30. številka.
Ljubljana, v torek 7. fehrlivarja.
XXYI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan »veCer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za fietrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trga it. 12. UpravniStvu naj ho blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razni glasi o vladnem programu.
Nekateri listi bo že izrekli Bvoje mnenje o vladnem programu, razglašenem predvčerajšnjim, in reči se mora, da je ni čuti povoljne sodbe. Nihče ni zadovoljen. Levičarji niso zadovoljni, ker je vlada v pozitivni obliki obljubila konservativcem nekatere, za konfesijonaini značaj ljudske šole važne konce« sije, Slovani pa niso zadovoljni, ker je vlada v tem programu skušala ustreči samo Nemcem, liberalnim in konservativnim, dočim je vse težnje slovanskih narodov brezobzirno zavrgla. Evo nekoliko časnikarskih glasov, potrjujočih to našo trditev.
»Politik1* sodi o vladnem programu, da je to podloga, na kateri naj se združijo tiste stranke, ki se ne marajo, ter pravi: Radi bi poznali tistega davkoplačevalca, kateri najde v tem najnovejšem vladnem umotvoru le jedno novo misel ali splob kako misel, od katere je pričakovati zboljšanja zavoženih nagih razmer ali vsaj zboljšanja parlamentarnih odnošajev. To vender ni novo, da hoče grof Taafle vse potisniti v kot, kar mu ni ugodno, in da bi rad odstranil vse, kar bi zamoglo obuditi poti* tične boje, zlasti pa, kar bi zamoglo prisiliti vlado, da se jasno postavi na to ali na drugo stran. Tako dela nafi prnnijer že od tiste ure, ko je iz neum-ljivega strabu pred nemškimi liberalci prepustil avtonomiBtično večino njeni usodi. To je stara avstrij sita praksa, ki zrnat ra za nalogo državnika, da išče, najde in se umakne vsemu, kar bi bilo količkaj težko rešiti in v kar bi bilo treba kolikor toliko odločnosti. — O vladnega programa določbi glede* ustave in dualizma pravi .Politik", da se je že ue-brojne krati zutrjevalo to isto in da v sedanjem hipu sploh nihče ne atakira uatave in dualizma. Češki narod ju na pr. ne priznava kot pravo veljavna ; njega zastopniki so podali, prišedši v držav ui zbor, pravno zavarovanje, a ustavo in duali-z eni respektirajo kot obstoječi naredbi ter si pridržujejo samo pravico delovati na preinembo, kadar pride za to primerni čas. Da ae vlada drži Bedarije ustave  in dualizma, o tem ne dvomi nihče, gotovo
pa je, da ni posebno laskavo za ustavo in za dualizam, če jima mora vlada vedno delati komplimente. — List se bavi potem z vprašanjem o čeških punk-tacijah, pojasnjuje zopet znano stališče vseh čeških strank v tem oziru in kritikuje na to programovo določbo o varstvu narodne ponesti, trdeč, da je tudi to važna koncesija levičarjem, prav kakor določba o ustavi in dualizmu, katero Brno navedli, ker je zanimljiva sa nas zlasti z ozirom na klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih poslancev. Z določbo o varstvu narodne posesti izjavlja vlada, da bo še nadalje delala krivico nekaterim narodom. Zahte-vanje, da se naj poslanci odpovedo vsem narodnim tirjatvam, je umestno le v programu, kateremu je sojen kratek obstanek, ker je v diametralnem nasprotju z narodnim porazumljenjem. Truditi se za narodno porazumljenje in skrbeti za to, da se ohrani ponekod krivica, to je nezdružljivo. — Popolnoma nerazumljiva je določba, da so iz bodoče večine izključene vse ekstremne stranke. To uključenje sploh ne spada v program; kdor je ekstremen, ta ne vzprejme programa in bo je, torej sam izključil. Sicer pa je še vprašanje: katera stranka je ekstremna ? Kdo razsoja o tem? Ali ni Plener tudi ekstremen in je-li t i u t i ekstremen, ki se bori za prikrajšane mu pravice, katere mu jamči sama ustava? Ali pa se pravi to izvrševati ustavo, če se ne izvršujejo njene določbe in se ta namen celo programatično izreče? —Gora je rodila miš — to je končna sodba.
Poljski listi se izražajo vsi, kakor raz-v i diru o iz raznih brzojavnih poročil, jako reservirano o vladnem programu in povdarjajo, da obeča levičarjem dosti preveč koncesij, dočim prikrajšuje vse druge kartelne stranke v preveliki meri.
Od hrvatskih listov izrekla sta doslej samo dva Bvoje mnenje in tudi ta dva le mimogrede.
„Hrvatska" pravi: .Taj program stara je krparija, koja ne <Sd imati duga života. U njemu se najviše išlo na ruku Niemcem, pa oni nisu njime zadovoljni, a kako tek da budu ostali narodi?"
„Agramer Tagblatt" priobčuje vsebino vladnega programa ter pravi na tu: V soboto zvečer
se je predložil uovi vladni program, kateri ima postati temelj bodoči kartel ni večini, klubu nemške levice, konservativnemu in Hohenvvartovemu klubu. Ta progam obeča levičarjem Jjako izdatne koncesije, tudi konservativcem se obečajo koncesije, samo Slovani ne najdejo o njem prijazne besede, narobe, obljublja se jim še nadalnje oviranje njihovega narodnega razvoja. Ta program zasluži, da ga avstrijski Slovani kar najodločneje odklonijo.
