega obiskovalca. K. M. Velika nagrada Loke 69 Od malih niedkfubskih tekmovanj do dirke za Veliko nagrado Letošnja dirka v škofji Loki bo že dvajseta po vrsti, torej ne velja po krivem za tradicionalno. Iz nepomembnih medklubskih tekmovanj v prvih letih po vojni je škofjeloška cestno-hitrostna prireditev sčasoma napredovala v dirko za republiško, potem pa za državno prvenstvo. Mejnik na tej razvojni poti nedvomno pomeni ureditev nove, 4500 metrov dolge asfaltne proge. Prej so motoristi drveli skozi mesto, po preozkem, med hišami stisnjenem cestišču, ki ni dopuščalo večjih hitrosti. Nova steza, popravljena in razširjena, pa je v vsem ustrezala mednarodnim zahtevam, ki določajo, kakšne pogoje mora izpolnjevati proga, kjer naj bi se odvijalo mednarodno tekmovanje (prize ali grand prize). Zato so loško dirko leta 1964 vnesli v mednarodni koledar FIM, letos pa si je krajevno avto-moto društvo končno tudi priborilo pravico organiziranja Ve- Škof ieločani najboljši V nedeljo je bil na Blejski Dobravi gorenjski področni mnogoboj za medvedke in čebelice. Tekmovalo je 120 najmlajših članov zveze tabornikov iz sedmih gorenjskih odredov iz Kranja, Tržiča, Škofje Loke, Mojstrane, Križ in z Jesenic. Pomerili so se v lovu na lisico, premagovanju ovir, kurjenju ognjev, šaljivem tekmovanju, igri »med dvema ognjema«, lokostrelstvu in orientacijskem pohodu. Največ tekmovalcev je poslal odred Svobodnega Kamnitnika iz Škofje Loke, ki je v končni uvrstitvi dosegel prvo mesto. Najboljše ekipe v vseh kategorijah bodo konec junija zastopale gorenjske medvedke in čebelice na republiškem mnogoboju. Rezultati: Starostna skupina 7—9 let: Čebelice: 1. OSO Kranj — 55,20 točke, 2. OSK Škofja Loka 53,90. Medvedki: L AO Mojstrana 50,35 , 2. OKG Križe — 43,95, 3. OSK Škofja Loka — 41,45. Starostna skupina 10—12 let: Čebelice: 1. AO Mojstrana — 67,20, 2. OJ Jesenice — 66,20, 3. OSK Škofja Loka — 65,15. Medvedki: 1. OSK Škofja Loka — 71,00, 2. AO Mojstrana — 68,50, 3. OSM Tržič — 68,40. Končni vrstni red: 1. OSK škofja Loka — 231,50, 2. AO Mojstrana — 186,25, 3. OJ Jesenice — 133,10, 4. KO Kranj — 110,35, 5. OSO Kranj — 87,10, 6. OSM Tržič — 68,40 in 7. OKG Križe — 64,45. V. Barabaš like nagrade. Ob tisočletnici mesta (1973) bomo morda celo priče tekmovanju za svetovno prvenstvo. Prireditelji so pred dnevi sporočili, da se je za nastop na Veliki nagradi Loke 69 prijavilo več motoristov iz ČSSR, Romunije, Španije in Peruja, skoraj gotovo pa bo- mo videli tudi Sovjete. Predstavnikov naštetih dežel v škof j i Loki doslej še ni bilo, kar je zgovoren dokaz, da se tokrat obeta huda in zelo pestra konkurenca. 25. maja, so razen loške dirke, po svetu še tri podobne cestno-hi-trostne prireditve. I. G. Julri občni zbor TO Kamnik V Kamniku se bodo jutri zvečer zbrali v dvorani nad kavarno člani kamniškega turističnega društva na redni letni občni zbor. Na njem bodo pregledali delo v preteklem dvoletnem mandatnem obdobju Potem si bodo kamniški turistični delavci ogledali barvni film o dnevu narodne noše, ki je bil lani 1. septembra v Kamniku, posneli pa so ga kamniški fO" toamaterji. Udeleženci občnega zbora bodo poslušali tudi predavanje univerzitetnega profesorja dr. Janeza Matja-šiča o turističnih zanimivostih Tunizije. T. S. Tržačani obiskali Belo V nedeljo je obiskala Belo pri Preddvoru skupina član** sindikata