mm m PRIMORSKI DNEVNIK Danes Sest strani: Na 3 m strm s Prvomajska proslava. Na 4. in Srn strm: Poročila in govori na kongresu Socialistične fronte Sl o* GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE vencev X. - Štev. 104 (2723) Poštnina plačana v gotovini TRST, torek k. maja 1954 Spedizione in abbon. post. X. gr Cena 25 lir VjUČASTNO PRVOMAJSKO ZBOROVANJE IN LJUDSKA VESELICA NA STADIONU ..PRVI MAJ Maš letošnji prvi maj smo proslavili $ ponovnim pozivom na enotnost Vsega tržaškega delovnega ljudstva ^9nc Štoka in EugenioLaurenti sta poudarila, Hotnost prvi pogoj za dosego samostojnosti Veličastne vojaške parade prvega maja v Jugoslaviji V paradi v Ljubljani so sodelovale enote, ki so lani po 8. okto bru stražile na meji in preprečile izvedbo diktata - Pohvalne izjave tujih vojaških predstavnikov o veliki paradi v Beogradu BEOGRAD. 3. — Prvi maj so v Beogradu in v glavnih mestih ljudskih republik proslavili z velikimi vojaškimi paradami, ki so pokazale odlično izvežbanost in moderno oborožitev JLA. Posebno veličastna je bila parada v Beogradu pred predsednikom republike maršalom Titom in drugimi najvišjimi državnimi in vojaškimi voditelji. Parade, ki je trajala poldrugo uro. so se udeležile vse vrste orožja od pehote do motoriziranih enot, tankov in letal. Parado so začeli gojenci podoficirskih šol in vojnih a-kademij; največjega aplavza pa so bili deležni mornarji. Sledil je mimohod pripadnikov predvojaške vzgoje, nato pa se je po Bulevaru revolucije v dvanajsterost.opih zvrstila beograjska divizija. Pehoti v čeladah, v sivih u-niformah in z bajonetih na puškah je sledila konjenica, nato pa moto-mehanizirane enote. Po motorizirani pehoti so se zvrstila ostala orožja, metalci plamena, gorski topovi, lahki in težki minometi, oklepni avtomobili, pionirski oddelki z velikimi žerjavi. Največji vtis pa je zapustil zadnji del parade, ki ga je začelo motorizirano težko topništvo; sledili so mehanizirani «samohodni» topovi in drugo najmodernejše topništvo iz ameriške vojaške pomoči, za zaključek Pa kolona tankov. Poleg tankov vrste T-34 in «Sherman» so na paradi sodelovali tudi najmodernejši težki tanki tipa Prvomajska parada v Beogradu: kolona oklopnih avtomobilov med navdušenim špalirjem občinstva. «Patton», ki so se letos prvič udeležili parade. Med mi-mihodom mehaniziranega topništva so paradno kolono v nizkem letu preleteli trije lovci na reakcijski pogon. Sledila je tudi formacije 18 dvomotornih bombnikov tipa «Moskito», za njimi pa 32 lovcev tipa «Thunderbo]t». Za zaključek je nad Buleva- prvega ma-proslavili maj» z ve- - ves-,.zb0rovanjem in Ijud-k del-,, ,° v duhu bratstva e solidarnosti ter ,cš, k ,razPolozenosti. Mno-.°v. t Poslušala govora *ale^a in tov- Stoke L;vih .J? stadionu, na njeno . bunah, na obronkih. EOetla ob vhodu na h • St J- »5ltieva>,,'°n’ ie z navdušenim dj°tnikoiem besedam obeh C0n°st, \tQ poudarjala naso da nadaljujemo enotno napredno hStedBl.°Vn^^udl _kin„_. se začel z «Inter- io zai8rala K- °rii t Plbala. Nato je spreti igt>Vor°^' kurenti, katere-in 'ttilo °b^’nstvo večkrat fc.bfitriJ1 burnim ploskanjem St anjem, kakor tudi C *'• dk ^toke, ki mu je sv izvt 6°v°i'a objavlja-l,%oVn ®eku oa 3. strani. h" cn le za'grala godba, Pevski zbori s Pro- seka, iz Nabrežine in Lonjerja pod vodstvom tov. prof. Boštjančiča zapeli pesem «Bile-čanka», združeni pevski zbori pa so zatem zapeli pod vodstvom tov. Kjudra pesmi: «Mi ne klonemo« in «Mi otroci smo svobode«. Sledil je nastop folklornih skupin, ki so jih navzoči nagradili s prisrčnimi vzkliki in ploskanjem. Folklorna skupina iz Boršta je zaplesala oko-ličanski ples «Stu ledi«, balet z Opčin ples iz opere «Ero z onega sveta«, mešane skupine pa «Potrkan ples«. Z ((Internacionalo« ,ie bil zaključen ta del sporeda, ki je bil skrčen zaradi neuporablji-vosti večjega igrišča. Sledila je sproščena in prijetna zabava ob omizjih in na plesišču, ki se je nadaljevala še v pozen večer s prepevanjem narodnih in partizanskih pesmi ter ob veselem rajanju ob zvokih orkestra ir. Sv. Križa. VAŽEN SKLEP II. KONGRESA DEMOKRATIČNE FRONTE SLOVENCEV V ITALIJI V GORICI Socialistična fronta Slovencev v Italiji Preimenovanje najnaprednejše organizacije Slovencev v Italiji ni samo formalnega značaja, kajti samo z zmago socializma bo dr sežena resnična narodna in socialna enakopravnost, ki jo sedanji klerofašistični režim kljub mirovni pogodbi in lastni ustavi nenehno krati GORICA, 3. — Slovenci v Italiji, združeni v svoji Demokratični fronti Slovencev, so z nedeljskim kongresom napravili važen zgodovinski korak. ki ga je po počastitvi spomina pokojnih elanov izvršilnega odbora Jožeta Kumarja. Josipa Grudna in Andreja Paglavca napovedal v svojem otvoritvenem govoru predsednik Fronte tov. dr. Lambert Mermolja z besedami: # «Cas hiti in tudi razmere se spreminjajo. 2e na predkongresnih sestankih se je pokazala potreba po sodelovanju z italijanskimi socialističnimi silami za ustvaritev socialističnih družbenih odnosov. Spoznali smo. da bomo samo po tej poti prišli do naših najosnovnejših pravic«. Od vseh toplo pozdravljen je tov. predsednik nato predlagal izvolitev delovnega predsedstva pod predsedstvom tov. Andreja Tomšiča, ki se je zahvalil za zaupanje. Na njegov predlog so izvolili verifikacijsko komisijo, ki je ugotovila, da je bilo od 136 prisotnih 123 delegatov. Visok odstotek udeležbe delegatov iz oddaljenih krajev Goriške, Benečije in Kanalske doline kaže, da je naše ljudstvo zavedno in z vsem srcem predano stvari socializma in napredka. Po političnem in organizacijskem poročilu tajnika tov. Viljema Nanuta sta prinesla kongresu pozdrave tov. dr. Franci Zwitter za Slovensko Koroško, tov. Franc Štoka pa za Tržaško. Sledila je obsežna diskusija, v kateri je tov. Pavlin govoril o delovanju občin- Izgovor dulles-scelba i povratkom iz Ženeve v Washington se je Dulles za nekaj ur v Italiji - Italija 7 Preruailianskim ministr-aaiin, n'k°m Scelbo in ; Dun^ln.'s,rom pi,cci0: ha m *s je prispel ob fcu^bsa Idn.arodno letališče h Gallarate t .pizio 'n se nato skup- **®I®vii vP*‘ašanja, če bi kazalo, da ji dokončna rešitev ne bi dala dovolj ciomja, ki ga je spoznal nedavno v Parizu. Omenil je ((koristno izmenjavo mnenj« in tudi on izrazil upanje, da bo lahko prišel za dalj časa v Italijo. O nenadnem sporočilu o Pullesovem obisku v Italiji je že dva dni precej ugibanja. Najbolj verjetna pa se zdi hipoteza, da je obisk ameriškega državnega tajnika, o katerega neuspehu v Ženevi se precej splošno govori, v zvezi ž vprašanjem ratifikacije pogodbe o evropski obrambni skupnosti, morda pa tudi z željo, da dobi vsaj nekje popoln 'pristanek na svojo pol.-tiko. Italija je doslej svoje zunanjepolitične poglede zelo strumno uravnavala po ameriških, na drugi strani pa je v sedanjem položaju italijanska ratifikacija pogodbe o EOS za ZDA razmeroma važna kot sredstvo za pritisk na oklevajočo Francijo. Glavni Dul!Tisov namen je torej verjetno bil pospešiti ratifikacijo v Italiji. S tem v zvezi utegne biti tudi dejstvo, da je bil.) danes v italijanskem parlamentu razdeljeno besedilo zakona o ratifikaciji. O vsebini današnjih razgovorov je težko dobiti natanč- (Nadaljevanje na ti. strani) Jih,,. ltalii ‘n se n® Sm1 v viln‘2" državniki sS>£'= Ga»a )ri od,° Carminati v ,(1 tT^Vori karate. Se^Mi nHv, vl*> Carminati ipfce do 16.50. Z 1,1 . 'H? ?°/e’ Merci"1 P0dtljnik v ih ?'DA v R.Chant' veiepo- «1 ^ihi,5Vetnik rr!u C!ara Lu-> > Du-Č, VelePoslanižtva K 0W' z italijan- trcWlba , Pfedsednik vla- Žn ' velo "j* minister o i>i>t>i in °s n'k Vitto-i*9b l »ala" "imister Canali. %Sss- V'thr3UrOČlln uVOr'1 bil° C i^ Pr ir- k' Prav‘. da i*Nj ršili • razgovo- b° hiedn j ,zmenjavo O'' °rofjid odnem polo-tudi badaljuje: «Go-°J*>eCa : ° vprašanjih a lntercsa s skup- bolj izboljša' mednarodno sodelovanje. Foster Dulles. ki je prišel iz Ženeve, je izkoristil priložnost in obvestil predsednika vlade Scelbo in ministra Piccionija o poteku konference«. Po razgovorih sta Scelba in Piccioni spremljala Dullesa na letališče Malpensa, od koder je Dulles ob 17.15 z osebnim letalom predsednika Eisenho-werja odpotoval v ZDA. Kmalu nato se je z istega letališča odpeljala v Rim veleposlanica Clara Luče, Piccioni in Scelba se bosta vrnila v Rim jutri zjutraj. Verjetno bosta hotela počivati, kajti seja vlade, ki bi morala biti jutri, je bila preložena na sredo predpoldne. Po končanih razgovorih sta Scelba in Dulles dala kratki izjavi. Scelba je izrazil Dul-lesu hvaležnost, da je sprejel njegovo vabilo za sestanek v Italiji, in zadovoljstvo. da le lahko ((z odličnim državnikom odkrito izmenjal misli« o raznih vprašanjih Končno je se izrazil upanje, da se bo Dulles lahko kdaj dalj časa ustavil v Italiji. Dulles je tudi izrazil zadovoljstvo, da je lahko prišel v Italijo ter videl Scelbo in Pic- Ogromna večina zademokratično stranko pri volitvah v Turčiji ANKARA, 3. — Pri splošnih volitvah v Turčiji si je demokratična stranka zagotovila ogromno večino. Dokončni rezultati še niso znani. Od 541 sedežev pa si je demokratična stranka do sedaj zagotovila 514, ljudska republikanska stranka, kateri pripada bivši predsednik republike Ineonu, je dobila 8 sedežev, narodna republikanska stranka pa 5. Leta 1950 so si demokrati zagotovili 407 sedežev od skupnih 487. Sedaj ima skupščina 54 poslancev več. Ministrski predsednik Mende-res je na tiskovni konferenci izjavil, da izid volitev pomeni, da je turško ljudstvo odobrilo delo vlade na vseh področjih, zlasti pa na področju zunanje politike. Naser napada Nagiba KAIRO. 