„Ne u e F r ei e P r e s s e", vodilno glasilo levičarjev, piše o vladnem programu deloma ugodno, deloma nepovoljno, končna sodba pa je vender neprijazna, a iz vse stilizacije je razvidno, da le radi šolskega vprašanja. List ne more umeti, kako je mogla vlada gojiti iluzijo, da bo rešila problem, združiti stranke, katere ločijo načela, tradicija in zgodovina, s pomočjo male zbirke raztegljivih stavkov; ne more umeti, da pri tolikih ministerskih posvetovanjih in po tolikih konferencah ni bilo moči spraviti v program nič drugega, kakor najivno misel o združitvi strank samo zato, da bi te podpirale vlado in ji pomagale iz parlamentarne zagate. — Program izreka načela, katera bo vredna priznanja in katera so toliko bolj dragocena, ker se jim je v polpreteklem času vlada sama opirala i o bo je za-oikavale stranke, na katere sedaj vlada apelira. — List navaja potem določbe, katere so levičarjem všeč, namreč določbo o ustavi, o dualizmu, o prednosti nemškega jezika, kateremu je vlada priznala v programu večje pravice, kakor jih imajo drugi jeziki, in o jednakopravuoBti konfesij — pristavlja pa, da je to vse le teoretične vrednosti, ker vlada ni podala garancije, da bo tudi v tem zmislu ravnala. — Tam, kjer skuša vladni program izraziti samostojno politično misel, tam je videti vso slabost tega poskusa. Glede jezikovnega vprašanja pravi program, da je varovati narodno posestno stanje posamnih rodov, da je ovirati vsako preseganje, a vlada se veže le v to, da bo premembe posestnega stanja zadrževala po mogočnosti in kolikor se to da administrativnim potem, da se ho pa tudi pri tem kolikor moči držala dosedanje navade
LISTEK.
Cavalleria rusticana.
Mnogo k HijHJnemu uspehu Muscugnijeve opere aH melodrame, knkor imenuje on nam svoje delo, katero je bliskoma razširilo njegovo slavo po vsem svetu, je pripomogel tudi libreto. Posnela sta ga po Verginem predmetu istega imena libretista Tar-gioui in Menasci ter tako ustvarila Ženijalnemu skladatelju zares dtamatičeu libreto. V tesnem okviru jednega dejanja razvije se dejanje v lapidarnih po tezah in tako moJBtersko označeno po Mascagnijevi glaBbi ter konča na upravo originalen način, ko je prikipelo do vrhuncu.
Dejanje vrši se v neki vaai na Sicilijanskem otoku in ima za predmet „kmetsku viteštvo" kakor bi se v našem jeziku glasil naslov opere. Mladi posestnik Turiddu ljubil je deklico Lolo ter sta si prisegla zvestobo, ko je moral v vojake. Lolu prisege svoje ni držala in ko se je vrnil Turiddu, našel jo je zuročeno. Mož njen je Alfio, voznik, ki služi kruh po svetu. Turiddu izbral si jh potem Santuzzo, katera se mu je udala in kateri je obljubil, vzeti jo v zakon. A stara njegova ljubezeu do Lole, katera še vedno rada zaljubljeno gleda za prvim  svojim ljubimcem in strastna ljubosumnost
Santuzze, ki VBe razkrije Luciji, materi Turiddujevi in A'fiju vede do katastrofe.
Toliko v splošnih potezah o podlagi dejanju, ki se vr.^i na veliko nedeljo v jutro. Mej ouverturo čuje se za zagrinjalom karnkteriatična pesem Turi ddua, ki opeva Loli no lepoto. Ko se vzdigne zavesa, čuje se zvonenje in pobožno ljudstvo hiti v cerkev, iz daljave pa se čuje veselo petje žensk in m ličkih, ki prihajajo in zopet odhajajo. Santuzza pride k Luciji, materi Turiddujevi, vprašat po njem, ker ni šel od domu, kakor misli mati, nego so ga videli še v večer prejšnjega dne blizu Loliue hiše. Mej tem nastopi Alfio, ki je na velikonočne praznike prfflel zopet domu in veselo popeva z zborom. Is cerkve začuje se glas orgelj in petje pobožnega ljudstva, kateremu se pridružuje petje zbora na odru, poječega slavo odrešeniku, ki je vstal iz groba. Ivo vsi odidejo v cerkev, razodene Santuzza Luci i i vso dugodbo svoje ljubezni s Turiddujem in kako ga je Lola. zopet omamila, pozabivši soproga. Zdaj naBtopi Turiddu in razvije se jako dramatičen prizor mej ubogo Santuzzo in njenim nevernim ljubimcem. Santuzza očita mu nezvestobo a on ji jezno odgovarja, naj ga ne draži. Hipoma začuje se za odrom petje Lole, ki kmaiu naatopi in zbadljivo govori proti Santuzzi in Turiddu-u ter odide v cerkev. Zastonj roti Santuzza svojega ljubega, ki hoče v cerkev in ga prosi, naj je ne ostavi. Razburjen
vrže jo ob tla ter beži v cerkev. Vsa razjarjena razodene Santuzza ravno riobajajočemu Alti j u, kako ga vara Lola, ko se o u trudi zanjo po svetu, kuko je žena njegova omamila Turiddujevo Brce. Alfio prisega krvavo oaveto in čaka »amo ugodne prilike. Po krasnem simfoničnem intermezzu, katero uvaja tako rekoč drugi del dejanja, začne ljudstvo prihajati iz cerkve in prideta tudi Lola in Turiddu, ki povabi sosede na kozarec vina. Ko veselo prepevajo, nastopi A!fio, katerega Turiddu pozdravi, uudeč mu polno čašo. Alfio odgovori pomenljivo, da ne pije njegovega vina in Turiddu razžaljeo izlije vino po tleh. Sluteč nesrečo odidejo ženske preplašene. Turiddu in Alfio se po kratkem razgovoru objameta na videz in Turiddu vgrizne Alfia v desno uho, kar znači po sicilijanski šegi poziv na boj za življenje in smrt. Turiddu prizna svojo krivdo, žal mu je za ubogo Santuzzo, če bi ostal v boji, a Alfio odgovori mu hladno, da ga čaka zunaj za vrtom. Kakor prevzet od slutnje, jioslavlja bo Turiddu še strastno od svoje matere, proseč jo, naj varuje ubogo Santuzzo, če ne ne vrne. Prestrašena kliče mati bežočega sina nazaj, a prepozuo je. Nastopi Santuzza, za njo preplašeno ljudstvo, iz daljave pa se čuje klic, d a je bil ubit Turiddu v boji, katero strašno povest potrdi žena, ki prihiti na oder. Santuzza bo zgrudi, mati Lucija omedli in mej izrazom splošne groze pade zavesa.