turističnih delavcev iz Trsta. V gostilni Markun ji*1 je pričakala preddvorska folklorna skupina in jim pokazala nekaj gorenjskih narodnih plesov in običajev, posebno tiste, ki so v navadi ob priliki prihoda neveste na dom. Gostje s° bili izredno razpoloženi. Po besedah vodje skupine ChiepPe Enze so se počutili kot »bratje v veliki družini«. Z domačin) so se kaj hitro spoprijateljili, saj jih je precej med nji'111 govorilo slovensko. J. Košnjck Šaričeva in IWravlfe Kranjski strelci so v nedeljo dobili še dva občinska prvaka. V streljanju z zračno puško je pri mladinkah zmagala šaričeva iz Tehnične tekstilne šole. Med 28 pionirji pa je bil najboljši Stane Mravlje. Vrstni red najboljših: ekipno mladinke — 1. SD Iskra, 2 SD TTS, 3. SD sa Tone Nadižar. Pionirji —*w SD Tone Nadižar, 2. SD *» bor, 3. SD Iskra, posam«^ mladinke — 1. Sonja (TTS), 2. Jelka Jenko (Is***!' 3. Ana Pretnar (Tone Ij* ln'1" žar); pionirji — 1 (Tone Nadižar), 2. Vam- , ger (Tabor), 3. Papler (Is^3 itd. B. Malovrf Letošnje ugodne snežne razmere so povečale tudi VI[st^ajV^ smučarjev se nabere predvsem ob sobotah in nedeljah-^ 5« carjev ob vlečnicah in ob sedežnici na Veliki planini; treba čakati tudi pol ure, da se odpelješ navzgor. ^ zgovoren dokaz, da bodo morali v prihodnje tudi v iettls6^' carskem središču misliti na razširitev sistema vlečnic i* ^0\0' nic. Na sliki: Del vrste ob spodnji postaji sedežnice. -* T. Smolnikar GLAS * 13. STRAN Prodam, Prodam delovnega VOLA Rovte 12, Podnart 1951 Prodam večjo količino SENA. Tomaž Potočnik, Pozir-no-Potok. Poizve se pri Kristan Marjani, Sevlje od 15.— 20. ure. Selca nad Šk. Loko 1952 Prodam SVINJO za zakol. Zg. Brnik 16, Cerklje 1953 Prodam KRAVO, ki bo dru-^č teletila, in BIKA, 350 kg težkega. Lenart 2, Cerklje 1954 Prodam KROMPIR igor in naročniki Ugodno prodam ZASTAVA 750, letnik 1968. Ogled možen vsak dan od 15.-18. ure. Kranj, Valjavčeva 30 1968 Prodam MOPED kolibri po ugodni ceni, registriran, na dve prestavi, zelo dobro ohranjen. Kranj - Stražišče, Je-šetova 17 1969 Prodam ŠKODO MB, prevoženih 40.000 km. Vrcček, Na-zorjeva 4/II, Kranj 1970 Mlad zakonski par brez otrok išče SOBO v okolici Kranja ali Ljubljane. Greva tudi h kmetu. Naslov v oglasnem oddelku 1971 Miren moški išče PRAZNO ali opremljeno SOBO v Kranju - Stražišče. 8000 N din dam nagrade. Naslov v og'es-nem oddelku 1972 Zaposlitve ^ ZAPOSLIM PLESKARJA, nastop službe takoj. Rihtar-šič, Kokrica 123, Kranj 1973 SEZONSKO ZAPOSLIMO mesarfa v letovišču Novigrad — v času od 25. maja do 20. septembra 1969. Zavod za klimatsko zdravljenje otrok Kranj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT, SKLADIŠČE KRANJ (bivši Beksel) obvešča potrošnike krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za: % kokoši nesnice ln piščance # krave molznice in teleta % prašiče o koruzo v zrnju, šrot, pšenico Itd. Cene zmerne Dostava hitra Obveščamo imetnike srečk GASILSKE LOTERIJE, da je bil IZID ŽREBANJA objavljen v Delu in Ljubljanskem dnevniku 17. aprila. GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE kupim u Kupim nov ali dobro ohranjen vprežni OBRAČALNIK. Naslov v oglasnem oddelku 1971 Ostalo Trajnožareče peči NA PREMOG — ODLIČNE ZAHODNONEMŠKE PROIZVODNJE Kt)PPERSBUSCH SPET V ZALOGI PRI TRGOVSKEM PODJETJU »KURIVO« KRANJ, Gorenjesavska 4 — tel. 21-192 IŠČEM GARAŽO šču. Pot na Ješ t a 9, v Straži-Kranj 1975 Iščem PASTIRJA za pašo pri Valvasorju pod Stolom. Plača 1300 N din in ostali dodatki. Zglasite se pri Žemlja Albinu, Žirovnica 1976 Podpisana Frakelj Alojzija, Čirče 9, izjavljam, da je ob-dolžitev, ki sem jo izrekla dne 12. novembra 1968 o Mavcu Alojzu iz Babne Gorice, neresnična. 