LMSAfl
HIMARA
fORI PALERMO
ŽAMTl QUAffANTA
Po zavzetju Sidi-el
BEMCAZi
h.br.t) rKSAR
 ^USR BAGRATA	/V^ ^
CAPU2ZO/ oStB1T
o&IRBEfl	/oSIOI OMAR .
|	o(
oBIRBISAH !	cO.SIVAH
BISHRIT
Angleška ofenziva v Afriki
in Soluma so čete generala Wavella vdrle na libijska tla
wfelR BlSAM . c DHAtA \
o GE R AT	n\
MADAltHA°j
oAIM DAHEL vTOSERBO oBUSEItlA
FAyUMa
oO AREG cJCIGA O.SIITRA Q
oO.BAGARIEH
c O.I0AILIA	/
oKAS FARAFRAtt
cELKASR '
V Ljubljani, 18. decembra.
Med 13. in 16. septembrom t 1., torej pred tremi mesci, so italijanske tete v Libiji pod vodstvom maršala Grazianija prekoračile egiptovsko mejo in zavzele Solum in Sidi-el-Barani. Angleži se sploh niso spuščali , v boj, ampak so Se jadrno umaknili brez posebnih izgub. Od tistih dob pa do začetka prejšnjega tedna je irouta ,-r-'Lq se v puščavi , sploh more tako imenovati — potekala nespremenjeno nekako 125 km. vzhodno od libij-sko-egiptovske meje.
Vse te tri mesce ni tvč kazalo, da bi Angleži mislili na protiofenzivo. Nasprotno: vztrajno so se širili glasovi, da se Italijani pripravljajo na nov mogočen skok proti Aleksandriji. Osvojeno ozemlje so bili med-1 tem temeljito utrdili, zgradili ceste in jih delno asfaltirali, postavili tabo- i rišča, izkopali vodnjake — skratka, uredili vse potrebno za korenito preskrbo svojega vojaštva.
< V začetku prejšnjega tedna je na lepem počila novica: Angleži so začeli veliko ofenzivo v zahodni egiptovski puščavi. Od takrat je minilo dober teden dni in Angleži so medtem ne samo osvojili vse septembra izgubljeno ozemlje, ampak so celo vdrli na libijska tla in zavzeli močno utrjeno puščavsko utrdbo Capuzzo.
Kako je bilo mogoče tako hitro izjaloviti trud toliko mescev?
Vsa poročila se ujemajo v tem, da je general Wavell zmagal s preizkušeno nemško taktiko: kakor Nemci na Poljskem, Francoskem in v Flandriji, tako so Angleži v Egiptu napadli bliskovito in nepričakovano na kopnem in v zraku. Angleški tanki so s hitrostjo 60 km na uro — hitreje kakor naši brzi vlakil — drveli po puščavskem pesku, hkrati so pa angleški bombniki peklensko bombardirali italllanske utrdbe. In da bo pekel popolnejši, so posegle v boj Se angleške vojne ladje ob libijski obali.
Angleška armada v Egiptu sicer po splošni sodbi številčno zaostaja za močjo Italijanskih divizij, zbranih v Libiji, zato pa spada po vojaških sposobnostih in oboroibi med najprve na svetu. Sestavljena Je iz Avstralcev in Novozelandcev — tl vojaki veliajo celo za boljše od Nemcev —-iz škotskih polkov, Indijcev In »svobodnih Francozovi generala de Gaul-la. Njen poveljnik general Archibald Wavell Je star veteran še izza južnoafriške vojne in iz indijskih bojevi v svetovni vojni le bil na fronti izgubil eno oko. Sedanje mesto zavzema general Wavell od leta 1937.. utegnil se je bil torej že do dobrega vživeti v terenske in podnebno razmere afriškega bojišča.
Katere okoliščino so Angležem narekovale ofenzivo v sedanjem času?
Ko so Ja Francija pred pol leto sesula, so v Londonu pričakovali
ZEMLJEVID K ANGLEŠKI OFENZIVI V EGIPTU IN LIBIJI
splošen napad na angleško otočje. Zato so Angleži zbrali vse razpoložljive sile za obrambo svoje ožje domovine, povsod drugod — tako tudi v Egiptu — so pa phstili le najpotrebnejše pd(Jelkev Toda invazije ni bilo.
GENERAL ARCHIBALD WAVELL, vrhovni poveljnik angleških armad na Bližnjem vzhodu
Ali sta so Nemčija in Italija odločili za drugačen načrt ali se je pa pokazalo, da je invazija le prekočljiva stvar, ja za zdaj postranskega pomena. Tako se je v klobčič zviti angleški jež spet upal počasi zganiti. Wuvell je dobil velika ojačehja in se ravno začel —* kakor je Churchill povedal v parlamenta — pripravljati na napad, ko so Italijani vdrli na
PIERRE ETIENNE FLANDIN, novi vlchyjskl zunanji minister
Grško. Angleži so jadrno preuredili svoje načrte, ker niso marali zamuditi priložnosti, da udarijo na Italijane preko Grčije. Ta načrt se je, kakor so dogodki v Albaniji pokazali, do danes obnesel, uspeh v grško-ita-lijanski vojni io pa naposled omogočil ’ še izvedbo ’ odloženega egiptovskega načrta.
Kako se bo vojni položaj v bodočo razvijal?
Ne da se tajiti — tega tudi uradni Rim ne prikriva — da je Italija, izpostavljena koncentričnemu angleškemu napadu, v težavnem položaju. Na vseh frontah, na Grškem in v Egiptu (odnosno že v Libiji), na morju in v zraku so Italijani danes v defenzivi. Njihova vojska v Albaniji sicer nikakor še ni poražena in tudi ni pričakovati, da bi jo v doglednem času zadela takšna usoda. Toda nesporno je, da se tamkajšnji dogodki doslej niso razvijali po načrtih italijanskega vrhovnega poveljstva.
Na Sredozemskem morju, ki ga slej ko prej obvladuje angleška mor-i narica, italijanska admiraliteta ne bo tvegala velike pomorske bitke. Pred kratkim se jo sicer italijanska mornarica spustila pri Sardiniji v boj z Angleži, in ne brez uspeha; toda nesorazmerja pomorske moči tudi ta bitka ni izpremenila.
Angleško letalstvo . je dobilo na Grškem pomembna oporišča, od koder lahko napada važno točke v I talij L
Vso to je napotilo. Anglijo, da . sc ja lotila uresničevanja svojega načrta,, da stisne v jclešče »šibkejši del. osi«, kakor Angleži označujejo Italijo,
Moč Anglije je danes v tem, da-ji jo Italija odprla dve ranljivi mesti, Grčijo in Egipt Pozabiti namreč ne smemo, da jc Italija polotok v Sredozemlju, ki ga obvladuje angleška mornarica. Kakor hitro pošlje Italija bvojo armade na ekspedicijo, so izpostavi angleškemu napadu. Toda v vojni ni odločitve vse dotlej, dokler sovražnika ne napadeš Zato je razumljivo, zakaj je Italija prešla v ofenzivo. Manj razumljivo je pa, da sl Je italijansko »Thovno poveljstvo ustvarilo še pred koncem egiptovske vojne novo fronto na Grškem in tako dalo Angležem priložnost, da so s sorazmerno majhnimi armadami skupaj z Grki uspešno napadli Italijane. Znana vojna resnica je, da je dvo-frontna vojna skoraj zmerom napadalcu v škodo.
Takšno italijansko ravnanje se da utemeljiti le s tem, da so v Rimu računali s hitrim diplomatskim ali pa vsaj vojaškim umikom Grčije. V zvezi s tem skoraj nujno sledi domneva, da je os računala, da bo po bliskoviti diplomatski ali vojaški zmagi nad Grčijo udarila čez Turčijo in Sirijo na Egipt in tam zgrabila Angleže v klešče.
Anglija je položaj korenito izrabila in zdaj neizprosno udarja po »šibkejšem izmed obeh nasprotnikov«. Toda Čeprav oznanja Churchill v parlamentu zmago za zmago, je do popolnega poraza Italije še zelo dolga pot. Zakaj, tudi Italijo je prav tako kakor Anglijo moči premagati le na otoku. In da je Mussolini odločen neobzirno vse tvegati na ljubo končnemu triumfu, dokazuje že dejstvo, da je žrtvoval izredno sposobnega Badoglia.
Kljub temu, da nemška letala noč za nočjo neusmiljeno razbijajo angleška mesta, je danes vendarle Italija tista izmed obeh držav osi, ki nrestaja pravo vojno. In keč se Italiji danes ne godi najbolje, bo. Nemčija, če bi se italijanski položaj. ne ponravil, morala že zaradi lastne koristi prej ali slej nekaj ukreniti, da svoio zaveznico razbremeni. Najučin-koviteiša nemška poduora je pa slej ko prei neposreden nanad na angleško otočje, z drugimi- besedami, in-vaziia. Ne bi bilo torej izkliučeno, da bi nada'ino pos’abšanje italijanskega voinega položaja rodilo poskus nemške invazije.
Vojna, ki se je sprožila v severni Afriki, bo morda dobila svoje mesto v zgodovini človeštva kot ena izmed najusodnejših bitk vseh časov. V Egiptu sta trčila drug ob drugega dva imperija. Italija brani svoje sredozemske in afriške postojanke. Anglija brani svojo svetovno nadvlado.
Prvi rezultat britanskih uspehov v Egiptu in Libiji je ta, da se je angleško stališče v deželi faraonov utrdilo. Vsekako maršal Graziani še
dolgo časa ne bo mogel misliti na novo invazijo Egipta. Ce se bo italijansko vrhovno poveljstvo odločilo za nov predor proti Aleksandriji, Se bo moralo nanj pripraviti na novo čisto od začetka. Tudi luorebilria združitev italijanskih libUških hi abesinskih armad se zdi danes neizvedljiva — razen če bi se vojaški položaj na Sredoz,emlju docela izpre-menil.
Nemci medtem bombardirajo angleška mesta, očitno računajoč, da bodo Angleži živce izgubili in zaprosili za mir. Ali je račun pravilen? Velika Britanija je vztrajala v trenutku. ko ji je vse šlo narobe; vztrajala je tedaj, ko je Francija prosila za premirje, ko so se angleške čete umikale iz Somalije in ko je maršal Graziani prodiral v Egipt. Ah bo
* DR. ANTON KOROŠEC
(Gl. članek in slike na 2. in 4. str.)
odnehala danes, ko ji je vojna usoda postala bolj naklonjena?
Gornja izvajanja niso nastala v našem uredništvu. Povzeli smo jih iz komentarjev uglednih švicarskih listov Journal 'de Genčve (Ženeva), Die Tat (Curih) in Gaietle de l.au-sanne (Lausanne). Zdelo se nam je primernejše, da o dogodkih, ki se zde tako važni, da bi utegnili postati mejnik v zgodovini človeštva, prepustimo besedo bolj poklicanim, kakor smo mi.
*
Veliko pozornost je zbudila novica, da je Petain čez noč odslovil Lavala in poklical V zunanje ministrstvo Pierra Etienna Flondinu,
Stvar si pozna valci francoske -poli« tike različno razlagajo. Vedeti je treba, da stojita La val in Flandin zunanjepolitično tako rekoč na isti črti; oba sta prijatelja diktatur in nasprotnika Churchillove Anglije. Razlika med njima je le v tem, da se je Laval že od nekdaj bolj nagibal na stran Italije, Flandin pa k Nemcem. Našim bralcem bo še v spominu, da je bil Flandin tisti Francoz, ki je po izdaji Francije nad Češkoslovaško v septembru 1938. poslal Hitlerju brzojavko in mu čestital, češ da ie rešil
Nadaljevanje na 3 strani v 1. stolpcu
ZEMLJEVID K ITALIJANSKO-GRSKIM BOJEM V ALBANIJI
DRUŽINSKI TEDNIK
! Tisti izgube bitko, in samo tisti, ki se za zmago niso borili.
|	T.	B. Aldrich,
|	ameriški	pesnik in esejist
(1836—1907)
Leto XII,
Ljubljana, 19. decembra 1940.
štev. 51 (583)
UNUHMHiminiHtlllfUllllMIIIIIIIIIIIIIIIIII
8
j
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Miklošičeva Hitih Foštni predal št.-845- Telefon Št. 33-32. — Itačun poštne hranilnice v Ljubljani . št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranili dop‘sov no sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti -ga 3 din znamk.
NAROČNINA
*/* lota 20 din, leta 40 din vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 Ur, v Franciji 70 frankov, ▼ Ameriki S1/g dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino Je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 65 mm) 7 din; ▼ oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: boseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din Oglasni davek povsod fie posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Lord Beoverhiook
(Gl. str. 9.)
IIINIIUMIIIHIiMlliniHMUlHlliMIIIHIM
Božiina številka
izide bogato ilustrirana že v lorek 24. t. m. zjutraj
z mnogimi izvirnimi prispevki in drugim izbranim nradivom
Imela bo 24 strani
Dr. Anton Korošec
V soboto, v zgodnjih dopoldanskih urah, je prišla lz Beograda vest, da je tam ob 7. zjutraj umrl na svojem stanovanju slovenski politični prvak, prosvetni minister in predsednik Eenata dr. Anten Korcšsc. Cii in zdrav je opolnoči legel spat, iz spanja se pa ni več prebudil. Dočakal je 68 let.
Veliki pokojnik se je rodil 12. maja 1872. v preprosti kmečki hioi v vasici Birerjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, nato Je pa šel na mariborsko dijaško semenišče, po maturi pa v bogoslovje. Duhovnik je postal 1. 1895., a je še med kaplanovanjem nadaljeval študij. Leta. J005. so ga v Gradcu promovirali za doktorja bogoslovja.
Ze v mladih letih je začel pisati in fe od vsega začetka zavzemal za slo-ven ko stvar. V svojih člankih je napadal Nemce in je kajpak z avstrijskimi oblasti prišel navzkriž. Pridružil se je katoliškemu političnemu društvu ■v Slovenski Bistrici. Leta 1902. je pri deželnozborskih volitvah v štajerski Ceželni zbor kandidiral, < i »W Tri leta pozneje so ga vse slovenske politične skupine brez izjeme postavile za skupnega kandidata za avstrijski državni zbor. Naslednje leto lo ga izvolili za državnega poslanca in odtlej >3 bil do koncu avstro-ogrske monarhije člani parlamenta. Po ločitvi slovenskih političnih skupin na štajer-6l:«n Je postal tudi poslanec v štajerskem deželnem zboru. Tu je z vso ostrostjo nastopal proti Nemcem, ki so Slovencem kratili pravice.
V avstrijskem državnem zboru je bil podpredsednik hrvatsko-rlovenske za-jet^nice, po odhodu dr. Šušteršiča je pa postal njen predsednik. Leta 1917. *o vsi jugoslovanski državni po-lanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izvolili dr. Ko~cica za predednika. Tedaj se je začelo veliko delo za prebujenje vseh v Avstriji živečih južnih Slovanov. To gibanje je znano pod imenom majniške deklaracije, ki jo je dr. Ko;o5ec 30. maja 1917. prečit.-l na zgodovinski seji avstrijskega parlamenta. Jugoslovani so se zvezali s Cehi in v naših krajih so se strnile prav vre politične struje in začale živahno v smi'lu deklaracije dramiti ljudstvo. Deklaracijo so sprejeli tudi Hrvatje in bosenski muslimani.
Temelji avstro-ogr-tva so se začeli podirati. V začetku oktobra 1918. so v Zagrebu ustanovili N&rcdno viječe Slovencev, Hrv? tov in Srbov pod dr. Korošca predsed-tvom. Narodno viječe je postavilo zahtevo združitve vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v neodvisno državo. Dr. Korošec ;e z drugimi politiki odootoval v Ženevo, kjer se je sestal s Pašičam in Trumbičem. Zavezniškim virdam so predložili noto z zahtevo, da se Narodno viječe v Zagrebu prizna kot vlada Jugoslovanov v bivSi monarhiji. Jugoslovani za zavezniški narod, jugoslovanski pro-to-vorci pa za vojskujočo se stranko, Srbija je Narodno viječe priznala kot zakonito vlado avstro-ogrskih Jugoslovanov.
Prišla je svobedna država. Odtlej skoraj ni bilo vlade, v kateri ne bi sodeloval dr. Anton Korošec. Zelo mu je bila pri srcu skrb za zadružništvo. Sodeloval je tudi pri delu za sporazum in je za svoje delo dobil naj-Visja Jugoslovanska odlikovanja, med drugimi tudi red Karadordeve zvezde. Lani ga Je 322 slovenskih občin izvolilo za častnega občana. Smrt ga Je zadela kot prosvetnega ministra in predsednika senata.
Veliki pokofnik je bil nedvomno eden izmed največjih sinov, kar jih je rodila slovenska mati. Odločilno je posegel v zgodovino našega naroda, ko so se duhovi začeli šele buditi. Boril se je za slovenstvo še v časih, ko je to bilo nevarno. Usoda mu je naklonila eno izmed najuglednejših mest v naj-bumejših časih našega prebujenja, vstajenja in svobode. Bil je prežet z Jugoslovansko idejo kpkor malokdo. Na evoji poti Je vztrajal do zadnjega diha.
Kot politik je kajpak imel politične nasprotnike, a tudi najhujši med nji-mi mu lojalno priznavalo vrline in za-' sluge za. Jugoslavijo. Njegovi politični nasprotniki med Slovenci mu odkrito priznavajo državniško veličino. Naj tu navedemo samo kratek odstavek nedeljskega »Jutrovega« uvodnika:
»V času svetovne vajne se je dr. Ko-.rošec izkazal pogumnega, odločnega bojevnika za uresničenje najvišjih narodnih idealov. Takrat se je visoko dvignil kakor nikdar prej v resničnega, ©d vseh priznanega voditelja ne le svojega slovenskega naroda, ampak tudi fleega Jugoslovanstva, ki se Je doma INorilo za osvoboditev lzpcd avstrijskega Jarma._ Ob njegovi krsti so umolknila vsa nasprotstva. in ko po-žiliarno mrtvemu sinu našega naroda sadnji pozdrt>V, sc oddolžujemo njegovemu spominu % izpovedjo, ki jo najlepše obeležuje la pl da mi stavek: Bil Je zaslužen za Jugoslovansko stvari«
Dr. Anton Korošec naj počiva v miru ▼ slovenski zemlji, nfit tleh velike Jugoslavije, ki Jo Je sam pomagal ustanavljati
•Človek iz gumija«
Pozen kopalec pod zemunskim mostom
Izum zagrebškega natakarja
Beograd, decembra.
Na levem bregu Save, pod velikim železnim zemunskim mostom, se je te dni zbrala velika množica radovednih Beograjčanov. Vsi so strmeli v valujočo Savo, po kateri je plavalo človeku podobno telo. Nekateri so menili da plava po vodi utopljenec; drugi, da si je pozen kopalec izmislil za Beograjčane posrečeno senzacijo. Vsem je bilo pa popolnoma nerazumljivo, kako se more kdo v umazanih savskih valovih v tem času kopati.
Potem se je med množico zaslišal moški glrs, ki je radovednežem pojasnjeval: »To je .človek iz gumija1!« Vsi so prisluhnili. »Kako, človek iz gumija? Kakšna potegavščina je pa spet to?« Neznanec je pa pojasnjeval: »Človek iz gumija je bivši natakar iz Zagreba, ki je iznašel posebno gumijasto oblsko, s pomočo katere lahko človek poljubno dolgo zdrži na vodi, ne da bi mu prišla do živega ena sama kaplja vode.« Kmalu nato je bsogrrj-sko čudo priplavalo na obrežje in
vstalo iz vode. Beograjčani so se zgrnili okrog njega in pozni kopalec je pričal pripovedovati. !	s
Franjo Furjan, bivši zagrebški natakar je pred šestimi leti obesil svoj pek lic na klin in postal mehanik. Ker je imel za svoj novi poklic veliko ve-sejja1 in smisla, je kmalu prišel mehaniki do dna. Zadal si je med drugim veliko nalogo, da bi iznašel aparat za reševanje brodolomcev. Po mnogih naporih in ponesrečenih poskusih je končno iznašel »gumijastega človeka«, ki ga je stal nič manj ko 80.000 dinarjev.
To novo čudo moderne tehnike ni nič drugega ko gumijasta obleka, v katari eo posebni predali, napolnjeni z zrakom. V takšni obleki spominja brodolomec na človeka iz fantastičnih romanov bodočnosti. Brodolomcu ni treba drugega ko napolniti gumijaste cevi z zrakom, potem se pa mirno lahko ulsže na vodo. V tej obleki lahka brez skrbi otane na vodi več dni in počaka rešitve. Izumitelj tega aparata
je pa mislil tudi dalje. V notranjosti obleke so všiti nekakšni žepi, v katere brodolomec lahko v zadnjem trenutku spravi hrano in steklenico konjaka. S takšno zalogo se mu ni treba bati smrti.
Franjo Furjan je prepričan, da bo kmalu našel bogatega kupca, ki bo njegov izum odkupil. Takrat bo postal bogataš, ljudje na velikih parnikih
bedo pa lahko mimo spali, ker se jim ne bo treba bati smrti v morju. Prepričan je, da bo v nekaj letih aparat že tako zaslovel, da ga bodo kupile vse ladje. Zaradi mnoštvenega izdelovanja bo seveda portal tudi mnogo cenejši in ga bodo lahko tudi manj premožni kupili.
Vse to je povedal Furjan radovedni množici občudovalcev na levem bregu Save. Od zadovoljstva se mu je smejalo, čeprav je z njegove gumijaste oblake curljala umazana savska voda. S svojim poznim »kopanjem« je pripravil Beogradu senzacijo, sebi pa ne-prekosljivo reklamo.
PoliOčni tfecinili
Večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Madžarsko, Prejšnji teden je prišel v Ba ograd madžarski zunanji minister grof Csaky. Imel je več razgovorov z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem, s predsednikom vlade Cvetkovičem in podpredsednikom dr. Mačkom. Bil je tudi v avdienci pri knezu namestniku Pavlu. Po dvodnevnih razgovorih sta oba zunanja ministra slovesno podpisala pogodbo, ki pravi v svojem prvem členu, da bo med obema kraljevinama obstajal trajen mir in večno prijateljstvo, v drugem členu pa, da se "bosta obe pogodbeni stranki dogovarjali v vseh vprašanjih, ki bi po njunem mnenju nadevali medsebojne odnese. Značilni sta bili izjavi obah zunanjih ministrov časnikarjem, da je ta pogodba nov prispevek k politiki miru in ustvarju-jofega sodelovanja obeh držav v donavski kotlini. Uradni komunike pravi med drugim, da ro razgovori potekali prijateljsko in prisrčno in da sta oba mini tra tudi izmenjala misli o mednarodnem položaju. Grof ,Csaky je nato obiskal še Sloveni'o kjer se je vi Kamniški Bistrici udeležil lova na I divje koze.
Britanski veleposlanik Lothian, ki mu pripisujejo največ zaslug, da je \ ameriško javno mnenje na st.ani Ve- , like Britanije, je doosla nenadno prejšnji četrtek v Wa-hingtonu umrl. Angleška vlada doslej še ni imenovala naslednika.
Proti vohunstvu v n? šem gospodarstvu. Ministrski svet je predpisal ra^ne ukrepe, ki naj v naim gospodarstvu onemogočijo vohunstvo zlasti pri podjetjih. ki so važna za državno obrambo. Podobnih predpisov do zdaj pri nas sploh še nismo imeli in so zato bile 1 mnoge podrobnosti, ki so v drugih I državah tajne- javnosti splešno znane. 1 Po:ebna naredba točno označuje, kaj vse spada pod državno tajnost.
Sestanek vojvode Wind‘orskega In . Roosevelta. Na ameriški križanki »Tus-| caloosi«, s katero se je prezident Roo-I sevelt peljal na ogled ameriških obrambnih naprav, sta se v petek sestala Roosevelt in guverner Baham-skih otokov vojvoda MVindsorski. Po vrnitvi je vojvoda izjavil, da sta govorila o ameriških mornariških oporiščih, ki zadevajo tudi Baliamsko otočje.
Smrt dr. Antona Korošca. V soboto zjutraj je nenadno preminul prosvetni minister in predsednik senata dr. Anton Korošec. Ugledni državnik in edan izmed najpomembnejših jugoslovanskih in slovenskih političnih urvakov je doživel dva veličastna pogreba, najprej v Baogradu. nato pa v Ljubi-ani, kamor so njegovo truplo prepeljali s posebnim vlakom. Položili so ea na pokopališče slovenskih zaslužp”' i v Navju. (Glej tudi uvodni č na tej strani!)
Amerika se z vso naglico oborožuje.
V kratkem nameravajo v Združenih državah sprejeti- predlog, naj se delovni čas v oboroževalni industriji podaljša s 40 na 48 ur na teden. Dognali so, da so letalske tovarne izdelale SO % latal manj, kairor so računali. Zato bodo zdaj, napore podvojili. Gleda ameriške ocmeči Angliji govorijo o ukinitvi Johnsonovega zakona, ki prepoveduje podeljevanje posojil vojskujočim se državam.