3. — Egiptovski ministrski predsednik polkovnik Naser je tisku sporočil, da znaša skupno število častnikov, ki so bili aretirani zaradi zarote, ki so jo odkrili v noči med 27. in 28. aprilom, 25. Naser je dalje izjavil, da je v početku raznih prevratnih gibanj proti vladi predsednik republike Nagib. «Nagib — je dodal Naser — m sedaj več v takem položaju, ki bi mu omogočil spodbujati taka gibanja. Sedaj ni več drugo nego simboličen državni poglavar«. skih svetovalcev, tov. Todoldi o življenju in borbi beneških Slovencev, tov. Ivo Marinčič o nalogah socialističnega tiska, tov. Dorica Makuc o socialnih vprašanjih delavcev in kmetov, tov. Ceme pa o prosvetnem delu. Poročili, pozdrava in diskusije objavljamo na 4., 5. in 6. strani. Predsednik tov. Tomšič je nato predlagal glasovanje o programu. Prisotni so ga soglasno sprejeli. Po izvolitvi 50-članskega glavnega odbora, ki bo izvolil izvršilni odbor in svojega predsednika, je tov. Miladin Černe prebral zaključno resolucijo in jo dal na glasovanje. Vendar pa do njega sploh ni prišlo, ker so jo delegati s ploskanjem odobrili. Ob zaključku je tov. Malka Mikluš v imenu delovnega predsedstva pozvala vse prisotne k enominutnemu molku v spomin na vse_padle borce, ki so pred devetimi leti sredi sončne spomladi žrtvovali živ- Dr. LAMBERT MERMOLJA ljenja za našo osvoboditev. Objavljamo zaključno resolucijo II. kongresa Demokratične fronte Slovencev v Italiji: Socialistična fronta Slovencev je organizacija, ki se bori za enotnost vseh Slovencev v Italiji, kateri so za demokratične in socialistične družbene odnose. Zaradi tega predstavlja izraz enotne volje Slovencev v Italiji za dosego dejanske enakopravnosti in za dosego tistih pravic, ki jim po ustavi in mednarodni obveznosti Italije pripadajo. Socialistična fronta Slovencev bo najtesneje sodelovala s tistimi italijanskimi demokratičnimi množicami in njihovimi organizacijami, ki stremijo po ostvaritvi dejansko neodvisne socialistične Italije. Dolžnost demokratičnih Slovencev v Italiji je, da se borijo za socialistične družbene odnose v državi, kjer živijo, in to tudi zaradi tega, ker bo le zmaga neodvisnih socialističnih sil zagotovila uveljavljanje manjšinskih pravic. Socialistična fronta Slovencev se bo po svojih močeh trudila za ustvaritev prijateljskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo in za ustvaritev pogojev mirnega in tesnega medsebojnega sodelovanja narodov obeh dr-žav v korist miru v tem delu sveta. Socialistična fronta Slovencev najostreje obsoja netenje šovinistične nestrpnosti do slovenske manjšine in do narodov Jugoslavije. Pravtako pa obsoja tudi raz-bijaško delavnost reakcionarnih krogov med Slovenci, ker so dejansko na isti liniji kot demokrščanski nosilci reakcije in šovinističnega nasilja med Slovenci v Italiji. Socialistična fronta Slovencev bo poglabljala taka načela v članstvu svoje organizacije, krepila njihovo borbenost, in njihovo pripravljenost, boriti se za ta načela. Po drugi strani pa bo razkrinkovala vse nasprotnike napredka in mirnega sožitja obeh narodnosti na našem ozemlju ter tudi na ta način prispevala svoj delež pri ustvarjanju miroljubnih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kar bo v bodoče ena poglavitnih nalog naše organizacije. SPORAZUM O SESTAVI konference o Indokini Ucedstavniki Vietminha povabljeni v Ženevo - Razgovorov sc bo udeležilo devet držav - Medsebojni napadi Pjungjongtaja^ !\lam Ha in Ouenlaja na včerajšnji seji - John Foster Dulles zapustil Ženevo ŽENEVA, 3. — Danes je bil v Ženevi dosežen sporazum o sestavi konference za Indokino, ki se bo, kot računajo, lahko začela v sredo ali četrtek. Sporazum je bil dosežen na sestanku med vietnamskim zunanjim ministrom Dinhom, angleškim zunanjim m-.nistrom Edenom, francoskim zunanjim ministrom Bi-daultom in ameriškim državnim podtajnikom Bedellom Smithom. Med sestankom je Dinh v imenu Vietnama pristal na sodelovanje vietmin-ških predstavnikov na konferenci, ki se je bodo tako udeležile naslednje države: ZDA, ZSSR, Anglija, Francija, Vietnam, Laos, Kambodža in Viet-minh. O tej sestavi konference je bil že pred dnevi dosežen sporazum tudi med Edenom in Molotovom. Sovjetska vlada je takoj nato poslala uradno vabilo Hočiminhu; zvečer so vietmmški predstavniki že prispeli v Vzhodni Berlin. Delegacijo vodi podpredsednik vlade Phan Van Dcng; x Ženevi jo pričakujejo jutri. Poročilo o današnjem sestanku štirih, na katerem so se sporazumeli o vabilu Viet- minhu, pravi da prisotnost vietminških delegatov «ne pomeni nobenega juridičnega priznanja«. Obenem opozarjajo, da vabila Hočiminhovi vladi ni podpisala Kitajska, kar je tudi v zadnjem trenutku o-lajšalo težave. Treba pa bo še rešiti vprašanje predsedstva; morda bodo kot na konferenci o Koreji dosegli sporazum o omenjenem številu predsednikov, predstavniki devetih držav, ki se bodo udeleževali razgovorov o Indokini, bodo lahko povečali število udeležencev, če se jim bo zdelo prikladno; med dosedanjimi pogajanji Francija ni pokazala nasprotovanja sodelovanju Siama in Burme, toda to bi očitno postavilo na dnevni red vprašanje sodelovanja Indije. Francozi pripravljajo načrt za prenehanje ognja v Indokini, ki bi slonel na znanih Lanielovih predlogih, _ ki jih je francoski tisk označeval za ((pogoje za vietminško kapitulacijo«. Obenem je dal nekaj predlogov za prenehanje sovražnosti v Indokini tudi načelnik siamske delegacije Van, ki je svetoval ustavljanje bojev po etapah, začenši z evakuacijo ranjencev iz Dien Bien Fuja, nato s prenehanjem ognja v Laosu, v Kambodži in v delti Rdeče reke. Angliji pripisujejo načrt o rešitvi razdelitve Vietnama, vendar ta predlog ni bil uradno izražen; sodijo, da bi utegnil priti v poštev, če bi se izjalovili vsi drugi poskusi. Francoski generalni visoki komisar v Indokini Maurice Dejean pa je izjavil novinarjem, da ((francoska vlada nima namena pristati na rešitev indokitajskega vprašanja na osnovi razdelitve vietnamskega ozemlja« in da je dal Bidault 15. aprila zagotovila v tem smislu vietnamskemu zunanjemu ministru. Indijski ministrski predsednik Nehru pa je pred odhodom iz Colomba, kjer se je udeležil nedavno zaključene konference, izjavil da se je za rešitev indokitajskega vprašanja potebno predvsem sporazumeti o prenehanju sovražnosti. Da bi se to doseglo, je dejal, bi bilo najbolje, ko bi se med seboj pogajale vojskujoče se stranke, ker bi oil sporazum težavnejši, če bi se v pogajanja vmešale še druge države. Prav tako potrebno bi bilo, je dejal Nehru, da se (Nadaljevanje na 6. strani) rom revolucije letelo 32 letal na reakcijski pogon tipa «Thunderjet». Prvomajska vojaška parada v Beogradu je zapustila nepozaben vtis na vse,, ki so imeli priložnost, videti mimohod enot JLA zlasti pa še na vojaške strokovnjake in. tuje vojaške zastopnike, akreditirane v Beogradu. ((Največji vtis sta napravila name borbena pripravljenost in odločnost vojakov, ki sta se tako jasno odražala na njihovih obrazih, in odlično vzdrževanje vojaškega materiala.« je poudaril Jugopressu grški vojaški ataše general Vretos. ((Prvomajska parada je bila vzor reda in vojaškega zadržanja. kot je to že tradicija JLA,« je izjavil francoski vojaški ataše polkovnik Fran-eais Morel Deville, ki ga je poleg tega navdušilo brezhibno upravljanje letal, motorizacija, težka artilerija, tanki in ostali vojaški material. «Ce se na drugi strani upošteva dobro znana hrabrost in vojaške vrline jugoslovanskihv narodov, kar se je jasno pokazalo v zadnjih vojnah, potem ni dvoma, da armada, ki jo sestavljajo taki ljudje in ki razpolaga s tako močnim orožjem, kot smo ga' videli na paradi, lahko z največjim zaupanjem gleda v bodočnost. Na tako armado je Jugoslavija lahko ponosna,« je dodal polkovnik Deville. Brigadni general Peter Hains, zastopnik za ameriško vojaško pomoč v Beogradu, pa je poudaril, da je parada, ki je bila izredno dobro koordinirana in točno izvedena, predstavljala impozantno sliko.« Vojaki so pokazali odločnost, disciplino in sposobnost in upravljanja z vojaškim materialom, polet pa je bil slikovit prizor,« je dodal general Hains. Britanski vojaški ataše polkovnik Fedgvvich, ki ga je, kot je izjavil, zelo impresio-nirala disciplina in borbenost pripadnikov JLA. je poudaril, da je jugoslovanska armada lahko ponosna na dosežene rezultate. ((Parada ie napravila name globok vtis, tako glede borbene pripravljenosti vojakov kot tudi ^jlede moderne oborožitve,« je izjavil burmanski vojaški ataše major Maung Tin.« Skupno z napredkom Jugoslavije raste tudi moč JLA. ki je prežeta Z duhom patriotizma vsega jugoslovanskega ljudstva. Vloga maršala Tita in njegovih sodelavcev pa daje temu razvoju še poseben pečat,« je dejal burmanski ataše. , Vodja turške vojaške delegacije korpusni general Tu-nabojlu je izjavil dopisniku Tanjuga pred odhodom iz Beograda, da odnaša iz. Jugoslavije izredne vtise. ((Tudi ta obisk, je dejal, je pokazal. da vlada med Jugoslavijo in Turčijo najgloblja prisrčnost, ki lahko služi za primer, kako je treba razvijati odnose med dvema prijateljskima državama. Videli smo močno armado in doživeli veliko gostoljubnost. Iz vseh teh razlogov smo navdušeni nad svojim obiskom v Jugoslaviji.« LJUBLJANA, 3. — V letošnji prvomanjski paradi v Ljubljani so sodelovale vojaške enote, k: so lani po 8. oktobru v popolni pripravljenosti stražile na mejah s Tržaškim ozemljem in Italijo in ki se jim je treba v prvi vrsti zahvaliti, da diktat ni bil uresničem. Med njimi so bili tudi izbrani oddelki I. Proletarske divizije. katere slavno zastavo so nosili na sredi zastavnega voda, ki je korakal takoj za štabom parade. Strumnemu koraku pehotnih enot, oddelkov Ljudske milice in letalstva so sledili oddelki motorizirane pehote, protiletalskega topništva z mehaničnimi računarji in radarjem, težke havbice, težki daljnometiji topovi, oddelki za zvezo, za zaključek pa dolga kolona tankov tipa «Sher-man» in «Patton». HFOHIJIKKI DNEVI Na današnji dan je leta 1945 prišel glavni štab NOV in POS v Ajdovščino. DANES, torek 4. maia Florijan,_ Valhun^^ ^ Sonce vzide ob 4.49 >a ""Vjjj 19.15. Dolžina dneva 14.26. vzide ob 5.28 in zatone oo JUTRI, sreda 5. maja Irenej, Desirad _ Si SEJE TRŽAŠKEGA OBtlJfSKEGA SVETA Sklep o začasni ureditvi pokojnin obč. uslužbencev Promet Javnih skladišč v aprilu znova uoadei Sklep zadeva uslužbence, ki so bili sprejeti po juniju 1923 Iredentisti pripravljajo novo politično sejo o tržaškem vprašanju - Zupanu ne prija objektivno poročanje o občinskih sejah Na petkovi seji tržaškega občinskega sveta sta svetovalca Dr. Gianpiccoli (FN> in dr. Teiner (PSI) protestirala proti objavi poročila o tajni seji občinskega sveta od pretekle srede v «Giornale di Trieste« in zahtevala, da občinski odbor izvede strogo preiskavo, kdo je dal klero-fašističnemu listu objavljene podatke. «Giornale» je proti vsem pravilom objavil vest o upokojitvi sedanjega vršilca dolžnosti glavnega tajnika tržaške občine dr. Succhi-ja in druge podrobnosti v zvezi z razpravo glede imenovanja novega tajnika. Oba svetovalca sta poudarila, da je nedopustno, da svetovalci «večine» dajejo svojemu listu podatke o tajnih sejah, da jih list potem po svoje prikaže javnosti. Zupan Bartoli je zavrnil zahtevo o preiskavi, češ da objava v klerofa-šističnem listu ni bila prav tako velik greh in je samo pozval svetovalce, naj v bodoče ne dajejo listom to kar se govori na tajnih sejah. Hkrati pa se Bartoli ni pozabil zagnati proti «določemm» listom, kot jih je imenoval, kj naj bi po njegovem mnenju izkrivljali poročila o občinskih sejah, in da bi jih bilo zaradi tega treba postaviti pod preiskavo «zlonamernost». Zupana Bartolija opozarjamo, naj si dobro ogleda vse kar o sejfth poročajo tržaški listi in bo ugotovil, da je pri tem poročanju zlonamernost prav pri tistem listu, ki ga je sam skušal zagovarjati. Nato so bila postavljena razna vprašanja upravnega značaja. Svetovalec Gentile (KD) je zahteval hitrejše delovanje občinskega informativnega urada. Odgovoril mu je odbornik Rinaldini (KD), ki je priznal, da je ta urad v zadnjem času počasi reševal razna vprašanja. Vzrok počasnega delovanja tega u-rada pa je v tem, da je u-rad sedaj