voljen. Kaj radi poročamo, da ao tudi nekatere gospe in gospodične Mengiške, vse zavedne Slovenke, podirale keglje na korist Bralnemu društvu. Končno bodi še g. Levcu izrečena zahvala, da je prepustil kegljišče popolnoma brezplačoo. Lanskega leta je dobilo Bralno iruštvo podobo Vodnikovo; podaril jo je blag rodoljub, ki noče, da bi se njegovo ime imenovalo v javnosti.
Ker pevovodja, od letošnjega novega leta tudi predsednik Bralnemu društvu, g. L Let nar, svoj pevski zbor temeljito izurja, upal se je ž njim nastopiti letos o Vodnikovi veselici dne 2. t. m. Nič ni povedano preveč, če izjavljamo, da se je veselica jako lepo obnesla in da je bila na čast Mengiškim tržanom, ter da je tudi jako dobro uspela šaljiva loterija z dobitki. Jako zanimiv je bil tudi govor o Vodnikovem življenji, katerega je govoril predsednik Bralnega društva. Tudi deklamacije so bile jako dobre.
Dne" 8. jinuvarja t. I. je imela naša požarna bramba svoj občni zbor. Jeden izmej ndov je dejal, da smo vsi ognjegasci sinovi matere Slave ter da ne more biti častno za Mengšane, ko bi se njih požarna bramba pačila s komando v tujem jeziku. Nasvetoval je: Komanda Men-giške požarne brambe bodi slovenska. Načelnik njen, g. Miško Stare, je takoj ta nasvet jako toplo podprl. Sprejet je bil potem soglasno. To je poštena in moška beseda! Čemu delati tlako tujemu jez ku, ko mora biti naš materni jezik za nas prvi in najlepši 1 Izkušnja uči, da narod, ki se ne zmeni za svoj jezik ali ga zamenja z drugim, izroča tudi premoženje svoje tujcu. Sam postaja potem tistemu, kateri mu je usilil svojo govorico, sluga — dninar, ali mu je iti s trebuhom za kruhom. Dokler smo ponosni na nvoj jezik, ostanemo delal ni, pošteni, značajni ter še vedno dobri gospodarji na svojih tleh. Da bi bilo nemško vele-vanje naše požarne brambe prežalostna prikazen, to sodbo smo čuli iz UBt moža-poštenjaku nemškega rodu, ki je sudrug tukajšnje siamnikarske firme. Dejal je, da je za Mengiš takšen nesmisel imeti nemško velenje v požarni brambi, kakor bi hotel kdo uvesti slovensko v njegovi nemški domovini na Tirolskem. Ko bi poznal vrli mož našega Prešerna, dejal bi ž njim: „Ne bodimo šaloburde!" Due 22. jan. je imela tudi požarna bramba svojo pustno veselico. Kakor pri Bralnem društvu bila je v sporedu tudi tukaj šuljiva loterija. Tndi v tej veselici je bilo mnogo zabave ter čistega dohodka v družbene namene. Bralno društvo je pomoglo v veselici požarni brambi, a ta zopet Bralnemu društvu — vse lepo v vzajemnem duhu. To nas mora vse veseliti. Le tako složno naprej t
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) Okrajni komisar baron Rodič imenovan je vicekonsulom. — Kancelist okrajnega sodišča v Bujah O. Oarbari imenovan je kancelistom pri dež. sodišči v Trstu.
— (Slovensko gledališče.) Juti I, sredo 8. t. m., pela se bode torej željno ptičakovana Mascagnijeva opera „Cavalleria rusticaua" (Kmetsko viteštvo). Zadržaj dejanja prijavljamo na drugem mestu. Ker ko je opera jako marljivo študirala in sodeluje iz prijaznosti v velikem cerkvenem zboru tudi oddelek pevskega zbora »Glasbene Matice", smerno reči, da se bode to slavno in ave-tovnoziiano delo tudi na našem odru predstavljalo prav doBtojno. Glede na velike utroške, katere je imelo društvo z nakupom opere in z napravo novih kostumov, povišale so se nekoliko cene, kakor je razvidno iz gledališkega lista. Ne zdi se nam potrebno, da bi nadalje delali obširno reklamo, katere tako delo gotovo ne potrebuje. Vsacega prijatelja glasbene umetnosti geslo bode jutri brez dvoma: V gledališče, v slovensko opero, katera nam predstavlja delo, ki je razneslo stavo mladega skladatelja po vsem izobraženem svetu !