Petain je odslovil Lavala. Veliko pozornost je povzročila vest iz Vichjrja, da je zunanji minister in podpred sd-nik vi o de ter ustavno določeni Petainov naslednik Laval moral na zahtevo maršala Pštaina odstopiti. Lrvala so aretirali, ker je baje nameraval pobeg- j niti v tujino. s »	t	.
«/>.' /V ' j/ii '/iv	k K1.'t>?■ •
?,. pa7-ji •:/!.	.*.vv*
'-fr'.#’*. /TV .'.V J V '"j\' ' 'At.,v.v v. v, j V; .:•.•*/’ <. Zunanji minister. je zdaj postal Flandin. vnet zagovor- 1 nik sodelovanja z Nemči<o. Masto pod- J predsednika vlade in Petainovega, na- j slednika so z u tavo ukinili. Francoski | notranji minister Peroutcn je izjavil.
Kal le prikladno božično dariiol
Škatla mila, zobne ščetke, priprava za nego nohtov, potovalna garnitura, kolonjska voda, foto-lilin, termofor, seve, da ni zavreči darila kot: foto- ali kino-aparat, fin francoski parfum, brivski aparat, toaletna garnitura, brušen razpršilec itd.
Drogerija Gregorič
ki1, dv. dobavitelj
Ljubljana. Prešernova 5
Kreditna zadruga rastnih namfi^nnrfiv
Ljubljana — Delavka zbornica
Č tpova ulica, vho ■ Jž
sprejema hranilne vloge.
Daje kratkoročna nosojila po 6 %.
da Je Laval hotel v P. rizu ustanoviti posebno francosko vlado, ki naj bi ločano od vichyjske kar najtesneje sodelovala z Nemčijo in Italijo i < ‘'l i ’ih%W-til vfr ■ e *r f*
■	"ji	C	.>.s-< ,*
Norveška naj se prikliuei angleškemu imperiju? Bivši norveški zunanji minister Lie, ki živi v Londonu, je | po radiu govoril o nekakšni politični ! zvezi mad Norveško in Veliko Brita- j nijo po končani vojni. To zvezo je j razumeti tako, da bi Norveška postala! re-taven dal britanskega imperija. KI tej vesti pripominja iond:n ki »Ti-1 mes«, da mora Anglija stremiti za tem, da organizira nov gospodarski red v Evropi z verni tistimi držajfatni, ki danes z njo dele vojno usedo in s katerimi veže'o An^ii 0 mnogoštevilne vezi medsebojnih simpatij.
Anglešho-nemjko bojišče, čeprav so nastopili mrzli zimski megleni dnavi, ni mogoča trditi, da bi med-efcojni le-t’lski napadi na Anglijo in Netnči'o količkaj prenehali. Le kadar je skrajno neugodno vreme, nactane za nekaj
Knuče. otomane, žimnice in vsa v
to stroko spadajoča dela izvršuje po naročilu liajreneje tapetnik
LENARČIČ JOSIP
Trstenjakova 1, Bežigrad
ur zat:š;e. Nemči so silovito bombar-dirrli Birmingham in Sheffield, ki je ’ v štirih dneh doživel kar dva stra- j hotna napada. Po angleških in nevtralnih poročilih so ti napadi povzročili huda razdajanja. Tudi Angleži so vračali milo za drago in so prav srdito napadli Mannheim in invazijska pri- , stanirča. Naslednje dni so si za glavne ' cilja izbrali Kiel, Bremen, Berlin in Frankfurt cb Mani. Angleži trdijo, da j so bili ti napadi prav učinkoviti.
Albansko bojišče. Zaradi skra 'no slabega vremena so bile v Albaniji nekaj dni le manjše akcije. Brž ko se je vreme popravilo, so boji oživeli. Na severnem bojišču okoli Podgradc^ ro boji najhujši. Fronta se tu skoraj ne premakne, ker se Italijani srdito upira'o. Vsa poročila, nevtralna in iz obeh taborov, govore o hudih obojestranskih izgubah zaradi neprestanih bojih na nož. Italijani in Grki so na tem odseku zbrali, vsaj tako kaže, svoje najelitnejše čete. Uspešnejši so Grki ob c bali in na osredirem bojišču. I Tu se Italijani ne upirajo preveč in vre kaže, da se po načrtu umika‘o na ugodnejie postojanke. Za.to se je raz-merno lahko posrečilo -zasesti prista.-nišči Porto Palermo in Himaro ter Tepelini.
Afrško tojioče. Angleška ofenziva v zahodni pu čavi se z nezmanjšano srditostjo n?,d' ljvre. Italijanski tisk poudarja. da je to največja kolonij -a bitka vseh časov in da skuia Anglija eaega izmad na edov osi vreči na kolena. Angleži ro vrgli v na^d vso | svojo motorizirano silo, ki ji p:m’.-gata letrl"tvo in vojna mornarica, in ro spet za edli vro pskrarino. ki so jo v začatku Orazi: nijeve ofenz'va morali zapustiti. Po sočasnih poročilih obah st.'ank so se bo'i ža prena-li v italijanska Libijo. An^leš^a poročna govo e o velikana vojnam nlanu in o desetti o-čih ujetnikih. Ista poročila nrvajajo huda letalske napade na Neapelj in na letalska oporišča v Libiji.
Sirem:mb; v voil tvu slovenske JR/.. V torek popoldne Je bila v Ljubljani pod pred ed'tvom ministra dr. Kreka seja širšega banovin'kega cdbora JRZ z namenom določ ti političnega naslednika pokojnega dr. Koroica. V strankino vodstvo so na predlog dr. Kreka soglasno izvolili za predsednika bivšega ministra in senatorja dr. Fr'n-ca Kulovca, za podpredsednika bivšega mini-tra Franca Sno'a, za tajnika ministra dr. Miho Kreka, za blagajnika pa tajnika JRZ v Mariboru, Marka Kran!ca. Za dr. Koroščevega naslednika v glavnem odboru JRZ v Beogradu, kjer je zavzemal podnred^edn^ko mesto, so sogl3«no izvolili dr. Franca Kulovca. Dr. Koroščev naslednik je prav tako duhovnik in !e že od vsega začetka deloval pri bivši SLS. nekaj časa je pa bil tudi glavni urednik »Slovenca«. Bil je dvakrat kmetijski minister in senator.
Amerika bo z den-rjem podnrla Anglijo. Ameriški finančni minister Mor-
genthau je dal uradno izjavo, da je
angleška vlada sporočila ameriški vladi, da bo mogla naročati vojno blago v Ameriki le tedaj, če Ji bo ameriška vlada dala potrebne kredite. Po italijanskih vesteh bo prezident Roosevelt predlagal kongresu, naj Amerika podari Angliji eno milijardo dolarjev (ca. 80 milijard dinarjev) na leto, kateri znesek bo mogla Anglija porabiti za nakupe v Ameriki. Amerika bo dala denar kot povračilo za pravico Združenih držav, da smejo izkoriščati angleške otoke v Ameriki.
Najnovejše z afriškega bojišča. Najnovejša angleška poročila govore o zavzetju Soluma in trdmave Capuzzo v Libiji. Angleži pravijo, da so zasedli ša nekatere druge obme.,ne postojanke in da se Italijani junaško upirajo.
£)&&ei+ &kiuA
|e posebna prednost odv» jalneqs sredstva Darmol Vrhi, lega deluje milo (n brej bolečin Zalo uživajo odrasli in otroci radi Darmol
Darmol dobite v vsaki lekarni!
Dr. Cinear-Markovič pojde v Budimpešto. Pri prestopu jugoslovanske meje na povratku v Budimpešto, je madžarski zunanji minister grof Csaky poslal našemu zunm^mu ministru zahvalno brzojavko za iskreno gostoljubje v Jugoslaviji. Dr. Cincar-Markovič je med drugim odgovoril, da se veseli bližnjega medsebojnega srečanja v Budimpešti
Vse vozne karte pri »PUTNIKU«
S 1. januarjem bodo prišle v promet nove dobrodelne znamke. Najcenejše, po 50 par, bodo olivnozelene barve; na njih bo naslikana osrednja grobnica s spomenikom padlih v Ljubljani. Znamka no 1 din bo rdeferjave barve; na njej bodo Slovenka, Hrvatica in Srbkinja v narodnih nošah. Znamka po 1‘50 din bo temnozelene barve; na njej bo naslikana spominska kapela na Kajmakčalanu. Na znamkah po dva dinarja bo pa spomenik padlim Slovencem na Brezjah.' Znamke bodo prodajali do konca’ aprila 1941.
BOO delavcev je oilmistila tekstilna tovarna Tivar v Varaždinu zaradi po-mnnikanja Zaradi odpustitve so zdaj ustanovili posebno delavsko organizacijo. ki se bo pri podjetju zavzela za delavce.
Umetnostno razstavo slik sta odprla v Obersnelovi galeriii Ivan in Bruno Vavpotič. Redko razstavljata oče in sin tako veliko zbirko slik kakor na tej razstavi.
;HIIIIHII|llllllllllllirill||||||||U||||||i>£
| O k V I K 11
=	u	S
| SLIKE. FOTOGRAFIJE, GOBELINE. |
|	Klein	|
= LJUBLjANA, Wolfova 4 =
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii
Listek ..Drnžinskeaa tednika"
Boj za London
Nad britanskimi otoki neprestano bijejo letalsko bitko. Nemško vojaško poveljstvo se je načrtno pripravljalo in pripravilo za ta boj in ga bije z vsemi svojimi silami. Anglija Je pa ravno zda.1, ko se je vojna nevarnost popolnoma približala njenim obalam, prisiljena bojevati se na dveh frontah: v Evropi In v Afriki.
Pomen bojev v Belgiji in na Francoskem
Sedanja bitka za London je neposredna posledica bojev preteklega in letošnjega leta. Ta vojna je prav za prav nadaljevanje teh vojnih dogodkov. Majski poraz v Flandriji je že vnaprej odločil usodo Pariza in pripravil vojaški polom Franclje. Odgovorni činitelji Anglije In Francije niso bili na čistem v pogledu usodepolnih posledic nemSkega vdora čez reko Men«o, ker so zavezniki m zahodu pokazali, da so v najširšem pomenu be-
sede nepripravljeni za tako hude vojaške preizkušnje. Vsak Izmed njih je gojil skrito upanje, da Jim bo vihar prihranjen.
Ko se je nemška armada sredi maja. po zlomu Belgije, prebila skozi zelo slabe obmejne utrdbe in prodrla do Rokavskega preliva pri Abbevillu. Calaisu ln Dunqueitiuu, je francoska armada mislila, da bo nemška vojska silovito udarila na Angleško. Zato so v Parizu govorili, medtem ko je francoska vojska bila najhujše boje v Flandriji in medtem ko so nemške čete prodrle do morja:
»Zdaj gredo nad London!«
Toda ogenj flandrijskih bitk je kmalu ugasnil, ze 5. junija so se nemške armade obrnile proti jugovzhodu in prebile utrjene črte ob Sommi. Takrat so v Londonu začeli govoriti:
»Nemška armada gre zdaj nad Pariz!«
A tudi to pot so se varali. Junijske bitke ob Sommi ln Seinl so pokazale, da je po mnenju tretjega partnerja v teh operacijah, namreč nemškega vrhovnega poveljstva, najkrajša pot v London skozi Pariz!
Nemško poveljstvo je prišlo do zaključka da je neizogibno potrebno, da nemška vojska zasede vso francosko obalo. Veliki napad na britanske otoke je najvažnejša točka v nemškem vojnem načrtu proti Angliji. A kapitulacija Francije je omogočila Nemcem, da proti Angležem postavijo pravo fronto, ki bo objela angleške otoke od severa do juga.
Vloga angleške vojne mornarice
Uspeh majskih in junijskih bojev v Belgiji in na Francoskem je torej »prvo obdobje v bitici za London«, to je za zasedbo angleških otokov. Uspeh v teh bojih je pokazal veliko krizo celotne angleške organizacije. Angleška vojska ni mogla braniti in ubraniti najvažnejših strateških dohodov do obale Rokavskega preliva.
A da Anglija že meseca junija ni prišla v neposredno nevarnost nemškega vdora in da se je Churchillovi vladi v treh mesecih posrečilo pripraviti državo za boj proti Nemčiji in Italiji — Je zasluga angleške vojne mornarice.
V najtežjih dneh bitke v Flandriji, ko Je najboljši del angleške armade zašel v nevarnost, da bo uničen z vsemi posledicami, ki jih ima takšno uničenje, je angleška mornarica s podporo letalstva pomagala, da se Je angleška kopenska vojska rešila.
Angleški vojni mornarici dolguje vrhovno poveljstvo Londona zahvalo, da je moglo svojo moč obnoviti in preurediti. Takrat Je vojna mornarica prifilk v položaj, v katerem Je občutila junijske poraze angleških in francoskih armad. Morala je t najtežjih okoliščinah preprečiti izkrcanje sovražnika na angleški obali. To nalogo je tudi izvršila. A kako naj prepreči mnogoštevilne napade iz zraka napade, ki so naperjeni proti življenjskemu centru Angllfe in proti glavnim oporiščem angleške vojne sile na
morju — torej tudi oporiščem angleške vojne mornarice same?
V angleški admiraliteti so pravilno računali, da se bo Nemčija zaradi slabosti svoje vojne mornarice pri vpadu na Angleško oprla pred vsem na svojo moč v zraku. Uspeh ali neuspeh izkrcanja Nemcev na Angleškem se bo odločil v boju za prevlado na angleškem nebu, pred vsem nad morsko ožino pri Dovru in nad ustjem Temze.
Glavno orožje — letalstvo
Pri okoliščinah, ki so nastale, je bilo jasno, da mora glavno breme nadaljnjih bojev nositi angleško letalstvo. Angleško letalstvo je tudi prilično pripravljeno. a je številčno šibkejše od sovražnikovega. Kajti nemško vrhovno poveljstvo, ki razpolaga z zračnimi silami, je začelo mnogoštevilne napade na Angleško iz zraka, ne oziraje se na angleško vojno mornarico.
V rokah angleškega vrhovnega poveljstva je letalstvo Usti meč, ki odbija udarce. A tisti težki meč — namreč vojna mornarica, ki je za Anglijo pomenila zmerom prvo silo — še zmerom ne more iz precepa. Prav v tem Je vsa slabost angleške vojne sile. Položaj je zdaj tak. da mora slabfii del angleškega orožja — letalstvo — nositi glavno breme proti tistemu orofcju, ki je pri sovražniku najmočnejše.
Ta neenakost se Je pokazala v dosedanjih bojih. Nemško letalstvo stremi za tem, da s svojimi silovitimi udarci razbije jedro angleške obrambe
Lahko priielno pisanje’.
* *v
s,,,*'""""''''",,
'fr,
"rr
Y " gtfiM
naj bi bil iudi zadnji!
\
/
Ali ste storili vse, da obvarujete v bodoče Vašega otroka zobobola? Na* vadite ga pravočasno na redno čišče* nje zob, zjutraj in zvečer, s Sargovim Kalodontom.
Sargov Kalodont prizanesljivo polira zobno sklenino in temeljito čisti zobe. Prepreči tvorbo zobne naslage, ki v poznejših letih navadno povzroča zobni kamen.
SAR G*-*
KA
ONT
kcb {ufa/ejMetturekoncmfa*
zobnemu
Huda železniška nesreča se je pripetila na progi Šid—Sremska Rača. Potniški vlak je trčil v tovorni vlak tako, da se je osem vagonov iztirilo, obe lokomotivi sta pa zdrobljeni. Pri nesreči sta dva železničarja težje ranjena, pa tudi nekateri popotniki so odnesli lažje poškodbe. Največja je gmotna škoda, ki jo cenijo na nekaj milijonov dinarjev.
V starosti 104 let je umrl v Habi-jancu pri Bjelovaru Ivan Bošnjak, ki je bil vse svoje življenje veder in vesel človek. Rad se je spominjal starih časov in ponosen je bil na to, da je bil na nič manj ko 500 svatbah. Zelo rad je pil slivovko, ki jo je imenoval zdravilo. Nikdar ui bil bolan in umrl je tako uenadno, da domači tegu še takoj niso opazili.
Samoprodoja: IVAN LEGAT-MEHANIK
*	Specij	alist	za	pisarniške	stroje
MARIBOR,Vetrinjska uL30 LJUBLJANA, Prešernova uL44
Lavni — Handin
Nadaljevanje s 1. strani
mir. I Flandin i Laval sta notranjepolitično desničarja} oba sta zelo dobro situirana moža s tehtnimi zvezami s francoskim velekapitalom.
(Pozabili bi bili skoraj še eno, ne nebistveno razliko med obema francoskima politikoma: Laval je bister mož in prevejan lisjak s precejšnjo dozo cinizma; Flandin je izrazito povprečen človek nefrancoskega inte-lekta; med Francozi je doslej slovel edino po svoji izredno visoki postavi in nesorazmerno majhni glavi.)
Eni mislijo, da je ’ f ■ J’jj uM!■S1#
, ______________ '*	vd'#\r»v>v 9\Vft7
C.\v« «* 04 'V*.-A ti V: H-	'i
rr p' ii' i »* <'/'// slavohlepni Auvergnačan hotel izpodriniti Petaina in sam zasesti njegovo mesto.
Mislimo, da je treba razvoj na Francoskem gledati tudi v luči ostalega svetovnega dogajanja, predvsem dogodkov v neposredni okolici Francije, t. j. v Sredozemlju in v Severni Afriki. Če gledamo v Vichv g tega vidika, ni treba, da bi bile gornje tri verzije edine možne. Ne zdi se nam izključeno, da se je hotel Petain spričo angleških zmag na nasvet svojih prijateljev otresti moža, ki bi bil najrajši Francijo docela priključil osi. Vsekako je primitivni Flandin Pčtainu manj nevaren kakor rafinireni Laval.
Observer
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno življenje«, katero vsem toplo priporočamo Oreh je ne povedati pravočasno mladini, kako ie prišla na svet. ne jim zaupati skrivnosti življenja Pisatelj pravi v uvodu: »Poveimo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo din 20’— Namenjena je predvsem onim. ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju Nakažite denar na poštni čekovni račun štev 14.675 (Hranilnica »Moj dom«. Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana. Dvorakova 8 b.
V Severno Ameriko bo odplul naš parnik »Predsednik Kopajtič«. V Splitu bodo naložili nanj tobaka, potem bo pa odplul v Ameriko.
Neznan vlomilec je letos že četrtič vlomil v luščilnico riža v Linhartovi ulici za Bežigradom. S šiljastim predmetom je izbezal ključ iz ključavnice vežnih vrat in s ponarejenim ključem odklenil vrata. Prav tako je odklenil tudi vrata pisarne. V pisarni je stikal po predalih in najbrže iskal denar.
Vagon državnega cementa je prodal 381etni skladiščnik Jožef Puc iz Limbuša. Upravljal je skladišče. Cement je na svojo roko prodajal raznim trgovcem. Oblasti so ugotovile, da je tako prodal cel vagon cementa. Aretirale so poleg njega še tri njegove pajdaše.
Brezmesen dan, ki bi moral biti 26. decembra, bo zaradi praznika sv. Štefana preložen na 23. decembra.
in prestolnice, če je res kar pravijo vestt nemškega izvora, češ da nemško letalstvo vrže sleherni dan j>o 1000 ton bomb na Angleško, potlej mora biti škoda na angleških otokih ogromna.
Vendar smo pa še daleč od tega, da bi doživeli konec te bitke.
Tudi za nemško letalstvo je bilo i>o-trebno, da še v začetku boja jiostane glavno orožje. V tem je bistvo sedanje vojne. Ne oklopne ne tankovske ne motorizirane čete ne topništvo -— razen obalnega — nimajo vloge v tem gigantskem boju. Prav tako padalske čete še ne morejo nastopiti, zakaj čeprav bi ti~oč padalcev pristalo na angleških tleh, bi jih Angleži brez težav uničili. Prav tako tudi nemška vojna mornarica, ki ni mnogoštevilna, ne mora imeti odločilne vloge v pripravah tako kočljive voine oj>eracije, kakršna bi bil poskus izkrcanja na angleških otokih.
Kakšen bo konec
Kakšno je upanje na uspeh ene ali druge stranke?
Anglija je jx>kazala, dn ni dovolj pripr. vljena za tako velik dvoboj. Kljub temu se pa nemškemu letalstvu ni posrečilo ne okrepiti svoje prevlade v zraku ne zlomiti angleške protiletalske obrambe, v katero spada pred vsem angleško letalstvo. Boji, ki so se začeli na angleškem nebu prve dni avgusta in ki so od 5. septembra dalje dobili značaj neprestanih napadov, so za nemško letalstvo dosti hujši kakor V>ii na Francoskem in v Belgiji. To
Toda oditi je moral brez plena, ker denarja ni bilo v pisarni. Menijo, da je isti vlomilec izvršil tudi prejšnje vlome.
Tovarno ribje moke in sušilnico rib so ustanovili v Crikvenici. Nova tovarna bo kolikor mogoče kupovala ribe domačih ribičev, da ne bodo ribiči več metali dnevnega plena nazaj v morje, če ga ne bi mogli prodati in uporabiti. Ribja moka bo pa boljša od uvažane, ker bo imela več beljakovin in maščobe. Moko uporabljajo za prehrano živine, zlasti perutnine in svinj.
Izvrstno
rumovo kompozicijo
in 35 vrst
likerskiii esenc
za domačo pripravo ruma in likerjev priporoča
Drogerija Gregorič
kr. dv. dobavitelj Ljubljana, Prešernova 5
Dijaška kuhinja na meščanski šoli na Viču je začela poslovati 3. decembra. Vsak dan dobi brezplačno toplo kosilo okrog 50 učencev in učenk.
1. januarja bodo povišali voznine na železnicah. Povišane bodo poleg drugih cen tudi cene za vozovnice na predplačila in pa cene kart za trgovske potnike. Po teh predpisih mora vsakdo, ki ima vozovnico na predplačilo, izdano po stari ceni, dojdačati za uporabo po 1. januarju razliko med novo in staro ceno.
400 litrov starega vina je odnesel
posestniku Karlu Hrastniku iz Stri-hovca pri Št. liju 441etni delavec Alojz Očkerl, ki Bi je priskrbel ponarejene ključe. Hrastnik je imel poln sod starega vina iz leta 1938., ki ga danes prodajajo že po 12 din liter. Ko je nedavno meril, koliko je še vina v sodu, je ugotovil, da mu manjka 400 litrov. Orožniki so ugotovili, da je Očkerl pri vsakem obisku v tuji kleti odnesel po nekaj steklenic vina.
Novo železniško progo grade od Met-koviča do nove luke Ploče pri izlivu Neretve v morje. Zgradili bodo samo še tri betonske mostove in tri večje železne mostove pri postajah Kuii in Rogotini. Nova proga bo dolga nekaj več ko 20 km; večji del teče ob desnem bregu Neretve. Po tej progi se bo vršil ves promet iz Bosne do nove luke in potem naprej po morju.
Vino bodo zumenjavali za koruzo Dalmatinci, ki zaradi draginje že zdaj občutijo pomanjkanje. Pred nedavnim so poslali banski upravi v Zagrebu prošnjo, da bi smeli svoje pridelke zamenjavati. Liter vina bi dali za tri kilograme koruze, za 1‘3 kilograma pšenice bi pa dali 10 kil fig.
Huda železniška nesreča se je pri-
Setila na postaji v Slavonskem Brodu, elezničar Pjanič je hotel vlaku priklopiti vagon, pri tem mu je pa spodrsnilo in je padel pod vlak, ki ga je prerezal na dvoje. B’l ie tekoj mrtev.
Na Madžarsko so odpotovali zasloj)-niki našega turizma, da vrnejo obisk Madžarom, ki so nas spomladi obiskali. Zastopniki našega turizma bodo ostali v Budimpešti nekaj dni, potem si bodo pa ogledali še nekatera važna turistična mesta. Vse skupaj bodo ostali na Madžarskem štiri dni. S seboj so vzeli mnogo propagandnega gradiva za naše kraje in tudi nekaj filmov. V tem času bodo skušali navezati stike z vsemi madžarskimi zastopniki turizma, s katerimi bodo imeli več konferenc.
11 velikih mlinov je ustavilo svoje obratovanje zaradi pomanjkanja pšenice. Prizad namreč pošilja pšenico v deficitne kraje in jo zato v Vojvodini za mline primanjkuje. Baje bodo morali v kratkem času ustaviti svoje obratovanje tudi drugi mlini.
34.000 bolnikov so sprejeli letos v ljubljansko bolnišnico. To je za Ljubljano nov rekord. Ker je naval na ljubljansko bolnišnico vsako leto večji, se še bolj vidi nujna notreba preureditve bolniških oddelkov in zidave novih.
Ogenj je uničil tovarno bučnega olja v Daruvaru. V soboto ponoči je nastal požar, ki ga pa niso mogli omejiti. Uničeni so vsi stroji in od tovarne so ostali samo zidovi. Škodo cenijo na več ko 350.000 din.
Na 3 leta robile so obsodili Frana Barako iz Šibenika, ker je svoii ženi z uhanom vred odtrgal uho. Ženi je potegnil uhan iz ušesa s tako silo, da ji je odtrgal kar polovico ušesa. Žena bo ostala vse življenje pohabljena.