zaposlen z informacijami o osebah, ki se izseljujejo v Avstralijo. Monarhistični svetovalec dr. Presti, pa je predložil občinskemu svetu resolucijo njegove stranke o tržaškem vprašanju, v kateri’ zahteva, da občinski svet posreduje pri rimski vladi in rimskem parlamentu, naj ne ratificirajo sporazuma o evropski vojski (CED) dokler ne bo celotno Tržaško ozemlje priključeno Italiji. Zupan mu je odgovoril, da so še druge italijanske stranke predložile podobne resolucije, in da bodo v najkrajšem času sklicali posebno sejo občinskega sveta, na kateri bodo razpravljali samo o tem vprašanju. Svetovalec dr. Pogassi (kominf.) pa je zahteval od občinskega odbora takojšnje posredovanje pri pristojnih uradih, da se preprečijo novi izgoni iz stanovanj. Sedaj je pri sodišču prijavljenih že 4000 izgonov in so pri tem prizadete predvsem delavske družine, ki si ne morejo kupiti stanovanj, ki jih hišni lastniki prodajajo. Ob koncu seje je odbcrnik Cumbat, ki odgovarja za o-sebje, predložil sklep o začasni ureditvi pokojnin upokojenih občinskih uslužbencev, ki so bili sprejeti v stalno službo po 1. juliju 1923. Tem uslužbencem bo občinska uprava plačevala dodatek k, sedanji pokojnini INPS, ki je zelo nizka. Sklep predvi- deva tudi, da bodo ti upokojenci deležni vseh izboljšanj, ki bi jih v bodoče prejeli drugi upokojenci državnih služb. Ta sklep pa ne prejudicira morebitnih izboljšanj, ki naj bi jih prejeli ti upo- kojenci z novim pravilnikom o pokojninah, ki ga ZVU še ni sprejela. Sklep je bil skoraj soglasno sprejet. Soglasno je bil sprejet tudi sklep, ki določa udeležbo tržaške občine za nadaljnjih 5 'rt pri konzorciju «Centra za borbo proti raku«. Tržaška delegacija na graškem velesejmu V petek je odpotovala iz Trsta delegacija predstavnikov tržaških gospodarskih ustanov na otvoritev velesejma v Gradcu. Delegacijo vodi podpredsednik trgovske zbornice Martinoli. Člani delegacije so se na velesejmu raz-govarjali s predstavniki avstrijskega gospodarstva. Nova pomorska zveza Sever -Trsi- Perzija «Hansa Linien« iz Bremena je otvorila pomorsko zvezo med severnimi pristanišči in Trstom ter Perzijskim zalivom. V preteklem mesecu so na progi vozile dve 3.000-ton~ ski tovorni ladji, v maju pa bo vozila na progi 10.000-toa-ska ladja. Po nepopolnih podatkih je promet skozi Javna skladišča tržaškega pristanišča ponovno padel in dosegel v aprilu 165.000 ton. Ti podatki se nanašajo samo na Javna skladišča in ne upoštevajo lesnega skladišča in prometa z mineralnimi olji. Najmočnejši padec je zabeležilo blago, katerega so v pristanišču izkrcali in to kar za 50 tisoč ton v primerjavi z aprilom 1953. Vzrok za ta padec je v močnem zmanjševanju dovoza premoga in žitaric iz ZDA za Avstrijo. Avstrija namreč ne dobiva več tako velike pomoči ERP in je zato pričela dobavljati žitarice in premog v Madžarski in ostalih deželah sovjetskega bloka, kar plačuje s stroji in drugimi avstrijskimi , industrijskimi izdelki. prihodi so dosegli 165.000 ton, kjer so na prvem mestu še vedno: premog in rude 58.300 ton in žitarice 33.700 ton ter razno blago 23.000 ton. Odhodi pa so dosegli 50.000 ton, med katerimi je na prvem mestu les z 21.000 tonami. Od zneska, prejetega zaradi ureditve prejemkov sta tovariša Vladimir Uršič in Alojzij Pegan darovala po 10.0*0 Hr za slovenske kulturne ustanove. 1/ČEK/IJ SVEČANA OTVORITEV NA OPČINAH! ŠOLSKE VESTI Zadnja pot Jožka Ščuke TEČAJ ZA TEHNIKE za organizacijo podjetij Izpiti na slovenski višji realni gimnaziji Izšolam tehniki naj bi v praksi odstranjevali zapreke za povečanje produktivnosti in zmanjšanje proizvodnih stroškov - Izvajanje te prakse se je v Italiji v večini primerov sprevrglo v odpuščanje ..nepotrebnih" delavcev Preteklo soboto dopoldne smo se na barkovljanskem pokopališču poslovili od pokojnega Jožka Ščuke. Veliko Barkovljanov je bilo zbranih okoli kapele, v kiteri je ležala krsta z njegovimi posmrtnimi ostanki, ko je domači pevski zbor zapel Adamičevo '(V snegu«. Krsto so nato prenesli h grobu, ob katerem se je od pokojnika poslovil tov. dr. Jože Dekleva. Orisal je njegov lik, njegovo skromnost, požrtvovalnost in nesebičnost pri delu ter poudaril, da se mu je začelo zdravje krhati že takrat, kq je prišel pred drugo svetovno vojno iz policijskih zaporov kot žrtev fašističnega tern. ,a. «Tov. Ščuka«, je zaključil dr. Dekleva, «naj bo še posebej naši mladini vzor borca za nacionalne in socialne pravice tržaških Slovencev in delovnega človeka sploh. Naj bo vzor delavca za kulturni napredek našega ljudstva. Tov. Ščuka, domača zemlja naj Ti nudi počitek, ki Ti ga .ie zanikala v Tvojem življenju .» V imenu Barkovljenov se je od dragega pokojnika poslovil tov. Nardin, ki ie prikazal njegove zasluge na vseh področjih družbenega udejstvovanja. Poudaril je, da skoraj ni hiše v Barkovljah, ki je ne bi iz enega ali drugega razloga obiskal in kjer je vedno našel polno razumevanja, ko je šlo za narodno stvar. Zato mu je ob odprtem grobu izrekel vse priznanje za njegovo veliko delo. Barkovljanski pevski zbor js še zapel Prelovčevo ((Poljana toži«, potem so se pa domačini, prijatelji in znanci poslovili od zadnjega doma pokojnega tov. Ščuke. Ko ■>o grob zasuli, so nanj položili mnogo cvetja in dva lepa venca, ki sta nosila slo-vensl^ trake z napisi OF in domačega jiosvetnega dru-»tva. Ker je bil ta dan ravno 1. maj, so pevej odšli še k spomeniku padlim partizanom in ob njem zapeli «2rtvam» ter tako počastili spomin tistih, ki so darovali svoja življenja za lepšo bodočnost našega naroda. Včeraj so na Opčinah v hotelu «Obelisk» otvorili tečaj za tehnike, ki se bavijo z organizacijo podjetij. Tečaj organizira «US Operations Mis-sion« skupno s centrom za gospodarski razvoj ob podpori direkcije za finance in gospodarstvo ZVU. Na otvoritvi so bili prisotni številni visoki angleški in ameriški častniki, predstavniki ZVU, občine in gospodarskih ustanov. Dr. Sar. tori je v otvoritvenem govoru obrazložil,' da bodo v tem tečaju vzgojili večje število tehnikov, ki bodo pozneje pregledovali poslovanje tržaških podjetij in odstranjevali vse zapreke za povečanje produktivnosti in za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Tehniki se bodo ukvarjali z odnosi med delavci in upravo in z organizacijo poslovanja podjetij, kot tudi z odnosom med zaposleno delovno silo in uporabljenimi stroj. V posameznih primerih privede lahko nova ureditev podjetij tudi do zmanjšanja števila zaposlenih. V tem zadnjem stavku poročila direktorja za gospodarstvo in finance ZVU tiči tudi skrita nevarnost tega tečaja odnosno vrste ukrepov, ki so zvezani z njim Tečaj je namreč samo prvi člen obširnejše akcije za dvig produktivnosti, ki se odvija po ameriškem vzgledu po Italiji in katero pričenjajo izvajati tudi v Trstu. Ta akcija je pozitivna, dokler gre za zmanjševanje proizvodnih stroškov in za ustvarjanje boljših odnosov med delavci in upravami podjetij (v bistvu gre za boljši odnos uprave do delavcev), vendar se je v Italiji povečini sprevrgla v skrčevanie zaposlenosti ip metanje delavcev na cesto. V italijanskem sistemo se namreč vse znanstvene metode za ugotavljanje zaposlenosti delavca na delovnem mestu v praksi pretvorijo v pritisk za dosego večje storilnosti, kateri slede odpusti «nepotrebnih». Velesejemske vesli Uprava tržaškega velesejma sporoča, da se je številnim državam, ki so že najavile svoje uradno sodelovanje na velesejmu, pridružila še Dominikanska republika, ki zaenkrat še nima rednih pomorski zvez s Trstom, a skuša prodreti s svojimi proizvodi na srednjeevropska tržišča. Republika bo razstav-vljala svoje tipične prrizvo-de kot: surov sladkor, kakao, žitarice, kavo, melaso itd. Na velesejmu bo po lanskoletnih ponesrečenih poizkusih letos tudi prvič televizi- ja, za kar je uprava podpisala pogodbo z RAI. Razstava bo v pritličju Palače narodov in v posebnem tovornem avtomobilu. Televijski sprejemniki bodo zvezani z italijanska oddajno postajo in bodo oddajali tudi razne zanimivosti z velesejma samega. PRBD VOJAŠKIM SODISCEM Danes razsodba v zadevi Cizmič Zagovornika Valjevca in Gavariča sta včeraj sprožila zadnja naboja: njuna, obrambna teza je precej drzna in tvegana. Odv. Presti, ki brani Gavariča, je skusal prikazati, da begunca nista imela namena Cizmiča niti raniti, še manj pa seveda ubiti. Zatorej je zahteval, da sodišče spremeni obtožbo poskusnega umora v obtožbo povzročitve telesnih poškodb. Odvetnik Borgna Pa je šel dlje. Rotem ko je poudaril, da sodišče ni ugotovilo vzrokov te drame, je skušal prikazati, da sta begunca odšla k Cizmiču iz političnih razlogov, ker sta mislila, da je on član neke vohunske organizacije. «S tem nočem rfe-či», je poudaril odvetnik, »da je Cizmič resnično član organizacije, dejstvo pa je, da sta ga obtoženca imela za takega«. Potem ko je skušal dokazati, da begunca nista bila domenjena za umor, je tudi on zahteval, da se obtožnico spremeni. Namesto poskusnega u-mora naj bi ju obtožili povzročitve lažjih telesnih poškodb in s tem prekinili seveda postopek, ker Cizmič ni vložil prijavo proti njima. Kakor vidimo izredno drzna teza, katero pa je vojaški tožilec podpolk, Reinolds v kratkem govoru zavrgel in potrdil, da so vse točke obtožnice dokazane. Dokazano je: prvič — da sta begunca uporabila orožje, drugič — da je bil strel namenjem žrtvi, tretjič — da je bil strel sprožen iz majhne razdalje, četrtič — da sta nastopila na tak način, da bi lahko povzročila smrt in petič — da smrt ni nastopila iz razlogov, ki niso bili odvisni od napadalcev. Hkrati je dokazana, je nadaljeval tožilec, posest orožja in ilegalni prihod Valjevca v našo cono. Danes zjutraj bo izrečena razsodba o krivdi ali nedolžnosti, nakar bosta odvetnika spregovorila še nekaj besed za omilitev kazni. Nato bo predsednik prečital obsodbo Na državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z učnim načrtom realne gimnazije tudi razrede z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja, se sprejemajo prošnje za pripustitev k sprejemnim, zrelostnim in privatnim izpitom, in sicer: Prošnje za sprejemne in privatne izpite je treba vložiti do 20. maja, prošnje za zrelostne izpite pa do 15. maja. Prošnje sprejema tajništvo zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-II vsak dan cd 10 do 12 ure. Začetek sprejemnih in privatnih izpitov bo 4. junija ob 8.30, začetek z,erlostnih izpitov pa bo 21. junija tudi ob 8.30. Natančnejša navodila za vlaganje prošenj so razvidna na zavodovi oglasni deski. Izplačilo pokojnin upokojencem INPS Poštna uprava sporoča, da ne bodo odslej plačevali več upokojencem Zavoda za socialno zavarovanje pokojnine 16. marveč 13. dne vsakega drugega meseca. C tiku') Jhom“ Te dni gostuje v našem mestu eden največjih in najbolj renomiranih evropskih cirkusov, cirkus Krone. Gre za resnično impozanten kompleks artistov vseh vrst in dresiranih živali, z obsežnim