1977 Predilnica volne Naklo obvešča cenjene stranke, . da je prenehala s poslovanjem in prosi, da vzamejo material, ki je bil oddan podjetju v predelavo najkasneje do 15. maja 1969, po tem roku podjetje za blago nc odgovarja. Obenem obveščamo zainteresirane, da zaradi ukinitve dejavnosti, podjetje razprodaja vse vrste volnene vate — trikotaže po konkurenčnih cenah. Vse informacije dobite v predilnici volne Naklo vsak dan od 7. — 14. ure. Telefon 21-371 a • «9 9 $ © © © Zaključno žrebanje KOTEKS TOBUS, Ljubljana obvešča vse, ki so v času od 1. novembra 1968 do vključno 20. januarja 1969. oddali svinjske kože, da so bila dne 20. aprila 1969. izžrebana naslednja potrdila: MOTORNA KOSILNICA 161343 TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK 214990 042081 MOPED 121542 088851 144Ć59 USNJENA KONFEKCIJA TRANSISTORSKI SPREJEMNIK 015183 018657 044492 082908 084663 115578 118251 135292 148507 174162 205515 4 © • • • • i) © • 3 O o • 000644 002922 007595 005656 021106 023082 010217 016848 024391 029122 033835 036087 038670 041819 042164 045993 049757 051520 051936 052274 057663 062997 064000 071989 072314 077043 069455 088800 071089 072814 092449 101591 102723 125337 129170 128562 114791 107623 103035 119679 104462 140398 135601 139585 143119 143342 145701 148353 144389 150913 154564 157892 160652 156433 161817 179369 176493 183927 187683 190312 189979 196428 196331 198783 199318 204199 205021 207230 210083 209615 212897 214523 216837 © © © i Nadalje so bila izžrebana potrdila o oddani svinjski koži, izdana v času od 20. januarja 1969 do vključno 20. aprila 1969, ki se končujejo na končno številko: Obveščamo vse izžrebance, da lahko dobijo dobitke od 10. maja 1969. dalje na najbližji odkupni postaji KOTEKS TOBUS-a. OB TEJ PRILIKI ČESTITAMO VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM ZA PRAZNIK 1. MAJ KOTEKS TOBUS Import — export Ljubljana 11 >©©©©©©83©S£©©©eS8«©8©«38©©©8©8©««»®«®a»«««»«®«< APRIL — mesec Pavline Približno čez en mesec bo v Stražišču zgrajen nov vodni rezervoar. Podoben rezervoar bodo zgradili tudi na Zelenem hribu. Po dograditvi obeh rezervoarjev bo moč začeti z gradnjo vodovoda proti Žabnici. — Foto: F. Perdan Nesreče v zadnjih dneh V četrtek, 17. aprila, nekaj pred deveto uro zvečer je zavozil s ceste prvega reda na Orehku pri Kranju voznik osebnega avtomobila Pavel Vincenc iz Cerkelj. Avtomobil je zadel v obcestni smernik na levi strani ceste. Voznik je bil v nesreči laže ranjen, škode pa je za okoli 5000 N din. Istega dne zvečer se je na cesti prvega reda v Bistrici jjaletel v obcestno ograjo voznik osebnega avtomobila Matjaž Majce iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila, ker je voznika zaslepilo neko vozilo z nezasenčenimi lučmi. Ranjen ni bil nihče, na vozilu pa je škode za okoli 11.000 N din. V soboto, 19. aprila, popoldne je v križišču Ceste maršala Tita in Staneta Bokala na Jesenicah zaneslo voznico osebnega avtomobila Nežko Brajc zaradi neprimerne hitrosti na pločnik, kjer je avtomobil zadel