Hripa je pričela razsajati po Beogradu in drugih krajih v takšni meri, da so tamošnje bolnišnice že precej napolnjene. Hrioa je pa zahtevala tudi že precej smrtnih žrtev.
Za častna občana Bitolja sta izvoljena predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in ban hrvatske banovine dr. Ivan šubašič, ker sta oba velika prijatelja Bitolja in sta v tako veliki meri priskočila Bitolju na pomoč.
Snega je zapadlo skoraj po vsej državi v veliki meri. Tako ga imaio tudi v Dalmaciji proti običaju. Na morju divja silna burja, ki zelo ovira pomorski promet. V dalmatinski Zagori je sneg onemogočil cestni promet in potrgal t^efonske žice. Telefonska zveza med Zagrebom in Splitom je pretrgana.
Z dinamitu« patrono si je končal
življenje lSletni Stanko Tutner, dijak meščanske šole v Slovenski Bistrici. Njegovo truplo so našli popolnoma raztrgano na poti iz Pekla v Poljčane Najbrže je mladenič storil to dejanje v duševni zmedenosti.
Za božične praznike bo železniška uprava spet uvedla vlaka št. 2 in 3. ki so ju 18. novembra odpravili. Vlak št. 2 je brzec, ki odhaja iz Beograda ob 9.02 in je v Ljubljani nekako ob 20 uri. Vlak št. 3 pa vozi z Jesenic ob 7.46 in prihaja v Beograd ob 20.15 uri.
Proti kašlju Vam priporočamo odličen Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah in zahtevajte izrečno varno ta domači preparat »Remedia sirupe, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Ljubljani.
I Novo ladjedelnico bo zgradila beo-' grajska Dunavska ladjedelniška družba na obali Donave. Progo od ladjedelnice do glavne postaje bo zgradila država. V novi ladjedelnici bodo izdelovali rečne ladje vseh vrst za potniški in tovorni promet kakor tudi za vojaštvo.
Avtobusna nesreča se je pripetila te dni na poti med Zemunom in Beogradom. Mestni avtobus, ki je vozil iz Zemuna proti Beogradu, se je po, nesreči zadel v tovorni avtobus. Šofer je zavil na rob ceste, pri tem je avtobus izgubil ravnotežje in zdrknil v jarek. Na srečo ni bilo človeških žrtev, pač je pa avtobus ves razbit.
Zaradi zastrupljenja je umrla komaj enoletna Pavla Gregorinova iz Domžal. Starši so jo pustili samo brez nadzorstva doma v Zakurjeni sobi. Iz peči je uhajal plin, a ko so prišli starši domov, so našli deklico nezavestno. Prepeljali so jo v bolnišnico, a je kmalu umrla.
Prodajo petroleja je racionirala banovina Hrvatska, ki je v Zagrebu uvedla karto za jietrolej, Že ta mesec nihče ne bo mogel kupiti petroleja brez nakaznice. Petrolej prodajajo po devet dinarjev liter.
Lesno volno so začele uporabljati naše tekstilne industrije. Lesno volno dobivajo iz Italije in Nemčije. V ta namen je mariborska tekstilna tovarna Hutter sezidala dve večji tovarniški poslopji, kjer bo izdelovala umetno svilo.
Po 4'50 din kilo bodo prodajali v
Zagrebuj^kruh iz 60°/o pšenične in 40 °/o koruzne moke. Ministrstvo je tudi uvedlo državni monopol za mletje bele pšenične moke, ki jo bodo lahko dobile samo bolnišnice. Mlini, ki jih bo določila država, bedo lahko mleli iz 100 kg pšenice 70 kg krušne moke in 15 kg pecivne moke. 'Ta način mletja moke bo pripomogel, da bomo porabili 37.000 vagonov pšenice manj kakor druga leta.
Skozi Slovenijo se je peljal najmodernejši salonski vlak za predsednika turške republike Ismet Inenija. Vlak so izgotovili v Nemčiji.
V Švico bo izvažal lignit naš premogovnik Ivanec v zagrebškem okraju. Doslej so izvažali rjavi promog samo v Italijo; to naročilo je pa prvo iz Švice.
Pod Ratitovcem se je smnno ponesrečil delavec Šefkija Marovac iz Novega Pazarja v zetski banovini. Ma-rovcu je na snegu spodrsnilo in je zdrčal v globino. Pri padcu je udaril z glavo ob kamen in bil takoj inrtev.
Velika epidemija tifusa so je pojavila v okolici Slavonskega Broda. V banovinski bolnišnici je že 20 bolnikov. Vzrok tifusu je v nezdravih in okuženih vodnjakih, ki so zaradi zadnjih velikih poplav zelo trpeli. Voda je skoraj v vseh vodnjakih okužena.
---- M » —	—----
Osebne %ei<i
Poročili so se: V Ljubljani: g. Kolman Kovačič, carinski uradnik, in gdč. Julči Kunaverjeva, privatna uradnica. V Mariboru: g. Marijan Smerdu, poročnik, in gdč. Sonja La-'vrenčičeva. V Celju: g. Boris Mlsja, dipl. fil., in gdč. Herminca Toplakova, uradnica. V Žetalah: g. Maks To-nolovec, in gdč. Micka Pulkova V Beogradu: g. Saša Jankovič, prokurist Splošnega jugoslovanskega bankarskega društva a. d., in gdč. Tuša Bončinova. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Josip Petrič, posestnik; Terezija Neigerjeva; Jakob Zebre, nadučitelj v pok.; Roza Zvonarjeva; Frančiška GraFenauerje-va; Marija Hillmayerjeva; Roza Medvedova; Maks Ivanc, davčni upravitelj v pok.; Franc Mihelič, zvaničnik državnih Železnic: Marija Jnkševa: Frančiška Vidmarjeva; 6!letni Ludvik Kaufmanu, trgovec iz Celja. V Dolenjem Logatcu: lHletna Anica Mačkova. Na Vrhniki: Andrej Oblak, železničar v pok. V Brežicah: Bruno Ohlhofer, poštni zvaničnik v pok. V J u r k 1 o Š t r-u : Alojz Šmid, posestnik. V Trbovlinh: Julči Rakova, učiteljica; .Miha Rotar, rudniški preddelavec v pok. V Celju: 621etni Anton Lavrine, tovarniški mojster; 551etna Uršula Mastnakova. V Kostanjevici: Alojz Golob N a Z g Hudinji pri Celju: 541etni Frane Jezernik, posestnik. V Mariboru: 73’°tna Karla Kraljevo. V Pečovniku pri Celju: 5letna Neža Julerškova, trgovka, gostilničarka in posestnica. Naše sožaljef
dokazujejo tudi podatki o izgubah. | Resnica je, da si številke izgub, ki jih objavljajo eni ali drugi, hudo nasprotujejo. Kljub temu je pa verjetno, da tako angleško kakor nemško letalstvo izgubi vsak dan po petdeset letal, tako da skupne angleške in nemške izgube v štiridesetih dneh znašajo do 4000 letal s 5 do 6 tisoči letalcev. Glavno vprašanje, ki se vsiljuje letal-kim oddelkom je. koliko časa bodo mogli zdržati tolikšno obremenitev,
Nemško letalstvo poskuša v teh bojih zlomiti moč svojega nasprotnika. V tistem trenutku, ko Anglija izgubi bitko v zraku, bi mogli nastopiti nemški padalci, ki čakajo svojega časa v francoskih in belgijskih pristaniščih. Namere nemškega poveljstva potrjujejo tudi spremembe v taktiki zračnih napadov.
V prvem obdobju, to je od začetka avgusta do začetka septembra, so bili! nemški letalski napadi naperjeni i hkrati proti glavnim središčem Anglije Ne oziraje se na škodo na ozemlju samem, je imelo angleško letzlstvo I v avgustu sorazmerno majhne izgube. I
V septembru je pa postal London glavni cilj nemških napadov. Od tega trenutka so pa izgube angleškega letalstva večje.
»Boj za London« Je pritegnil v svoje področje glavne sile angleškega letalstva. Angleški poleti nad Berlinom in ' drugimi važnimi nemškimi mesti so imeli drugorazredni pomen. Namreč da nemško letalstvo odvrnejo od Londona. Tega cilja ni :o dosegli, povečale so se pa izgube beraškega letalstva.
Trenutek odločitve se bliža
Zelo značilno je, da je angleško letalstvo v poslednjem času prepu-tilo protiletalskemu topništvu glavni boj proti nemškim napadom. Angleške protiletalsko topništvo je zelo dobro organizirano, a angleška letala so v glavnem sprejela nalogo, da uničijo p.dal-ske enote, ki se zbiralo v belgijskih in francoskih pristaniščih.
Angleško vojno povelistvo se trudi, da podallša boj in prisili nasprotnika, i di odloži svoj načrt izkrcanfa na an-| gleško ozemlje za poznejši čas, ki bo manj ugoden za takšno početje.
»Boj za London« je, kakor pravilno razumejo na obeh straneh, prav za prav boj za Anglijo in britanski imperij. Toda ta boj ne more dolgo trajati s takšno silovitostjo. Približuje se namreč trenutek, ko pride ne samo napadenec. temveč tudi napadalec pod vpliv položaja, ki si ga je sam ustvaril, ko si mora ponoviti latinski izrek:
»Hic Rhodus. hic salta!« (Tukaj je Rod, zdaj skoči!)
Z drugimi besedami: bliža se čas, ko bo morala nemška ofenzivna vojska prebroditi tistih štirideset kilometrov preliva, ki je 900 let nepremagljivo branila angleški otok. V tem trenutku pa nastopi spet nov činitelj — namreč angleška mornarica. To je pa rpst drugo vprašanje, o katerem je treba posebej govoriti.
Krasna ja Zvezda, Moskva
se poslavlja od dr. Aniona Korošca
Slike in osebe od leve na desno: 1. vrsta: dr. Anton Korošec na mrtvaški postelji v svojem stanovanju v Beogradu. / Poslednje slovo pred senatom — Druga vrsta: Duhovščina in množice pred bansko palačo čakajo na prevoz v stolnico. / Pogrebne svečanosti v ljubljanski stolnici v torek zjutraj / Nj. Vis. knez namestnik Pavle odhaja iz pokojnikovega stanovanja v Beogradu, ko se je poslovil od njega. — Tretja vrsta- Najožji prijatelji in sodelavci nosijo krsto pokojnega dr. Korošca iz stolnice. — Četrta vrsta: Pokojnikovo krsto polagajo na vojaško lafeto / Na ljubljanskih ulicah stoje velike množice ljudstva, plinske plamenice pa žalostno plapolajo v mrzli zimski dan, i Mariborski skof dr. Tomažič, beograjski nadškof dr. Ujčič in ljubljanski škof dr. Rožman, ki so opravili pogrebne slovesnosti. — Peta vrsta: Sprevod vencev. / V imenu vlade se ob pokojnikovem grobu poslavlja podpredsednik dr. Maček. / V pogrebnem sprevodu stopajo v imenu vlade podpredsednik
dr. Maček, kraljev zastopnik divizijski general Stefanovič in ban dr. Natlačen.
Slovenija
V soboto dne 14. t. m. je v svojem stanovanju v Beogradu umrl bivši ministrski predsednik, predsednik senata in prosvetni minister doktor Anton Korošec. Ko ga je ta dan o pol 7. zjutraj prišel na stanovanje budit njegov brivec, se ni na njegovo trkanje nihče oglasil. Tudi osebni sluga dr. Korošca je večkrat potrkal, ko pa ni dobil odgovora, je stopil v sobo in ugotovil, da je dr. Korošec za zmerom zaspal.
Vest o Koroščevi smrti se je z bliskovito naglico raznesla po Beogradu in po vsej državi. V Sloveniji so zaplapolale črne zastave.
V Beogradu so takoj v soboto dopoldne začeli prihajati v stanovanje dr. Korošca njegovi prijatelji, znanci in sodelavci, ob 11. je pa prižel v spremstvu dežurnega adjutanta Nj. Vis. knez namestnik Pavle, da izkaže pokojniku poslednjo čast. Opoldne so prepeljali truplo doktorja Korošca na prosekturo, da ga balzamirajo, nato pa v poslopje senata, kjer so ga v veliki sejni dvorani položili na mrtvaški oder. Takoj popoldne so se v sejno dvorano začele zgrinjati množice, da se poslovijo od velikega pokojnika. Na častni straži ob krsti so stali člani zveze fantovskih odsekov iz Ljubljane. Ministrski svet je sklenil, da se dr. Anton Korošec pokoplje na državne stroške.
V nedeljo ob 1. uri popoldne so krsto zaprli, po 2. uri popoldne so duhovniki opravili v senatu poslednje posmrtne molitve. Krsto so nato odnesli pred poslopje senata in jo položili na topovsko lafeto. Pogrebni sprevod je krenil mimo narodne skupščine in predsedni-štva vlade na železniško postajo. Teh pogrebnih svečanosti so se udeležili kraljev namestnik dr. Ivo Perovič, mnogoštevilni ministri, diplomati, predstavniki državnih ln privatnih ustanov in mnogoštevilni pokojnikovi znanci, prijatelji in sodelavci. Na postaji so krsto naložili na vagon posebnega vlaka, nakar so duhovniki opravili poslednje molitve.
Posebni vlak s krsto pokojnega prosvetnega ministra se je pripeljal v Ljubljano zgodaj zjutraj. Akademiki so krsto nato odnesli s perona na cesto, kjer so jo položili v avtofurgon in jo nato odpeljali do banske palačie. Krsto so s Tjremlja.il na poti člani fantovskih odsekov in katoliških organizacij s prižganimi baklami v rokah. Od 8. ure zjutraj so že množice ljudstva, prijatelji in somišlleniki de-fllirali mimo mrtvaškega odra v stekleni dvorani banske palače. Isti dan zvečer so truplo velikega pokoinika prenesli iz banske palače v stolnico. Pred prenosom so pred bansko palačo opravili žalne molitve beograiski nadškof dr. Ujčič, liubllanski škof dr Rožman in mariborski škof dr. Tomažič. Od pokojnika se je pred bansko Dalačo v imenu banovine naslovil ban dr. Natlačen. Pred univerzo sta se od velikega pokojnika poslovila prorektor dr. Kušej in zastoon»k akademikov, nakar le žalni sore-vod nadaljeval svojo not v stolnico, kier so krsto ooložili na kata-falk. Dostop v stolnico ,ie imelo ljudstvo že isti večer do 11. ure.
V stolnici, kamor so pokojnikovo truplo prepeljali v ponedeljek zvečer. je bral v torek zjutraj pred pogrebom mašo zadušnico mariborski škof dr. Tomažič. UdeležMi so' se je mnogoištevilnl predstavniki javnega življenja, med njimi kraljev zastopnik divizijski general Stefanovič, podpredsednik vlade dr. Maček, ministri Vulovič, Pantič in dr. Krek, člani diolomatske^a in konzularnega zbora in mnogi zos+opniki oblasti in društev.
Po maši se je izpred stolnice razvil žalni sprevod, ki je krenil čez Mestni trg po Marijinem trgu, Miklošičevi cesti, Masarykovi in Smartinski cesti, pod podvozom in Vilharjevi cesti v Navje, zadnje počivališče zaslužnih slovenskih mož.
Pokojnikovo truplo .le na lafeti peljalo šest vrancev; tik za krsto stonall soiodniki, nato pa zastopniki oblasti z generalom Stefanovičem, dr. Mačkom, ministri, dr. Natlačenom ln dr. AdleSičem na čelu. Na grobu v Navju se je od pokojnika najnrej poslovil mariborski škof dt. Tomažič, v imenu vlade pa dr. Maček, Nato so govorili zastopnik predsednika vlade Cvetkoviča, beograiski župan Je-vrčm Tomič, minister dr. Krek in drugi predstavniki oblasti in društev.
Med pogrebnimi svečanostmi Je bila vsa Llubljana v črnih zastavah, na dUn samega pogreba so bili državni in sairiounravni uradi zaprti, prav tako so razne ustanove z žalnimi sejami dokazale svoje veliko sooštovanje in globoko joVi^t ve”Mm s*nom našeta naroda To veliko sooštovanje se je srcalilo tudi iz mogočn'h množic, ki so se udeležile pogreba, iz mno-
goštevilnih lepih vencev in iz posmrtnih člankov, v katerih je ves jugoslovanski tisk izrazil priznanje velikemu državniku.
*
Gl. tudi naš članek o dr. Korošcu kot politiku in državniku na 2. str.
Smeli zdravi rane
Kim. decembru.
Rimski zdravnik tir. Ca^agnoli je pred kratkim z mnogimi poskusi dokazal, da smeh zelo dobro vpliva n« vse mogoče telesne in duševne bolezni.
Da na človeško duševnost smeh *elo dobro učinkuje, so zdravniki vedeli že dolgo. Da bi pa smeh celil celo telesne rane, tega doslej niso verjeli. Rimski zdravnik je pa prav zdaj dokazal, da st rane veselega človeka veliko hitre-
je in lepše pozdravijo kakor rane otožnega in čemernega bolnika. Izjema so tiste mišične rane. ki se pri smehu krčijo in Sirijo. Taksne rane se seveda ne morejo hitro pozdraviti, ker se neprestano prerhikajo.
Hiša s strahovi vred je na proda j
I»ndon, decembra
Nesi liverpoolski dnevnik je pred nedavnim objavil tale oglas:' . 350 let stan) hišo prodajam z njenim duhom vred«.
Ljudje, ki so se za oglaševalca pozanimali, so izvedeli, da je lastnik hiše Richard Peterson, hišo pa prodaja zato, ker so mu od duhov, ki v hiši dan in noč strašijo, že popustili živci. Hišo se sezidali leta 1690, in je torej zdaj stara že 350 let. 6e pred letom dni, ko je imel Peterson še dobre živce,
je hišo popolnoma popravil in preuredil, misleč, da je nikdar ne bo prodajal. Pozneje je hotel svojo hišo celo preurediti v čitalnico. Te želje pa seveda ni mogel uresničiti, ker bi nihče ne hotel hoditi čitat knjig v hišo. za katero vsi vedo, da v njej straši.
Ko so se pri Petersonu oglasili pred nedavnim časnikarji da bi o njegovi skrivnostni hiši izvedeli kaj več, jim je povedal tole:
»Ze 25 let neprestano stanujem v tej hiši in sem se do nedavnega zmerom dobro počutil. Kar se strahov tiče. vem samo to, da se javljajo samo opoldne in opolncči. Včasih se ponoči zbudim in zaslišim Čudno škripanje tal in stropa, pa tudi vrata se največkrat sama od sebe odpro. Ker sem imel dobre živce, si nisem nikdar belil glave z duhovi in sem jih pustil pri miru, kakor tudi oni meni niso storili nič žalega. Najbolj me je jezilo
to. da v hiši prav zaradi duhov nisem mogel pridržati nobene živali. Celo psi in mačke so že po nekaj dneh zapustili hišo in jih nisem mogel na noben način pridržati.
»Ker je hiša na vsak način zelo zanimiva, se bo morda le našel kdo, ki jo bo kupil te zaradi strašila.«
Frahcozi 8lave Napoleonov spomin
. 15. decembra tega leta so praznovali v Parizu eno izmed največjih obletnic v francoski zgodovini. Na ta dan pred sto leti so namreč prenesli v Pariz ostanke velikega Korzičma.
Napoleonovo truplo1 zdaj počiva v Domu inv?lidov v Parizu prej je pa n* otoku sv. Helene. 15. decembra so bile velike svečanosti. Zbrala se je tlsoč-glava mnotfica dva polka pehote in konjiče sta pa izkazala velikemu voj* skovodji poslednjo čast.
19. xn. 1940.
DRUŽINSKI TEDNIK
TEŽAVNA SNUBITEV
NAPISAL A. W A L T E R
»Pripovedujte kaj\« je rekla mlada vdova z dobrohotnim in prizadevnim pogledom.
»Rad. Vaša želja, draga gospa, se da prav dobro združiti z naročilom, ki sem ga imel še danes trden namen izvršiti. Torej:
Bilo je nekoč — pred približno desetimi leti — mlad mož, ki se je v ‘-etjem ali četrtem semestru naveličal svojega študija prava. Vrli teli je pod pretvezo nujnih dolgov izmamil čedno vsotico in je pobegnil svojim staršem. Na Havajih ga je dohitela usoda v osebi neke domačinke, barske dame. S priliznjenim čebljanjem ga je pripravila do tega, da je za alkohol izdal vsoto, ki ji njegova mošnja ni bila kos. Tako je prišel kot mornar na neko starejšo škatlo, ki naj bi z otoka Kauaia natovorila bisernico. Kapitan, Avstralec, je imel na krovu svojo hčer. Bila je otrok Francozinje, sedemnajst let stara, imela je čudovito lep, kakor lutka nežen obrazek, lasje so ji v zlatih kodrih padali na ramena, po južnjaškem običaju precej malo odeta. Klicali so jo za Lou. Mladi mož se je vanjo po tropsko do ušes zaljubil, toda brez uspeha. Vsekako si je dal ob napadu neizrekljive otožnosti po korejskem kuharju tetovirati v svoje prsi ime oboževane deklice: pet centimetrov visoko, zelo široko, pod njim pa srce in skozenj puščico, vse skupaj obdano z venčkom cvetlic. Bilo je čedno delo, korenito, neizbrisno. Dan pozneje je izvedel, da je dekle obljubljena nekemu ladjedelničarju v Sydneyu. Hotel je stran, brzojavil je po denar, se v pozni jeseni spet vpisal na vseučilišče in danes je ugleden, zelo zaposlen odvetnik.«
»Poročen?« je vprašala nenavadno razigrana mlada dama. »Tetoviranje je pač še zmerom vidno?«
»Mož je še samski. Azijskemu barvilu niso bili kos vsi evropski zdrav-niki-specialisti. Po drugi strani se pa vendar ne more zaradi neke primeroma nepomembne mladostne norčije za zmerom odpovedati dragoceni zakonski zvezi. Kaj na primer vi menite o tem?«
»Jaz?« zadrževani smeh je grozil izbruhniti v grohot. »Dragi doktor Baumuller in če bi bil ta človek z vrlii- -i prepla ljen... če bi le klobuk snel ali suknjo slekel, bi se že morala spomniti juL. nato... spomniti... ne, ne, nemogoče, Čisto nemoaoče...« Smejala se je na vse grlo in se je komaj pomirila
»Skoda. Vidite, kako pametno je bilo, da me je tovariš naprej poslal.«
»Kdo je? Oh, prosim, povejte...«
»Izključeno. Kaj pa mislite o meni? Vem samo, da se za vas zanima, ker tako neznansko samostojno stojite na svojih nožicah, cela ženska, lepa ženska, živahna, odkrita, s smislom za humor...«
»Je že tako, dragi doktor, kakor rečeno, nemogoče. Iz tega bi lahko razvideli, kako laskavo drugi moški govore o meni. In vi? Ali mi nimate povedati nič razveseljivega?«
»O, jaz? Ne bodite hudi name, prevzel sem samo vlogo snubača. A nisem imel sreče.«
»Dragi moj,« je rekla gospa doktorica, zelo mladostna gospa doktorica, ko je šla vštric tovariša Baumiillerja po dolgem hodniku deželnega sodišča, »veseli me, da bi se rad neki, kakor pravite, ugleden gospod iz našega poklicnega kroga z menoj pobliie spoznal. se poprej bi pa rada tole razčistila: Vi, doktor Baumuller, kot njegov pooblaščeni zastopnik trdite, da tisto usodno tetoviranje označuje ime ladje, na kateri je oni mož služil. Smešno ime za parnik. Ampak zaradi mene. Domače pristanišče?«
>Sydney. A komaj verjamem, da je še v službi. Bila je baje ena najstarejših škatel za premog, pač prava mrtvaška ladja.«
»Kako se je pisal lastnik ladje?«
»John Hetterson.c
»Stanuje?«
»Tudi v Sydneyu, menim. Če sploh Se živi?«
»Nobena težava. Preiskala bom primer. Če je to res ime stare razbite ladje, potlej lahko o stvari dalje govorimo. Povejte to, prosim, svojemu klientu.«
»To bom tudi storil,« ji jo zagotovil doktor Baumttller in se priklouil.
»Kako romantično!« je dejalo mlado dekle, in ga sanjavo pogledalo. »Torej neznan oboževalec, zelo boječ, ker vas pošilja naprej. Ali sodite, da se vede ta gospod pravilno?«
»Draga moja gospodična, ljubi vas. Naposled je po dolgem iskanju našel ženo, ženo svojih želja... kristalno-čisto... iskreno, z zdravim odporom proti vsemu izumetničenemu, zlaganemu; tako pravi. Ali je to tako čudno, da uporablja mene, svojega prijatelja, odvetnika, poleg tega še, to pač smem reči:	kapaciteto	v	zakonskopravnih
vprašanjih... Ne more dovolj obzirno nastopiti, kajti misel, da vas ne bi
Igra usode
Zakaj se slavne ženske odpovedujejo svetu
Igralke vstopajo v samostan
Pariz, deoembra.
V zgodovini slavnih gledaliških igralk se često zgodi, da katera na višku svoje slave, brez pevoda izgine in jo pozneje najdejo v kakšnem samostanu ali pa na samotnem otoku, kjer uživa popoln mir. Doslej se še nikomur ni posrečilo najti skrivnostnega vzroka pobega teh lepih in oboževanih žensk. Doslej imamo v zgodovini takšnih primerov nešteto. Na tem mestu vam bomo našteli samo nekaj najbolj znanih pobeglih igralk.