in izredno pestrim programom, ki mora zadovoljiti še tako razvajeno in zahtevno publiko. Ta veliki kolektiv, ki predstavlja skupno z veliko in bogato menažerijo, s pravcatim parkom motornih vozil od težkih traktorjev do tovornih in luksuznih avtomobilov, 250 vozmi vseh vrst, štirimi posebnimi vlaki, celo armado tehničnih in pomožnih delavcev itd., pravo mesto v miniaturi, upravljata z veščo roko in tradicionalno sposobnostjo Frieda Sembach Krone in Karl Sembach, ki istočasno tudi sama nastopata s skupino slonov in prekrasnimi konji. Tudi po svoji kapaciteti — sprejme lahko do 6000 gledalcev — je cirkus Krone največji, kar smo jih v zadnjih letih videli v Trstu. Otvoritvena gala predstava je bila v soboto zvečer. V tri ure trajajočem programu so se pred številnim občinstvom in povabljenimi gosti izmenoma vrstili krotilci zveri in konj, artisti na trapezu, par-terni gimnastiki, žonglerji, jahači, klovni in drugi. Težko bi bilo reči kaj je občinstvu bolj ugajalo in kaj je zapustilo globlji vtis, za vse okuse je bilo vsega na pretek. Vendar so posebno ugajali čistokrvni konji raznih pasem, njih eleganca pri izvajanju pa je na trenutke predstavljala višek dresure. Med nastopajočimi živalmi ostanejo v spominu sloni s svojimi okornimi postavami, a kljub temu brezhibnimi gibi, skupina belih medvedov, tigrov in levov, prav gotovo pa še najbolj skupina simpatičnih tjul-nov, ki z neverjetno eleganco in inteligenco izvajajo svojo točko In kaj naj rečemo za medvede, ki vozijo dvokolo in lambreto kot katerisi-bodi tržaški frkolin Za izvajanja artistov je težko najti besed, ki bi dovolj primerno mogle opisati drznost, spretnost, izurjenost in izvežbanost. Pri akrobacijah trojice na trapezu. Rese Gold m njenih tovarišev, zastaja gledalcem dih in ko se mišičasto telo artistke Gold spusti v prostem padu v globino brez varovalne mreže, navezana na vrv za roke svojih tovarišev, si mnogi zastirajo oči, da ne bi videli katastrofe; a hip nato se njeno telo v elegantnem loku zaziblje nad glavami množice. Skupina Mohamed impresionira s svojo prizem-po gimnastiko, s svojimi preobrati in salti naprej in nazaj, posebno pa z zaključno točko ko vseh enajst postavi piramido na enem samem človeku. Dalje skupina Raspini na premičnih lestvah, neverjetno spretni žongler, flegmatični in komični Maurice ter lepa May, z akrobacijami na kolesih, mojstrski jahači, med katerimi mojster posebnega razreda Enrico Caroli itd. itd. Potem še trojica tradicionalnih komikov z dokaj svežim repertoarjem, katerim se smeješ od srca. Prav gotovo smo pozabili na kaj, kar bi prav tako morali omeniti, a vse je nemogoče obdržati v spominu. Eno pa je gotovo; cirkus Krone si je vredno ogledati! Prometne nezgode v preteklem mesecu Število smrtnih žrtev prometnih nesreč se je v aprilu povečalo: z lepim vremenom se je promet posebno motornih koies znatno povečal in posledice so takoj vidne: pet oseb je moralo prerano v grob. Od teh sta bila 2 motociklista, 2 šoferja, peta pa je bila pešec. Skupno je bilo 370 prometnih nesreč, od katerih se je 5 končalo s smrtnimi žrtvami 15 s huje in 138 z laže ranjenimi osebami. Vsega skupaj je bilo 189 ranjenih, 212 nesreč se je končalo s samo materialno škodo. Število v nesreče zapletenih vozil je bilo 634; od teh 258 osebnih vozil, 188' motornih koles in skuterjev, 72 tovornikov. 58 javnih vozil in 58 koles, ročnih vožičkov itd. Glavni vzroki nesreč so: premalo pažnje pri dajanju prednosti vozilom, hitrost in nepazljivost. GLASBENA MATICA TRST Jutri 5. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU Večer slovenske narodne in vedre glasbe ter narodnih plesov Izročitev odlikovanj delavcem in nameščencem TRAGIČNA PROMETNA NEZGODA V MILJAH Prvega maja je bila na conskem predsedstvu ceremonija, na kateri so izročili desetim delavcem in nameščencem zasebnih podjetij odlikovanja ((zaslužno zvezdo dela«. To odlikovanje dajejo delavcem in nemeščencem za marljivost in vzorno obnašanje. Ceremonije so se udeležili številni zastopniki tukajšnjih oblasti s conskim predsednikom na čelu, ki je izročil odlikovanja naslednjim delavcem in nemeščencem. P'ran-cu Birku — pedjetje Frando-li; inž. Mariju Dorsaniju — CRDA; Romanu Frausinu — CRDA; Mariji Krekič - podjetje Serravallo: Karlu Per- scheju — Dreher; Ivanu Per-totu — Stock; dr. Guglielmu Malazziju — podjetje Eller-man; Nicolo Bassiju — Ban-ca d’America e d’Italia: Fran-cescu Miccoliju — Adraitica; in Giovanniju Laviniju — Tržaški Lloyd. Načelnik inšpektorata za delo dr. De Lucia je v kratkem govoru pojasnil pomen ceremonije, nakar je conski predsednik izročil odlikovancem odlikovanja in diplome ter jim čestital. •P ■ " Zdi se, da je nesrečo povzročil vinjeni kolesar, ki je zmedel motorista - Med prevozom v bolnišnico je ženska umrla Avto povozil žensko ko je padla z motorja Maj se je slabo začel, vsaj kar se tiče prometnih nesreč. Sonce in praznik sta zvabila na ceste posestnike vseh mogočih vozil in prav zaradi ogromnega prometa ter neprevidnosti in hitrosti se je moralo več oseb zateči po zdravniško pomoč bodisi v na. šo bolnišnico bodisi v bolnišnice bližnje Furlanije. Pri nas pa moramo žal ponovno registrirati smrtno nesrečo. Prvega maja 20 minut po 19, uri sta se 46-letni Romano Cossi in njegova 48-lot-na žena Armida Brajnič, stanujoča oba v Ul. Campanelle. vračala z motorjem iz Milj proti mestu. Kakih 100 metrov pred ladjedelnico Felzsegi se je Cossi, ki je pred seboj opazil kolesarja, premaknil proti sredini ceste, kar je napravil tudi kolesar, 35-letni Severin Pecchiarija iz Stramarja. ’lr-čenje je bilo neizogibno in medtem ko se je Cossi obdržal v ravnotežju, sta njegova žena in kolesar padla na tla ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1., 2. in 3. maja 1954 se >e v Trstu rodilo 11 otrok (2 mrtvorojena), umrlo je 24 oseb, porok pa je bilo 8. POROČILI SO SE: mehanik Sergio Križman in gospodinja Renata Guli, reprezentant Otto j Kollmann in gospodinja Lidia I Giorgetti Martini, trgovec Ennis | F. Herren in gospodinja Maria ’ Dalino, električar Pietro Mussel in gospodinja Lici a Fitacco, mehanik Aurelio Coslovich in šivilja Lidia Tomič, težak Albin Orel in cvetličarka Marija Krečič, uradnik Mario Pisani in prodajalka Nivea Sardo, železničar Carlo Di Muzio in pletilja Angela Maurro. UMRLI SO: 78-Ietnl Franc Bajt, 59-1 etni Eberardo Levi, 63-letni Giovanni Franca, 80-letna Marija Žerjav vd. Karis, 27-letni ceste prav v trenutku ko je iz nasprotne snleri privozil s svojim avtom Justa Simič z družino iz Doline, ki je sicer , ,, , zavrl a prepozno kajti ko- Aldo Guštini, 58-letna Ivana Krt . • v no r otrui 111 Q4»rvrvi_ lesa so šla preko nesrečne Cossijeve, Slednjo so odpeljali proti bolnišnici, toda med prevozom je podlegla poškodbam. Zdravniki so ji namreč ugotovili prebitje lobanje z zlitjem možganske snovi. Ker je Simič izjavil, da je bil kolesar vinjen in je negotovo vozil ga je policija odpeljala na bližnjo postajo RK, kjer so mu ugotovili vinjenost. Ukaz ZVU št. 41. Zavezniška vojaška uprava je odredila, da prevzame upokojence bivšega Pokojninskega sklada (»Isti-tuto pensioni«) bivše Tržaške trgovske banke («Banca Com-merciale Triestina«) zavod za nezgodno, starostno in pokojninsko zavarovanje. V ta namen je bil podpisan j __ i dne 30. aprila 1954 ukaz ZVU Kolesar se je takoj dvignil J št. 41, ki je stopil v veljavo brez poškodb, medtem ko je z dnem objave v Uradnem Cossijeva zdrknila na sredo I listu. Kljub težnji širokih delovnih množic so kommjor-movski voditelji zavrgli poziv za enotno manifestacijo ob priliki letošnjega prvega maja. Na ustih imajo sicer pogostoma besedo o enotnosti, a ob vsaki priliki zatrejo ie v kali vsak njen pojav. Tudi Radich je na zborovanju na Trgu Garibaldi patetično poudarjal, da je potrebna enotnost, in prisotni so te njegove besede sprejeli z burnim ploskanjem, v upanju, da bodo besedam sledila dejanja. Vsak površni opazovalec je lahko videl, da je bilo na letošnjem kominformov skem zborovanju na Trgu Garibaldi mnogo manj ljudi kot prejšnja leta, predvsem manj delavcev, kar je zgovoren dokaz, da delavstvo- vedno manj sledi lažnim kominformovskim parolam. V povorki pa so bili dolgi presledki in z zastavami ter transparenti se to ne da zakriti. Vran. pa-rentov m napisov ;e bilo nešteto slovenski.i pa skoraj ni bilo opaziti. In še nekaj. Na nobenem transparentu, na nobenem napisu in v nobenem govo- MAJ KOMINFORMISTOV IN NACIONALISTOV Klevete in šovinizem namesto socialnih zahtev ru na zborovanju ni nihče omenil, niti bežno ne jugoslovanske armade, ki je na ta dan pred devetimi leti v krvavih borbah s sodelovanjem tržaškega delavstva osvobodila Trst. Namesto tega je Gombač v svojem govoru — moral je biti kratek , ker so med slovenskim govorom mnogi začeli odhajati — klevetal in blatil jugoslovanske narode. Ob zaključku zborovanja pa je govoril tudi sil gran-de capo«, ki so mu tekle debele solze za «preganja-rte italijanske brate v ceni B». Med voditelji tržaškega Kominforma je bil na častnem mestu kot zastopnik Rima in v funkciji kontrolorja znani kominformov-ski poslanec o italijanskem parlamentu Giancarlo Pajet-ta, kar ne potrebuje nobe- nega komentarja. Demokrščanska Delavska zbornica pa je na Trgu V-nita priredila navadno nacionalistično manifestacijo, ki pa se je delavci, člani te sindikalne organizacije niso udeležili, razen malega števila tistih, ki so jih najeli za nošenje transparentov. In prav ti transparenti so bili najbolj zgovoren dokaz značaja ie manifestacije. Naj omenimo samo, da so na transparentu ladjedelnice Sv. Marka nosili napis: vNaj se naše socialne zahteve rešijo samo v mejah domovine» To naj bi bil napis delavcev zaposlenih v tej ladjedelnici, kjer so pred mesecem dni vrgli na cesto okrog 1500 delavcev. Organizatorji te manifestacije pa celo i.rdijo, da uživajo tržaške ladjedelnice prednost pred italijanskimi ladjedelnicami, kjer je še manj dela kot v Trstu. Razen tega pa so izkoristili delavski praznik za manifestacijo italijanskih zastav na Trgu Unita ter za igranje »patriotskih« himn. V govorih predstavnikov italijanskih sindikalnih organizacij C/SL in VIL, kot tudi v nagovoru tajnika Delavske zbornice, nismo zaslediti niti besedice o sedanj i gospodarski krizi me- sta. Italijanski demokrščan-tat Ski predstavnik je nekajkrat zajokal po « priljubljeni hčerki, ki se mora vrniti v naročje matere domovine«, predstavnik VIL pa je bil bolj resen in se je omejil izključno na po men delavskega praznika. Ob zaključku zborovanja pa je dr. Novelli, tajnik Delavske zbornice, sporočil zborovalcem, da j« ZVU odobrila njihov predlog za graanjo 1000 novih stanovanj zn delavce in da je že zagotovila potrebna denarna sredstva. To sporočilo je zvenelo kot odkrita vaba tržaškim delavcem: «Vpijite se v naš sindikat in vam bo zagitov-Ijeno lepo novo stanovanje«. Sodelujejo zabavni orkester radia Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, vaški kvintet s solisti, Fran Milčinski -Ježek, adademska folklorna plesna skupina »France Marolt«, mladinska plesna skupina z Opčin. — Na harmoniko igra Oskar Kjuder. Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15 (ŠHPZ) v ponedeljek, torek in sredo od 11. do 13. in od 16. do 19. ure. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE bo uprizorilo: Danes 4. maja 1954 ob 16. uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU dramo Maksima Gorkega II Vasa Zeleznova" Danes 4. maja 1954 ob 20.30 uri v LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU komedijo F. H. Herberta »VSAKIH STO LET« Jutri 5. maja 1954 ob 20. uri LJUDSKEM GLEDALIŠČU v KOPRU Zemljanovo dramsko reportažo ..Odločitev11 V soboto 8. maja 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiero «Zločln na Ko/jem oloku» Spisal: Ugo Betti Režiser: Nada Gabrijelčičeva Prevedel: prof. Ivan Savli Scenograf: Jože Cesar Osebe: Agata - Ema Starčeva; Silva - Tea Starčeva; Pija - Zlata Rodoškova; Angel - Jožko Lukeš; Edvard - Josip Fišer. V nedeljo 9. maja 1954 ob 16. in 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev k por. Makovec, 67-letna Giuseppi-na Olivetti vd. Sega, 11-letni Pa-squale Esposito, 71-letna Carolina Weiss, 79-letna Anna Banzon vd. Marži, 91-letna Caterina Flais vd. Zeper, 59-1 etni Vincenzo Chiesi, 44-letni Mario Coretti, 55-letni Ezio Radcssi, 40-letni Carlo Prodan, 44-letna Miroslava Makuc por. Cantarella, 85-letna Orsola Stok vd. Damiani, 52-letna Barbara Ufnagher por. Gherpez, 53-letni Luigi Rossi, 44-letni Ciril Kobau, 50-1 etni Eugenij Visnovič, 58-letna Rosa Strak-osch vd. Rosani, 84-letna Cornel-ia Milano vd, Pozzi, 57-letna An-na Buzzi vd. Nicola. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Prihodi; l. maja: iz Benetk prazna ital. ladja «Fernainda», iz Benetk prazna ital. ladja »Edgar-do», iz Barija z 210 t bencina ital. ladja «Barba-ra». Predvčerajšnjim Je priplula prazna iz Splita ital. ladja «Eret-teo«. Odhodi: proti Reki z 2 pot- nikoma jug. ladja ((Rakar«, proti Reki s 6413 t raznega blaga amer. ladja «Expedltor», proti Pireju z 800 t raznega blaga it. ladja «Irma». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 17.3, naj-nižja 13.9, ob 17. url 15.3, zračni tlak 1000.5, v upadanju, veter 21 km vzhed-jug-vzhod, vlaga 80 od-stot., padavine 4.6 mm, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 14.2 stopinje. NOČNA SLUŽBA LEKARN: Ba-rbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Gale-no, Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg sv, Frančiška 1; Ravasini, Trg della Llberta 6; Harabaglia v Barkovljah In coli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeč) križ 366 . 60 Gasilci 2-22 Policija 2 . 23 4i- Tvrdka R U N E X I M je preselila svojo pisarno iz Ul. C. Ghega št. 2 v Ul. LAVATOIO št. l/II. (Do prenosa tvrdkinega telefona št. 28-363 uporabljajte telef. št 24 315). GLASBENA MATICA TRST Sola Glasbene Matice priredi javno produkcijo svojih gojencev v petek 7. maja ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Nastopijo gojenci na klavir, violino in harmoniko, harmonikarski zbor in šolski orkester. Prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. TOREK, 4. maja 1954. .M(,o>iovANtsi4V C O A I •< M 'i' A 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov, ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23.30. 7.15 Jutranja glasba; 7.30 Pre sled tiska; 14.30 Kulturno življenje na Primorskem; 14.40 Veselo v narodnem ritmu; 17.00 Glasba iz Hol!ywcoda; 17.20 Arrigo Boi to: Prolog iz opere «Mefistole-les«, 17.40 Jugoslovanska kola 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 R. Schumann: Pesnikova ljubezen op. 41, poje Gerard Soussy; 18.40 Frank Sinatra poje plesne pesmi 20.00 Amilcare Ponchlelli: «La Gioconda« opera v 4 dej.; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini 23.10 Glasba za lahko noč. 'r it hi r 11. 306,1 m ali 980 kc-seR 11.30 Lahki orkestri; 12.10 Za vsakega nekaj; 14.00 Zabavna glasba; 14.15 Kulturni obzornik 17.30 Plesna glasba; 18.00 Dvorak Koncert za violino; 18.40 Klavir ski koncert pianista Maria San. cina; 19.00 Sola in vzgoja; 19.15 Priljubljene melodij«; 20.00 Šport; 20.05 Iz opernega sveta; 20.30 Lahke melodije; 21.00 Radijski oaer _ Giuseppe Glocosa: Kakor listje 'v vetru, igra v 4 dejanjih' 22.40 Dve romunski rapsodiji 23.05 Valčki in tangi. 0 o o o o o DANES 4. IN JUTRI 5. 0 0 v kinu na Opčinah 0 slovenski film VESNA 0 0 0 o o Prosvetni krožek na Opčinah priporoča zaradi velikega zanimanja za to izredno lepo slovensko filmsko komedijo, obisk prvih. predstav. 0 o o o o »VESNA« bo predvajana tudi v drugih vy kinematografih na našem ozemlju. KE ZAMUDITE REDIiE PRiI-O/fl0S PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi v petek 7. maja 1954 v dvorani AVDITORIJA ItottceM Sodelujejo: sopranistka Maruška Patik-Smrkolje-va in baritonist Samo Smrkolj, člana ljubljanske Opere ter harfistka Jelica Pertot-Portogran-dijeva, profesorica glasbene akademije v Ljubljani. Na klavirju spremlja Marijan Vodopivec. Vstopnice po 150 lir dobite od srede dalje na sedežu SHPZ, Ul. Roma št. 15/11. od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure. (JftfS Slovensko planinsko ^ jjtfr organizira 16. maja_ lih"’ Rossetti. 16.30: «Mreža», R. Podesta, A. Silvestre. Excelsior. 15.30: »Tramvaj - poželenje«, V. Leigh, M. Brando. Fenice. 16.00: ((Nevihta pod morji«, R. VVagnier, T. Moore. a .tu. — ,-vg Ijano ob priliki mednaroo terske foto razstave. VP do 6, maja. 23. maja izlet v RakO-V^. jjcrV*" k Cerkniškemu jezeru, nje do 13. maja. izifa Motoklub »Skedenj« °n 08» tudi izlet v Ljubljano*in ^ ob priliki nogometne tew ^ s Jugoslavijo B in AnghN do» bo v Ljubljani. Vpis°v® J2o. maja na sedežu od 18. hP Izleta se lahko udeleže vozila s karnetom, t i Klub organizira tudi Ljubljano - Kranj za 0(tl, VP1” ih avtomobiliste s karnew ^ sovanje na sedežu do 5. ■ S»>r'e> Motoklub »Mladost« ‘Ji-jo " organizira izlet v Lju^ juf Ulgdlllilld lZICt v mC tl" :g priliki mednarodne 1 slavija B Anglija S-na običajnih mestih. ^ pr>' Akademski klub pravlja za mednarodno ^ no tekmo Jugoslavija B' ja B, ki bo 16. t. m. cjje ‘ izlet v Ljubljano. In/ojT ufo n vpisovanje med 19. In * • sedežu 6. in 7. t. m, ^ Motoklub »Jadran« n'o^?9 priredi 16. t. m. K * »»!!?» tekmi Jugoslavija B -poStojfl? ^ m T K H i I. 11.30 Komorna glasba: 13.25 Iz oper; 20.20 Pesmi z natečaja »Novi glasovi«; 21.40 Simfonični koncert dirigira Luigi Toffolo. Nazlonale. 16.00: ((Revščina noblesa«, Toto, S. Loren. Fllodrammatico. 16.00: «Na smrt prestrašeni«, D. Martin, J. Le-wis. Arcobaleno. 16.00: «Bela Indjan-ka». T. Madison, F. Lovejov. Audttorium 16.00: «Tretji letnik liceja«, J. Reti, A. M. Sandri. Astra Rojan. 15.30: «Zgodba o treh ljubeznih«, K. Douglas, A. Pierangeli. Cristalio. (Trg Perugino) 16.00: »Samoa«, G. Cooper. Grattacieto. 16.00: »Okoli nas morje«, A. Mirror. Alabarda. 16.00; «Na vzhodu Sumatre«, J. Chandler. Arlston. 16.00: ((Vražja rjavola- ska«, S. Pampa mini, U. Tognazzi Armonia. 15.15: «Yankee, morski ropar«, J. Chandler, S. Bali. Aurora. 16.00: ((Nimfa antipodov« E. Williams. Garibaldi. 15.30: «Vedno sem te ljubila«, A. Nazzari. Ideale. 16.00: «Ure so štete«, T. tVrlght. Impero. 16.00: «Sto let ljubezni«, V. De Sica Italla. 16 00: «Ples»la )e samo eno poletje«, U. Jacobson, F. Sunq-vist Mladoletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Mož za Ano Zac-T Gobbi. Kuto ob morju. 16.00: «Rigoletto» Massimo. 16.00: «Vojska svetov«, G. Barry. Moderno. 16.00: «Ruby, divji cvet« J. Jones. Mladini izpod 16 'el: prepovedano. Savoua. 15.00: »Samota«, R. Mil- j laud. Sv. Marko. 16.00: »Verige«, A. Nazzari, Secolo. 16.00: »Car južnih morij«, J. Slmmons, Vittorio Venelo. 16 00: »Vedno sem te ljubila« A, Nazzari. Azzurro. 16.00: «TaJni sokrivec«, J. Mc Crea. Belvedere. 16,00: «Brodwayska uspavanke«, D. Day. Marconi. 16.00: »Seminole«, A. Qulnn. Novo cine. 16.00: »Telički«, L. Ruffo, Odeon. 16.00: »Zenska prosi«, A. Arnova. Radio, 16.00: «Ranč Notorius«, M. Dietrtch. Venezia, 16.00; »Vroča kri«, E. Keyes. v Ljubljani izlet v P®-' j, t. ‘ Ljubljano. Vpisovanje a ^ gtr Motoklub »Adrija« M*^|tt J, iVIUlL/rviUU IU3U1 —iz* -l/V lina priredi enodnevni ^ iii^ t. m. v Ljubljano ob P .j tornih dirk. Vpisovanje . torek 4. V., jutri in v vpol 20. do 21. ure na sedež« ADEX IZI 15. in 16. maja izlet v NOVO GORICO y0 -----------,OBR° MATERIJO IDRIJO ,i;)BiJ 0 CRNI VRH nad 1° POREČ V1ZINJAN KASTELIR 16. mala l9-1* izl6t V oZlN0 HERPELJE-K°J 0 ‘ P reakc!. politiki za politiko. naIu“ narnih sil. ki jim !e jn nostna mržnja prv0 -de'. , 73V občinske ter deželne ,(Cvi in koristi šele drug0- - 4' zavest potrebne najtesnejše povezave z matičnim narodom in končno različno gledanje na novo Jugoslavijo! S tem zgodovinskim sklepom se je končno izvršila neizbežna ločitev .duhov, družbena diferenciacija tudi med koroškimi Slovenci, kakor se je izvršila pri drugih narodih že pred. desetletji. Veseli in ponosni smo lahko, da smo s tem korakom tudi formalno zapustili reakcionarni voz, ki pelje mimo napredka, in stopili v vrsto tistih demokratičnih sil, na katerih strani je brez dvoma bodočnost, ki pomeni lepše življenje, mir in bratstvo — kratko resnično enakopravnost vseh delovnih ljudi ne glede na jezik in narodnost! S tem seveda DFDL nikakor ni odstopila od svoje politike enotnosti, temveč je le-ta enotnost dobila šele pravo vsebino. Odklanjamo vsako nenačelno sporazumaštvo. sleherno enotnost za vsako ceno, smo pa za enotnost vseh naših ljudi na osnovi načel, ki so nas vodila v borbi, ki so bila mir in bratstvo med narodi. boljši življenjski pogoji za delovnega človeka, pravičnejša gospodarska ureditev, enakopravnost vseh delovnih ljudi. To enotnost hočemo graditi graditi z vso ljubeznijo in širino, pa tudi z vso doslednostjo, pri čemer smo prepričani, da bomo konec konca uspeli. Danes že lahko pokažemo na uspehe te naše politike. Da omenim samo lanske državno in deželnozborske volitve, ko se prvič v zgodovini pojavi v programu SPOE (Socialistične stranke Avstrije) na Koroškem tudi točka priznanja enakopravnosti našemu — - -m-............., ;la „ ljudstvu, ko je prvič uspelo 1veskom KDS) p 4 t0t V razbiti enotno šovinistično- še mnogo močneje nemško fronto proti sloven-1 lotnem povprečju. silami skrajnega sovin a!fl silami, ki so v svoj P apisali narodno strp" ’ v0. omenim nadalje litev, ki bj ob izgubi nad ljudi moral tudi sl emigrantski klerikalni ni odpreti oči. če bi J resnično in iskreno^ za 0l#ej rese našega ljudstva: gpofi nim različno gledanj =oBal* na eni in klerikalno-n^ ^ no-fašistične reakcije vpra-gi strani na naše šoIsk,^ ^ šanje; da omenim odlo®n0 sojanje zločinskega aten' taU na partizanski spomenik ^ Rupertu prj Velikovcu a ^ ni socialističnih sn. bp c0 111 SUHdllMlLIiiU • tako odločno obsoja gon'.