Vero Babic. Vozilo se je ustavilo ob drevesu. Babičeva je bila laže ranjena, škode Je za okoli 1000 N din. V Bistrici pri Tržiču je v soboto okoli 16. ure pritekla na cesto 10-letna Zdenka Vogrinc prav takrat, ko je pripeljal mimo voznik osebnega avtomobila Franc Papler iz Kovorja. Avtomobil je kljub zaviranju deklico zadel, tako da se je hudo ranila. Na Ljubljanski cesti v Kranju je v ponedeljek dopoldne padel z motornim kolesom Stojan StojanoviČ Iz Kranja. — Motorist je bil zapeljal na cestišče polito z oljem, tako da mu je motorno kolo spodnesld. Bil je laže ranjen, škode pa je za okoli 100 N din. Na Smledniški cesti v Kranju je v ponedeljek opoldne skočil pred osebni avtomobil, ki ga je vozil Gabrijel Perko iz Kranja, 8-letni Ujaž Šimenc. Pri trčenju je bil deček ranjen. l.m. Požar v 10 x po 50.000.- S din 100 x po 1000.- S din Ob 99-letnici PAVLIHE! Podrobnosti o razpisu berite v PAVLI H I! LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV - ŠKOFJA LOKA razpisujejo a vil o dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. STROJ ZA DROBLJENJE livarskega peska 2. STROJ ZA MEŠANJE livarskega peska 3. ROČNO DVIGALO 1000 kp 4. DVE MIZI za formanje JAVNA DRAŽBA bo dne 29. 4. 1969 od 12. do 14. ure v obratu VINCARJE — škofja Loka. OGLED osnovnih sredstev pa bo 28. 4. 1969 od 12. do 14. ure. Kolikor osnovna sredstva ta dan ne bi bila prodana, se javna dražba ponovi dne 8. maja 1969, ob isti uri. V petek, 18. aprila, okoli 13. ure je nenadoma začelo goreti gospodarsko poslopje Antona Bidra v Adergasu pri Cerkljah. Komisija je ugotovila, da je požar zanetil triletni otrok, ki se je z vžigalicami igral v hlevu, škode je za okoli 30.000 N din. Kino Jesenice RADIO 23. aprila angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH 24. aprila franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI, I. DEL Jesenice PLAVŽ 23. aprila franc. barv. CS film TRIJE MUŠKETIRJI, I. DEL 24. -25. aprila jugosl. barv. film SARAJEVSKI ATENTAT Žirovnica 23. aprila amer.-franc. barv. CS film GORI PARIZ Dovje-Mojstrana 24. aorila amer.-franc. barv. CS film GORI PARIZ Kranjska gora 24. aprila angl. barv. CS film MEJA V PLAMENIH Radovljica 23. aprila franc. barv. film TETKA ŽITA ob 18. in 20. uri 24. aprila amer. barv. film DVANAJST ŽIGOSANIH ob 20. uri 25. aprila amer. film STEZE SLAVE ob 20. uri škofja Loka SORA 23. aprila italij. barv. film VSAKEMU ENO ROŽO ob 18. in 20. uri 24. aprila angl. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 18. in 20. uri 25. aorila angl. barv. CS film OUILLERJEVO POROČILO ob 18. uri Kamnik DUPLICA 23. aprila romunski film ZIMA V PLAMENU ob 19. uri 24. aprila romunski film ZIMA V PLAMENU ob 20. uri Kranj CENTER 2J). aprila amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 16., 18. in 20 uri 24. aprila amer. barv. VV film MADAM X ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 23. aprila franc. barv. CS film ČRNI TULIPAN ob 16., 18. in 26. uri 24. aprila italij. barv. CS film SINOVI TARASA BUL- BE ob 16., 18. in 20. uri 25. aprila italij. barv. CS film SINOVI TARASA BUL-BE ob 16. in 18. uri, amery barv. VV film MADAM X ob 20. uri Tržič 24. aprila amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 18. in 20. ur 25. aprila amer. barv. CS film RAJ PO HAVAJSKO ob 18. in 20. ur O zavojih za prvo pomoč še kak dober teden in