Francoski časopisi so več dni pisali dolge članke o pobegu slavne francoske gledališke umetnice Yvonne Oten-nove. Ko je bila na višku svoje slave in jo je ves Pariz oboževal, je lepega dne izginila, da nihče ni vedel kam. Ljudje so ugibali, ali se je zgodil kakšen zločin. Potem so pa lepega dne le izvedeli, da se je lepa umetnica zatekla v neki samostan nedaleč od Pariza. kjer uživa mir. Ko so jo obiskali neki časnikarji in jo izpraševali, zakaj je to storila, jim je dejala samo tole: »Vse, kar ni večna ni nič vredno!«
Tudi Lidija Ivasova. slavna članica newyorškega Metropoli te na. je iznena-dila svoje prijatelje in Častilce. Vse svoje bogastvo in slavo je zamenjala aa redovniško haljo, čeprav nihče ni vedel zakaj.
Ta čudna usoda lepih žensk se v zgodovini neštetokrat ponavlja. Tudi neka klasična igralka starega Egipta in idol kulturne Aleksandrije ji ni ušla. čeprav so jo ljudje prav po božje častili in jo sploh imeli za novo rojeno Venera se je lepega dne naveličala bogastva in slave. Odšla je na neko zapuščeno pečino pri Jeruzalemu in tam prebila cele dneve c-b čitanju svetega pisma. Tako je napravila tudi njena naslednica, igralka Taida.
Tudi Eva La Valyeva, slavna pariška umetnica, ki ji je ves Pariz ležal pred negami, je pobegnila pred ljudmi v samoto. Več tednov nihče ni vedel, kje je. potem so jo pa le našli v neki siromašni hiši na kmetih. Ko so jo njeni najditelji prosili, naj se vrne v Pariz, jim je odgovorila: »Ne! Molčite, da sem tukaj. Moja edina želja je, da jo ekrog mene popoln mir.«
Mary Siwerjevo so vsi Londončani oboževali. Imela je krasen glas in še lepši obraz. Kadar koli se je pokazala na odru, vselej so ji Londončani priredili silne ovacije. Nekega večera je pa po predstavi v gledališču odklonila vsa vabila na zabave in se odpeljala neznano kam. Sele čez nekaj mesecev so ljudje izvedeli, da živi njihova oboževana in toliko pogrešana Mary v samostanu karmeličank nedaleč od Londona. Postala je sestra Marija.
Kako se Je poročil Ulysse» Grant
Newyork, decembra.
V nekem ameriškem časopisu je bil leta 1855. tale ženitni oglas:
38letni farmar se želi seznaniti z mlado simpatično gospodično, ki ji m treba biti niti lepa niti inteligentna, -'oznejša ženitev ni izključena. Cenjene ponudbe pod značkama U. O. na upravo lista.
Ta oglas je prebrala tudi mlada Mac Charltonova in je takoj napisala ponudbo:
»Cenjeni gospod! Nisem niti lepotica, niti ni nihče kdaj trdil, da sem zelo pametna. Ne ljubim hrupnega družabnega življenja niti plesa, najrajši bi živela na kmetih, če vam moja odkritosrčnost ni zoprna, mi odgovorite na moj naslov...«
Gospcd Grant si je za odgovor takoj vzel čas in odkritosrčni neznanki napisal tole pismo: »Ljuba gospodična CharttonovaT'Nedvomno se radi šalite in ste zraven še lažnivka. Trdno sem namreč uverjen, da življenje na kmetih in težko delo prav tako sovražite kakor jaz. Gotovo pa prav tako ljubite družbo in ples. Priznam, da sem dal v časopis prav neumen oglas, če se kljub mojemu pismu še zmerom zanimate zame, pa pridite v Meadeow-ville, tam vam bo v'«kdo pokazal kje stanujem.«
Ne da bi posi^<*.a nasvete svojih prijateljev, je mlado dekle že čez nekaj dni odpotovalo v Meadeowville in poiskala tam Granta. Mlada človeka nista dolgo odlašala. Drug drugemu sta bila takoj na prvi pogled všeč in sta se že čez 14 dni poročila.
14 let jx>zneje, leta 1869. so pa farmarja iz Meadeowvilla izvolili za pred-zidenta Združenih držav. Znano Je, da je bil za Washlngtonom eden izmed najboljših prezidentov.
Še so na svetu zakladi
Madrid, decembra.
Pedro Man tez, kmet iz okolice Madrida. se je zaljubil v hčer svojega bogatega soseda. Ker je bil sam siromašen. so ga dekličini starši, ki lih je prosil za roko njihove hčere, vrgli iz hiše in mu prepovedali tako visokoleteče želje.
Od takrat je preteklo že več mesecev in Pedro se Je znova zaljubil, tokrat pametneje. Svojo ljubezen je poklonil siromašnemu kmečkemu dekletu. Na nesrečo je bilo pa dekle zelo pametno in je Pedrovo ženidbeno ponudbo odbilo samo zato, ker je dobro vedelo, da od dvojnega siromaštva ne bosta mogla živeti.
To Je bilo pa za mladega Pedra preveč. Obupal je nad svojo usodo in si sklenil vzeti življenje. Napisal Je poslovilno pismo svojemu najboljšemu prijatelju, potem je pa odšel v gozd, da bi se tam obesil.
Dolgo je hodil po gozdu in ugibal, kje bi našel najprimernejšo vejo za
svoje telo. Končno se je ustavil pod nekim drevesom in premišljeval svojo nesreča V tistem trenutku je nerodno stopil na nekaj trdega in padel na tla. Jezen je pogledal tja. misleč, da je padel čez korenino. Tedaj je opazil, da gleda iz zemlje ročaj nenavadne, vrču podobne posode. Začel Je kopati in kmalu izkopal veliko posodo. Skušal jo je odpreti, pa je bila tako trdno zaprta, da ji ni bil kes in jo je jezen precej krepko vrgel na tla. Tedaj so se mu od začudenja razširile oči. Od udarca se je posoda razbila in po tleh so se usuli sami suhi cekini.
Tedaj si je kmet nabasal vse žepe in vesel odšel v vas, kjer je o najdbi obvestil svoje prijatelje in znance. Pred nedavnim so vsi španski listi
y
prinesli njegovo sliko in mu čestitali, ker se je pred nekaj dnevi poročil s svojo siromašno izvoljenko.
Operacije brez operacijskih priprav
Basel, decembra.
Neki znan zdravnik Je odšel s celo odpravo turistov na Mont Blanc. Na poti se je pa njegovemu najboljšemu prijatelju pripetila nesreča. Padel je in se zelo nesrečno pobil po glavi, tako da je bila nujno potrebna operacija.
Zdravnik seveda ni imel s seboj potrebnih priprav za tako natančno operacijo in je bil zelo razburjen in v hudi zadregi. Naposled se je pa le odločil. Vzel je navaden žepni nož in z njim tako spretno operiral tovariša, da si je že po nekaj dneh opomogel.
Se večjo smolo je imel švedski operater dr. Gingllng. Pri neki operaciji si je ranil roko in se okužil. Ker je pa moral operacijo ne glede na svojo roko nadaljevati, se je med tem strup že razlil po vsej roki in je zdravnik
pridobil, je zanj nemogoča... Zato naj vam, draga gospodična, najprej povem zgodbo, neko zgodbo... Torej, kako naj začnem? Lou...«
»Lou?« Obstala je bila in ga zamaknjeno gledala »Lou ste rekli?«
»Da, Lou sem rekel,« je potrdil.
»Lou! Kako očarljivo! Vsi, pa prav vsi so me klicali Lizika. Zmerom le Liza. In vi... Lou* Čudovito!«
Segla mu je pod roko.
»Zgodba, ki ste mi jo hoteli povedati, me ne zanima.«
»I’ač!« je vztrajal. »Ta mož si je dal v vročici svoje strasti in da bi neizbrisno dokazal, da bo večno samo
tebe ljubil, vtetovirati sladko ime Lou na prsi!«
»Res? Oh, to si storil?« Bila je čisto iz sebe. Njene oči so bile žareče uprte vanj:
»Ti! Res? To!«
»Ali hočeš videti?«
»Ne tukaj, dragi, ne tukaj,« mu je branila. »To je torej obljubljena zgodba?«
»Da,« je rekel doktor Baumuller in se po najhujši krizi svojega življenja globoko oddahnil, »hudo skrajšana sicer in brez nepomembnih podrobna sti... a saj nama ni nič do tega, kajne, Lou?«
J
s strahom opazil, da si bo moral roko odrezati. Zdravnik je tedaj, ne da bi čakal drugega zdravnika, sam sebi odrezal roko, ne meneč se za strašne bolečine. Ostal je živ.
Tudi nekemu dunajskemu zdravniku se je primerila neprijetna prigoda. Odšel je s svojim prijateljem in njegovo ženo v hribe. Po poti je prijateljevo ž 10 začelo boleti na desni strani trebuha in zdravnik je ugotovil, da bi bila takoj potrebna operacija slepiča-S seboj je imel samo britev in se je kar takoj odločil, da bo z njo izrezal bolnici slepič. Operacija se je sijajno* posrečila in pacientka je ostala živa .J in zdrava.
Najzanimivejši primer zdravniške hladnokrvnosti je pa nedvomno primer brazilskega zdravnika dr. Taradosa. Pri neki ekspediciji je začutil silne bolečine ir. ugotovil, da ima vnetje slepiča. Ker s seboj ni imel nobenih« priprav — spremljal ga je pa samo* njegov sluga — je bil prepričan, da bo umrl. Tedaj se je odločil, da bo samega sebe operiral. Napil se je alko-;; hola, potem si je pa z svojim žepnim nožem odrezal slepič, njegov sluga mu je pa pri tem držal zrcalo, da je bolje videl v svojo trebušno votlino. Tudi ta operacija se je posrečila.
Kateri narod se najdalje pogovarja po telefonu?
čikago, decembra.
Neki ameriški list si Je pred kratkim zadal za nalogo ugotoviti, kateri narodi imajo najdaljše telefonske raz-j govore.
Po ugotovitvah tega lista najdalje; govorijo po telefonu Holandci in Danci. Na Danskem in na Holandskem imajo namreč skoro v vsaki hiši tudi na kmetih telefon in ga uporabljajo torej za vse mogoče in nemogoče pogovore.
Kar se tiče najkrajših telefonskih j razgovorov, so odnesli rekord Američani. Ameriški telefonski avtomati so tako urejeni, da razgovor jjreklnejo že po eni minuti. Ker so ljudje, ki bi za nadaljnjo minuto razgovora še enkrat vrgli v avtomat novec, zelo redki, so torej Američani nehote od-; nesli v telefonskih razgovorih rekord.;
/ A !
; . \
iizemajte,
ASPIRIN
TABLETE!
Koliko besed znajo otroci
Pariz, decembra.
Francoski zdravnik dr. Loriet je pred kratkim objavil svoja dognanja o besednem zakladu otrok.
Po njegovem mnenju zna izgovarjati enoleten otrok kvečjemu 20 besed, dveleten otrok govori okrog 300 besed; kp; ima tri leta, pa zna uporabljati 900 besed. Sele v svojem četrtem letu lahko izgovarja 1500 besed; pozneje, ko pa začne hoditi v šolo', se njegov besedni zaklad poveča za toliko, da razpolaga z 2.500 do 3.000 besedami.
Najrazkošnejše kosilo
York, decembra.
Georg Neville, brat znanega angleškega politika Nevilla, je na dan svojega ustoličenja za yorškega škofa leta', 1790. priredil svečano kosilo, kakršnega i [ še do danes niso imeli nikjer na svetu. * Poslušajte, koliko jedi m pijače so pri tem kosilu .pospravili*.
Pojedli so 18 rejenih volov, 600 debelih prašičev. 300 telet. 3.000 gosi. prav toliko golobov, 1000 puranov, 500 ščuk, 5000 jerebic, 185 kg toplih in 4000 kilogramov hladnih paštet, 600 tort, 1000 kil raznih slaščic in pogač, 10 hi whiskyja, 1040 hi piva in 1005 hi vina.
Za to kosilo so zaposlili 767 kuharjev. Ta pojedina je trajala celih pet dni.
Kako Kitajci štejejo leta
Hongkong, decembra, Kitajci urejajo svoje mesece po luninih menah, leta pa po soncu, tako da morajo na vsakih nekaj let uvesti še trinajsti mesec, da nadomestijo razliko.
Za zgodovinarje je štetje kitajskih let zelo težko. Kitajci namreč ne štejejo leta tako kakor mi. Po večkrat v svoji zgodovini so že začeli šteti leta na novo. Vselej ko zasede prestol kakšna nova vladarska rodbina, vselej se začne za Kitajsko nova doba. Danes na primer štejejo Kitajci svoja leta od kitajske revolucije; kako dolgo bo to držalo, pa nihče ne ve.
Kit v številkah
Ko pride kit na svet, tehta ,samo* 2000 kil in ga mati sama sedem mesecev hrani. Po sedmih mesecih tenta pa kit že 24 tisoč kil V času ko se lahko plodi, je žival dolga 23 metrov in tehta približno 77 tisoč kil.
Največji kit, ki so ga do zdaj zmerili in stehtali, je bil 27 metrov dolg in je tehtal 122 tisoč kil. To je približno toliko, kolikor tehta 36 slonov skupaj. Dobiček, ki jim ga je dala ta ogromna žival, je bil zelo velik, sa' so dobili od njega 56 tisoč kil mesa, 25 tisoč kil slanine, 22.600 kil kosti. 1226 kil pljuč, 3158 kil jezika in samo 1563 kil črev. Srce je tehtalo 631 kil. jetra 936 kil in želodec samo 416 kil.
Pazite na Bayer-jev križ!
2» vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
»Narod brez mladine nima bodočnosti J €
Tako nekako se je Izrazil pred nedavnim časom neki voditelj na velikem narodnem zborovanju. Resnica je to in jaz mu v vsakem oziru samo pritrjujem. Ce mi kot zvesti državlja-r.i svobodne domovine ne bomo skrbeli za vzgojo svoje mladine in za porast števila otrok kot naših bodočih naslednikov, potem je boljše, da že danes gremo s svoje zemlje, kakor da se damo poteptati močnejšemu rodu tujcev, da nas počasi uniči.
To je ena plat zvona, kakor pravimo. Zdaj naj pa povem še drugo.
Sem preprost uslužbenec javnega podjetja s skromnim mesečnim zaslužkom. Imam družinico treh sinčkov od 1 do 4 let, ki mi je z ženo največja skrb, a včasih tudi v teh težkih razmerah v veselje. Pravijo pa, da se včusih človeka smola drži, in tako mislim, da se tudi mene, saj me spremlja vsepovsod.
Lani sem bil za dolgo časa priklenjen na bolniško posteljo. Ko sem se toliko popravil, da sem spet nastopil službo, me je že klicala dolžnost do domovine in sem bil 3 mesece pri voiakih.
Komaj sem čakal, da se vrnem k svoji družinici, da si malo uredim razmere. Ko sem odšel z doma, sem jih moral pustiti popolnoma brez sredstev, saj niti stanovanja nisem mogel plačati Ravno sem se toliko popravil, da bi malo »laže dihal«, ko me je na spomlad spet poklicala domovina.
Vrnil sem se šele zdaj v pozni leseni. S skrbjo sem spremljal vse dogodke saj mi je šlo za obstoj dru-ž.}ne, ki je bila doma brez sredstev. Plače nisem dobival in tako so bili acma nedolžni otroci brez pomoči
Zdaj pride pa najhujše. Gospodar hiše mi je že medtem odpovedal sta-rovanje, a zdaj, ko je minila zaščita zame, sem brez strehe z družino na cesti. Iskal sem boren krov vsepovsod, a zaman. Lahko rečem, da sem pogledal več ko 150 stanovanj, a nihče ne sprejme — kaj pravite, gospod uredniki — družinice z otroki.
Povsod, kjer sem povprašal: »Samo stranko brez otrok.«
Torej, gospod urednik, zakaj so danes otroci, »bodočnost naroda«, na svetu, ko se jih pa vsak gospodar brani? Zakaj se zida toliko stanovanj, pa vse samo za družine brez otrok1
S svojo plačo ne zmorem dražjega slonovanja od 300 din, saj je še to predrago za nas družinske očete, kako naj pa potem plačujem drago stanovanje? Kaj bo pa družina imela za hrano m obutev, kje je pa potem še kurjava in ostalo? Pa zima je tudi že tu.
2>t<	•< ■»'a' « i i	•*“"*
<	* Saj moramo tudi z otroki ži-
veti. Naj bi sc malo boli gledalo na družine z otroki in se jim dalo več zaslužka, kakor pa ga imamo zdafl
Mislim, da ml cen leni bralci In bralke ne zamerijo teh vrstic, saj aotovo nisem osami'en v taki stvari. CV pa ima kdo kak predlog, pa ga rade volie spreimem, da se skupno potegnemo za io
Predlagam pa vsem družinskim očetom neiznrosen boi proti Ustim gosno-darjem, ki se branijo družin z otroki.
M. D.
Ce ima pa kdo od cenjenih bralcev ali bralk kakšno stanovanje za družinico 3 otrok, naj mi prosim sporoči naslov, aa spravim svojo družinico pod streho.
Družinski oče.
ELITNA KONFEKCIJA
^----------- MARIBOR
PP/NASA vedno najnovejše
Domača vzgoja šolarjev
j Ko začne vaš otrok hoditi v osnov-Jno šolo, ni s tem samo zaključil svoie J otroške dobe, temveč se mu zdaj sta-Jvijo prvič na pot, sicer še majhni, 2 vendar za otroka dovolj težki proble-2 mi. Otrok se zdaj prvič odtrga od {materinega krila, skuša se osamosvojiti in zadovoljiti svoje predstojnike. {Prav v tej dobi ste svojemu otroku {najpotrebnejši in mu dolžni pomagati. { Ko pošiljate svojega otroka prvič {v šolo, si zadajte nekaj važnih vpra-{šanj. Ali ste ga vzgojili tako, da se {bo zdaj znal vesti, kakor je za nje-t govo starost primerno? Ali ne bo pre-»tiiano bojazljiv, ko bo stal pred svo-!jim učiteljem? Morda ste te bojazlji-Ivosti sami krivi, ker ste ga kot otro-Ika zmerom strašili z bavbavi in dru-Igimi strašili? Ali ste ga skušali že Iv naprej seznaniti z nalogami in ra-Idostmi, ki ga čakajo v šoli?
I Nikar ne posnemajte tistih staršev Iki ne vedo svojim otrokom pri odho-
II du v šolo nič drugega povedati kali kor: »Poglej na vse strani, ko boš šel
Ičez cesto! Pazi, da te ne povozi avto!
I Nikar ne hodi z ljudmi, ki jih ne po-
II znaš!«
II To so sicer umestne besede zaskrb-I ljene mamice, vendar gredo otroku 11 skoz eno uho noter skoz drugo pa 11 ven. To prav zato ker te zapovedi I vsako jutro že prav mehanično po-; navijate. Ko torej otrok vidi, da imate ;' te besede zmerom na koncu jezika ;; dobro ve, da n so važne in jih poveste ; ;.samo za odhodnico.
; i' Pazite, da svojega otroka že v mla-;; dosti nehote ne naučite bahavosti Ka-II ko grdo je poslušati otroke, ki se po ;; poti domov pogovarjajo, kaj so njih ;; starši. Tisti, katerih starši so premož-;; ni in izobraženi, se s tem hvalijo, ;; drugi morajo'pa hočeš nočeš molčati, ker se čutijo ponižane, čeprav sami ;;ne vedo zakaj. Ne oblačite svojih
otrok pretirano moderno. S tem bi dosegli prav nasprotje tega, kar želite. Otroci sami bodo postali prevzetni, ko bodo videli, da so bolje oblečeni kakor drugi, njihovi sošolci jim bodo pa zavidali in sovraštvo med njimi bo neizogibno
Skušajte že zgodaj navaditi svoje otroke realnega gledanja na svet. S tem jim boste prihranili marsikatero razočaranje Prav tako jih navadite, da bodo znali sami objektivno presojati in se ne bodo zanašali na sodbo drugih. Ce je vaš otrok brez vaše krivde nagnjen k bahaštvu in prevzetnosti, mu skušajte z lepo besedo dokazati, da je človek v vesoljnem svetu samo majhna mušica, ki jo viharji mečejo sem in tja. Nobenega sm:s’a torej nima, da bi se kdo prevzetno nosil, ko ga vendar že jutri lahko do leti velika nesreča in vsa njegova prevzetnost bo sp'avala po vodi.
Svojim otrokom morate v prispo dobah povedati o šoli in součencih približno tole:
V šoli imajo vsi učenci iste pravice Naravno je, da so med njimi nekateri manj nadarjeni kakor drugi. Zato se pa bolj nadarjeni učenci ne smejo drugim posmehovati. Nikdar namreč človek ne ve, kakšne stiske in težave so morali že preživeti v svoji najnežnejši m'adosti. da so duševno zaostali. Toženje med šo,ckimi otroci je ena izmed najgrših napak, ki so pa pogostne posebno med deklicami. Takšnih razvad morate\ svojega otroka za vsako ceno odvaditi.
Skušajte mu tudi - učitelja prikazati kot prijate'ja. ki mu želi samo dobro in le v skrajnem prtmerh uporablja kazni. Tako boste zmanjšali brezno, ki je med učite'jem in učencem in ki ga zna le redkokateri učitelj premostiti.
KRIŽANKA
Pomen besed
Vodoravno: 1. nemški lirik (1720 do 1796); italijansko vulkansko otočje. 2. mesto v Italiji; moško ime. 3. sunek; vzdržuje svet. 4. palestinsko mesto, katero je razdejal Vespazijan leta 72. po Kr. 5. naslovna kratica; poltrava (Carex montana, firma, sempervirens); krajevni prislov. 6. rimski cesar (1. 14—37 po Kr.). 7. pridevnik; gojitev. 8. francoski operni komponist (1782—1871); japonski denar. 9. prislov; kemijski znak za radij.
Navpično: 1. belgijsko mandatno ozemlje v vzhodni Afriki; kratica za blagovestnika. 2. obrtnik; holandski kolonist v Afriki. 3. vilinska kraljica v keltski pripovedki: osebni zaimek (sklon). 4. vojna ladja. 5. predlog; reka na Kosovem; utrjen otok pred zapadno francosko obalo. 6. razdejan. 7. grški bog vojne; prislov. 8. pridevnik; zver. 9. veznik; staroslovanski baltiški otok.
ga lepo rumeno spečemo. Nekoliko ohlajeno režemo na rezine in jih potresemo s sladkorjem.
1 Kavna torta: Potrebujemo 2 jajci, 25 dek sladkorja, četrt litra črne kave, malo jiecilnega praška, limonovo lupinico, nekaj v prah stolčenih klinčkov in mrlo cimeta. Za nadev potrebujemo dobro marmelado. Jajci in sladkor penasto vmešamo, dodamo dvakrat presejano moko. ki smo ji dodali pecilnega praška in malo črne kave. Torto spečemo v dobro potresenem tortnenii obodu Ko je ohlajena, jo prerežemo ip namržemo z marmelado. Torto prevlečemo s kakšnim ledom ali Jo pa. °amo potresemo s sladkorjem v prahu.
* Jajčne klobasice: 8 jajec žvrkljamo z osminko litra mleka ter doda-
POSETNICA
črno ali kakšno drugo temno obleko kar moči poživimo z takšnole ljubko ve. tjo iz belega pikeja ali kak nega drugega tvoriva. Letošnje leto se je vestja sploh zelo uveljavila. Eno in isto vestjo smo n'mreč že videli pri popoldanski in večerni obleki, drugo pa spet pri dopoldanski in športni. Vestja je ena izmed tistih priteklin, ki dajo naši garderobi čudovit učinek.
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek; Krompirjeva juha, kislo zelje, kruhovi cmoki. Zvečer; Ričet.
Petek: Fižolova juha, zabeljeni široki rezanci, solata. Zvečer: Omele te.
Sobota: Goveja juha z vlivanci, pražen riž, solata. Zvečer: Govedina od kosila v solati, kava ali čaj.
Nedelja; Golaževa juha s krompirjem, ocvrte kruhove rezine. Zvečer: Polpeti, solata.
Ponedeljek: Jota. Zvečer: Praženec.	■'
Torek: Kruhova juha z rižem, krompirjevi rogljički, solata. Zvečer: Ledvičke v omaki.
Sred-«: Goveja juha z rezanci, nadevane telečje prsi, solata, kompot. Zvečer: Zolica, potica, čaj.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Paradižnikova Juha z rižem, sirovi cmoki,‘ kompot. Zvečer: Možgani z jajci.
Petek: Krompirjeva juha, zelnate krpice, solata, sadje. Zvečer: Zdrobov narastek z malinovim odcedkom.
Sobota: Papazjanija, zabeljena cvetača, kompot. Zvečer: Ocvrte sa-Ifalade, čaj, sadni kolač.'1
Nedelja: Ragujeva juha, jetrni riž,
I solata, kavna torta.1 Zvečer: Peče-Inice, kislo zelje.