— (Za „Mir") nabral je g. Ivan Hribar mej Liubljauskimi rodoljubi 2 36 gld. Ker je go tovo — kakor lani — nabiral za „Miru tudi letos g. dr. V. G re go r i č, doposlala se je prekoristnemu temu listu iz Ljubljane prav lepa podpora. Želimo le, da bi se koroških bratov spominjali rodoljubi tudi drugod.
— (Šolsko nadzorovanje.) Vodja dež. vlade dvorni svetnik baron Heio ogledal je včeraj prvo mestno ljudsko solo za dečke v poljskih ulicab. Spremljeval ga je dež. šolski nadzornik g Šuman.
Ogledal je tudi šolarsko knjižnico in zbirko učil in bil navzoč v posamičnih razredih pri pouku. Potem je ogledal tudi dva razreda nemške mestne šole za dečke.
— (Sklep I. poluletja na tukajšnjih ljudskih šolah) G. kr. mestni šolski svet je odredil, da bodi na mestnih ljudskih šolah letos sklep I. poluletja v soboto 11., in pričetek II. poluletja v četrtek 16. februvarja. Namestil četrtka je pepel-nica prosta.
— (Streljanje .Sokola") prične se jutri že ob Vi?* uri zvečer zaradi slovenske predstave v gledališči. To nazuanja strelski odbor vsem onim članom strelcem, ki se hote udeležiti jutršnje slovenske predstave. Streljajo torej lahko pred začetkom predstave.
— (Vodnikova al a vnos t v Spodnji Šiški.) V spomin 135. roj. dna V. Vodnika vršila
se je minulo nedeljo slavnostna beseda, pri Ko-slerji. Opereta .Odvetnika" je tako ugajala da se je morala ponavljati.   Gosp- Kral pogodil je kmeta
„Sempronija" prav dobro. G. Burja odlikoval se je z lepim baritouom G. Škarjevec, znan kot izurjen pevec, pel in igral je odvetnika pohvalno. Druge pevske točke su bilo skrbno priučene. Zlasti mešani zbor „Venec Vodnikovih in na njega zloženih peBnij"; ženski dvospev „ Đarkarolau in Fr. Abtov „Čuj zvonov spev" so izredno dopadali in slednji celo se morali ponavljati. Vodstvo petju in spremljevanje na glasovirji bilo je delo ueutrudljivega pevovodje gosp. Javoršeka ml , kateri je tudi slavnostni prolog govoril povoljno. D/orano je lepo okinčal gosp. J. Škurjevec v splošno priznanje. Vojaška godba svirala ie mej besedo in pozneje izvrstno, ludi postrežba zasluži pohvalo. Počastilo je veselico mnogo dru-štvenikov in gospode Ljubljanske.
— (Škofjeloška narodna čitalnic a) priredi plesni venček v nedeljo dne 12. februvarja v lastuh prostorih. Kostumi všeči. Vstopnina: Udom čitalnice 30 kr , neudom 70 kr. Gospe in gospice proste. Začetek ob 8 uri zvečer.
— (Slovenske Šole v Gorici.) Goriški mestni zastop torej nima denarja za ustanovitev slovenske šole, katere tudi ne smatra kot potrebno. Tako su sklenili mestni očetje Goriški v zadnji seji ter na kratko odklonili utemeljeno prošnjo slovenskih roditeljev za ustanovitev slovenske šole v Gorici Poročevalec šolskega odseka bil je odvetnik Verzegnassi. Povdarjal je, da so sredstva Goriške občine le skromna, da se danes potroši za učne namene 30 894 gld., ko se je v isti namen dajalo I. 1870. samo 7876 gld. Občio.t je mnogo potrosila tudi za šolska poslopja in stori torej svojo dolžnost glede na skromne dohodke. Dalje pravi, da, če bo je to — kakor trdijo Slovenci — storilo izključno le za laške šole, občina vzdržuje slovensko šolo v Starigori, druzih pa ne more storiti in tudi ne Čuti potrebe, ker Slovenci itak vsi razumejo italijanski jezik (!), saj tudi Nemci ne zahtevajo svojih šol. Tako je torej odgovoril lahonski zastop Goriški na opravičeno zahtevo Goriških Slovencev! Rtdovedni smo, kaj poreče k temu vlada, ki se drugod tako toplo poteza za nemške manjšine, katerim so se morale ustanoviti mestne ljudske šole na stroške občine, kakor na primer v Ljubljani, kjer je manj nemških prebivalcev nego je v Gorici Slovencev. Goriški Slovenci se gotovo s tem negativnim odgovorom ne bodo zadovoljili, nego bodo odločno zahtevali tudi na dalje svoje pravice. Saj bi bilo pa tudi čudno, da bi se smelo tako drzno prezirati slovensko prebivalstvo na Goriškem.