> brzdane kriminalne p združene nacistične lBsi0ve»‘ kalne reakcije proti .ajj5ti? clrim rtnrti-rnnnm V Su skim partizanom v 5!'D”'onlE' nem tisku: naj konen^ nim še krepitev d°bptjsvij9 nosov s sosedno j*.®.,, ri* tudi s strani i social's{ov'viijiii to so brez dvoma zejzvaia" ur upehi naše poiltike nju prej omenjenega pf-pL. vinskega sklepa PD,;.-«, d* Upravičeno lahko trd' ima pri tem DFDL (8® . zasluge 10 spet i a utrjevala stike s s0„„ jr je nesporne zasluge iJ da je vedno spet ialis jih opozarjala na raz"? socialistično postavi ljani® , ... Jel 't, posameznih vprašanj'0^ splo5" devajo naše narodno '® no demokratično gibam Najlepše potrdilo - . . nost politike DFDL vjins'1* brez dvoma zadnje 0 za P* s» volitve 14. marca t.l. ji Pretekle občinske vol' ne bji je i ke jasno pričajo, d* » ud« lika večina — večja * ^ v koli poprej — kor°oVai'!f livcev s svojim S- " 3r *{ potrdila, da ji ni LjjtfjJ gesla in cilje pri ten prvič očitno zdruzen • imenovane «antimari' ■ po reakcije, ki je nast°P krinko domovinske da pa je za napr ®d”zVtJj tiko. ki se vse bolj. 1 vrs’| (.ko. ki se vse v(-i* koroških socialističnih po 'n ki so jo in jo ?. ■II C. I o\J JW II. J- . -glJlv- . krepko podprli tud' no in napredno — no misleči koroški Ce gornja ,,6ot.?V**ob^vr za pretekle koroške ,aj ( volitve na splošno. l.ia še toliko bolj fatetetfl r: dvojezičnih šol. na .- jn ,? porast naprednih ,S1 (vK*L jjv/i aoi uoun.'*-- - •» v • taz združene reakcij na z njenim s'°.Yf”Sjo ^ skemu narodu na Koroškem, ko se dejansko bije borba med I (Nadaljevanje n® 6. str Predsednik OF F. šn pozdravlja Socialistično ir» V imenu Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je kongres pozdravil njen predsednik tov. Franc Stoka, ki .ie uvodoma dejal, da je iz tajnikovega referata razvidno, da Demokratična fronta Slovencev v Italiji išče tesne stike s tistimi delovnimi ljudmi Italije, ki se dosledno borijo za demokracijo in socializem. Obsodil je kominformistično izdajstvo, ki je predvsem v Trstu napravilo toliko škode delavskemu in naprednemu gibanju in dejal, da je treba reševati narodnostna vprašanja v socialističnem okviru in da morajo socialisti, ki se nikakor ne morejo strinjati s politiko zatiranja enega naro. da po drugem, vzeti reševanje perečih narodnostnih vprašanj v svoje roke. Tov. Stoka je nadalje dejal, da prav borba koroških Slovencev daje goriškim Slovencem vzgled, kako je treba v skupni fronti s socialisti reševati številna skupna vprašanja. «Mi, tržaški socialisti, pa imamo zaradi našega so- ;enJa. 9. cialističnega usrner1J„.n0s,(1]r ko zaupanje upanje, da bodo tu ji socialistične sile ,ot*> skupno in pravo Kb0)jsc Italijo privedla o° jg žavne ureditve. ctoK9..^ Obenem je ,tn.v'nti ' lel Socialistični I' . cev, da bi naveza'^ ^ tistimi naprednin)1 jrl ^ nimi italijansk"0* '0yLtf\A skimi borci za de^ • -l/jl* 'K socializem, ki s,° % (f )■< « - s pV ■ s« partizansko borbo 0 o 3j* junaštvom borjhjj P9‘plj{^ mi .' slovenskim* 8>P^ tako da bodo žuri.1 da^jjF, kominformisti, k' ?A vedno sledijo ko -ji A nim geslom. z _______________4 i n “ ..ril*. ; ' zgrešeno pot 'n a. bratskemu s!o.ve.„ri L tlf„ bivalstvu v njog° .p' OZ socializem. P^L-n' f,d ker je na G°ris __ rn.ia le, Tj ker je na Gor'*"~ bjaVat živ duh bratst jta jij,ft venci, Furlani Kg s tem podana v Socl|iji da bodo napor* y fronte Slovence'' nani z uspehom- POROČILO VILJEMA NANUTA ■^^vanje s 4. stTani) •“remo iiinkovit SI"atrati za kakšen bte2Dn,J alcrep za zaposlitev SndFk»l in naše mladine. sle "® organizacije bi mo-ksveti -ati ?d države, da sladine V?„ pa?nie zaposlitvi liti Ho .naša skrb mora dliie vP,‘vamo na sindi-srnisiu organizacije v tem bčitfr,^.?d’n' treba orno- (s,vDih^r|o’V*em’ da SC V Str0‘ aicah izuči kakšne obrti, šolah in v posebnih , --- .-akšne obrti, 1 H rokovno usposobljeni zanocT^ mn°g° laže doli njP sbtev kot pa tistemu, S Hof Posebnega znanja, tašo uJ imeli Slovenci , «meti]Sk0 in obrtno šo-Upej ■ nci- Te šole moramo !okler a Vztrajno zahtevati, it am iih oblasti ne bo-šaiBo HVn° ..odprle. Pravico >1 dav?° n,i>lt- saj plačuje-tžavljard akor vsi drugi zvezi bo treba poti bi nl° tudi obrtništvu, 1(1 nat- zaposlilo znaten ’*jencp v, gladine bodisi kot Nniko od>si pozneje kot po-i šla r sedaj ne ve, kam »ladin ze °d uekdaj je del Whaia. a Pašega podeželja t»kjne v Dorico, se tu izučil "aino ,°brtl,. >n Pašel potem •o-kleris- 1 °? ev- Reakcionar-!®oJain • krogi- ki danes itajo v pr’.. nas, pa izkori-»ioWiav°ii protiljudski in i, . Pi politiki tudi ' le pri nas nastala tilistifn 2aradi njihove šo-Ni So e Politike za borbo Pri .'stičnim množicam, tiramo asem bodočem delu Ni h Po svojih močeh pod-N, Ba rbo delavstva v Tr-'talijani na.i bodo Slovenci ali &> v’ , i.lm grozi s hudo Sdhooi adjedelnici splošna t.- mselnost. sir.,«,; -odločne ^ili ,y'ada’ da z novimi na- Da bi dali takemu našemu pojmovanju in gledanju na družbene in politične pojave v današnji Italiji tudi na zunaj potreben poudarek, je naše ljudstvo predlagalo, da se njegova organizacija preimenuje v Socialistično fronto Slovencev v Italiji. Preimenovanje je le zunanja manifestacija naše ponovne ugotovitve, da smo za enotnost vseh Slovencev v Italiji, ki stremijo po dejanski enakopravnosti manjšine in ustvaritvi demokratičnih ter socialističnih družbenih odnosov v Italiji. To bo tudi na zunaj manifestacija naše volje, da se bomo borili proti vsem poizkusom izkoriščanja slovenskih nacionalnih čustev v reakcionarne namene in zavajanja našega ljudstva v brezperspektivni nacionalizem, ki lahko manjšini škoduje. Naša perspektiva pa je široka fronta delovnih ljudi Italije, ki bodo prej ali slej ustvarili močno in neodvisno socialistično gibanje, ki bo sposobno ustvariti v Italiji socialistično-družbene odnose, s tem pa tudi dejansko enakopravnost Slovencev v Italiji. Pr e i rnenovan je organizacije V zvezi z razpravljanji o odnosih DFS v Italiji z drugimi slovenskimi organizacijami oziroma strankami v Ita. liji na eni strani, oziroma povezavi DFS z naprednimi demokratičnimi italijanskimi gibanji na drugi strani, se pojavljajo razna tolmačenja, ki nikakor ne ustrezajo dejstvom pa tudi ne namenom, ki bi jih DFS pri tem imela. Ko govorimo o potrebi povezave DFS z naprednimi italijanskimi gibanji, skušajo posamezni naši nasprotniki prikazati tako, kot da bi šlo pri tem za prelom z dosedanjo sgg »rs ™*“*u «•* N n?* delavstva in da na sklh ® !t’,"ern,eV-ame na del° tudi *' tiadai- stev'!o mladine, ki ?io in Jevala delovno tradi-jNnic °^e? Jadranskih ladjah.' država mora najti S 'e. k Sr?dstva za to, zia-^tnar- r je njena trgovska * nujno potrebna i?iem «=n?Ve- saj v se' 'Vati nlu nezmožna vzdr-V mednarodno konku- bSdžbn® industrije Pa sta Jtovar -enje 'n del° osta-»j na o in obrtniških pod' 'Gori,., or'škem, od SAFOG ^HstrijSjPa do raznih lesno-% ^ ' ki , . Podjetij na de- del v! ^ud' lahko zapo-ubi , ezPoselne mladine, i.Nelni-? d?v°lj naročil od v*aša .Industrije. v ina’ k->er ie n0" k 8<>SDr,H meia razbila nje-? Pravi ko celoto, ima u. Ča :C° zahtevati od vla-Dna 1 Pasivno pod- ja pre in da poskrbi ki P0,no zaposlitev mlačnem sedaj prepuščena greni •Polla'ikovaniu ter o« v :enim razočaranjem 1aja ehino bodočnost in 1! v wVarnost, da zaide h> slcJb'nal' i> nin- , ln naše prizade- ^ elaaliUi za t-em' fa rnt za naso mlaki bVr?e šole in zapo- tr strniT"111 za našo mla-S J?koVl?e šole _____ V *udi i' ustvari po- in kulturno-prosvet-k, Sel« aa splošen napre-V4*t0VaiiPo|em bomo lahko ts* "»dal; bo budi mla-vi našPieva.la borbeno tra-šj 8 in ludstva na osno-na ,?a zmago socializ-kjeišem b°mo dosegli v še its“del°vanju z na-“ • kj j allJanskimi množi- % J Jih V ■ ‘Ste krivice- tarejo isti pro- k ~ delo ktf, aSpeč^ he° v °. bodoče delo molj ,l'aje v.' vrsti razčistiti vN- Pojme. Demokratični š'- vencev v Italiji 1, “"alpo blie. spoznati, da V ki kjVPrašanje ni pro-j,. do,,-,: stal nad družbe-k'*Vni,nl,em, temveč je V g' Hn . celotnega druž- V t> |,8aJBnja. Zato mo- V..'« kat,0in0stl S'e bo,i zooeznike tam, ih Melike aa' Slovenci v \ nJ'cah n">dci°' to ie ' .."‘tn-,.; "•* tuai ; JlNlSi0'. de»'"k W p c’.i!b 1 tudi stremijo ratičnih. Slovencev pri ustvarjanju pogojev za dosego večjih pravic naše narodne manjšine v Italiji. Povedati je treba predvsem to, da naše stališče, ki se izraža v tem, da iščemo stike z demokratičnimi italijanskimi množicami, ki hočejo socializem, in njihovimi or-| ganizacijami, da to nikakor ni v nasprotju s težnjo po enot-' nosti vseh goriških Slovencev. DFS slej ko prej teži po enotni akciji vseh Slovencev na Goriškem, v Benečiji ter Kanalski dolini, ki želijo dejansko borbo za enakopravnost slovenskega življa v Italiji, ki se borijo za demokratične pravice in socialni napredek našega ljudstva v Italiji. Politična akcija DFS dejansko tudi predstavlja akcijsko enotnost vseh goriških Slovencev v borbi za navedene cilje. DFS s tem v praksi samo nadaljuje v novih pogojih in novih okolnostih tradicijo OF iz narodnoosvobodilne borbe, ko je tudi OF predstavljala enotnost slovenskega naroda v borbi proti okupatorju trt’ ŽU življenjske in demokratične pravice slovenskega ljudstva, to se pravi enotnost, ki je jamčila poleg nacionalne osvoboditve tudi socialno pravičnost. Politika DFS mora v spremenjenih pogojih dela in borbe goriških Slovencev predstavljati idejno nadaljevanje teh tradicij: to se pravi biti mora zastopnik in voditelj slovenskih demokratičnih množic v Italiji, ki želijo svojo nacionalno enakopravnost, demokratične pravice in borbo za socialistične družbene odnose na Goriškem, v Benečiji in drugod. Politika DFS je torej politika vseh goriških Slovencev, ki so nacionalno zavedni, je politika, ki ustreza dejanskim težnjam in stremljenjem Slovencev v Ita. liji. Zato lahko z vso upravičenostjo ugotavljamo, da je s tem stališčem in takim pojmovanjem DFS dejansko predstavnik enotne volje in akcije slovenskega ljudstva v Italiji. Ko govorimo na drugi strani o stikih z demokratičnimi ,italijanskimi množicami in njihovimi socialističnimi organizacijami, postavljajo tu naši nasprotniki vprašanja, kaj nam tako povezovanje lahko koristi, češ da številčna moč navedenih organizacij ni posebno velika in podobno. Tudi v tem pogledu mora- Kanalski dolini, ne glede na narodnost, ustvarile slej ko prej socialistične družbene od. nose, s tem pa tudi dejansko enakopravnost obeh narodnostnih skupin, ki tu živita. Ce s tega vidika pretresamo vprašanje spremembe imena naše organizacije, bomo lahko ugotovili, da pri tem ne gre torej za neko tehnično mero, temveč za pomemben političen akt, ki bo tudi na zunaj manifestiral tako naše stališče do problemov Slovencev v Italiji, do njihove borbe za enakopravnost in tudi nakazal perspektivo dokončne pravične rešitve tega vprašanja. Vsa svoja stremljenja lahko