Ponedeljek: Goveja juha z rezanci.
I dunajski zrezki, pesa, kompot. Zvečer: Segedinski golaž.
Torek: Polenovka, sirove palačinke, kcmjx)t. Zvečer: Jajčne klobasice,1 solata.
Sreda: Kurja Juha, nadevana kokoš,
I mešana solata, komjx>t, lešnikova torta. Zvečer: Pečen srnjin hrbet, vinska omaka, krompirjevi cmočki, po-I tiča, kompot.
;	Pojasnila:
I 1 Sirovi cmoki: 3 žemlje ali 20 dek .belega kruha zrežemo na kocke. Na I koščku presnega masla zarumenimo Imalo zelenega petršilja. Medtem žvrk-I lja-no četrt litra mleka, 3 rumenjake, 13 pesti sira in soli. S tem polijemo ! žemlje in jih pustimo, da se napoje. IK vsemu počasi primešamo sneg treh I beljakov in samo toliko moke, da I lahko Izoblikujemo cmoke. Cmoke sku-jhamo v slani vodi, jih denemo v skledo, potresemo z drobtinami in zabe-jlimo s presnim maslom.
1 Sadni kolač: 12 dek presnega masla mešamo tako dolgo, da dobro naraste. Dodamo mu 5 rumenjakov, eno celo jajce in 14 dek sladkorja. Potem ;mu še prav nalahno primešamo 6 dek | drobno zrezanih mandljev, limonovo lupino, za nožev vrh soli, sneg 5 beli jakov in s snegom vred 14 dek moke. ; Iz vsega tega zgnetemo testo, ki ga |na 2 cm debelo raztegnemo jx> dobre namazanem pekaču. Testo pokrijemo ;z Jabolki, zrezanimi na kocke in potresenimi s sladkorjem in cimetom, in
Risan
Vitamin D v korenju in špinači.
Vitamin E v zelju, korenju in solati. V drugi zelenjavi še ni raziskan.
Važno je omeniti tudi to, da je vsebina vitamina v poedinlh vrstah sadja in zelenjave odvisna od zrelosti, načina ohranitve in konzerviranja sadja in zelenjave in podebno Zato lahko vrtnar In sad>ar e ozirom na svOje strokovno znanje v veliki meri dobro ali slabo vplivata na prehrano svoje okolice.
Kje je največ vitaminov?
Sodobna znanost o prehrani pravi, da so vitamini neobhodno potrebni za normalen razvoj in zdravje človeškega organizma. Koliko in v katerih sadežih so vitamini bo zanimalo prav vse ljudi. Zanimalo Jih bo pa ne samo, v katerih sadežih So; temveč tudi kako učinkujejo.
Kaj je ta oseba?
ENAČBA (a—b) 4- (c—d) + (e—f) = x a = dolžinska mera b = veznik
c *= prestolno mesto ilirske kraljice Teute d = reka na Poljskem e = dajatev f = doba
x = mesto v Mehiki
Priporoča se manufakturna trgovina
Kako okrasimo božično drevesce
Poleg okraskov, ki so ostali od zadnjega božiča, skoraj vsaka gospodinja dokupi še kakšne nove okraske za božično drevesce. Toda okraski, kupljeni v. trgovini so navadno zelo dragi.
Letos pa naredite izjemo in si sami okrasite božično drevo v svoje in veselje svojih otrok. Najprej jjecivo. Naredite majhne kokosove poljubčke v velikosti orehov. V zmes ni treba dati niti mandljev niti orehov. Spečemo jih povsem svetlo, v še tople pa napeljemo bele nitke. Obesimo jih na smrekove vejice in podobni bodo lepim snežnim kepicam. Naredimo jih v treh velikostih, da jih je čim več. Ko odslužijo svojemu namenu in ko minejo prazniki, jih bodo otroci kaj hitro spravili v svoje sladkosnedne želodčke.
Razen tega lahko naredi vsaka gospodinja majhne kroglice iz vate. S pomočjo igle jih nanizamo na srebrne ali zlate niti. Med kroglicami naredimo debele vozle. Kroglice enakomerno porazdelimo na nitki. Zelo lepo je, če visi od vrha smreke do tal nekaj takšnih niti in izpopolnjujejo vtisk beline, ki ga daje drevesce, okrašeno z belimi poljubčki.
Ce obesimo na smreko še bele svečke in jo posujemo z belim kristalnim prahom, bomo imele nad vse lepo božično drevesce, ki pa bo, kar je najvažnejše, le malo stalo.
JANKO CESNIK
PREMIKALNICA P ROFESOR MELASA G O L O V E C MATAJUR B E Z E N S E K Besede premikaj tako, da dobiš navpično: letovišče v Švici v kantonu St. Gallen; zgodovinski kraj na Koroškem;'industrijsko mesto na Švedskem.
Ljubljana. Lingarjeva ul
Vitamine označujemo z velikimi začetnimi črkami: A, B, C, D, E, F, G. Prvi štirje vitamini so že zelo dobro raziskani. Ugotovljeno je. da nedosta-tek teh vitaminov v človekovem telesu povzroča nevarna obolenja, ki so znana pod imenom avitaminoza.
Nedostatek vitamina A slabo vpliva na rast in razvoj mladega organizma, V kolikor je manj tega vitamina v telesu, toliko hujše so ]x>sle-dice. Vitamin B urejuje izmenjavo snovi (metabolizem) v telesu. Pomanjkanje tega vitamina povzroča znano bolezen beri-beri. Vitamin C preprečuje skorbut; hrana, ki ne vsebuje vitamina C, vpliva na telo tako, da povzroča izpadanje zob, krvavlje-nje, lomljenje kosti in podobno. Največkrat obolijo za to boleznijo mornarji, ki daljšo dobo ne dobijo nobenega svežega sadja in zelenjave. Vitamin D se imenuje tudi antirahitični vitamin. Pomanjkanje tega vitamina je vzrok angleški bolezni ali rahitisu, ki slabi kosti. Največkrat se pojavlja pri majhnih otrocih. Vitamin E imenujejo tudi antisterilni vitamin. Dokazali so namreč, da pripomore k ploditvi. Njegov nedostatek jaovzroča ne-rednosti v plodnosti.
Ce pregledamo vse te vitamine, bomo videli, da vse najdemo v sadju in zelenjavi.
Vitamin A je v jabolku češnji, višnji, jagodi, limoni, pomaranči, orehu.
Vitamin B v jabolku, hruški, češnji, jagodi, orehu, lešniku.
Vitamin C v jabolku, hruški, češnji, višnji, marelici, ribezlju, grozdju, jagodi, malini, limoni, jaomaranči, orehu in lešniku.
Vitamin D ni v nobenem prej omenjenem sadju. Ta vitamin še ni popolnoma raziskan.
Vitamin E so našli samo v orehu, v drugem sadju ga pa še niso proučili.
V zelenjavi so tile vitamini:
Vitamin A, B. C v beluših, zelju, korenju, solati, špinači, papriki, paradižniku in grahu.
mo malo soli in popra. V plitvo ponev denemo masti ali presnega masla; ko je vroče, izlijemo mast iz ponve in vlijemo vanjo vmešana jajca, toliko, da pokrijemo dno. Potem potresemo na rezance zrezanih sardel in zvijemo. Tako delamo, dokler imamo kaj jajec. Vsako klobasico zrežemo čez pol in jo damo k solati ali kakšni drugi prikuhi na mizo.
ŠTEVILNI K
Pomen besed: a) pritok reke Pol! v Italiji, b) avstrij’ski maršal (1717!I do 1790), c) mesto v Siriji, č) mesto!I v britski Indiji, d) grški filozof (letal! 469—399 pred Kr.), e) po haškem!! dogovoru prepovedan vojni izstrelek.!! — Diagonalno: orijentulsko glasbilo i
(gonjr)-
ČAROBEN LIK
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « !
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. glas, 2. prosjak, 3. rusko oblačilo, 4. drag kamen, 5. začaranjc.
REŠITEV KRIŽANKE
Vodoravno, po vr>ti: 1 sr, zavora. 2. pod, kore:,	3.	opat d.»n. 4 maraton, k.
6. ir, rov, po	b	n. radomir.	7	pab, dora.
b ponos, lun. ‘J. prošt, k, tu Reditev zlogovnlce: i malinovec, 2. Jerebica, 3. kolidica, 4. gosenica — marelica.
Reditev čarobnega lika; 1. eem, 2.
8 Metlika 4. Mlinu, 5. nko.
Rešitev kvadrata: l (iaboo, 2 aroma 3 boter, 4. ome’0,	5.	narod.
Rešitev Itevilnika: n) Denar b> Elija c) ta rok. č) edini,	d)	lit j, e* Alika	— Detela,
raki Ja.
Re&ittv povetnioa; trgovski potnik.
Kocka ta tvoriva so še zmerom moderna. Posebno so se obnesla za domače in delovne oblekice. Na sliki vidite eno izmed njih z velikimi črnimi, zelenimi in sivimi kockami, z lakastim pasom in deškim ovratnikom.
Ljubljana, Mesini trg 9 Tei. 2->56
Porabni nasveti |
Mesoreznico pred uporabo najbolje
očistimo, če zmeljemo kos stare kru-
hove skorje. Skorja odstrani vso vlago in prah.__________________________________
in nikdar z vodo Tako
bomo ohranili platno precej dolgo.
Nikdar ne imejte v rokah vključene električne luči ali kuhalnika, kada imate opravka z vodovodom. Nevar
19 Th4—h8šahl!
20. ThlXh8šah
21. Dfl—hišah
22. Se4—f6
23. Dhl—h6šah!
je zelo velika!
--	A		|||||||	B:	Hi:™*				i	i|	XV
Nakvačkajte 28 cm dolgo verižico z dvojno nitjo. To verižico potegnite skozi luknjičasto vrstico na rokavički in jo na koncu okrasite z okroglimi čopki. Drugo rokavičko spletite prav tako.
Oboje, čepica in rokavičke, ne da dosti dela, zato boste garnituro lahko
spletli do božiča, da jo najde vaš malček pod drevescem. Kroj je izredno primeren tudi za večje otroke, ker je čepica izredno topla, nič manj pa ne rokavičke. V tem primeru morate pa kajpak naše mere prilagoditi svojim Vaš malček bo darilca gotovo zelo vesel, ko bo videl tako lepo vezenje.
stvi doseč' eleganca. Samo nekoliko okusa je treba.
Tudi letošnja zimska moda ima stranpota za ženske, ki so željne nekaterih izjem. Letošnji zimski kostum je iz mehkega volnenega blaga diskretne barve in se od lanskega razlikuje samo v toliko, da je jopica nekoliko daljša in ima majhen, mladosten deški ovratnik. Krilo je kratko, ne pretesno niti preširoko. Čevlji se skladajo z barvo blaga in imajo udobne široke pete. Nogavice so pa volnene!!! Včasih vidimo še celo doma pletene nogavice! '
Najzanimivejši so pa zimski klobuki. Nekateri imajo široke krajce in jih nosimo s čela pomaknjene nazaj. Drugi so majhni, obrobljeni s krznom, potisnjeni nad desno oko in jih zadaj pritrdimo s trakom.
Vse, kar velja za kostume, velja tudi za obleke. Bluze so preprosto krojene. Nekatere so podobne moškim srajcam, druge imajo ozke ali pa široke rokave, so kratke in dolge. Bluzo lahko naredimo tudi iz dvobarvnega blaga, kar ima to prednost, da zanje lahko uporabimo različne ostanke.
Modni diktatorji so spet uveljavili lep odtenek rjave barve zrelih lešnikov. Rjava barva je moderna v prav vseh odtenkih od najsvetlejše do skoraj čmorjave barve.
Namesto usnjenega pasu so modni stvaritelji diktirali različne nadomestke iz raznih tkanin. Ovratniki so zelo majhni, večkrat pa vidimo okrog vratu vrvce in trakove. Moderne so lepe svilene samoveznice. ki se lepo izpremi-njajo. Niso pa več moderne doslej tako priljubljene bele garniture.
Tudi večerna obleka Je letos skromnejša. Navadno je visoko zaprta, a je vendar ohranila svojo ljubkost. Moderne so tudi kombinirane večerne obleke. K dolgemu krilu iz svetlikajo-
čega se blaga nosimo kratek suknjič iz sukna. Zelo lepa je pa tudi bela obleka, vezena z zlatom.
Zelo moderni » letos žepi vseh mo gočih oblik in velikosti. Srečujemo jih tudi na večernih oblekah, kjer so pa spretno skriti. Saj velja tudi za večerno obleko pravilo: združimo praktično z lepim in koristnim!
Povoščeno platno moramo čistiti sa
mo z mlekom
nost
Zaradi mraza in vetra nam ustnice
rade pokajo. Dvakrat na dan' denem
nanje obliž iz mešanice 30 gr rožn
vode in 4 kapljic laudanuma, ki g dobite v lekarni.
OKVIRJENJE SLIK
velika izbira, nizke cene IVAN GAMBERGER
LJUBLJANA. Kolodvorska 18
Igra z damskim kmetom
(Varšava 1909.)
Bell:		črni:
Rubil	istein	Marshall
1.	d4	d5
2.	8X3	c6
3.	c4	c6
4.	e3	Ld6
5-,	Sc3	X5
8.	Se 5	LXe5
7.	dxe	Sh6
8.	f4	O—O
9.	Le2	b6
10.	0—o	Lb7
11.	b3	Sa6? (8X7)
12.	La3	TX7
13.	Ld6	Td7
14.	b4	8X7
15.	cxd	exd
16	b5	Sc7
17.	bXc	Lxc6
18.	LXc7	Txc7
19.	Lf3	Kh8
20.	SXd5	Td7
21.	e6	Td6
22.	exf	Lxd5
23.	LXd5	Dd7
24.	LXa8	TXdl
Nenadejan preobrat...
Iz partije Richter—Abramovič (Hamburg 1930.)
Lg7xh8 Kg8xh8 Sf8—h7 Kh8—g7 in DXh7 mat,
Rešitev problema št. 95
1. Dh8—d4
2. e6xd7
3. Dd4—d5
4. d7—d8D mat 1.........
2. Dd4>d5 3 Dd5—c6 šah itd.
1.........
2. Dd4—b6 šah itd. 1.........
2. Dd4—a7
3. Ke4xd5 itd.
Kc8—c7 Kc7 • d8 kar koli
d7—d5 šali Kc8—c7
Kc8—b8
d7—d6 d<3—d5 šah
Beli mož - napolni svoj koš!
Igrač, perila, rokavic, nogavic in kar si želiš
pri SAMCU na Mestnem trgu gotovo dobiš!
ŠAH
Problem št. 96
Sestavil Herman Keidanskl
B
bzzcno cisceiue
Vsaka gospodinja mora posvečati veliko pažnjo svojemu stanovanju, če hoče, da bi bil njen dom privlačen kraj za vso njeno družino. Stanovanje mora biti v redu; za to ga moramo pospravljati. Vsak dan gospodinja pospravi vse stanovanje, a nekajkrat v letu se loti »generalnega čiščenja«. Pred božičnimi prazniki je prav gotovo na vrsti tudi to.
Takšno pospravljanje in čiščenje je zelo utrudljivo, če si gospodinja ne zna primerno razdeliti vsega dela. Začeti bi morala pri spalnici. Zjutraj, ko ostanemo sami doma, znesemo vso posteljnino, preproge, divan in podobno na dvorišče, balkon ali pa v večjo vežo.
Ko smo sobo že precej izpraznili, pričnemo s čiščenjem. S sten snamemo vse slike in jih očistimo. Z dolgim omelom omedemo strop in stene, toda biti moramo previdni, da ne odrgnemo slikarije. Nato očistimo svetilke, zrcala, s toplo vodo umijemo okna in okvire. Pohištvo zdrgnemo z mehko krpo ter ga namažemo s petrolejem ali pa s primerno kremo. Ko smo vse drugo cčistili. se lotimo tal. Ce imamo pod iz navadnih desk, ga zribamo s toplo milnico in splakujemo z mrzlo vodo, ki jo moramo večkrat menjati. Pod moramo dobro zbrisati s suho krpo, da ne ostanejo po tleh m ■ deži.
Parkete zdrgnemo z železnimi opilki, namažemo s parketno kremo in jih dobro zdrgnemo, da se lepo svetijo. Težko pohištvo premikamo tako, da denemo pod noge debelo volneno krpo. Ko smo očistili strop, stene, tla in pohištvo, zno-imo v sobo posteljnino in vse, kar spada v sobo. Najprej moramo vse očistiti prahu, dobro oščet-
kati in zbrisati. Postelje sveže preoblečemo in tako je delo za en dan končano.
Po istem redu očistimo še druge sobe, za zadnje pa prihranimo prcd-cbo, kopalnico, stranišče in kuhinjo. Straniščno školjko .polijemo s solno khlino, da se odstrani vsa nesnaga.
Zavese če so iz pralnega blaga, operemo in zlikamo; če so pa iz težkega tvoriva, jih samo prezračimo in oččet-kamo.	...	■
Ponos vsake gospodinje je omara, polna perila. Toda biti mora lepo pospravljena; spomniti se je moramo tudi pri .generalnem čiščenju1. Za takšno pospravljanje bi si morala gospodinja določiti vsaj en dan. Ta dan naj posveti pospravljanju prav vseh omar in predalov.
Ko smo očistili stanovanje, oprali zavese in premenjali prtičke, pregledamo še enkrat, ali stoji vse tako, kakor je bilo poprej. Pri takšnih priložnostih, ko imamo stanovanje »postavljeno na glavo«, kakor vidimo, kaj bi bilo dobro preurediti. Kakšna sprememba bo poživila sobo. Dovolj je, če postavimo samo omaro na kakšen drug prostor in vsa družina bo kmalu opazila prijetno izpremembo. Saj izpremembe krajšajo čas! Enoličnosti se človek kaj hitro naveliča; za to bi morale tudi gospodinje poskrbeti, da sfe noben družinski član ne naveliča enoličnega doma.
Za praznike napolnimo vse vaze z
Čepica in rokavičke za vašega najmlajsega
Vašemu enoletnemu malčku mora letos božiček prinesti garnituro. Cepiča, za katero prinašamo navodila in kroj, in tople rokavičke se mu bodo prav lepo prilegale.
Za cboje potrebujete samo 56 g sinje in 28 g bele volne. Za vezenje lahko uporabljate tudi nekoliko angor-ske volne. Razen tega potrebujete 4 pletilke št. 4, kakršne uporabljamo za pletenje nogavic.
Čepico začnite plesti pri »uhljih«. Na prvo pletilko nasnujte s sinjo volno 8 petelj in pletite dve vrsti desnih. Odtod pletite na vsaki pletilki dve začetni petlji tja in nazaj grede desno, ostale pa gladko, to se pravi na lice desno, narobe levo. V vsaki 2. vrsti dodajte po drugi petlji na obsh konceh po dve petlji, dokler jih nimate na pletilki 28. Končajte z vrsto levih petelj. Drugi »uhelj« napravite prav tako.
Glavico čepice pletite na treh pletilkah. Na prvo pletilko nasnujte 9 petelj in nanje pripletite en uhelj. Na drugo pletilko nasnujte 36 petelj. Tretjo pletilko začnite z drugim »uhljem«, potlej pa nasnujte še 9 petelj. Prvič naokrog pletite desno, drugič pa takole; 9 levo, 28 desno. 36 levo, 28 desno, 9 levo. Potlej pletite 9 cm visoko samo desno. Nato začnite snemati. Napletite 8 petelj; eno petljo rahlo dvignite, spet eno petljo podpletite, vzemite spuščeno petljo čez podpleteno in tako nadaljujte celo zaokroženo vrsto. Potlej pustite eno vrsto brez snemanja, spet eno vrsto snemajte itd. Ko imate 5 petelj med snemanimi, začnite plesti z belo volno — angorske volne tukaj ne morete uporabiti — in pletite dalje, dokler ni nobene petlje več med snemanimi. Potegnite nit skozi ostale petlje in jih močno sešijte.
S kotom zmečkanega vlažnega svilenega papirja čepico napnite. Ko se posuši, uvezite vzorček I. na čelo, vzorček H. pa na »uhlje«. Zato uporabite belo volno. Potlej petlje ob robu čepice nasnujte in napletite z belo volno eno vrsto desnih, 6 vrst levih in na koncu še eno vrsto desnih. Trak, pripet pod brado, mora biti 10 cm dolg; ‘spletite ga iz 30 novonasnutih petelj. | Eno vrsto pletite desno, drugo levo itd.
S Vsega skupaj naj bo 7 vrst. Končajte Sz vrsto levih petelj. Na en konec tra-iku napravite zanko, na »uhelj« pa •prišijte na notranji strani gumb.
X Rokavičke začnite plesti zgoraj, pri {zapestju. Z belo volno nasnujte 60 'petelj in najprej pletite vrsto desnih. Potlej sledi 6 vrst levih, odtod pa s Sinjo pletite desne, dokler zapestje ni 4 in pol centimetra visoko. V naslednji vrsti enakomerno snemajte, in si-X cer toliko petelj, dokler nimate na ! pletilki samo še 40 petelj Zdaj naple-|tite luknjičasto vrsto. Dalje pletite
• gladko dokler rokavička ni 6 in pol X centimetra visoka. Začnite snemati. ; Dve petlji podpletite skupaj, pustite j 16 petelj, dvakrat po 2 petlji skupaj, jspet 16 petelj pustite in potlej še en-jkrat po 2 petlji skupaj. Ko ste v •dveh vrstah snemali, začnite plesti z
• belo volno in nadaljujte s snemanji, X dokler ne ostane samo 12 petelj. Skoz-fnje potegnite nit in zašijte.
• Naposled uvezite na rokavičke dva X srčka, kakršna vidite na sliki. Roka-
• vlčke zavijte med dva vlažna papirja.
L. ........................................
zelenjem, ki ga lahko same naberemo ali pa za nekaj dinarjev kupimo na trgu. Tako bo vaše stanovanje kakor »iz škatlice« in videli boste, da se vam bosta vaš trud in vaše delo obilno poplačala ob pogledu na zadovoljne obraze vaše družine.
Vlto/asti cdmsUe, mbde
December je res najdražji mesec v letu. V nobenem drugem mesecu se ne nakopiči toliko izdatkov, ki jih ni mogoče opustiti. Najprej miklavževa-nje. Kdor nima otrok, ima prijatelje, ki jih je treba obdarovati. In potlej božični prazniki. Tudi v najskromnej-šem domu hočejo imeti na mizi priboljšek. Ce drugega ne, vsaj potice. A če bi bilo samo to! Za zimo je navadno potrebna nova obleka, torej spet izdatke. Treba je globoko poseči v žep — čeprav se plača ni zvišala. Ce slučajno pri hiši ni nobenih prihrankov, ti izdatki ne bodo zmogljivi.
Nova obleka ni nujna. Ce pa že mora biti, potlej naj velja pravilo: preprostost. Videli bomo, da se da tudi s preprostimi in ne predragimi sred-
Mat v 2 potezah (B58)
Problem št. 97
Sestavil Konrad Bayer (1864.)
Mat v 3 potezah
(B 61)
iubinsteln je velik mojster
Monodrami - entel — ažur gumbnice — liumbl — plise fino In hitro izvrši
Bluza iz začetka sedanjega Je spet oživela. Vaša babica bo kako vesela, ko vas bo videla v bluzi E visokim ovratnikom in nagubanim iivotkom, okrašenim s čipkami. Priznati bo morala, da zna današnja mla-mladlna oblačila prav tako očarljivo In prikupno nositi kakor mladina njenih časov.
Mtatek&lHLUeš
UUBLIANA. FranliSkanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtlsk Ženskih ročnih del
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
MAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N.
I
NA
RAZPOTJU
34. nadaljevanje
Ko se je prvi strah, da je ne bi grofica opazila, polegel, si je družbo bolje ogledala. Videla je, kako Sabinin pogled nežno in hrepeneče počiva na obrazu gospoda, ki je sedel poleg nje, in s katerim se očitno ni pogovarjala ravno vsakdanjih reči.
Odtlej Lona niti pogleda ni odvrnila od Sabinine mize. Opazila je tudi, kako sta si zaupno stisnila roki in da sta se zmerom znova zaupno smehljala.
In tej nebrižnici je Peter Wer-den zaupal svojega otroka! Zmerom znova se je spraševala, zakaj ne njej, ki bi ga negovala in skrbela zanj kakor za dragocenost, za največji zaklad? Neukrotljiva jeza do Sabine se je je polastila. Najrajši bi poskočila in ji zabrusila avoje mnenje v obraz.
Sabina se pa ni niti najmanj zanimala za gost«. Lono Fercher-tovo je ošinila le z bežnim pogledom ln ni niti slutila, da Ima svojo smrtno sovražnico v bližini. Zato je pa Lona zasledovala sleherni njen gib in zdelo se Ji Je neznansko podlo, da se vdova Petra Werd-na že po tako kratkem času zaljubljeno spogleduje z drugim moškim.