— (Razveljavljena obsodba.) Najvišje sodišče na Dunaj i razveljavilo je obsodbo Tržaškega dež. sodišča, s katero je bil obsojen prof. Zauetti na pet mesecev zapora, zaradi govora na grobu mestnega zastopnika Tržaškega dr. Vidakoviča, čegar italijansko mišljenje je slavil obsojenec. Naj višje sodišče je ugodilo pritožbi ničnosti in razve-ljavivši prvosodno obsodbo oprostilo prof. Zauettija.
— (Slovenska pevska društva v Tržaški okolici) v poslednjem času delujejo prav živahno in prirejajo jako lepe veselic. Tega živega tekmovanja in gojenja slovenske pesmi mora biti vesel vsak slovenski rodoljub. Tako so priredili Svetoivauski pevci in tamburaši jako lepo veselico v prostorih tamošnjega bralnega društva, pri kateri se je igrala tudi veseloigra .Berite Edinost". Pevci in tamburaši in vsi drugi sodolujoči obnesli so se prav dobro. — Pevsko društvo .Hajdrih" na Preseku je istotako priredilo lepo zabavo s petjem, tamb iraujem in gledališko igro .Servus pete-
I nček", ki se je prav povoljno izvršila na občno zadovoljnost domačiaov in došlih gostov iz Trsta in iz Nabrežine. Da je bil pri obeh veselicah tudi živahen ples, se razume, saj smo v pustnem času. Tudi veselica društva .Zarja" v Bojanu izvršila se je izborno. Posebno dopadel se je krasni Ipav-čev .Kdo je mar" s spremljevaojetn orkestra. Veselo je videti, da se take teške skladbe izvršujejo z domačimi silami. Diletant je dram. odseka Tržaškega Sokola pa ro predstavljali igro .Doktor in njegov sluga" ki je vzbujala mnogo smeha. Vrlim pevskim društvom Tržaške okolice čestitamo iu kličemo: Le tako naprej!
— (Potopljeni parobrod „Milano*.) Upravni odbor avstrijskega Lloyda razpisal je konkurs, da bi se dvignd parobrod „Milano", ki se je potopil nedavno pri .Cap Compare" blizu Pulja, oziroma, da se reši v njem ukrcano tovorno blago. Ponudbe v/prejemajo ae do 10 t. m pri vodstvu Lloyda v Trstu.
ihv/Aie vesti.
* (Kralj in balerina.) Pariška gledališka plesalka S ubra, s katero je občeval poslednja leta srbski razkralj Milan, tožila ga je te dni pri Pariškem sodišči za četrt mtlijoua frankov iu prosila, da se zarubi vse njegovo premakljivo in nepremakljivo imetje. Srbski kabinet se jo obvestil o tej tožbi. Teško pa, da bi se v to svrbo dovolilo vporabiti državno blagajnico.
* (Požar v Rimski sinagogi.) Izrajelitski hram v K mu /.gorel je popolnoma. Ogenj nastal je v tretiem nadstropji zgradbe in v hipu bila je tudi streha v plamenu. Akopram je došla koj pomoč, zgorelo je poslojije do tal. Zgorela je tudi dragocena knjižnica, ki je bila jedna najdražjih Bvoje vrste. Ogenj se je razširil tudi na bližnje hiše iu je bilo teško rešiti ljudi, ki so stanovali v teb hišab. Škoda je ogromna.
* (Redka prikazen.) V Benetkah padlo je veter pred Svečn'co vsled izredne oseke morje tako, da je bil veliki kanal oh kraji deloma brez vode in so gondole ostale na suhem. Nad dvajset veČ|ih in manjši l ktmalov bilo je popolnoma suhih. Promet z gondolami bil je pretrgau na muogih mestih. To se prigodi jako redkokrat in je morda v zvezi h hutiiii potresi na Grškem.
* (Potresi na Grškem) Na otokih Zante in Kefalonna bili so zadnje dni hudi potresi, ki so se ponavljali. Zrušilo se je več sto hš m je blizu 30 000 ljudij brez streh«. Silni dež in toča delata položaj nesrečneža še žalostneji. Vlada storila je potrebno, da dobe* ponesrečeni prvo podporo. Grški minister notranjih zadev odpotoval je na otok Zante.
* (Kanibalitem) Zaradi groznega dogodka, ki se je vršil na širnem morji, zaprli so tri švedske mornarje. KaVor prijiovedujejo sami, poškodovali so hudi viharji njih Indijo „Ttiekla", ki je jadrala iz Philadelphije v Havre koncem decembra miuulega leta. Nekoliko se jih je rešilo na čolnih, drugi čolni pa so se potopili. Na poškodovanem brodu oBtalo je devet mož, ki so se rešili na jambore, ker je bila ostala ladiia v«a polna vode. Brez živeža prebili so najhuje od 22. decembra do 7 januvarija, tako da je iz blaznosti jioskakalo pet mornarjev v morje. Jedina hrana jim je bila rosa, ki je padala na jambore. Neeega dne ponudi se jedeu ostalih, da žrtvuje svoje živlienje za ostale tri tovariše. Še le ko so žrebali in je res njega zadela žreb, umorili so ga trije njegovi tovariši in se hranili z njegovo krvjo in z n|egovim truplom. Dne 7. januvarija zapazila je inimojadraioča danska ladija zapuščene ter rešila nesrečneže, ki so bili že na pol zblazneli. Jednega morali ho odvesti takoj v bolnico O ostalih mornarjih, ki so se rešili v čolnu, «e ni poizvedelo ničesar. Gotovo so se VBi potopili.