člani fronte uveljavljajo predvsem v vrsti organizacij, v katere imajo dostop. Predvsem pa je treba podpirati tiste sindikalne organizacije, ki niso odvisne ne od demokristjanov ne od KPI, ter raz. na gibanja v Furlaniji, ki jim je osnovna težnja ustvaritev avtonomne Furlanije. Borba za _ avtonomijo Furlanije, Beneške Slovenije in Goriške mora biti tudi za Socialistično fronto Slovencev ena od gibalnih sil naše politične akcije. Gre pa za to, da povežemo tu borbo za avtonomijo z borbo k socializmu stremečih demokratičnih sil, ne pa da prepuščamo to akcijo vplivu demokristjanov. Borba za avtonomijo mora postati to-rej_ le ena od taktičnih poti naše osnovne borbe, ki je v tem, da stremimo po ustvarit, vi socialističnih družbenih odnosov v naših pokrajinah. Le po tej poti lahko pridemo do uresničenja vseh naših naprednih stremljenj, ki vodijo k pravemu in resničnemu socializmu, do odprave brezposelnosti, k trajni spravi med narodi, k medsebojnemu spoštovanju dveh sosednih držav kakor sta Jugoslavija in Italija, od katerega bodo imele vse koristi delovne množice obeh narodov. POROČILO PREDSTAVNIKA BENEČANOV V0JM1RA TEDOLDIJA 60.000 beneških Slovencev brez sleherne narodne pravice Ne samo družinski očetje, ampak celo matere morajo v emigracijo, da si zaslužijo sredstva za svoj obstoj V 9 letih je morala tretjina Benečanov za kruhom v tujino m Tovariši delegati! Da bo ta naš drugi kongres DFS v Italiji bolj uspešen in da bomo ob koncu lahko napravili koristne zaključke, smatram za potrebno, da se vpliva v tej dobi taka vzgoja na nedolžno otroško dušo. Matere seveda rade pošiljajo svoje otroke v te ustanove, saj tu dobe otroci vsak dan kosilo, ki bi ga doma ozremo tudi na Beneško Slo- dbs 5a_ imeli. Vsi- do- venijo, kjer živi skoraj 60 tisoč naših bratov. Vsem je že več ali manj znano, kakšne so pri nas razmere. Znano vam je, da smo narodno zatirani da kot Slovenci ne u-živamo niti tisto malo narodnih pravic, ki jih uživajo Slovenci na Goriškem. Fri nas je vsakdo, ki se postavi v bran narodnih pravic, proglašen za «protidržavnega elementa«, za ((izdajalca domovine« in zato mora tudi prenašati vse posledice, ki slede takim obtožbam. Znano vam je gotovo tudi to, da pri nas ne obstajajo šole v materinem jeziku. Nad 6000 naših mladih otrok mora obiskovati italijanske šole. A to še ni dovolj! V zadnjih letih, ko so oblasti uvidele, da smo beneški Slovenci začeli javno bro vemo, da lakota ne pozna meja. Ker pa ima pri nas’ tudi vera zelo velik vpliv na življenje slovenskega ljudstva, so prišli tako daleč, da izpodkopavajo z raznimi Sredstvi duhovno moč cerkve, le da bi nas prej raznarodili. Na našo duhovščino izvajajo vsakovrsten pritisk, da bi preprečili rabo materinščine pri cerkvenih obredih: slovenske duhovnike nadomeščajo z italijanskimi, ali pa so predmet stalnih napadov od strani italijanskega nacionalističnega tiska, ki tudi njih dolži pro-tidržavneka rovarjenja samo zato, ker pri cerkvenih obredih uporabljajo jezik svojih vernikov. Vsi vemo tudi, da je obstoj nekega naroda, pa naj zato se ljudje izseljujejo. Računamo, da je v povojnih letih odšla v tujino za stalno ali začasno skoraj ena tretjina vaših ljudi. Razumeti moramo torej, da, če se beneški Slovenci ne udeležujejo v večji meri borbe za priznanje svojih narodnostnih pravic, je to predvsem posledica njihovega katastrofalnega gospodarskega položaja, ker nikakor ne morejo postaviti borbe za manjšinske pravice pred borbo za vsakdanji kruh. Pri nas ne obstaja nobena industrija, ki bi lahko dala dopolnilni zaslužek za življenje naših ljudi, niti ni take industrije v neposredni bližini. Tudi živinoreja, ki je edini vir, ki obstaja pri nas, vsako leto bolj propada. Zaradi padca cen živini in zaradi visokih davkov, si ljudje ne morejo obnoviti hlevov, čeravno so zato dobri pogoji, saj se pri nas pridela mnogo zelo dobrega sena. S senom, ki se pri nas pridela, bi se lahko redilo najmanj še enkrat toliko glav živine. Do- terjati naše narodne pravice,. bo $e tafco maj)ien odvisen j hodek, ki bi ga dala živino-da smo “ zaceli v okv.ru dt,,em od rljcJgove’ga 0O»po-1 reja ’bi DFS politično udejstvovati, darstva Narod, ki je gospo- dvojil i Tov. Vojmir Tedoldi. so se še silneje vrgli na delo, da bi raznarodili našo mladino. Ni je skoraj vasi, ki ne bi imela danes otroškega vrtca, seveda italijanskega. Tjakaj hodijo otroci, ko so stari šele tri leta in zato si lahko darsko trden, je mnogo bolj odporen proti raznarodovalnim spletkam, kot pa narod, ki je gospodarsko na tleh. Naše gospodarstvo pa je izredno slabo. Večina naših ljudi lahko zasluži košček kruha samo v inozemstvu. Be-vsakdo predstavlja, koliko da narašča iz leta v leto in J,; ,delovuega Ijud- . ki d ih , družben ih od-j mo postaviti stvari načelno S s'i V °ah. Gr X. 'a povsem jasno i,1*! Ji Slouenceu v I se borijo za socialistične druž- \ b°do ,bl!^ja, kolikor! hene odnose, lu pomenijo tu-Ite^ napori ?a i di socialistične odnose v na- cionalnem vprašanju. _ Torej pomenijo te demokratične sile, ki stremijo k socializmu, tudi za našo manjšino iskre-nio znali | nega zaveznika in zato smo breozobzirno I tudi mi življenjsko zaintere-den,Vf(l klevelunja sirani na zmagi teh sil na- j, bj N pa krutske zveze.1 predka in socializma. LHi|ln“s poizkuse, | ljt. socialistični družbeni od- de \ druž 1 ii», " tej '! naS,h P°kra-'li bešne,,i: ,)otl bomo 10-u' kot skuša ta J1 ^ 'ova ^vNjn^diti11 r‘-'akcija v h‘)lJ - ffedvl. moramo, da (fSe08 vpi,Svem tisti, ki še Ja orrl take pro-2,at>ra J^al.istična mi- ,. t ur„„ers.kih čustev dokazovati rrala od itati-1 nosi lahko Jamčijo naši na-no- rodni manjšini nacionalni obstoj in dejansko enakopravnost. Zato je vključitev naše borbe za manjšinske pravice v skupno fronto vseh demokratičnih sil, ki se borijo za socialistične družbene odnose v Italiji, življenjski pogoj za uspešnost naše borbe. Skupna fronta zatiranih goriških, beneških in kanalskih Slovencev z zatiranimi delovnimi množicami Italije je torej naj-uspesneiši garant za dosego socialističnih družbenih odnosov, ki bodo šele naši manjšini jamčili svobodno življenje. Gre torej za ustvaritev akcijske enotnosti z italijanskimi demokratičnimi množicami, ki želijo socializem, gre za ustvaritev Široke fronte de- V«**1sk|h ,arnLUS,ev v P0"' W ta *lajQ Vri41Jlaniene, k a- Borimo se iViV Pojav'*^koriščenju y RL*.JaVom Ir 1 or.in. basanjem L thjV vi9 z vna N basih VraSaPi'h ustva- zfa obiilu11 vti». kot lorab ambo vere, ne vere PROTI BREZPOSE IN GOSPODARSKI Govor Bogomila Pavlina, goriškega občinskega sveLovalca o dosedanji borbi občinskih in pokrajinskega sveLovalca o zapostavljanju Slovencev p i Tov. Bogomil Pavlin. Tudi na gospodarskem področju se je udejstvovala naša organizacija. Naši občinski in pokrajinski svetovalci so vedno predlagali in svetovali, naj bi vlada v Rimu treba priznati, da nimajo mali trgovci in obrtniki od te ustanove prav nobene koristi. Sicer veljajo carinske 0-lajšave samo za nekatere predmete in to v glavnem za kavo, sladkor, kar pa za delovno ljudstvo ne zadostuje. Odkar je v veljavi prosta cona v Gorici, je bilo ustanovljenih približno 15 manjših industrijskih podjetij, katera zaposlujejo približno 250 delavcev. Izmed teh novih podjetij (za čokolado, bonbone, likerje in predelavo lesa) so nekatera že v krizi, nekatera pa so že likvidirana. To je vsa tista prosta cona ki naj bi rešila propadajočo Gorico. Mi smo predlagali, naj se otvori železniška proga z Jugoslavijo pri Šempetru, naj se ustanovijo na južni postaji prosta skladišča pod nadzorstvom carine, da bi v teh skladiščih jugoslovanska, avstrijska, nemška itd. podjetja, kakor tudi lokalna domača podjetja, imela svoje zaloge uvoženega blaga, ki bi si ga lahko vsak čas kupec oglecal, izbral in Kupil. Na ta način bi se lahko zaposlilo veliko število delavcev, bodisi z razkladanjem, nakladanjem, urejevanjem itd. To bi bili ukrepi, ki bi res doprinesli korist in blagostanje propadajoči trgovini v Gorici. Tudi davčni vijak bi morale oblasti omiliti. Posebno upanje so imeli goriški davkoplačevalci, ko je bil pred nekaj meseci poklican v Rim na finančno ministrstvo ravnatelj tukajšnjega davčnega urada ki je znan kot zelo strog in brezobziren v obdavčevanju. Upalo se je tudi, da spre ela sklepe za rešitev go-!bodo davki znižani posebno snodarske krize in brezposel- mal“" trgovcem in malim spoaarsKe posestnikom ter da bodo stro- nosti na Goriškem. Morali smo pač ponovno u-gotoviti, da država, v kateri živimo, dela same nesmiselne eksperimente; take eksperimente je najprej Italija napravila z Zadrom, ki ga je proglasila za prosto cono in ga popolnoma izolirala od 0-kolice, ki je bila vsa jugoslovanska, m sedaj dela podoben eksperiment tudi v Gorici s prosto cono, ki ni rešila prav v nobenem oziru gospodarske krize in brezposelnosti Glede na to, da je italijanski upravni aparat spričo italijanske gospodarske in oolitične slabokrvnosti in še posebno, ker je imperializem zgodovinsko tako zastarel, da so danes v likvidaciji neprimerno močnejši lmpenalizmi (angleški), je tukajšnji imperializem prava karikatura, ker čisto nič ne upošteva gospodarskih dejstev. Dokazali smo, da je treba odpreti tako imenovani obmejni pas, da bi ljudstvo tako laže prodajalo svoje pridelke da bi lahko zaposlilo čim več brezposelnih delavcev Kljub raznim obljubam in zagotovilom, je ostalo vse šamo prazna obljuba. Trdil, in dokazali smo na pristojnih mestih, da bi samo s tem rešili gospodarsko krizo ir> da je Gorica vedno živela izključno od slovenskega prebivalstva goriske dežele, ker so samo Slovenci nosili denar v Gorico in ne Furlani, ki imajo že svoja trgovska mesta. Oglejmo si nekoliko, kaj je prinesla prosta cona Gorici go pritisnili na tiste bogataše — kapitaliste, ki skrivajo svoje velike dohodke in da bodo oblasti bolj obzirne do gospodarsko šibkejših. Tudi na tem področju je bilo veliko razočaranja. Naše ljudstvo, ki je pošteno prijavilo svoje pičle dohodke, je bilo razočarano, ko je ugotovilo, da so jim na davčnem uradu kar podvojili prijavljene dohodke. Glede velikih pa dobro vemo. da so za enkrat nedosegljivi. V tem oziru so naši zastopniki vedno dvignili svoj glas in kjer so le imeli besedo in so člani kake komisije so dosegli, da so bili davki pravično in pravilno odmerjeni. ZAPOSTAVLJEN JE SLOVENCEV V Gorici obstajajo razni odbori in komisije, ki imajo vsaka svojo posebno nalogo, V vseh teh komisijah, kjer se vedno razpravlja tudi o interesih Slovencev nimamo Slovenci nikjer prav nobenega predstavnika in to iz razloga, ker pristojne oblasti ne predlagajo nadrejenim nobenega člana, ki je Slovenec, da bi bil imenovan v kako tako komisijo. Ed»no v občinski komisiji za stavbna dovoljenja smo imeli enega zastopnika in sedaj je tudi ta odpadel z imenovanjem nove komisije. Dogodilo se je tudi, da prav ta zadnja imenovana komisija ni dala slovenski stranki dovoljenja za zidanje, ko pa je isto prosila italijanska stranka, so ji takoj odobrili. To so diskriminacije, ki se izvajajo hote samo proti Slovencem. Enako se nam dogaja tudi na kulturnem področju. Za naše predstave ni nikjer prostora v mestu. Tudi tisti pošteni Goričani, ki bi nam rade volje dovolili uporabo svojih dvoran, nam ne smejo tega dovoliti, ker so jim to prepovedali. Ali tako ravnanje ne dokazuje diskriminacije proti Slovencem, ravnanje, ki je v popolnem nasprotju z izjavo prefekta Palamare, ki je izjavil našim zastopnikom 24. 