Med tem časom so pa na Sabino postali pozorni tudi Številni gostje, ki jim njena očarljiva lepoto ni bila ostala skrita. Spoznali so kraljico mode in pogledi so se uprli vanjo. Po dolgem času se je spet pojavila med njimi. Tako na lepem, kakor je bila izginila, se je spet pojavila. In kako lepa je bila! Se lepša kakor poprej, so ugotovili. V visoko zaprti črni obleki, ki se je tako lepo podala njeni svetlolasi lepoti. Nihče pa ni videl ničesar netaktnega v tem, da Je prišla s spodobno družbo v ugleden lokal. Za druge oči sta bila Sabina in Egon samo znanca, prijatelja ali sorodnika.
Neki zelo navdušen oboževalec bivše kraljice mode se Je pa na lepem dvignil in stopil k dirigentu orkestra. Naročil mu je, naj zaigra šlager »Kraljica mode«, ki je bil znan od Sabinine izvolitve in ki je še zmerom vžgal. Namignil mu je, da sedi v dvorani kraljica mode, kateri na čast so zložili to pesem in dirigent je bil takoj pripravljen ugoditi.
In orkester je zaigral priljubljeno melodijo. Tedaj je šlo od ust do ust, da je v dvorani očarljiva kraljica mode. Ko je godba zaigrala refren, so vsi navzočni zapeli in uprli oči v Sabino. Naposled so dvignili čase in ji napili.
Sabina se je zdrznila, ko je zaslišala šlager, skomponiran njej na čast. V njej se je kljub vsemu zbudila majhna nlčemumost; pomenljivo se je nasmehnila Emi.
Egon je zaslišal iz petja navzoč-nih refren o »kraljici mode«. Osupnil je in Sabino vprašujoče pogledal:
»Ali vse to morebiti celo tebi velja, Sabina?« Njegov glas je rahlo trepetal. Sabina je skomignila z rameni:
»Očitno, Egon, a verjemi mi. da mi je neprijetno; zato je najbolje, da odidemo.«
In res so čez nekaj časa, ko se je pozornost odvrnila od nje, zapustili lokal.
Takoj za njimi je odšla tudi Lona in jim neopazno v primerni razdalji sledila.
Ko sta Sabina in Egon stopala drug ob drugem — Ema je s svojim Maksom šla za njima — je Egon dejal:
»Vesel sem, Sabina, da smo odšli iz lokala. Ono poprej me je bolelo.«
Sabina je globoko zavzdihnila. Odgovorila je:
»Odslej se bom ogibala vsega, da se bom izognila takšnim rečem. Saj nočem biti nič drugega kakor tvoja Sabina, ki jo ljubiš. Vse drugo ni važno.«
Prisrčno ji je odgovoril:
»Hvala tl za te besede, Sabina. Iz vsega srca se ti zahvaljujem zanje.«
Lona Je paroma sledila do železniške postaje. Ko so med potjo sedli v taksi, je tudi ona storila isto in šoferju ukazala, naj sledi prvemu vozu.
Na postaji je še zmerom ostala v dostojni razdalji od družbe. Videla je, da je Sabina stopila v odhajajoči vlak, še poprej se je pa s poljubom poslovila od gospoda, ki jo je spremljal. Njena ogorčenost je vzvalovila kakor razburkano morje.
Torej tako daleč sega predrznost te nadute ženske! Bila je vdova grofa Werdna in mati njegovega otroka — a se javno poljubu je že z nekom drugim.
Sabina je bila v vlaku nekoliko slabe volje. Odločila se je, da odslej ne bo obiskovala javnih lokalov samo z Egonom, temveč da bo zmerom ostala v očetovi hiši. Njena žalna obleka jo je bolj zadrževala, kakor je bila doslej opazila.
Egon jo je naslednji dan obiskal. Ko mu je razložila svojo odločitev, ji je vesel pritrdil.
»Po novem letu odpotujem nazaj na špansko. Videli naju bodo skupaj šele takrat, ko bova stopila pred oltar. In potlej se ne bova nikoli več ločila, kajne, Sabina?«
In Sabina je upravičeno pričakovala, da bo čez leto dni vse, kar jo zdaj teži in ovira, že daleč za njo in da bo potlej odšla z ljubljenim možem v tujo, lepo deželo.
XXXVII.
Poslednji dan tistega leta se Je nagibal h koncu. Poulične svetilke so se prižigale, trgovine so bile razsvetljene.
Med tem ko sl je Lona doma pripravljala večerjo, jo je mučilo spet tisto vprašanje, ki jo je že nekaj dni sem zaposlilo. Mislila je na svidenje z Werdnovo vdovo. Peter Werden je moral umreti, njegova vdova se pa že po tako kratkem času poljubuje z drugim! Nič ni bilo na svetu tako hudega, česar Ji ne bi ta trenutek privoščila.
Takrat je pozvonilo. Z vzdihom je Lona vstala in odšla pogledat.
Pred vrati je stala Ilza Webro-va. Ljubeznivo se je smehljala. Za njo Je bil postrešček z dvema velikima kovčegoma. Ko Je kovčega odložil in sta zaprli vrata za njim, Jo je Ilza takoj vprašala:
»No, draga moja, kako se počutiš po svetem večeru? Bila si malo okajena, kajne?«
Lona jo Je začudeno pogledala: »Zakaj me pa tikate?« jo je nekoliko osupla vprašala. Ilza se je zasmejala.
»Ampak Lonlca, ali si bila tako okajena, da niti ne veš več, da sva bratovščino pili? Takoj si mi rekla, zakaj se ne bi tikali, ko se tako dobro razumeva. In to je tudi res.«
Lona o vsem tem kajpak ni nič vedela, a ni si upala ugovarjati in je samo menila:
»Res se ne morem spomniti, da bi bili sklenili bratovščino.« Ilza JI je šaljivo zagrozila:
»Torej samo tvojemu vinskemu razpoloženju se moram zahvaliti za tvoje prijateljstvo? Sicer bi bilo pa res smešno, če bi se dve, kakršni sva midve, ne tikali. Saj naju veže, če nič drugega ne, vsaj najino
skupno sovraštvo do Sabine Tan-nove.«
»Kaj veste, gospodična Webrova — hočem reči, kaj veš o mojem sovraštvu do Sabine Tannove?«
Ce je še tako napeto premišljevala, se Lona ni mogla spomniti, kaj je bila izdala na sveti večer v svoji omotici. Sicer je bila pa lizina trditev, da sta se na sveti večer pobratili, samo pretveza. Ilza je pač mislila, da bo z žensko, s katero se tika, laže sodelovala. Vsaj bolj brezobzirno! In Lona ji m o r a pomagati, da se maščuje kraljici mode za njeno ovadbo policiji. Načrt zato je imela že pripravljen. Zato je Loni dejala:
»Svetujem ti, da skupaj ukreneva nekaj kar ji bo dalo za nekaj časa misliti.«
Lona se je branila:
»Ne mislim sodelovati. Ne maram imeti opravka s policijo. 2e prvič sem preveč strahu presrtala zaradi nje.«
»Neumnica, saj ti bom pomagala! Niti najmanjši sum ne bo padel nate. Odločila sem se, da se Ji bom maščevala, a ti ne smeš
V 24 URAN
barva, pllsiia in kemično čisti obleke, klobuke Itd ftkrobl in avetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lik« domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
strahopetno ob strani stati!« čez nekaj časa je dodala. »Morali bi ji ugrabiti otroka in poskusiti vse, da bi jo osumili, da ga je sama na skrivaj odstranila.«
Lona je strmela vanjo, naposled pa dejala:
»Ne vem, ali bi ji bilo posebno težko pri srcu, če bi otrok Izginil.«
»To je nama lahko čisto vseeno,« se je nasmehnila Ilza posmehljivo. »Bistvo ne bo v tem, da ji bova otroka odnesli, temveč v tem, da jo osumiva zločina.«
Lona je s široko razprtimi očmi komaj zajecljala:
»Toda to... bi bila... pač... prevelika podlost!«
»Kaj se pravi v takšnih primerih podlost? Ali je zaslužila tudi najmanjšo obzirnost? Ali ti ni ugrabila moža, ki si ga ljubila, in kar je meni storila, ji nikoli ne odpustim. Njej nikoli ne storiva preveč zla.«
Lona je spet vprašala z oklevajočim glasom:
»Kaj pa storiva z otrokom, če ga nameravaš ugrabiti? Kam ga boš skrila?«
»Najprej ga bova privedli sem, v tvoje stanovanje, cia zabriševa sleherno sled za seboj. Potlej ga vzame neki moj dober prijatelj, ki je zdaj slučajno začasno v Berlinu, ki pa kmalu odpotuje v Pariz. Sem že govorila z njim o tem. Po poklicu je namreč cirkuški ravnatelj. Menil je, da bi dekletce lahko s pridom uporabil, napravil iz nje koristno moč, in če ima kaj soli v glavi, utegne postati nekoč še slavna cirkuška umetnica!«
Lona je nekaj časa ugovarjala, a njeno sovraštvo do Sabine je bilo le preveliko; zato se je počasi vdala in pristala na načrt. Njeno sovraštvo je posredovalo. Ilza We-brova se je pa strupeno smehljala:
»In če bo manekenka imela srečo, da se ji nič drugega ne pripeti, kakor da bo morala nekaj časa sedeti v preiskovalnem zaporu, je že dovolj. Verjetno je pa, da ne bo tako gladko izvozila. Pusti me le, da vse previdno pripravim.«
Pri kovanju načrtov jo je vodilo sovraštvo do Sabine, ki je bila kriva, da se ji je že nekoč pokvaril dalekosežni načrt. S svojim .prijateljem' in še dvema pajdašema je hotela namreč čez morje, priskrbela si je že vse, do poslednje toalete, seveda v modnem salonu Wellert, a jih kajpak ni plačala. »Predstavljala se je za ma-haradževo ženo in se tako tudi našemila. Potlej jo je pa v berlinskem predmestju nekje videla Sabina, jo spoznala in naznanila. Ilza Webrova je bila še milo kaznovana, njeni pajdaši pa dotlej še niso učakali svobode
In tako ni čudno, da se je v ženski, ki ni imela očitajoče vesti, tako hitro in brez pomisleka porodil peklenski načrt, kako škodovati osovraženi Sabini.
Z Lono sta se pogovorili o vsem podrobnem in se zadovoljni s svojimi naklepi odpravili vsaka v svojo sobo.
Naslednji dan proti poldnevu je Ilza odšla v eno izmed predmestnih stanovanjskih hiš, kjer se je dogovorila s svojim pajdašem o vsem potrebnem, kajpak za primerno odškodnino.
Ko se je vrnila domov, je Loni kratko in malo ukazala, naj pripravi kosilo, sama je pa odšla v svojo sobo, rekoč, da se bo čez pol ure vrnila. Ko je bilo kosilo končano, je Lona potrkala na Ilzino sobo in od strahu skoraj odskočila. Pred seboj je zagledala staro damo s sivimi lasmi in globokimi brazdami po obrazu, ki o njej ni vedela, kdaj je bila prišla v stanovanje.
Zenska se je pa glasno zasmejala. Sele zdaj je spoznala v njej Ilzo, ki se je bila tako maskirala za nečedno dejanje.
Loni je ukazala, naj se zagrne s svojim žalnim pajčolanom, češ da je za takšne priložnosti kakor nalašč primeren.
Medtem ko je Lonina nova .prijateljica' jedla z občudovanja vrednim tekom, pa Lona ni mogla spraviti vase niti grižljaja. Vest jo je začela peči. Bila je kljub vsemu hči poštenih staršev in je brez njihove krivde zašla na stranpota
»Rajši bi tukaj ostala,« je naposled izdavila.
Ilza je pa planila kvišku ln jo nadrla: »Nehaj s svojimi neumnostmi, ki niso vredne, da tl odgovarjam nanje. Misli rajši na to,
Relativnost
Učitelj: »Tonček, kakšna razlika je med ,premalo* in .preveč*?«
Tonček: »Vem. gospod učitelj! Na primer tisto z opeko. če hočete graditi hišo, tedaj je ena opeka premalo, če vam pa prav tista opeka pade na glavo, je preveč.«
Is živalskega carstva
V gozdu se srečata dva hrošča.
»Zakaj sl pa tako slabe volje, prijatelj?« vpraša prvi
»Imel sem hudo smolo,« odgovori hrošč, »pol ure sem koketiral s kresnico, šele potlej sem opazil, da ni bila kresnica, ampak tleča cigareta.«
Narava in tehnik*
»Torej draga sestrica, kako ti je kaj vfteč moja zaročenka?«
»Krasna Je. res tl ne bo delala sramote. Oči kakor srna. prelepi kodrasti lasje, čista polt, zobje, tl so pa mojstrski izdelek modeme tehnike...«
Zgodovina Rimljanov
Profesor: »Peter, kaj je bila največja vrlina Rimljanov?«
Peten »Da so znali latinski.«
Skromna zahteva
Mirko nadleguje strica naj ga fotografira. Stric bi se rad izmazal ln pravi:
»Zdaj je že premalo svetlobe za fotografiranje.«
»Oh, za tako majhnega fantička, kakor sem Jaz. Je Je gotovo Se dovolj,« moleduje Mirko.
Razumljivo
»Petrček, zakaj pa tako rad piješ ribje olje, če ti ga daje dedek?«
»Veš. njemu se roka bolj trese kakor mamici, zato ga več polije.«
Oblek« primerna...
Mati: »Mladenič, ki se je zadnjič sukal okrog tebe, ml Je zelo všeč. čeprav Je skromen fant. Povabila sem ga nocoj na večerjo. Bil Je videti nekoliko v zadregi, najbrže zaradi obleke. Rekla sem mu torej, da lahko pride kar v svoji delovni obleki.«
»Joj, mama. Zvonko Je vendar plavalni učitelj...«
Ljubezen
Ona: »Dragi, toda samo od ljubezni vendar ne moreva živeti!«
On: »Zakaj ne, če te tvoj oče dovolj ljubi?«
Zapleteno
Zdravnik: »Ali ima vaš prijatelj navado, da govori sam s seboj, kadar Je sam?«
Prijatelj: »Tega ne vem, še nikoli nisva bila skupaj, kadar je bil sam...«
Moder naavet
Gospa Milena je zadnji čas zelo nesrečna; boji se, da je mož ne ljubi več, ln najbrže ne neupravičeno Po dolgih prejokanih dneh ln nočeh se odloči, da bo povprašala za nasvet svojega strička, starejšega izkušenega človeka.
»Moj mož me ne ljubi več,« mu zaupa s solznimi očmi gospa Milena.
»Ali si prepričana, da ne?« jo vpraša striček.
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi ta bolnika mnogokrat važnejje od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono as rdečimi srci
P-ospekts in m potrebna navadila lotlje gratis in z vesellem
Uprava zdravilnega kopalBia
SLATINA RADENCI
»Za zdaj samo slutim,« zaihti gospa, »zato sem pa prišla k tebi po nasvet.«
»Preizkusi ga,« ji svetuje striček. »Od potuj s kakšnim mladeničem... kamor koli.«
»Z mladeničem?« se ustraši gospa Milena. »In ko se vrnem?«
»Ce ti bo mož z lahkim srcem odpustil, Je to znamenje, da te ne ljubi več in da te tudi nikoli ni ljubil. To je prvi primer.«
»In drugi?«
»Ce bo zahteval ločitev, potlej njegova ljubezen tako ni vredna tvoje.«
»Kaj pa.« se spomni gospa Milena, »če bo pričel besneti. Ce me bo zgrabil za ramena in me vrgel z okna tretjega nadstropja na cesto?«
»Potem Je vendar vse v redu,« se razveseli striček. »V tem primeru Imaš neizpodbiten dokaz, da te še zmerom ljubi ln da je bil torej tvoj sum neupravičen...«
Ni sleparija
»Včeraj sem v cirkusu gledal nekega čarodeja.«
»Kako se moreš zanimati za takšne stvari? Vse to je vendar sleparija!«
»Kaj šel Dal sem mu ponarejen bankovec, on ml je pa vrnil pravega.«
Ne more vedeti
Jetniškl paznik kaznjencu: »Ali boste srečni, ko boste odšli odtod?«
Jetnik: »Res ne vem. Obsojen sem na dosmrtno ječo.«
Izdal jih je
»Milan, tvoja sestra mi je včeraj na zabavi obljubila, da se bo poročila z menoj. Ali se kaj veseliš?«
»Kajpak, saj smo vendar zato vse to pripravili!«
koliko skrbi in Jeze ti je povzročila manekenka.«
Ilza je znala zmerom pravo struno ubrati. Lona je prikimala:
»Prav imaš,« a njen strah je ostal.
In tako sta odšli na trg v bližini njunega stanovanja, kjer ju je čakal majhen zaseben avto. šofer jima je vljudno odprl vratca ln vstopili sta. Loni je srce burno utripalo. Ilza je opazila, kako se kar trese od strahu; zato je spet našla primerne besede, ki so ji vlile poguma. Zmerom znova je apelirala na njeno sovraštvo do Sabine In nato je Lona zmerom čudovito reagirala. Obljubila ji je, da se bo odslej vedla bolj po njeni volji.
•
Bilo je na Novega leta dan. Pri Tannovih so opoldne sedeli pri sladici in tudi Egon Štern je bil navzoče n. Skupaj so namreč praznovali Silvestrov večer.
Za opoldne sta bila oče in mati namenjena odzvati se vabilu neke starejše dame, dobre znanke. Hotela sta, da bi ju tudi Sabina in Lotica spremili tja. Sabina ju je pa prosila, naj rajši sama odideta in njo in Lotico pustita sami z Egonom. Naposled so starši pristali nato.
Takrat je pa zunaj pozvonilo. Nekaj trenutkov pozneje je stopila v sobo služkinja in prinesla pismo za Egona Sterna, rekoč, da prinašalec čaka odgovora.
Stem je raztrgal ovoj ln pismo prebral. Ne da bi spregovoril le besedico, je pismo izročil Robertu Tannu. Ta je prav tako prebral in spet brez besed pismo izročil svoji hčeri. Sabina je brala, da trgovec Forst želi z Egonom čimprej govoriti o zelo važni In ugodni trgovski zadevi. Prinašalcu pisma naj sporoči, ali ga sme popoldne pričakovati.
Vsi trije so se nekam začudeni spogledali. Egon Štern je priznal: »Vabila res nisem pričakoval. Kajpak ml ne pride na misel, da bi šel k temu človeku, s katerim nimam ničesar pametnega govoriti. Ce kaj želi od mene, naj se sam potrudi semkaj.«
Robert Tann se je nasmehnil: »Ne, ne, dragi moj, toliko poguma pa debeluh nima. Ne pozabi, v kakšnih okoliščinah sva se že midva srečala ln da se takšna zadeva tako hitro ne pozabi. Res je, da ima debelo kožo, a vendar ti svetujem, da sam stopiš k njemu, če ti njegovo govoričenje ne bo ugajalo, se lahko hitro posloviš.« Egon se je nasmehnil:
»Priznam, da sem res nekoliko radoveden. Kljub temu pa ne grem rad k njemu, ker se je preveč nesramno vedel nasproti Sabini.«
»Zato je bil že kaznovan, Egon,« je ugotovil Tanr., »saj se je tukaj v mestu popolnoma onemogočil.« Naposled se je Egon odločil: »Dobro, poskusil bom, a šele pozneje, ko se bo stemnilo. Zdaj se tako in tako zgodaj stemni. In potlej te bom, Sabina, za nekaj časa prosil oproščenja.« In tako so prinašalcu pisma povedali, da se namerava Egon Stem odzvati For-stovemu vabilu Četrt ure pozneje sta se gospa Marta In njen mož z avtomobilom odpeljala na obisk. Cez nekaj časa sta tudi služkinji odšli in Sabina je z Lotico in Egonom ostala sama doma. Zaljubljenca sta sedela ▼ d evni sobi, Lotica se je pa igrala v sosednji jedilnici. Vrata Jedilnice so bila na stežaj odprta.
Mala Lotica Je prinesla vse svoje igračke, ki Jih je bila za božič dobila, na preprogi v jedilnici in se tam igrala. Sabina ln Egon sta pa tesno prižeta sedela na divanu in kovala načrte za bodočnost. Bila sta tako nad vse srečna, ker sta bila naposled vendarle skupaj, da nista nikomur na vsem božjem svetu zavidala.
Egon je pripovedoval o Španiji, o svoji trgovini, o Olvidl in Gonzalesu, ki sta zdaj srečno zaljubljena in se bosta kmalu poročila. Niti z besedico pa ni omenil, kaj mu je Olvida pomenila v tistih dneh, ko je bil v stiski in brez sredstev.
Mož, ki skrbi za »naklado" letal
Sin siromašnega kanadsko-škotskega pastorja - danes za Winstonom Churchillom najmogočnejši Anglež:
Za nas časnikarje lord Bea-verbrook že dolgo ni neznanec. Njegovo ime je neločljivo zvezano z listom, ki slovi po tem, da ima največjo naklado na svetu: z londonskim Daily-Ex-pressom.
Zadnje mesece je lord Bea-verbrook zaslovel tudi drugod: kot letalski minister v Churchillovi vladi je znal prav tako dvigniti »naklado« angleških letal, kakor je bil prej dvignil naklado svojih časopisov.
»2iv dinamo« pravijo lordu Beaverbrooku njegovi rojaki. Dokazal je, da tega imena res ni nevreden. Čeprav je že 60 let star, je tako živ in mladosten, kakor bi jih imel šele 45. V tem pogledu ima na Angleškem samo enega tekmeca:	svojega
velikega prijatelja Winstona Churchilla.
Danes, ko se usoda sveta odloča v zraku, ne bo odveč, predstaviti našim bralcem moža, ki je Anglijo postavil letalsko na noge.
Ko sem nekoč v Torontu v neki družbi načel pogovor o lordu Beuvcr-brooku, je neka lady, ki se je zara svojega socialnega položaja us nekoliko ostreje izražati o sv rojakih, dejala: »V čudnih časi) vimo. Nekdaj so takšni gusarji kršen je Beaverbrook, končali življenje po ječah, danes ga p čujejo v lordski zbornici.«
Vedel sem, da te sodbe n< dobesedno razumeti. Vedel s to, da se v njenih besedal dobršna mera občudovanje človeka, saj so nekdanji neustrašni morski voiko' rili britanski imperij. Če ! šel na dnevni red sir Frai ali pa sir Walter Raleigh, pričan, da bi stara kanai govorila o njima prav t«. o lordu Beaverbrooku, Siri so...namreč kljub njegoviL zaslugam za domovino ob; vendar sta ta dva »gusarj za britanski imperij reč k< jo"i drugih mirnih državljr
Če je točna Montesquieu tev, da je državo mogoče samo s tistimi sredstvi, s se je ustvarila, so Angleži dovoljni. da imajo danes države moža, kakršna sta verbrook in Winston Chur izredno podjetna in za ava vretna moža sta namreč postojankah, na katerih st bila. toliko preživela, da se redkokdo bmed bivših in evropskih državnikov v tei du primerjati z njima
Siromašen pastorski
William Maxwell Aitken, lord Beaverbrook, Lastnik i pressa, lista z največjo nai svetu, letalski minister In č) ga britanskega vojnega kab, eden izmed tistih ljudi, ki malo mar, kal svet o njih Postave je srednje, krepak, : podobno buldogovi, in z na sapo. Lord Beaverbrook je pc mbma, idel in brezobzirnosti
Ko je prišel Max Aitken le v London, je imel šele tilde bil je pa že funtovski milii< milijonar z denarjem, ki si g. sam zaslužil. Sicer je pa skr porekla. Njegovi predniki sc Oče je bil pastor in ie živel hodkov svoje male žunnije Brunswicku v Kanadi. V svo tinstvu je moral njegov sin stano noslušatl. da sta obe nejši življenjski zapovedi ' in zmernost.
Doma so varčevali pri hi' se obleke tiče, so bili več kc ni. Nezabeljena hrana in i hlače, oguljena suknja in pc ha so bili vsakdanji delež vega sina v New-Brunswicl je razumljivo, da so vse želje kljub opominom starši za razkošjem in slavo. Dana Beaverbrook je eden Izmed jih razsionikov našega časa. velikopoteznost v finančnih in njegov pretirani pohlep košiu in siiaju sta samo izr da bi se kdaj uresničilo, o v detin»tvu sanjaril inladi za skromno očetovo mizo.
Lačni pastorski sin, ki svojo kariero kot neznaten i nec v Montrealu, je postal najstih letih eden izmed n kanadski* industriie. Se trio ni bil »tar. ko je že imel
besedo v kanadskem cementnem tru-stu, doma pa cel šop delnic lesne in železne industrije. Toda mož se ni zadovoljil samo z materialnim bogastvom. Hotel je imeti moč, politično moč, a to je mogel doseči samo v Londonu.
Prvo srečanje s Churchillom
Leta 1910. srečamo čokatega mistra Aitkena iz Kanade v vseh londonskih klubih. Mož ni glede forme prav nič izbirčen. Ne varčuje z denarjem, ne varčuje pa tudi z ostro kritiko. Njemu, ki je prišel z mlade, elana polne celine z onstran oceana, se zdi v Londonu vse nekam prašno in počasno.
»Jaz sem omelo, ki je potrebno tej državi,« je rekel nekoč, ko je sedel sredi med starimi gospodi v elegantni dvorani konzervativnega Carlton-kluba. Njegov sobesednik mu je pritrdilno prikimal. Bil ni nihče drugi kakor VVinston Churchill, mož, ki ima prav tako za seboj burno ameriško življenje. Churchill je čutil, da bo skozi vladni okraj v Londonu za-bril svež morski veter.