Telegrami „Slovenskomu Narodu41:
Marenberg 7. februvarja. Volitev novega načelnika okrajnemu zastopu določena na dan 9. t. m.
Dunaj 7. februvarja. Cesar ogledal si je danes dopoludne novo polikliniko in se izrekel jako laskavo.
Budimpešta 7. februvarja. Državni zbor vzprejel predlogo o razstavi 1. 1896. v proslavo tisoČletnice raadjarske državne samostalnosti.
Rim 7. februvarja. Vladni komisar pri romanski banki povabljen je pred preiskovalnega sodnika.
Pariz 7. februvarija. Millevove interpe-liral vlado, Če'hoče preiskati, kako razmerje je bilo mej Herzem in Climenceau-om. Pravosodni minister odgovoril, da je to stvar preiskovalnega sodnika in da ne gre sodnih korakov spravljati v parlamentarno debato.
— Najbolj pobija .N. Fr. Prease* določbo o Šolskem vprašanju in prav iz tega sklepa, da hira novi program za neodkritosrčnostjo, le zato je zadovoljna, da prizadetih strank ni bilo spraviti pod jeden klobuk, ker pride, četudi levica sedaj še ne stopi v opozicijo^ vendarle do konflikta v tistem trenutku, ko bo vlada začela izvrševati (tvoj  šolski program.
.Grazer  Tagespost"   se  kaže sicer jako nezadovoljno z vladnim  programom a mej vrstami je vender čitati, da je ta nezadovoljnost samo umetno narejena In sicer iz taktičnih  obzirov  ter da so gospodje, stoječi okolu tega lista, v dnu svojih are z vladnim programom še dosti zadovoljni. „Tagespost" pravi mej drugim:   »Ta program  ni vreden dolgih pogajanj, katera  so se vodila.   Ako  je  imel grof Taafie namen, zbrati vrsto stavkov, katere mu vzlic lepodonečim besedam ne nakladajo uikake resne in obvezne dolžnosti, mogel je to delo dognati z manjšim  trudom  in v krajšem  času.   Program izreka navidezno jako mnogo, dejanski pa čisto nič ; s tem papirjem v roki  more vlada  storiti skoro vse, kar hoče, ne da bi jej mogel kdo očitati, da se jevsedla na svojo besedo. Velike in načelne premembe sedanjih   zakonov  bo seveda ovirala,   ker v sedanjih razmerah  na to niti misliti ne more, zato pa si je prisvojila toliko večjo moč v eksekutivnem področji. Moč je tolika, da more  tako za  jedno  kakor za drugo  stranko storiti  skoro  vse,   kar hoče; samo klerikalni stranki se je zavezala in to na način, ki mora vzbuditi največjo pazljivost pri vseh napreduih ljudjeh". — ,Tagespost* se bavi potem nadrobno z nekaterimi določbami vladnega programa ter pravi: .Vlada priznava,  da bi  bilo koristno urediti jezi kovno vprašanje zakonitim  potem,  toda vlada se nikakor ne veže, da  predloži   parlamentu dotični zakonski načrt.   Ona  hoče  le  dotično stremljenje strank podpirati, če se stranke prej mej aoboj dogovore in porazu mejo. Na poraz um ljenje mej Nemci, Hrvati  in Slovenci  bo  dolgo čakati, tudi če se bo vlada .trudila-  je  pospeševati.   Obljuba je torej zelo po ceni. — Program obeča nadalje ohranitev narodnega posestnega stanja; to bi bila dragocena obljuba, ako bi se vedelo, kako jo vlada razumeva. Ta beseda se da različno tolmačiti, ker ni rečeno, kaj se smatra za  posestno  stanje in kaj jo torej ohraniti.   Ali razlaga grof Taafia   pojem „v deželi navaden jezik" še vedno tako, kakor prej, ali si še vedno lasti pravico,  ukazovati  nemškim občinam v alpskih deželah, da morajo uradovati v dveh jezikih? S tem  bi  mogel Nemcem  prizadeti   še marsikak udarec, zlasti ker pravi v programu, da se bo držal .dolgoletne navadu*. — List polemizira na to z določbo programu glede ljudske Šole in izvaja iz nje, da kani vlada „klerikalizirati" ljudsko šolo, sicer počasi ali gotovo, ker se je bati, da bo skrbela za klerikalne deželne šolske svete, kakor že sedaj v nekaterih deželah. — Iz teh primerov  konkludira „Ta geBpošta", da je vladni program raztegljiv skoro na vse strani, da je torej Nemcem nevaren, in da se zato nemški poslanci na podlagi tega programa ne morejo pridružiti vladni  stranki;   konečno   pa priznava list vender, da morejo Nemci na podlogi tega
programa mnogo doseči, ker se je vlada odločno zoperstavila češkim državnopravnim tirjatvam, da pa bi bilo vse izgubljeno, ako bi bili popustu i in zaupljivi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 7. fehruvarja Ilohemvartovcl in vladni program Včeraj smo te brzojavno naznanili, kaj je v svoji drugi seji, v nedeljo, sklenil klub konservativcev glede vladnega programa, ker pattta ta seja m ta ukrep načelne važnosti, naj poročamo še kaj več. Debata o vladnem programu je  bila jako viharna in vladni zastopnik poljedelski minister grof Falken-hayn |e moral napeti vse sile, da brani vlado. Prvi je govoril vodja čeških  veleposestnikov princ Kari Schwarzenberg, za njim grof Palffjr. Oba sta odločno naglašala državnopravne tirjatve čeških veleposestnikov ter z ozirom na programski točki o dualizmu in o ustavi izjavila, da vladna nečela nasprotujejo tendencam njune stranke. Za češko-narodno frakcijo izjavil je baron Leonbardi, da je vladni program zmatrati za izraz preziranja vseh narodnostnih želja. Cehi ne vzprejmejo tega programa, ako bi pa vlada ga hotela realizirati zeper njih voljo, potem bi šele spoznala vao silo češke opozicije. Za nemške klerikalce govorila sta  poslanca Karlon in  baron  Dipault   ter oba odklanjala program, ker ne ustreza  njih  cerkvenopolitičnim in šolskim zahtevam.   