vozniki motornih vozil bodo morali imeti od fg maja letos svoja vozila opremljena po določilih pravilnika o napravah in opremi vozila. Seznam predmetov in naprav za voznike motornih vozil, ki imajo avtobuse aH tovorne avtomobile, je precej daljši, razen tega pa J8 rok za opremo vozila po novih predpisih do konca tega leta. Najbrž so že vsi vozniki osebnih vozil seznanjeni, da bodo morali imeti v svojem vozilu od 1. maja dalje zavoj prve pomoči, ki ga po JUSU izdeluje tovarna sanitetnega materiala v Domžalah. Večji zavoj, ki je namenjen av-tomobilistom, stane od 40G0 do 5090 starih dinarjev. Ker je to kar precejšen izdatek, smo povprašali, kje je najcenejši. * Slovenija avtu j!h prodajajo za 4230 starih din, na Petrolu pa so za 29 par dražji. Največ zahtevajo zanje v lekarnah, kar okoli 5000 starih din. Zavoji prve pomoči, k* jih morajo imeti motoristi in mopedisti, so nekoliko manjši in zato tudi cenejši. v Savi V ponedeljek, 21. aprila- jj v Savi pri Mostah našli tr^ plo pokojnega Jakoba Stfl leja, rojenega 10. julija lb $ lz Žirovnice. Pokojni Je odšel od doma že 13. rna»'flg Komisija je ugotovila, &a ,0 gre v tem primeru za * krivdo. Zahvala Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda Alojza Pečnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prav posebno se zahvaljujemo številnim koroškim borcem in članom ZB ter kolektivom IMP za poslednji pozdrav. Posebno smo dolžni zahvale g. Cerarju in g. štau-dekarju za poslovilne besede, ravno tako zdravnikom bolnice Petra Deržaja, zlasti dr. Trampužu in ostalemu zdravstvenemu osebju. Vsem še enkrat prisrčna hvala. . , Kranj, Ljubljana, dne 16.4.1969 Žalujoča družina Pečnlk sreda — 23. aprila i969 GLAS * 15. STRAN Smučarski skoki za pokal Kranja Triglavu že drugič zapored pokal Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih za pokal Kranja, ki je bilo v nedeljo na Pokljuki, je nastopilo več kot 50 skakalcev iz 11 klubov Jugoslavije in Avstrije. Ekipni prehodni pokal je letos že drugič zapored osvojila odlična kranjska ekipa (Kobal, Kapušin, Franci Mesec, Križnar, Marjan Mesec in Vinko Bogataj). Tekmovanje je bilo odlično organizirano in smo videli za zaključek sezone zanimivo borbo v vseh treh kategorijah skakalcev. Vrstni red najboljših: ČLANI — 1. Smolej (Jesenice), 2. štefančič (JLA). 3. Dolhar (Enotnost), 4. Marjan Mesec (Triglav), 5. Krznarič (Jesenice), 6. Koprivšek (Enotnost), 7. Ambrožič (Bled), 8. Schnabl (Zahomec — Avstrija), 9. Bukovnik (JLA), 10. Vinko Bogataj (Triglav) Itd. — STAREJŠI MLADINCI — 1. Danilo Pudgar (črna), 2. Franci Mesec (Triglav), 3. Sredenšek (Velenje), 4. Millonig (Zahomec), 5. Loštrek (Logatec), 6. Križnar (Triglav), 7. Lužnik (Jesenice), 8. Fritzer (Zahomec), 9. Finžgar (Radovljica), 10. Bojan Bogataj (Triglav) itd. — MLAJŠI MLADINCI — L Kobal (Triglav), 2. Gratzer, 3. Karel Schnabl, 4. VVallner (vsi Zahomec), 5. Cuznar (Jesenice), 6. Kapušin (Triglav), 7. Norčič (Triglav), 8. Oblak, 9. Marolt (oba Logatec), 10. Blaznik (Enotnost) Itd. — EKIPNO: 1. Triglav, 2. Jesenice, 8. Zahomec, 4. Enotnost. J. Javornik Občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih Prvaki : Štefančič, F. Mesec Na Pokljuki je bilo v nedeljo letošnje občinsko prvenstvo Kranja v smučarskih skokih za člane in mladince. Udeležba 3e bila bolj skromna, saj so nastopili samo skakalci