S Churchillovo pomočjo se je Kanadčanu, ki ni poznal finih evropskih manir, posrečilo, da se je dokopal do mandata v spodnji zbornici. A vse to je bilo ^anj še zelo malo. Še zmerom je bil človek »z
lord Beaverbrook
zadnjih klopi«, ki pri debati ne sme niti ust odpreti. Takrat se je bila začela prva evropska vojna, z njo je pa prišla tudi prva priložnost za Beaverbrooka. Velika Britanija je klicala svoj imperij v boj in poslanec, ki je prišel iz Kanade, se je zdel kakor poslan, da svojim rojakom pojasni, da jih kliče pod zastavo matična država.
V posebnem vlaku, opremljenem z vsemi sredstvi ameriške propagande na debelo, je Aitken križarji od
Atlantika do Pacifika in nabiral v
vojake desettisoče Kanadčanov. Takrat je bil odkril svoje prave sposobnosti. Spoznal je, da je propagandist velikega formata. Po padcu Asquithove vlade, s katero je odšel tudi minister za tisk lord Northcliffe, je Aitken stopil v vlado Lloyda Georgea kot minister za propagando.
Duša angleške propagande v svetovni vojni
V svoji knjigi Mein Kampi omenja Adolf Hitler veliki uspeh angleške propagande na zahodnem bojišču. Duša te besedne vojne je bil Max Aitken. Od njega in njegovega prvega tajnika, velikega romanopisca H. G. Wellsa, so stalno prihajale nove ideje — besede, ki so čez noč meso postale. Minister vojna propagande po več dni ni zapustil svoje pisarne. »Jekleni Max«, kakor so ga imenovali njegovi sodelavci, je ostajal noč in dan na svojem mestu — kljub temu, da sta ga trpinčila zdaj naduha, zdaj srd.
Njegov trud je dobil plačilo. Postal je plemič. Max Aitken se je iz-premenil v lorda Beaverbrooka. Vse je kazalo, da ga čaka še velika politična kariera. Računati je mogel s tem, da bo postal eden izmed voditeljev angleške povojne politike. A ko je bil mii podpisan, so politiki
svojega sposobnega tovariša potisnili v stran. Zanje je bil preveč »nagel«, preveč »brutalen«, preveč »ameriški«. Zato je Beaverbrookovo ime izginilo iz seznamov ministrov.
Iz razočaranja k časnikarstvu
To zapostavljanje je pa Kanadčanov ponos le še izpodbodlo. Vedel je, kolikšno moč ima tisk, in tudi to, da ima lastnik lista dandanašnji maršalsko palico v svojem žepu. Vrgel je svoj ogromni kapital v časnikarstvo. Kmalu po vojni je kupil Daily Express, ki takrat ni imel ne velike naklade ne velikega ugleda. Toda pod njegovim vodstvom je Daily Express po svoji nakladi prekosil vse liste na svetu. Dan za dnem je Beaverbrook širil po svetu svoje ideje v dveh in pol milijona iztisov svojega lista.
Kakšne so njegove ideje? Ena sama beseda je njih izraz, magična beseda »imperij«. Od začetka pretekle vojne je Beaverbrook zastopal mnenje, da mora Velika Britanija ostati zunaj vseh evropskih zapletljajev in da se mora posvetiti samo svojemu imperiju. Zahteval je tesnejšo zvezo med posameznimi deli tega imperija. Dominioni, kolonije in mandatna ozeml/a se morajo tesneje med seboj zvezati s kulturno in gospodarsko izmenjavo. To. kar se dogaja v Bom*
. je važno tudi za Londončane, tanovitvijo stranke združenega rija je skušal dati Beaverbrook svojim idejam konkretno obliko, egova stranka je propadla, tverbrook pa ni obupal, ampak v svojem tisku še odločneje za svoje ideje. Skušal je usta-stranko kmetov. S tem je ho-jodbosti zaostale angleške krne-osvoboditi britanske otoke poljskih pridelkov iz kolonij tujine. A tudi ta stranka je !1a. Sicer so nekajkrat kmetje strirali z vilami, kosami in lopo londonskih ulicah, polnih ivtomobilov in avtobusov, to-tr je bila bolj zabavna kakor
Mladosten starec
nperameninerh članku, ki ga vil v American-Mercuryju še ffiu- iS. BeaVCrbrook zahteval lika "Britanija sKiene sivezu i imi državami. Želel je usta-anglosaškega bloka, ki nai »balkanizirano celinsko Evini usodi-
ne ideje lorda Beaverbrookd, e pogosto izražal v precej iki, mu niso mogle pridobiti med vodilnimi angleškimi
;	. I . ;	•'	...	...	'	...
pred nekaj meseci v naj-ši uri britanskega imperija 1 poklical svojega starega » v vlado in mu ponudil le-linistrstvo. je to storil pred-to, ker je zelo dobro vedel, rd Beaverbrook vse sovraži, sastarelega. Znano je da je verbrook zelo rad i7biral some d mladimi ljudmi da je svojega ogromnega lista po-?kemu tridesetletnemu člove-3 se mu je s pomočjo mladih jev posrečijo iz Evening-ia napraviti, najbolj razširje-nik v Veliki Britaniji, li pozval k sodelovanju slav-irikaturista Lowa, čeprav je risar smešil v svojih kari- , izolacionistične ideje lorda rooka? Takšnega moža je neti Churchill poleg sebe —
:i uživa ha Angleškem sloves dinama«, hitrega, okretnega amičnega«, ki mti ie samo 11 enak.
Moi, ki skrbi taklado« angleških letal
h lorda Beaverbrooka kot šefa te letalske produkcije je očit-a velik. Kaj hitro je dvignil lo« letalskih tovarn, prav ta-tor je nekoč dvignil naklado listov. Prvič v poslednjih le-letos odšel v toplo Florido, i je vsako leto po nekaj me* zdravil naduho. Moi dela več kateri koli zdrav . človek y Britaniji. „ Njegove Idejo o :gi angleškega kmetijstva se ahko prvič v dejanju izvajajo., se, da je »mož imperija«, ki jc ta in teta najgorečnejši zago-i britanskih prekmorskih po-danes najprimernejši za to, da r največji meri Izkoristi ener-teh posesti. Pastorski sin Max ,• in, ki je sanjal o politični moči. mes drugi nafvečji mož Anglije ; prvega, svoiega starega prija-ChurcMIla. Njegove sanie so se ničile. Z njim je »jutrišnja An-« neusmiljeno obračunala z »vče-njo Anglijo«.
VV. Meisl (News Chronicfe. London)
Skrivnost japonskega vohuna
ZD KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
Mala vodna vila h.c.andersen
tt. nadaljevanje
To seveda ni bilo všeč Japoncem, ki pa niso mogli ukreniti ničesar proti angleški banki. Vendar je bilo nekaj treba storiti, da se uniči tako močna trgovska institucija... in tako so aretirali predsednika družbe Kasja-nova, tri glavne delničarje Katjajeva, Babinsova in Sarmanova ter njihove žene. Vseh osem so vrgli v veliko skupno celico, kjer so bili zaprti najhujši kriminalni tipi. Mučili in pretepali so jih tako dolgo, dokler nazadnje niso pristali na japonske pogoje.
V Harbinu sta izhajala dva angleška časopisa. Enega, ki se je imenoval Harbln Heiald, je izdajal britanski žurnalist Lenox Simpson, brat pokojnega B. Lenoxa Simpsona, bolje znanega pod imenom »Putnara Ideale«. Ker je kritiziral nasilna japonska dejanja, so mu Japonci časopis ustavili, zaplenili tiskarno in njega samega izgnali iz Mandžukua. Prišel je v Dairen, kjer je vložil tožbo za odškodnino. Njegova zadeva je prišla v angleški parlament, pred lordsko zbornico. London je protestiral v Tokiu, a ni ničesar dosege« Japonci niso hoteli plačati niti najmahjše odškodnine in gospod Lenox Simpson je še danes v Dairenu.
Drugi angleški časopis, Harbin Obse rver je izdajal B. Hayton Flt je vse storil, kar je mogel, da šil svoj list. V njem se nik spuščal niti v najrahlejšo kriti poncev — a tudi to mu ni pon Mnogokrat so ga klicali na v poveljstvo, mu grozili, ga pso tudi bojkotirali. Kljub vsemi: pa je vztrajal. Nazadnje, da vso stvar brez večjega hrupa, zapustil Mandžurijo. Danes Šanghaju kot ravnatelj družb Npws Anency.
Ko je bila objavljena konč sodba Zveze narodov, so bili vsi iz s°be, čeprav so nrei vs razglasiM, da jih odlo^tve prav nič ne zanimajo. Niso monti razumeti, k»>'n jih mer vPiziranj svet prooi*sPi za ce. Kako ie to mogoče? J bož’i narod?... Samuraj?., svetega resa-m? . . , Kako se
dr-r>e obsoiflti?
Za japonsko pamet je bil razumljivo, nerazložljivo. Bi! nekaj, kar je Japoncem šle do živega, kar je postavilo »plemenite« japonske lastni to je bila zavest, da so bile in težave, vse ogromne pri bi vodili komisijo za nos, c gora sleparij, vsa inscenaci soči aretacij in policaji na • cih in krajih — da je bilo r lovo početje.
Vse te spretne japonske komisiji vendarle niso mogl resnice. Te stare babe — ta ponči imenovali člane pre komisije Zveze narodov — i nile zbrati samo 1500 prot obtožnih pisem, posrečilo s celo priti v stik z najrazl ljudmi in to tik pred nosc glave japonske policije. To neznosno ponižanje za ohol ce, ki menijo, da so nesko metnejši od _ J-„»' -	j.-»	..■
‘t ‘k Angležev.
Lyttonova komisija ni j Japoncev samo za napadalci jih je vsemu svetu pokaza kakršni so v resnici: goljufi parji. To jih je nepopisno j te direktne potomce Amaterai Kami, boginje sonca. Dejstvi
Tl
O
pred manjvrednimi narodi sveta proglašeni za napadalce, falzifikatorje in sleparje, je bilo zadosten vzrok za mnogoštevilne harakirije. Kletve in psovke, ki sem jih slišal iz japonskih ust na račun Zveze narodov, lorda Lyttona, Anglije, Zidov in framaso-nov, bi napolnile vse zvezke v obsežni knjižnici tega ali onega izmed preklinjanih.
Ko sem drugi dan po objavi komisijskega poročila Zvezi narodov prišel k šefu, me je premeril od nog do glave in rekel: »Ali ste brali o poročilu Zveze narodov?«
Pritrdil sem.
»Če ste res brali,« je podvzel, »in če se zavedate, kaj to za nas pomeni, bi morali napraviti samomor. Lahko greste... To je vse, kar sem vam hotel povedati.«
In šel sem ven. Mislil sem sam pri sebi, da je samomor precej resna zadeva. Človek ne napravi samomora vsak dan. In kadar ga napravi, mora ravnati pravilno in mora upoštevati vse okoliščine. Japonski stil zahteva harakiri; italijanski, da si poženeš kroglo v glavo; kitajski, da popiješ strup. No, in meni, rojenemu Italija-
FOTO
Čeprav je bilo to res, sem mora*} Ud se sie^auja iz usuu časov prav nic ne
»Prione k in cm juui uj desetin}
ClOjiUiuaC, ZUuJ lUuiuUl Spl Cjc «1 SC
dru^c a^erne.«
Moj s.mr ser me je spremil do vrtnin vtun Zagotavljal im je, du glo-uo«o ceni U..O, »ki Sem &n dotlej op«uvn, ln ua me čaka sc velika ia-ncia... »Z vasmi lioviin serum sem guvoril o vas z naj vmj ml Spusiova-njem. prepričan sem, oa vas oo rau imei... i mm, zuuguui in upam, aa me Doste OUiaUlil v uuuiein Spominu.«
zagurovii sem mu, ua vsekano, in segm sva si v io&e.
rrvo, Kar mi je naslednji dan po-« veuai moj novi set, je ono:
»Zaradi poročna njuouove komisije je venivo uiauuiKov uguouo svoje siuzoe. Vas prejšnji šet je eden izmed njin. Uo piev«.emu vodsiva ja-pouSKe tajne siuzoe v severni Mandžuriji sem ousiovii precej giavuin agemov. obdrzai sem jiu ie omejeno sieviio, a ti, taico upam, bodo dobro vršili svoje deio. Med njimi ste tudi vi in nadejam se. da je moje zaupanje v vas popomoma upravičeno, zmaj pa pazljivo posiusaj ie, kar vam bom povedat.
»V Tokiu jih je mnogo, ki zvračajo krivdo rs ra/snono zveie narodov na
urugo leto je dobila druga sestra dovoljenje, da se lahko povzpne nad morsko gladino in odplava, kamor želi. Dvignila se je nad gladino, prav ko je sonce zahajalo; pogled na sončni zahod se ji je zdel najlepši. Dejala je, da je bilo vse nebo svetlo kakor iz samega
zlata; oblaki pa, njih krasote sploh ne more prav popisati; bili so rdeči in vijoličasti; romali so čez sonce, podobni lepi tenčici, toda hitreje kakor oblaki je švignila mimo jata divjih labodov. Leteli so soncu naproti, toda sonce je padalo v morje in ugasnilo na morski gladini.
— - ——
rf/ir/me.
Leto dni nato je prišla vrsta na tretjo sestro; ta je bila najpogumnejša izmed vseh, zato -je plavala ■ • —vi navzgor, po reki, ki
pico majhnih ljudi; tekali so okrog čisto nagi, in pljuskali po vodi; hotela se je z njimi igrati; toda prestrašeni so odhiteli namesto njih je pa pritekla majhna, črna žival — bil je p:s — in tako ne-smiljeno oblajala deklico, da se ustrašila in skušala odpluti na orto morje. Toda nikoli ni mogla abiti zelenih gričev in ljubkih k, ki so znali plavati po vodi, \v niso imeli ne plavuti ne
'V.
le od daleč, daleč. Na pobile kakor galebi; in raz-i delfini so se prekopicevali :i kiti so brizgali vodo iz losnic, tako da se je zdelo, a bi bili tisoči vodometov krog.
! jadrnice so začele prepla-križariti okrog ledene gore, teri je sedela mala vila. Pu-Je, da se je veter poigraval z ni dolgimi lasmi. A proti veso temni oblaki preplavili grmelo je in treskalo, temno je pa velikanske ledene gore lo in premetavalo in se leske-ob rdečem blisku. Na vseh i so spustili jadra in trepetali ahu in groze, a vodna vila je sedela na svoji ledeni gori dala bliske, ki so v cikcakasti gin j ali v morju.
N, - ■, i~; .ji,
i morja in naj se mornarji ie boje, priti tja. A ti niso li njihovih besed in so mi-i je to vihar. In tudi mor-rasot tam spodaj niso bili , kajti če se je kakšna ladja a so ljudje utonili in so Kot trupla prispeli v kralje-.orskega kralja.
19. XII. i*n>	DRUŽINSKI	TEDNIK
| K R i M i N A L E N~ R O M A ?7”|
'W'
| SPISAL EDGAR VVALLACE * PREVEDEL Z. P. g
Tudi mladina
fne l\ubi!
Rdeča in spokana koža česio zelo boli. Posebno nežna ofroška koža je zelo občutljiva' Zafo si ofroci tako radi namažejo z NIVEO lice in roke, preden gredo na ulico.
17.	nadaljevanje
Ko se je Joan vrnila brez Mabe-line sestre, jo je zanesena zaljub-Ijenka sprejela s čudnim vprašanjem:
»Ali ima tvoj neznosni mladi prijatelj morda goste?«
Prvi hip Joana ni razumela, kam Mabel meri. V svojih mislih ni bila Cliffordu Lynnu še nikoli prisodila takšnega vzdevka.
»Mladi prijatelj? Ali mar misliš Mr. Lynna?«
V tistem hipu je pa zdajci razumela. Mabel je imela torej Joeja Braya v mislih. Ob tem spoznanju je bila preveč zmedena, da bi prasnila v smeh; le prav začudeno je pogledala debslušasto Mabelo. Na vso sreča je bila tedaj najstarejša Narthova hči tako zatopljena v pletenje, da ni mogla opaziti, kakšno senzacijo je zbudilo njeno vprašanja pri Pepelki.
»čudila sem se namreč, da je odšel v smer proti Slaters-Cotta-geu. Pozneje sem začela celo razmišljati, ali ne stanuje nemara pri Mr. Lynnu, ki je vendar tudi tako bogat. Nič čudnega bi ne bilo, da ima bogataš bogate prijatelje.«
Joan ni mogla do besede. Povedati že ni smela, kdo je stari gospod prav za prav, zakaj prelomila bi besedo, ki jo je dala Cliffordu Lynnu. Toda komaj je strpela, tako radovedna je bila na Mabelin obraz, če bi ji resnico povedala.
Ura je že odbila deset, a Mr. Nartha še zmerom ni bilo iz mesta domov. Zdajci sta dekleti zaslišali pridržan korak pred vrati. Vihar še je bil polegel, grmenja pa še zmerom ni bilo konec. Joan je stopila v vežo in našla na tleh ves premočen pisemski ovitek. Naslovljen je bil na Miss Mabelo. Brž je odnesla najdbo v sobo. Mabel je raztrgala ovitek in potegnila na dan veliko pisanje z neštetimi popravki in črtanji. Njene oči so se svetile, ko je brala.
»Pesem je, Joan!« je brez sape vzkliknila. Nato je brala na glas:
Kako čudno je življenje! Prihajamo in odhajamo,
■pa včasih najlepših žensk ne zaznamo, dokler ožarjene s sončno lučjo ne stoje pred nami! To resnico mora vsakdo spoznati, celo mož z ena in petdesetimi letil
Pod vrsticami ni bilo podpisa, toda Mabeli se je kar obraz razlezel od navdušenja.
»Kako lepo je to povedal; kako neverjetno romantično!« je vzkliknila. »Prisegla bi, da je sam vrgel to pismo v nabiralnik.«
Zdajci je planila pokonci, stekla v vežo in odprla vežna vrata.
. Na vozni poti je bilo tema kakor v rogu. Dež je ponehal. Ali naj steče za njim? Ali se to spodobi za mlado damo? Ali bi se ne zdelo, da loyi moške? Toda v isti sapi ji je že prišlo na jezik opravičilo, da ji vendar nihče ne more braniti kratkega sprehoda... Po navadi ji je Joan prav ob tem času nosila pisma v nabiralnik na glavno cesto...
Brž je odhitela po poti. Srce ji je glasno utripalo. Ko je prišla na cestni ovinek, je obstala. Nikjer ni bilo nikogar. Torej se je morala motitit
Obšel jo je neznanski občutek strahu; kri ji je kar zledenela v žilah. Obrnila se je in bežala nazaj, kakor bi ji bilo tri sto hudobcev za petami.
Ni pa še bila sto korakov od glavne ceste, ko ji je nekdo vrgel po plesnobi zaudarjajočo rjuho čez glavo in ji je velika, mesnata roka zamašila usta. Krik ji je obtičal v grlu. Omedlela je...
Joan je čakala v sobi. Ko je zdajci zaslišala, da je veter zaloputnil vrata, je odšla v vežo. Odprla je vrata in napeto gledala v temo. Tedaj sta dva zaporedna žareča bliska razsvetlila okolico. Joan je pogledala po cesti navzdol, a Lfzrla ni žive duše.
»Mabel! Mabel!«
Klicala je sestrično na ves glas. Toda odgovora ni bilo od nikoder.
Joan se je prestrašila.
Vrnila se je v sobo in pozvonila služabniku. Možak Je bil poosebljena počasnost — in medtem ko je Joan nestrpno čakala nanj, se Je »pomnila «rne krogle., ki ji jo je bil dal Clifford. No, vsaj orožje ima! Stekla Je po stopnicah navzgor in se vrnila v sobo, še preden je prišel počasni slcvžabnik.
»Miss Mabel je od2?a na sprehod, pravite. Ali se bo kmalu vrnila?« je zategnjeno menil.
Topo je gledal skozi odjttta vežna vrata v temo. Bliski so se utrinjali drug za drugim.
»Tako živčen sem! Ne trpim tega strašnega blisketanja!«
»Kar z menoj!« je ukazala Joan. Stekla je iz hiše. Toda strahopetni služabnik ji ni sledil, zakaj po njegovi pameti je iskanje domače hčere po hudi nevihti presegalo njegove dolžnosti.
26.	POGLAVJE
Clifford Lynne je sedel na hodniku pred svojo hišo z nabito puško na kolenih. Slišal je, da nekdo prihaja. Prameni slepice so naznanili Joeja, še preden ga je mogel videti.
»Kje, tri sto kosmatih, si pa bil?« je začudeno vprašal Clifford. »Bil sem prepričan, da že spiš.«
»Zunaj sem bil,« je neskrbno menil Joe. »Odšel sem skozi zadnja vrata... Žive duše ni daleč naokrog.«
»že prav. Stopi skozi sprednja vrata v hišo!« je strogo dejal Clifford. »Pridušil bi se, da je ves gozd poln kitajske sodrge.«
»Smešno!« je zamrmral Joe.
»Le smej se!« ga je zafrkljivo zavrnil Clifford. »Toda verjemi mi, da bi ne bilo na svetu nič smeš-nejšega kakor videti tebe, stari grešnik, s prerezanim vratom v sunningdalskem gozdu!«
»Nič se ne norčuj iz moje starosti! šele ena in petdeset let imam na grbi!« je zaklical Joe s hodnika. »Sleherni človek to vidi in ve.«
Clifford Lynne je izprevldel da je škoda izgubljati besede zastran Joejeve starosti.
2e trikrat je bil Clifford ta večer pregledal gozd, a dotlej ni bil še ničesar sumljivega opazil. Do hiše si lahko prišel tudi po novi cesti z juga, držeči z mestnostnega sveta. Da bi ga s te plati napadalci ne presenetili, je obesil čez pot črno nit, nanjo je pa ob obeh straneh obesil dolg venec kragulj č-kov, ki si jih je bil nalašč za to kupil v Londonu. Neprestano grmenje kajpak ni bilo njegovi napravi kdo ve kaj v prid.
še zmerom so sikali bliski križem kražem po nebu. Nap2to pričako-vaie je sedel Clifford na stopnicah in zdelo se mu je že skoraj, da se ne bo nič zgodilo. S časom je postal nestrpen in ko je začel Joe polglasno brundati neko kitajsko pesem, mu je nejevoljno ukazal, naj vendar molči.
Ura je odbila enajst, ko je zaslišal s ceste trde korake. Vstal je. Prihod neznanca se ni zdel za-
Radio LfuMfana
od19.XII.do25.XII. 1940.
ČETRTEK. 19. DECEMBRA.
7.00: Juirnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Harmoniko igra g. Ivo Podobnikar 14.00: Poročila 18.00: Mladi glasovi. Poje dekliški zbor r-Vigred« ob spremi je vanju Radijskega orkestra
18.-10: Slovenščina za Slovence 19.00: Nai>ovedi, poročila, objave 19.25: Nacionalna ura 19.50: Deset minut zabave 20.00:	Samospevi	ge. Angele
Hauc-Megia, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK. 20. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.flOj Šolska ura: Božič na prekooceanskem parniku (g. Viktor Pirnat) 12.00 Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 14.10: Tujskopromutni pregled 18.00: Zenska ura: Naša družina in božič (ga. Krista Prijatelj) 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila, objavo 19.25: Nacionalna ura 19.50: O izseljencih 20.00: Koncert. Sodelujejo: ga. Ivanka Ribičeva. g. Vek. Janko, člana ljublj. opere in Radijski orkester. Dirig. D, M. Šijanec) 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Gosli in kitara (gg. Slavko Marin, Stanko Prek). Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 21. DECEMBRA
7.00: Jutrnji |>oy.drav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče v venčku naj pojo, pa tako, da vsem po volji bo 12.30:	Poročila, objave
13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14 00: Poročila 17.00: Otroška ura; Sastop otrok (vodi gdč. Si. Ven-cajzova) 17.30: Plošče 17-50: Pregled . sporeda 18.00: Orgelski koncert g. prof. • Rr.nčigiija 18.10:	Pogus*on t poslu-
hrbten. Junaško je stopal po sredi ceste in Clifford je razločno slišal pikljanje njegove palice. Najsi je bil pozni popotnik kdor koli, Clifford ni ho el prižgati luči, da bi mu pokazal pot.
čez nekaj trenutkov je zaznal obrise tujčeve postave. Ko je zavil s ceste naravnost proti hiši. Tedaj je zaklical Lynnu:
»Le nič strahu; saj sem sam!«
B:1 je Ping-Su.
»Postojte!« je ostro ukazal Clifford. »Od kdaj neki naj bi se jaz bal kitajskih krošnjarjev?«
Prišlec je obstal in Clifford je natanko sFšal, kako je polglasno zahihital. Oster, predirljiv in vendar ne neprijeten vonj je pošče-getal Clifforda Lynna v nos.