Za b1 o vensko-hrvatsko skupino je govoril  posl. Šuklje ter je naznanil,  da je skupina sklenila izstopiti iz kluba, ako bi ta odobril  vladni  program.   V daljšem govoru je pobijal programsko  točko o ohranitvi seda-njega    posestnega   stanja narodov dokazujoč,   da   je ta   točka nejasno formulirana sploh pa da je pojem .posestno stanje" jako raztegljiv.   Pri tej  reči treba   razločevati mej posestnim   stanjem   de   jure    in de facto. Slovenci in Čehi nimajo posestnega stanja, kateri jim gre po pravu in zato odklanjajo to določbo programa. Še odločneje kakor tej točki pa se morajo zoperstavljati  tisti,  b katero se priznava nemškemu jeziku  večja   važnost in večje pravo kakor drugim jezikom. Tuje jasno, da je ves program naravnost naperjen zoper Sl.ovence in Čehe, sosebno Če se upoštevajo jezikovne razmere v Gališki in v Dalmaciji.   Zato odklanjajo jugoslovanski poslanci vladni program z vso odločnostjo. — Navzoč ni minister grof Falke n h a y n je večkrat posegel v debato in  priporočal vladni program, a klub je vsa njegova izvajanja odklonil. Po končani debati naznanil je grof Hohenvrart, da vlada ni v program vzela od njega na konferencah izrečenih želja in na-svetoval resolucijo, s katero se izreka obžalovanje glede nekaterih programskih točk in se vladi naznanja,   da  si  pridržuje klub   popolno svobodo glede vseh vladnih predlog, da pa — vzlic temu ne prestopi v opozicijo.
Poljaki, MaloruHi in vlada. Poljski klub je po daljii debati, katere so se udeležili skoro vsi člani, vzprejel resolucijo, s katero se odobrava vladni program in vladi obeča podpora poljskega kluba pri njega izvrševanju pridržuje* si svobodo glasovania za vsak slučaj. V debati ao se pojavila različna uačelna uasprotstv* zlasti ker so se nekateri poslanci silno unemali za kooperacijo z levico, dočim so ostali  bolj uoeti za kon-
servativce. — Maloruski klub je po daljši debati ukrenil resolucijo, v kateri se obeća vladi podpora za posarane slučaje, zajedno pa izreka, da je vladni progam v nekaterih točkab naravnost nasproten maloruski m interesom.
V m Mitje <lry,4t¥e.
l\inatnino.
V italijanskih noviaah unel se jo jako srdit in nevaren boj. Parlament sicer al rafveifavil svojega ukrepa, da je tri mesece počakati, preduo se je lotiti vpraiania o parlamentarci Hoialaiji, a nekateri poslanci zahtevajo to vedno z lata in javno mn-nje jih podpira. Mogočen utto na vse politične in finančne kroge je naredil tudi dopit državnega pravdništva na parlament, ker se v tem dopisu citira zaprtega Tauionga trditev, da je banka romanska denarno podpirala ne samo posamne politike, ampak tudi razna ministerstva. Prav ta dopis državnega pravdništva podkreplja sum, da je v italijanskem parlamentu še več poštenjakov, ki so zajemali iz blagajnice romanske banke in ker je ta sum splošen, se bo morala vlada naposled venderle udati želji radi komisije, kar bo seveda začetek koncu, Če se obistini splošni sum o podkupljencih. Francoska kriva.
Pariški list „Le Jour" ve poročati, da je prva sodna instanca ukrenila, ustaviti preiskavo radi panamske afere zoper vse poslance in ne samo zoper štiri, kakor so naznanjali oficijozni viri. Sodišče se sklicuje v utemeljenje tega ukrepa na določbo ustave, katera brani preganjati poslance radi glasovanja v parlamentu ter sploh zasledovati uzroke njihovemu glasovanju. Obsoditi je torej moči samo LeR8epsa, Gottu-ja in Fontanea, ker so lavnega funkcijonarja podkupili, potem Baihauta, ker se je dal podkupiti in Blondma, ker je pri tem posredoval. Herza in Artona bi sodišča tudi samo zato mogla prijeti, ker je podkupoval javne funkcionarje, ker podkupovanje poslancev, ki niso javni funkcijonarji, je sicer nemoralno ali nekaznivo.
Dopisi.
Is Sleuglsa dne" 5. februvarja. [Izv. dop.] (Nova groba. — Bralno društvo. — Veselice. — Ognjegasno društvo.) Due 24.decembra umrl je g. F r a n Wo 1 f, a sestra njegova, gospa Marija Stare, odpotovala je za svojim bratom mesec pozneje, dne 23. januvarja t. 1. Preprosti tukajšnji narod je dal pokojnikoma naslov: »najboljši oče in najboljša mati ubožcem". Mnogo molitve in solza ju je spremilo v grob. V srčno tolažbo nam je bilo to, da je pevski zbor tukajšnjega »Bralnega društva" zapel pokojnikoma nekaj nagrobnih pesmij.