kranjskega Triglava, medtem ko ni bilo na start prijavljene ekipe MšA Olševek. čudimo pa se tudi, zakaj niso na tem prvenstvu Vstopih" številni mladi skakalci iz Dupelj, kjer so v letošnji sezoni organizirali več tekmovanj. Po pričakovanju je bila najhujša borba v članski konku-J^nci za prvo mesto med Petrom štefančičem in Marjanom pešcem. Zaradi daljših skokov je prvo mesto pripadlo jugoslovanskemu rekorderju štefančiču. V kategoriji starejših mladincev pa je bil zanesijrvo prvi Franci Mesec. K številnim aslovom, ki jih je osvojil v letošnji sezoni, je za zaključek °oal še enega Klemen Kobal, ki je zmagal v skupini mlajših "»adincev. Rezultati: MLAJŠI MLADINCI (30 m skakalnica) — 1. Kle-me« Kobal 206,5 ( 24,5, 25,5), 2. Jože Kapušin 201,8 (25, 25,5), Ji fiogdan Norčič 184,2 ( 23, 24), 4. Srečko Grosar, 5. Brane Jafner, 6. Marko Brenkuš, 7. Zlatko Belančič, 8. Brane Trdina, »■ Gorazd Kokalj, 10. Zvonko Zorč itd.; STAREJŠI MLADINCI l5.? skakalnica) — 1. Franci Mesec 202,3 ( 42,5, 42), 2. Peter £r«nar 184,2 (41, 39), 3. Bojan Bogataj 163,9 (37, 37) itd.; ti e ** Peter Štefančič 222,5 (45, 46), 2. Marjan Mesec 212,2 lJJ'J» 45,5), 3. Janez Bukovnik 183,5 ( 40, 41), 4. Vinko Bogataj w* (43, 47 padec), 5. Janez Gorjanc 181,5 (39, 39,5) itd. J.Javornik t tno^ •jjJski prvi dirki za prvenstvo Gorenjske v speedwayu ioia„;f a ,e ""topilo 35 dirkačev. V finalni dirki Je zanesljivo *•>» domačin Jože Zupan (št. 12). — Foto: Franc Perdan Šport v kratkem NOGOMET — V nedeljskem kolu so gorenjski predstavniki v republiških ligah igrali takole: Triglav : Celje — Kadivar 2:1 (0:0), Litija : LTH 1:1 (1:0), Kamnik : Tolmin 0:0, Slovan : Kranj 8:1 (5:0). ROKOMET — Edini predstavnik v moški republiški ligi Partizan iz Tržiča je izgubil v Mariboru z domačim Branikom 11:13 (5:6). V ženski ligi pa so Selca odpravile Steklarja z 19:6 (4:3). Kranj čanke pa so izgubile v Mariboru z Branikom 7:13 (4:6). KOŠARKA — V drugem spomladanskem kolu so gorenjski predstavniki igra'i takole: Jesenice : Elektro 55:51 (28:24), Triglav : Maribor 61:67 (31:33). V ženski republiški figi pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: Moribor 66 : Jesenice 43:51 (13:?,3), Kroj : Maribor 43: 51 (13:23). ODBOJKA — Odbojkarji so v nedeJjo odigrali v prvi republiški ligi prvo kolo novega prvenstva. Kamnik je premagal Kočevje s 3:1. KEGLJANJE — Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo v nedeljo končano letošnje republiško prvenstvo za ženske ekipe. Naslov prvaka je osvojila ekipa Ljubljana — center, Kranjski Triglav pa je zasedel sedmo mesto. Prva dirka v speedvvavu z mopedi an naf liit repi V prvi izmed treh dirk za prvenstvo Gorenjske v speedvvavu z mopedi je bil v nedeljo na dirkališču v Stražišču najboljši domačin Jože Zupan, član AMD Kranj. Skupno je nastopilo 35 tekmovalcev iz šestih AMD z Gorenjske. Na sporedu je bilo enajst voženj, bd tega devet v predtekmovanju in dve v finalnem delu. Tokrat so prvič lahko nastopili samo tisti dirkači, ki imajo licenco tekmovalcev. Organizator dirke, AMD Kranj, je posebej pohvalil izredno prizadevnost in discipliniranost tekmovalcev, kar so na lanskih tovrstnih prireditvah najbolj pogrešali. REZULTATI prve dirke: 1. Jože Zupan (Kranj) 2. Janez Pernuš (Tržič), 3. Marjan štancar (Tržič), 4. Pavel Pin-tar (škofja Loka), 5. Dušan Nučič (Kranj), 6. Janez