»Oprostite,« je vljudno rekel Ping-Su. »Zal mi je, da sem bil tako neroden. Hotel sem s svojimi besedami le poudariti, da gre za prijateljski razgovor. Izvedel sem, da vam je minulo noč izkazalo svojo posebno pozornost nekaj mojih prevročekrvnih fantov, toda iskreno vam povem, da se mi o tem še sanjalo ni. Kaznoval sem jih vse po vrsti. Nihče ne ve bolje, Mr. Lynne, da n;so nedolžni otročiči. Mislili so, da me je doletela žalitev...«
»Kdo pa je tu?« Joe je čemerno zagodrnjal iz sobe.
Clifford se je ves divji obrnil in mu ukazal, naj molči. Ali ga je Fing-Su nemara spoznal po glasu? Zdelo se j£, da ne.
»Prijatelja imate pri sebi, kali? Pametno, na moč pametno!« je menil spet z vljudnim glasom. »Kakor sem opazil...«
»Slišite! Ne da se mi zbijati šale! Na koncu svoje slave ste, Fing-Su!«
»še dolgo ne!« je samozavestno odgovoril Kitajec. »Norec ste, Lyn-ne, da nočete svojega denarja vreči z mojim na isti kup. čez pet let bom najmogočnejši mož na Kitajskem.«
»Zavojevali bi radi Kitajsko, ne?« je zasmehovalno vprašal Clifford. »Morda se spravite kar še nad Evropo!«
»Morda res!« je menil Fing-Su. »Dragi prijatelj, vaša sodba o bodočnosti je šepava! Ali mar še zmerom niste izprevideli. da bo naše pleme s svojo vojaško premočjo odločevalo v vseh bodočih vojnah? Stalna kitajska armada bo odločila usodo Evrope. Velikanska armada vojakov-najemnikov — sprijaznite se s tem. Lynne —
šalci 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: ■>Ena zvezda gori gre. je močno svetli).. .< Božični večer. Sodelujejo člani Radijske igralske družine. sesrire Finkove in Radijski orkester 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 22. DECEMBRA
8.(10: Julrnjj pozdrav 8.15: Komorna glasba (Trio: Marin, Comelli, dr. Švara) 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč cerkve 9.45: Verski govor 10.15: Radijski salonski orkester (vodi V. Nov-šak) 11.00: Plošče 11.45: Klavirski koncert (štirirošno; gg. prof. Ivan Krmj>otič, dr. Valene Vodušek) 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Bučarjevi napevi. Sodelujejo gdč. Mija Vi-dičeva, g.. Avgust Berlot, Kazimir Drašler in Radijski orkester 17.00: Kmetijska ura:	Pogoji za dobička-
nosno ovčjerejo (gl ing. Anton Greif) 17.30: Mladinski zbor Zvonček« 18.15: Valčkovi kralji 19.00: Napovedi, izročila 19.30: Slovenska ura: a) Fr. Kuritftelj: »Marijo nosijo — narodopisni prizori* b) Sestre Finkove: Nar rodne 20.30: Radijski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli bratci. Konec ob 23. uri.
PONDELJEK, 23. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plcšče 12.00: Plošče 12.30:’ Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Foročila 18.00:	Duševno zdravstvo
18.20: Ploščo 18.40: Rastlinska odeja, slovenske zemlje (g. dr. Tomažič) 19.00: Napovedi. j>oročila. objave 19.25: Nac. ura 19.50: Hudomušnosti 20.00: Operni napevi Sodelujejo: gdč. Valerija Ile.vbal, članica ljublj. opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. šijanec 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Veseli trio. Konec ob 23. uri.
TOREK. 24. DECEMBRA
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Ploftie li.iJO: Poročila, objave 13.00: Napovedi. objave 13.15: Salonski kvartet
bo prodana tistemu, ki bo največ plaial. Armada, ki bo neprestano stala na pragu Evrope!«
»Kaj bi pa prav za prav radi?« je naposled osorno vprašal Clifford.
Zdelo se je, da je Fing-Su užaljen zaradi neprijaznega ogovora, zakaj odgovoril jez očitajočim glasom:
»Ali morava biti res sovražnika, Mr. Lynne? Verjemite mi, da vas ne mrzim, zato sem vas prišel tudi prosit, da mi po dosegljivi ceni prodaste vsaj eno ustanovno delnico Viinna iiske družbe.«
Clifford Lynne; je obnemel spri-o hladnokrvne predrznosti svo-ega obiskovalca... In zdajci se je porodil sum v njegovi glavi. Fing-Su bi se prav gotovo ne drznil na dan s takšno protizakonito prošnjo, če bi ne imel pripravljenega učinkovitega protistrupa...
»In ka'j mi daste zanjo?« je tehtno vprašal Clifford.
Slišal je, kako je. obiskovalec pospešil dih.
»Nekaj na moč dragocenega; za vas dragocenega, Mr. Lynne!« je premišljeno in glasno odgovoril Fing-Su. »Zdi se, da imate prijatelja v hiši, ki posluša najin pogovor. Razumeli beste, da nisem bil pripravljen na to, da bi se moral v pričuj očn osti tretje osebe pogajati z vami. Ali bi ne hoteli stopiti z menoj do ceste?«
»Pojdite naprej!« je odsekano velel CJifford.
Fing-Su se je obrnil hi krenil proti cesti.
»Gre za žensko...« je zategnjeno menil.
Lynnova roka je šinila za njegov vrat. Nekaj trdega je udarilo na Kitajčeve prsi.
»Ali ste ugrabili Joano Bra.vevo?« je siknil Clifford *ko?.i zobe. »Ugra-
14.00: Poročila 17.00: Radijski orke-sler 18.15: Božične pesmi izvaja kvartet klarinetov so’o poje g. Anion Sla-d olje v 19.00: Napovedi 19.03: Plošče 19.15: Božič, praznik miru (g. Rudolf Dostal) 19.35: Ljudske božične pesmi s spremljevanjem harmonija. (Kvartet sester Stritarjevih) 22.15: Sveto-nočnire, bere pesnik Silvin Sardenko 20.30: V svitu jaslic. Sodeluje Radijski komorni zbor in Radijski orkester 22.00: Božični pozdrav 22.10: Božične pesmi (>oje trnovski cerkveni zbor 23.00: PloSče 24.00: Prenos polnočnice iz cerkve Sv. Petra v Ljubljani. Konec po 1. uri.
SREDA. 25. DECEMBRA
9.00: Jutrnji jiozdrav 9.05: Napovedi 9.15: Plošče 9.45: Veiski govor (g. dr. Ignacij Lenček) 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz aiolnice 11.15: Plošče 11.45: Tamburnški orkester (pevski soli: -ga. JanSar 12.30: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.08: Praznični koncert. Sodelujeta g. prof. M. Lipovšek in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijanec 14.00: Striček Mn-tijček ,kramlja in prepeva 17.09: Sedanja vojna in misijonsko delo cerkve (g. dr. Jože Gracer) 17.20: Prenos z razstave kanarčkov - vrvivcev 17.30: Plošče 18.00: /Cvetoča noč<. Božična igra 19.00: Napovedi 19.05: Božične pesmi. Zbor cerkve sv. Jožefa, solo ga. Angela Hauc 20.00: Plošče 20.30: Koncert. Sodeluje g. Stanko Prek (kitara) in Radijski orkester 22.00: Napovedi 22.05: Plošče. Konec ob 23. uri.
Človeški organizem potrebuje zlasti v zimski dobi vsaj enkrat dnevno toplo tekočino, katera ogreje notranje organe in jim pomaga izločanje. Ni pa vseno, katere pijače se poelužimo. Kava ali ruski čaj sicer pogrejeta, vendar pa imata tudi slabe lastnosti. Zatorej pijte naš cvetlični »Emona< čaj, našo zdravo, narodno pijačo. Z limono, rumom, žganjem ali mlekom vedno iiredno okusen. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Liubljam. Dobi se povi»oJ.
bili ste jo! Ali ste mi hoteli to povedati?«
»Nikar se ne razburjajte...« je rekel Fing-Su.
»Recite mi, kje je?«
»žal mi je, da vam ne morem privoščiti pogleda nanjo,i je z obžalujočim glasom dejal Fing-Su. »In če mi nameravate groziti, vam res ne bom sledil, razen če...«
Snel si je klobuk, ko da bi si hotel ohladiti čelo. Pogledal je vanj...
Zdajci je brizgnila gosta tekočina _ Cliffordu naravnost v obraz. Bila'je jedka amonijakova raztopina.
Ohromel od bolečine je spustil Clifford pištolo, da je z žvenketom padla na zemljo.
Fing-Su ga je z dobro merjenim udarcem pobil na tla. Potlej je pokleknil poleg njega in segel v žep njegovega suknjiča. Zašumelo Je. Da, tu je všit nekakšen papir!
Zdajci je planil Fing-Su presenečen pokonci. S ceste je bil zaslišal droban korak. S svojimi ostrimi očmi, ki bi utegnile videti celo v najtrši temi, je uzrl žensko postavo. Nagon je rešil Joano Bra-yevo. Ko je zavila na cesto je precej obstala, ko je opazila čudne sence na tleh.
»Kdo je tam?« je vprašala.
Ob zvoku njenega glasu je skočil Fing-Su od besa kvišku in iz ust se mu je najprej izvila nesramna kletvica.
»Miss Brayeva!« je naposled zavpil-
Spoznala je Fing-Suja po glasu in prvi hip je bila kakor okame-nela. Ko je pa videla, da namerava Kitajec planiti k njej, je z vso močjo zagnala Cliffordovo črno kroglo proti njemu. Bomba je padla Fmg-Suju pred noge.
Neznansko je zabobnelo in v hipu je bilo vse naokrog, cesta in gozd in ves Slaters-Cottage, ožarjeno od svetlobe magnezijeve bombe. V paničnem strahu je Kitajec pobral pete in planil kakor brez uma v gozd. Hip nato ga že ni bilo več videti.
čeprav je bil od magnezijeve luči oslepljen, se mu je vendar posrečilo, da je srečno pribežal do nizke žive meje, ki je ločila Cliffordovo posestvo od glavne ceste. Nekje v bližini je zabrnel avtomobilski motor...
Iz avtomobila, ki je z utrujenimi svetilkami stal na cesti, so dvignili nezavestno dekle in jo odnesli v obcestni jarek. Potlej je avtomobil odbrzel v divjem diru proti Eghamu.
četrt ure pozneje je patrulja stražnikov in sosedov preiskala okolico. Joe Bray je bil tako srečen, da je našel Mabelo in jo potolažil.
27.	POGLAVJE
Fing-Su je sedel prekrižanih nog na divanu v svoji pretirano elegantno opremljeni pisarni. Vsiljivi orientalski vonji so kipeli iz velikih kadilnih ponev.
Ure londonskih cerkva so kazale štiri. Strehe in zvoniki so risali temne sence na medlem nebu. Delovni London se je pravkar prebujal.
Ob tej uri sprejemajo kitajski velikaši. Fing-Su je sedel oblečen v bogato izvezeno ogrinjalo, s svilenimi hlačami in čevlji... Na glavi je imel znamenje čina in časti, ki nanju ni imel pravice.
Med ustnicami je držal dolgo, debelo pipo z mikroskopsko majhno glavico. Vendar ni kadil opija temveč tobak. Drobcena Kitajka z zateklimi in težkimi veki Je čepela na petah v nasprotnem kotu sobe. Stregla mu je. Vsak hip je skočila ko pes uslužno k svojemu go-spodarju, da mu na.lači pipo ali natoči v skodelico čaja, Bledikav In na oko bolehav Kitajec Je ide) ob njegovih nogah. Imel je evropsko obleko; poleg njega je ležal trd volnen klobur Fing-Su je pravkar segel po kitajsko skodelico in začel glasno srebati čal.
= ŠPORTNI TEDNIK j
Smučarji težko čakajo soega
Smučarski klubi so povečini že objavili svoje letošnje tekmovalne sporede. Uvcd v tekmovalno sezono naj bi bili tečaji za tekmovalce v priredbi ministrstva za telesno vzgojo. Dva taka tečaja, eden v Planici za teke in skoke, drugi na Krvavcu za alpsko kombinacijo, bi se morala 'začeti že 15. t. m. Ta mesec so dalje na sporedu prve tekme, ki Jih prirede gorenjski klubi.
Nebeški vremenar sv. Peter je menda prav muhast mož. Letos je smučarjem pošteno zagodel. Gorenjska, od nekdaj tisti del naše države, ki je vsako zimo prvi okusil smuške radosti, je letos brez snega. Ce sedeš v Ljubljani na gorenjski vlak, boš med potjo zmajeval z glavo. Cim više se vzpenja vlak, tem manj je snega. Od Kranja dalje skoraj docela izgine nežna bela odeja. Jesenice so brez snega, odhosno o tistih par milimetrih ni vredno govoriti. Prav nič bolje ni v Mojstrani, Kranjski gori ih Planici. In če se ozreš na vršace — ista slika. Nikjer ne duha ne sluha o snegu. Očak Triglav se blest} v. vijoličastem žaru in motri svojo sosesko." Povsod siva skala, le tu pa tam skromna bela lisa.
Z k neke* pred leti smo doživeli isto: Ljubljanska kotlina zasnežena. Gorenjska brez snega. Tudi zdaj je tako. Na Gorenjskem je topleje kakor na Dolenjskem in znana narodna, ! ko Dolenjec vabi Gorenjca »pridi se gret«, je doživela strahotno polomijo. Dolenjci imajo obilo snega, dosti več ko druge pokrajine. In če prav kmalu ne nastopi preobrat, bodo morali Gorenjci, če bodo hoteli smučati, na Dolenjsko.
Za naš smučarski šport se torej za zdaj ne obeta nič dobrega. Tekmovalna sezona je pred vrati, naši smučarji so prejeli vabila na razne tekme v tujini, a kako naj nastopijo nepripravljeni? Sredi decembra smo, a še nimamo snega. Vsi računi so šli po vodi. Saj v takih razmerah ni misliti na mednarodne nastope.
Smučarska sezona se je letos slabo začela. Nič dobrega ne obeta. Morda so bslj ve-elt drsalci, ki bodo bržčas imeli dovolj priložnosti za izvajanje svojega športa, če smemo verjeti stoletni pratiki, bo letošnja zima mrzla snega bo pa manj ko druga leta. Smučarji kljub temu na obupujejo. Tola-
Za smučanje
samo Tempo maže!
žijo se, da se je zima komaj začela in da še ni konec vseh dni v letu. Tudi mi pravimo tako — saj nam ne preostane nič drugega. Za zdaj se do-linci smejejo hribovcem, po božiču bo pa že drugače.
V nedeljo je bil v Zagrebu občni zbor Jugoslovanske plavalne zveze. Zborovanje je bilo v znamenju splošnega pomirjenja med posameznimi narodnimi zvezami V vseh vprašanjih so dosegli sporazum. Slovenski plavalni šport sta zastopala gg. dr. Ska-berne in Kramaršič.
Na zborovanju so sporazumno delno izpremenili pravila. Sporazumeli so se, da bodo na bodočih občnih zborih imele narodne zveze ]x> dva glasova in še toliko, kolikor ima tista zveza lig: še v. Glede splošnega glasovanja so se zedinili na ključ 6:3:3 in imajo torej Slovenci in Srbi skupaj prav toliko glasov ko Hrvati.
Glede tekmovanja so se sporazumeli, da bosta v bodoče dve ligi, in sicer po moči klubov, V prvi ligi so Ilirija, Viktorija in Jug. v drugi pa ZPK hi Bob (Beograd). Prvaki posameznih narodnih zvez bodo med seboj tekmovali za naslov najboljšega kluba. Zmagovalec bo imel pravico izzvati zadnje-plasiranega v drugi ligi za vstop v ligo za leto 1942. Prav tako bo zmagovalec v drugi ligi smel izzvati zad-njeplastranega v prvi ligi.
Vsa tekmovanja v ligi bodo taka kot doslej z izjema da bodo tekmovali po oelotnem olimpijskem sporedu. Razen tega bosta na sporedu še mešani Štafeti 3X100 metiov za. moške in ženske ih 100 m prsno za moške. Vse ligaške tekme bodo trajale po dva dneva.
Tekmovalni spored so takole sestavili. Prvenstva narodnih zvez bodo 9. in 10. avgusta. Juniorsko državno prvenstvo bo 16. in 17. avgusta v Dubrovniku. Višek sezone bo 31. avgusta v Ljubljani, ko bo troboj narodnih zvez z ligaškim sporedom, fl. septembra bo na Sušaku revanžna tekma med Madžarsko in Jugoslavijo.
Na zborovanju sta dobila Cerer In Pelhan dovoljenje za nastop v Budimpešti na dan 22, t. m. Žižek, ki Je pod suspenzom, dovoljenja ni dobil.
V nedeljo smo imeli tri pomembnejše nogometne prireditve. V Zagrebu
sta s« srečala prvaka hrvatske in srbske lige, Cortcordia in BSK. Zmagali so Srbi z 2:1. V Splitu sta igrala zadnjo prvenstveno tekmo Hajduk in Split. Izid je bil 1:1. Zagrebški Gra-djanski je v Budimpešti doživel hud poraz. Madžarski prvak Ferencvaros ga je premagal kar 6:0.
Saharski pesek zdravilo zoper tuberkulozo
Moderna znanost In zdravniki celega sveta neprestano delajo na tem. da bi iznašli zanesljivo sredstvo proti nevarni in zelo razširjeni bolezni jetiki. Tuberkuloza je tako razširjena, da pomori na leto več sto tiseč ljudi. V praksi se hitro pokaže, da so vsa sredstva zoper njo še nepopolna in da niso našli še tistega sredstva, ki ga iščejo.
Znanstvenik in vseučiliški profesor E. Gorcke iz Berlina je opazoval bolnike v Egiptu in Sahari in ugotovil, da se tuberkulozni ljudje, ki vdihavajo saharski pesek, počutijo znatno boljše.
Po profesorjevem mnenju saharski pesek, ki je zelo droban, fin in neviden prah, pada na bolnikova pljuča in zakrije bacile jetike tako, da bacili ne morejo več škodovati in počasi poginejo.
V nekem nemškem‘gorskem zdravilišču za jetične je profesor Gorcke analiziral zrak, ko je bilo vetrovno in je ugotovil, da vsebuje ta zrak droben in'fin prah, podoben saharskemu pesku. Možno je tudi, da je ta prah v resnici saharski pesek, ki ga močni vetrovi prinesejo čez Sredozemsko morje v Evropo.
Profesor Gorcke meni, da bi se ta prah lahko dajal bolnikom s pomočjo primernega aparata in bi bilo morda s tem najdeno najsigurnejše zdravilo proti tuberkulozi.
ŠIVALNI STROJI
nojnovejši letošnji modeli v največji Izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TYHŠEVA (DUNAJSKA) CESTA ŠTEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
Plaino
za vezenie
v raznih barvah in širinah nudi tvrdka
Rohertf Goli
Ljubljana, $e!enbuigo*a ul 5
RESMAN 101ZE-Ljubija«
tata MitMobn (timska) it 21 ■•ItlM 44-10
,.DRUŽINSKI TEOHr
v vsako
SLOVENSKO HIŠO!
PUHASTE ODEJE ■* specialno delo, svilene In klot odeje Iz vate, perje vseh  —" ''' ■ - vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijia tog S
Posteljno peric
kemično člščeno po dtn 14'—, 29’— 39"—, 60*—, gosje perje, sivi ln beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri nioiia", Maribor, Glavni trg 24. — Vzorci brezplačno)
fsto
žena je ona, ki določa okus m kulturo svojega časa.
Za sodoben dom sl izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
ORION
RADIO 150
RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7 RADIOVAL, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CELJE, Miklošičeva ulica 2 L. LUŠICKY, MARIBOR, Koroška cesta 11
„I)HAVA Je PHAVA"
ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA
STB
ouava
MAHIBOH SODNA ULICA 1 - v lastni palači
Domači zavarovalni zavod - zavaruje za smrt in doživetje - za doto in gospodarsko osamosvojitev - za rento, starostno preskrbo, preužitek, pokojnino-denar zavarovancev (njibova premijska rezerva) je varno naložen.
Kdor želi sebi in «vo cwn dobro, se zavaruje pri „URA\1‘1 Zahtev« te prospekte in oblnk zastopnikov!
.
Tiči Uašt{u
REMEDIA
Guaiacc€
SIRUP
v tem originalnem zavitku
DORIVA SE V VSEH LEKAKNAH Glavno zastopstvo za Slovenijo*
Lekarna BAHOVEC, Ljubljana
•Reg s-.hr. S-JUtti-tS. IX. tlW0
■	,	,	ji
Za Italijo je dobite pri tvrdki G. Parovel, Trieste !», Via P. Deuna 8.
23?
SABA RADIO
Preciznost in kvaliteta 1 Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom 1
Zastopniki:
Generalno castopstvo In skladišče:
Radio Bremec, Cel/e
Radio Lušicki - Maribor, KoroSka 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacher - Trbovlje
Primeren dar za Božič je knjiga:
Kartuzijam in kartuzija Pieierje
ki nam odkriva pogled v nepoznani svet, s lOti slikami, v bakrot situ' uajlinejšem Samoa papirju.
Cena 40 din; za dijake in prosvetne knjižnice 20 din Naroiuje se KARTUZIJA PLETENJE, p. Št. Jernej, Dravska- banovina
FR. P. ZAJEC
IZPRAtAN OPTIK UM URAR LJUBLJANA, sedal Strilarfeva ul. A
pri tranilikanskem mostu
vsakovrstna otua, caim.ttii,- . lopiontn, uromttr. ivorcmeiri. itd. Verna 'ibtra ur. ztatnu ■ >p srebrnine. Samo »valitetna celita	Cenit'	briTiatno
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkofi in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje
Pre sicer
Ljubliana, Sv.Petra c. 14
MALI OGLASI
ZA NAKUP ali naročilo solidno izdelanega pohištva i* domačega al> eksotičnega furnirja v ravni alt va*oviti oblik* *e priporoča Krit Franc, pohištvo — Vrhnika, Skladišče v Ljub* Ijani. Prečnu ul 6	—	Spalnice	\t	orehove
korenine 1n finega Jesena stalno na zalogi.
NEKADILEC POSTANETE * treh dneh t naši m zanesljivim *n popolnoma neškodljivem sredstvom »NikcNnolc — V»lika «t<-klentra din 7o*~ mala din 60*— 1‘ožilja po povzet-Ju »Jugopatent« Ljubljana. Pvoržakova g. ISčemr* zastopnike
ULTRAVIOLETNI ŽARKI so vir zdravja m lepote. Sončite se doma t n;«Ao patentirano ultravioletno obnevalko »ORIGINAL ki Vam nudi ? ra v je in lepo rjavo polt. Zahtevajte brezplačno prospekte. »Jugo* patentu, Ljubljana JDvoržako\a 8 — ISčemo preprodajalce .
REVMATIZEM, iSiJast. nt-vraigijo zamafičencat uspešno zdravite z naSim un^ažntro aparatom »Vibrator« lzbo*er tudi *a nego lepote. »Jugopatent«. Ljubila .ta, Dvoržakova 8.	—
ISčemo zaptopttikf
POSOJILA dajemo naSim članom m varčevalcem Dgodni pogoj« Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vg* varčevali'- brt-vplafno zavarovani Zadruga &MoJ dom« Ljubljana. Dvor-žakova 8	—	ISčemo	poverjenike
VAŽNO ZA VSAKEGA! Sedanj težki časi zahtevajo zdrave- živce, zato pridite k nam in pijte mleko Jogurt smetano. Za /ajtrk, vtčerjo po naročil- mh-čna lira-n. Si- pnpo-mlekarna »Drama«, Erjavčeva cesta 2
II
REALITETA“
zavod za kupoprodajo neoremični« je samo v Liubl<ani Prešernova ul. 54/'. Tel. 44-20
iZOfcLUJfcMO GUMBE
Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah
GALANTERIJA verdaj
Ljub lana, Igriška ul. 14
OREHOVA IEDRCA sortiran cvetlični med In medico dobite naiceneie v MEOAR*’!
Ljubliana, Židovska ul. 6. 48. T
KAUčE,
otomane, percsnlce, žimnice, mreže, blago za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem po najnižjih cenah tapetništvo F. SAJOVIC Liubljana, Stari trg 6.
KUPUJEM
krojaške, suknene nove jn stare odpadke ter stare vreče po na|vlSji ceni A. GREBENC, Tyrieva c. 16
NALIVNA
PERESA
ra vse ilvljenjc. Vtožorno drH-lo izredno velik rezervoar črnila, 14 karatno zlato pero. Najlepflr darilo za vse prilike. »Jugopatent«. Ljubija**, Dvor-žakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnice.
OKAMA MAZILO
It rdravlUtlh lel-fič Čudovit u*p*|, orl ro».ab opo-blinnh ofuljei.jih volku, nirih in vnetjih itd za iwi-ao dofenčko« prt kožnem v»»etJu. izpt.S^nJtb ln h*-a-»ta h na r-fm^nu. c« r«r-f>okane nr«-»e bradavic«.
Dobi *e v leknrnal* lo drogerija h
ladaja K. Bratuša, novutar: odgovarja Huao Kem, novinar: tiste tiskarna Mertotr d, d. v l.jubljanl; ea tiatarno odgovarja O. Mlftaiek - vsi v Ljubljani