Kako je kaj z našim Bralnim društvom? „Napredujemo ž njim!" izjaviti moremo o njem. Lansko leto je preskrbelo društvenikom razven časnikov dokaj leposlovnega berila. Ž njim je vzbudilo mnogo veselja do berila. Veselic še društvo lani ni prirejalo, ker je bil odbor uverjeo, da društveni pevski zbor še ni godau. da bi se ž njim nastopilo na javni veselici, primerni Mengiškim tržanom, vender je pomogel tukajšnjim ognjegascem na veselici, ki je bila v 28. dan svečana lanskega leta pri g. Levcu. V 26 in 29. dan maja lanskega leta je napravilo Bralno društvo na korist blagajnici svoji kegljanje na dobitke.   Uspeh temu je bil jako po-
Marija.
Izvirna nov det a. Spisal Lajoi (Da«e.)
Marija zarudi ter mu odtegne roko. Nastal je molk.
.Marija",  prične Evgeu z nova,  „ali ne ve rujete mojim besedam?"
„Zakaj bi ne verovala 1 Vsaj vas poznam kot odkritosrčnega in poštenega človeka", odvrne Marija.
„Marija! Že mesece in mesece nosim na svojem jeziku besede, katere bi Vam že davno rad povedal, a manjkalo mi je poguma. Vaša današnja izjava pa mi daje pogum, da Vam razodenem, kar ttknvam v svojem srci. Marija, jaz Vas ljubim, ljubim z vao močjo moje duše, Marija, ali smem upati, da biva le iskrica ljubezni v Vašem srci zame?" Zdrknil je na koleni in proseč ji gledal v oko.
Marija zarudi in mokrih očij motri Evgena.
— „Ustanite", de slednjič, ,ne klecajte pred mano. Prašate me, če smete upati. Da, smete, v kolikor to dopušča Božja previdnost. Poznam Vas kot poštenjaka in vam zaupam." Rekši te besede mu pomoli belo ročico.
Evgen hlastno segne po nji ter jo vroče po-ljubuje, a Marija mu jo brzo odtegoe in mu ponudi čelo v poljub.
.Evgen", prične Marija, .kar se je sedaj zgodilo med nama, povedati morava očetu". Evgen se malo prestraši in obledi.
„Ne boj se", dostavi Marija opazivši Evgenov strah, .oče ne gleda na premoženje. Oo te čisla in spoštuje, preverjena sem, da se ne bo ustavljal najini sreči." Pri zadnjih besedah ljubko zarudi.
.Ali boš srečna z mano, Marija?" praša Evgeu.
.Srečna sem že sedaj, ko vem, da me ljubiš", odvrne Marija ter mu resno gleda v oko. »Preverjena sem, da bom tudi v bodoče, ako je tako Božja volja. Sedaj pa", pristavi urno, »pojdi. Jaz grem k očetu, da mu razkrijem najino tainoBt. Z Bogom, Evgeu " Ovila se mu je okoli vratu in ga gorko poljubila na lice.
Srečen, kakor nikdar poprej, odšel je Evgen. * *
Še isti dan je Marija očetu vse razodela. Njena nada jo ni varala: g. Kos se ni upiral, a določil je, da imata Marija in Evgen do poroke jedno leto čakati.
Ko je Evgen drugi dan prišel k Kosovim in poprosil Marijine roke, povedal mu je Kos i-»to, kar Mariji. Evgen je bil zadovoljen in — srečen.
Kmalu potem so se pričele velike šolske počitnice. Jaz sem odšel iz Dunaja in, ker me je Evgen povabil, prišel sem k njemu, kakor sem menil, za malo dnij.
Takoj po prvem pozdravu pravil mi je Evgen o Mariji, o svoji Breči, o pribodnjosti i. dr. Jaz Marije še nisem videl. Evgen mi obljubi, da me popelje h Kosovim. Šla sva takoj tisti dan. Gospod Kos in njegova hčerka sta me zelo prijazno sprejela. Marija je cvetela, kakor roža. Njena sreča se ji je brala raz obraza in vender mi kot medicincu ni ugajalo njeno navidezno tako cvetoče lice. Nekako tesno mi je nehote" postalo zrečemu to ličice rudeče kot življenje in belo — kot smrt. A to je bil le trenotek. Bila je ljubeznjiva, spraševala me je o Duoaji, o dijaškem življenji itd. Pripovedoval sem o vsem, največ o sebi. Smejala se je mojim dovtipom in dijaškim burkam, katere smo dijaki na Dunaji učinili. Ko sem neko dogodbo končal, pri kateri je bila glavna stvar končno dvoboj, zmaja Marija nejevoljna z glavo:
.Torej ste se Vi bfii s sabljami."
„l)a gospodična. Ta praska preko mojega desnega lica, je moj večni spomin na oui dogodek*, odvrnem jaz, potegnivši po mojem desnem licu, kjer je bila dolga praska od nasprotnikove sablje.
.Torej Vi gospod odobrujete dvoboj ?" vpraša Marija.
.Kdor me razžali, tega kaznjujem." „Pa ga tudi lahko usmrtite — človeka — svojega bližnjega."
.Ali pa on mene." (Daljo prib.)