Pirih (Kranj), 7. Franc špendal (Tržič), 8. Dušan Rus (škofja Loka). Druga dirka bo na sporedu junija. M. Kuralt Občinsko prvenstvo v krosu za osnovne in srednje šole 150 nastopajočih Osem srednjih ln osnovnih šol kranjske občine je prijavilo svoje dijake in učence za tradicionalno občinsko prvenstvo v krosu. Kros je bil letos prvič posvečen tudi 27. aprilu, dnevu združenih mest, ki se zavzemajo za miroljubno sodelovanje vseh narodov sveta. V to združenje je včlanjeno tudi mesto Kranj. Izmed 150 nastopajočih je bilo največ prijavljenih v konkurenci pionirjev na 700 m dolgi progi, kjer je startalo kar 68 tekačev. Prav v tej kategoriji je presenetila ekipa osnovne šole France Prešeren, saj je imela kar trideset tekmovalcev. Tekmovanje je zadovoljivo organizirala komisija za atletiko pri ObZTK Kranj na terenih okoli stadiona. 2al se niso prijavile vse šole kranjske občine. Posebno vprašanje je osnovna šola Predoslje, ki že drugo leto ne pošilja svojih učencev na razna atletska tekmovanja, čeprav ima vse pogoje za vadbo, prav posebno še za pripravo na tekmovanja v krosu! REZULTATI — učenci (700 m): 1. Peško (FP), 2. Mrak (SJ), 3. Jakovac (SJ) 4. Grošelj (FP), 5. Starovaš-nik (SJ), 6. Rozman (FP); učenke (600 m): 1. Stular (Cerklje), 2. Hribar (SJ), 3. Vomberger (Ce), 4. Smole (Ce), 5. Jereb (Ce), 6. šavs (Preddvor); dijaki (1200 m): 1. Gartner (SCI), 2. Snedic (ŠCI), 3. F. Gros (ŠCI), 4. Kadimc (Gimn), 5. Kosec (ŠCI), 6. Kozina (SCI); dijakinje (700 m): 1. Gartnar (Gimn), 2. Kovic (ŠCI), 3. Pegam (Gimn), 4. Fornazerič (TTŠ), 5. Zakšek (TTS), 6. Bizjak (Gimn). EKIPE — pionirji: 1. Oš F. Prešeren Kranj; pionirke: 1. OŠ Cerklje; dijaki: 1. šolski center Iskra Kranj; dijakinje: 1. Gimnazija Kranj. M. Kuralt Jutri spet kolesarska dirka v Kranju V četrtek bo kranjski kolesarski klub organiziral spet preizkušnjo mladih kolesarjev — začetnikov. Start bo ob 16. uri pri savskem mostu. To bo že druga izbirna tekma za vse, ki se žele vključiti v kolesarski klub Kranj. KK Kranj ima na voljo nekaj Športnih koles, ki jih bo razdelil najbolje uvrščenim na teh tekmovanjih in jih nato vključil v redni trening. Pretekli četrtek pa so organizirali kontrolno pregledno preizkušnjo za kolesarje KK Kranj pred prvo letošnjo kolesarsko prireditvijo v Sloveniji, ki bo v nedeljo v Ljubljani. Trener kranjskih kolesarjev je s svojimi varovanci pred nedeljskim startom v glavnem zadovoljen, saj so fizično dobro pripravljeni, hkrati pa meni, da bo potrebno še precej truda v treniranju tehnike vožnje. V letošnji sezoni največ pričakujejo od mladih kolesarjev: Žagarja, Korenčiča in Ribnikarja, ki so se že lani izkazali. F. Jelovčan Na nedeljskem spustu po Savi od Kranja do Brega je nastopilo 30 tekmovalcev iz štirih brodarskih društev (Ljubljane, Tacna, Slavije iz Zagreba in Vikerč). — Foto: F. Perdan GLAS Reševalne ekipe so bile opremljene z derezami, lučmi, vrvmi in brezžičnimi oddajniki. »Ponesrečence« so do zavetišča Gorske reševalne službe prepeljali z akiji. Vse štiri »ponesrečence« so reševalci z vrha Krvavca prepeljali v bolniški šotor ljubljanske ekipe. Uspel poiskus UJV Kranj in ekip GRS Nočna vaja na Krvavcu 20. marca letos je republiški sekretar za notranje zadeve Slavko Furlan podpisal naslednjo odločbo: Pri Upravah javne varnosti Kranj, Celje, Nova gorica in Maribor se organizirajo seminarji za delavce milice — gorske reševalce s postaj milice s splošnim delovnim področjem. Seminarji bodo trajali po tri delovne dni in bodo organizirani v mesecu marcu in aprilu. Takšen seminar je UJV v Kranju s sodelovanjem Gorske reševalne službe organizirala 16., 17. in 18. aprila na Krvavcu. Razen teoretičnih osnov gorskega reševanja in spoznavanja nalog so se delavci milice seznanili tudi s praktičnimi nalogami gorskega reševanja. V petek zvečer pa je bila pred njimi še glavna preizkušnja: nočna reševalna akcija. V petek je bilo na Krvavcu k-po, vendar hladno vreme. Delavci postaje milice in ekipe GRS iz Kranja, z Jesenic, Tržiča, Kamnika in Ljubljane so se ta dan mrzlično pripravljali na nočno reševalno akcijo. Žal pa je usoda hotela, da so svoje teoretično in praktično znanje morali pokazati že zgodaj popoldne, ko se je ponesrečil republiški sekretar za notranje zadeve Slavko Furlan-Dušan, ki si je prišel ogledat za zvečer najavljeno vajo. Tako so reševalci že veliko prej morali uporabiti vse reševalne pripomočke: od akija, brezžičnih zvez in celo helikopter. V spomin na ponesrečenega tovariša se je potem ob 20.30 začela vaja. Še pred začetkom pa sta načelnik UJV Kranj tovariš Miloš Mitič in predsednik Gorske reševalne službe Slovenije tovariš Albin Vengust spregovorila o delu tovariša Furlana, nakar so poslali sožalni brzojavki izvršnemu svetu skupščine SRS in družini ponesrečenega. Vaja se je začela s predpostavko, da se je na vrhu Krvavca (1853) zrušilo manjše potniško letalo. Ekipo so na znamenje rdeče rakete odšle z vso opremo na kraj nesreče, da rešijo ponesrečence. Tako so ekipe GRS iz Kranja, z Jesenic, iz Kamnika in Tržiča skupaj z miličniki — tečajniki odšle na vrh, ljubljanska ekipa pa je pri zavetišču GRS pripravila bolniški šotor. Opremljene z derezami, akiji, vezmi, lučmi, agregatom, brezšičnimi oddajniki in lavinskimi psi so v dobre četrt ure prispele na vrh. Začelo se je reševanje. Najti je bilo treba štiri ponesrečence. Na znamenje rake- te je prva uspešno opravila nalogo kranjska ekipa. Potem pa še vse ostale. V dobri uri in pol pa so vse ekipe uspele prepeljati »ranjence« z vrha Krvavca do bolniškega šotora in jim hkrati dale prvo pomoč. Akcija oziroma praktična nočna vaja, ki vam jo delno skušamo predstaviti z današnjo foto-reportažo je v celoti uspela. Z njo so organizatorji dokazali, da morajo ob morebitnih večjih gorskih nesrečah sodelovati tako ekipe GRS kot postaje milice Z vajo so počastili spomin na ponesrečenega Slavka Fur-lana-Dušana, ki si je žal ni mogel ogledati. S podobnimi vajami pa se ga bodo spominjali vsako leto na ta dan. Tekst: A. žalar Slike: F. Perdan NA MODNI REVIJI VIII. SPOMLADANSKEGA SEJMA V KRANJU SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE ŠTEVILKE VSTOPNIC: L vstopnica št. 001106 nagrada 1.000.00 N din 2. vstopnica št. 024309 nagrada 500.00 N din 3. vstopnica št. 027950 nagrada 300.00 N din in še rezervne vstopnice št.: 005745, 035514, 032215, 003389, 003341, 003422, 004219, 032546, 004165 i« 031215. Kolikor se lastniki prvih treh številk vstopnic ne javijo do 15. maja, lahkO dobijo dobitke lastnik' naslednjih rezervnih številk po vrstnem redu * najkasneje do 31. V. 1969. Dobitniki naj se javijo n» upravi Gorenjskega ma, C. St. Žagarja št. 27, Kranj. za vsakogar nekaj v trgovi na*1 ±1VIL-A KRANJ