1. 1950, da «vlada ne misli izdati nikake posebne zakonodaje za zaščito pravic manjšine, ker so Slovenci enakopravni državljanom italijanske narodnosti in veljajo za Slovence kot za Italijane isti zakoni«. Mi se borimo in se bomo borili, da se nam da to, .kar imamo pravico po nfirovni pogodbi in po čl. 6 in 116 italijanske ustave. Ker ima italijanska narodna manjšina v Jugoslaviji vse pravice in se sme udejstvovati na vseh področjih ter pisati in govoriti v svojem materinem jeziku, hočemo tudi mi doseči od krajevnih in osrednjih oblasti iste pravice. Ce hočemo to doseči, je potrebna enotnost, ker le s skupnimi nastopi in ob podpori naprednih sil v Italiji in ob opori matične države bomo dosegli tiste pravice, ki nam pripadajo. i se na ta način podvojil in na tisoče družin bi si ogromno pomagalo. Državne oblasti bi morale priti na pomoč našemu ljudstvu z olajšavami pri nakupu živine, z znižanjem in z ukrepi za zavarovanje poljedelcev proti bolezni itd. Ko je bila naša dežela leta 1866 priključena k Italiji, je imela cvetoče gospodarstvo. Čeprav takrat ni bilo cest, telefona, električne luči in prometnih sredstev, se je prebivalstvo stalno množilo. Danes pa se dogaja ravno nasprotno: število našega prebivalstva se manjša beda pa narašča. V tistih časih je malo ljudi iz naših krajev odhajalo v inozemstvo, in žene se sploh niso izseljevale. Danes pa morajo tudi žene od doma in ne samo v notranjost Italije, ampak celo v inozemstvo, kakor delajo to moški. Cesto se zgodi, da je žena pustila doma moža in svoje otroke in odšla v Švico ali Anglijo služit kruha zase in za družino. Iz zgoraj navedenega je jasno razvidno, da se pri nas razmere ne bodo izboljšale, dokler bodo v Rimu in v Vidmu na oblasti tisti, ki so odgovorni za našo krizo. Izboljšanje bo lahko prišlo le, kadar bo tudi v Italiji zmagal socializem, ki bo po vsej Italiji in tudi pri nas začel izvajati socialističen program za gospodarski in kulturni dvig ljudstva v splošni enakopravnosti. Zato smo tudi beneški Slovenci za preimenovanje DFS v Socialistično fronto Slovencev, za izvajanje socialističnega programa v sodelovanju z naprednimi silami Italije. Naj živi Socialistična fronta Slovencev v Italiji! Pozdrav tov. Predanu 1. Marinčič o važnosti tiska Mislim, da bi bilo dobro, če spregovorim nekaj besed tudi o našem tisku. Preden nadaljujem bi rad poslal topel pozdrav našemu zavednemu beneškemu mladincu ((Izidorju Predanu, ki že šesti mesec čaka v videmskih zaporih, da ga bodo poklicali pred sodnike, kjer se bo moral zagovarjati prav v zvezi z našim tiskom, ki je tudi tedanjim klero šovinističnim in reakciouarnim oblastnikom trn v peti. Upam in želim, da se bo tudi v tem primeru izkazala pravica in da se bo tov. Predan kmalu vrnil v naše vrste ter bo še z večjo vnemo nadaljeval plemenito delo za preporod svoje ožje domovine. Da se povrnem k tisku. 2e fašizem se je zavedal velikega pomena tiska in zato je bila poleg odprave šolstva njegova prva skrb, da nam je ■C U »JlIZU/ Itcv 4 r- „ J _ 1 a mokrotičnih sil, ki bodo na, in posebno nas«mu del°v f’ Goriškem in v Benečiji ter til mu ljudstvu, predvsem je & Delegatke na kongresu. Tov. Ivo Marinčič. vzel tiskano besedo. Tudi med NOB je naš tisk budil množice in jim kazal pravo pot povsod tam, kjer jih ni mogla doseči živa beseda. Prav tako se moramo tudi mi zavedati velike važnosti in vloge, ki jo ima naš napredni tisk za vzgojo in napredek našega ljudstva, za obrambo njegovih pravic in za razkrinkavanje vseh spletk, ki jih pripravljajo naši nasprotniki. Zato bo treba v bodoče navezati še tesnejše stike med ljudstvom in njegovim tiskom ne samo s tem, da bomo poskrbeli za njegovo razširjenje, ampak tudi z dopisništvom, ki naj bo v časopisu tolmač ljudske volje, njegovih želja in njegovih potreb. V tem oziru mislim, da bi bilo dobro, če bi vsak krajevni odbor določil po enega svojega člana za tisk in propagando. Njegova skrb bo, da bo imel stike z uredništvom našega glasila, «Soče» ali »Primorskega dnevnika« na Goriškem, odnosno z ((Matajurjem« v Beneški Sloveniji. Isto velja tudi v občinskem merilu, kjer bi poleg drugega lahko periodično organizirali nekakšne tiskovne sestanke, ki bi se jih udeležili tudi naši novinarji, da bi ljudstvo še bolje spoznalo namen in pomen našega tiska v splošni borbi za pravice, napredek in socializem. I ODLOMEK n iiiii:!l!l!ll!!li:!!:i!!!l!!!llllllliiliil!!i:!!l!llllllll!IIJi SPISAL-. CIRIL KOSMAČ 4. In tudi Peter se ne bo več nagnil k njemu s svetlimi očmi, si potisnil pod čepico čop kodrastih las ter mu hudomušno požugal s kazalcem; «Zdaj si duračok! Zato se le pridno uči, da ne boš durak, ko boš dorasel!... Na, kupi si svinčnik, ampak ne cedel...« Ne, nikdar več mu Peter ne bo dal kovanca za dve liri... nikdar več... ker ga bodo zdaj fašisti ubili, Qb tej misli mu je bilo tako nepopisno hudo, da se je s solzami v očeh ozrl po možeh in se vprašal, le zakaj ti veliki možje, ki so vsi zbrani in tako močni, ne planejo v postojanko in iztrgajo Petra fašistom iz rok, dokler je še čas. Zgrabil je Travnikarjevega strica za roko — a prav v tem trenutku se je množica zdrznila. Vrata so se odprla: na pragu se je pojavil caposquadra. «Ubil ga je...« je vztrepetal Venček. Ca-posquadra je bil brez suknjiča, rokave črne srajce je imel zavihane in iz črnega rokava je kakor iz sajaste cevi gledala bela, s črnimi dlakami poraščena roka, ki je v skrčenih prstih tiščala črn samokres. Množica se je zganila kakor eno samo telo: fašist je izpod svojega črnega čopa ostro gledal vanjo. Počasi je začel dvigati svojo belo, poraščeno roko: dolgo je meril, kakor bi nekoga iskal, nato pa je sunkovito vrgel roko kvišku in ustrelil množici nad glavo. Zenske so jek-nile in stisnile k sebi trepetajoče otroke, dedci so se zamajali in klecnili s koleni. Kobila Mojega Jezusa se je splašila ter se s kolesljem pognala po cesti. Moj Jezus pa se je samo na mestu stulil, si pokril obraz z rokami in trepetal kakor šiba na vodi. »Ustrelil ga bo...« je pomislil Venček. A caposquadra ga ni ustrelil; samo s škornjem ga je sunil, da je Moj Jezus padel na obraz. Medtem ko se je Moj Jezus plašno pobiral, se je caposquadra obrnil k vratom in dal z roko znak. Tedaj so skozi vrata pahnili Petra; opotekel se je po cesti in komaj ujel ravnotežje. Množica je jeknila; ženske so si naglo zakrile obraz, dedci so mrko vzbo-čili obrvi in stisnili čeljusti — Peter je bil popolnoma nag. Z levico je držal na rami svojo rdečo zastavo, ki je bila vsa raztrgana in ponečedena s človeškim blatom, v desnici pa je tiščal dvolitrsko zelenko. «Ricinovo olje!« se je zlecnil Venček in si nagonsko pritisnil roko na usta. V obraz je bil Peter popolnoma spremenjen: izpukali so mu bili brke. Zgornja ustnica, ogromna, zabuhla in krvava mu je visela nad brado; temni curki krvi so se mu vijugali po zagorelem vratu in izginjali na poraščenih prsih. Capo-squadra se je zravnal, ostali trije fašisti in dva druga karabinjerja so obkrožil; Petra, se tudi zravnali in z visokimi glasovi začeli peti tisto zoprno pesem, ki se je Venček ni maral učiti v šoli; »Giovinezza! Giovinezza! Primavera di bellezza...« Ko so odpeli, so dvignili roke v fašistični pozdrav ter se vsi hkrati zadrli; «Eja, eja, alala!... Evviva il Duce!... Evviva l’Italia!...» Množica’ je molčala. Capo-squadra je besno poskočil, dvignil roko in sam zakričal: «Evviva lTtalia!...« Odgovorila so mu nema usta. Caposquadra se je obrnil k fašistom, ki so naglo poskočili ter se zadrli s sovražnimi, nečloveškimi glasovi: «A morte i sciavi«... «Evviva lTtalia...« Tišin«. Caposquadra se je zasukal na peti, planil k Petru in zakričal vanj: »Evviva lTtalia!...« Peter je molčal. Ca-posquadra ga je s kijem udaril po glavi. Peter se je zamajal, a se je obdržal na nogah. »Evviva lTtaliaaa...« se je spet zadrl caposquadra. Peter mu je gledal naravnost v oči in molčal. Caposquadra je spet zamahnil s kijem, Peter se je opotekel, a padel ni. «Eivvva il Duceeee...« je že ves iz sebe zavreščal caposquadra. Peter je molčal. Caposquadra je vztrepetal od besa, nečloveško zatulil; »A morte i comu-nisti!« in s tako silo treščil Petra po glavi, da se je ta scela zvrnil na cesto. Množica je jeknila. Dva fašista sta pograbila škaf vode, ki sta jo imela že pripravljeno, in jo štrbunknila v Petra. »In piedi!« se je zadrl caposquadra. Fašisti so postavili Petra na noge. «Bicchiere!« je zakričal caposquadra. Fašist je takoj priskočil z maseljcem, caposquadra je nalil vanj ricinovega olja, ga dal Petru v roko in mu poveljeval: »Uno, due, tre! Bevi!« Peter ga je zaničljivo pogledal, počasi dvignil maseljc k razbeljenim ustnicam in izpil. »Bravo!« se je zarežal caposquadra; nato se je obrnil k množici, razširil roke, s samokresom pokazal Petra in se spet zarežal; »Via! Fate strada al nuovo Cristo!« Množica se je razmaknila, fašisti so s kijem pahnili Petra, ki se je hudo opotekel, a padel ni. z nečloveškim naporom je ujel ravnotežje, se zravnal, dvignil okrvavljeno glavo ter nato s klecajočimi se koleni stopil po cesti. Fašisti so ga dolgo gonili po vasi. Skakali so okrog njega, ga suvali, bili s kiji, mu dajali ricinovega^ olja ter se neprestano drli s hripavimi glasovi; «A morte i sciavi!... Evviva lTtalia!... A morte i comunisti!... Evviva il Duce!... Evviva il Partito Na-zionale Fascista!... A chi lTtalia? A noi! Eia eia, alala!...« Venček se je stiskal k Travnikarjevemu stricu in trepetal, a solze mu niso več drle po licih. Strašno se je bal fašistov in karabinjerjev ter jih hkrati strašno sovražil. Peter se mu je smilil v dno duše, ker ga je imel rad — a še bolj se mu je smilil zaradi tega, ker je vedel, da mora tako trpeti... Kajti Peter je komunist, s tistimi drži, ki hočejo poklati vse duhovnike... to pa je nekaj grdega in strašnega, da mora biti tako hudo kaznovan. Venček je z odprtimi, a zdaj že suhimi očmi gledal ta strašni prizor; misel o neogibni in verjetno pravični usodi, ki je doletela Petra, mu je posušila solze, zato pa mu je še huje razplamtela žgočo bolečino, ki mu je z razbeljenimi kleščami trgala srce. A skoraj prav tako, kot ta šestletni otrok, so gledali in čutili tudi odrasli; fašiste in vse Italijane so tako sovražili, da bi jih zmlinčili že z golim sovraštvom, a kljub temu so stali pred tem prizorom s podobnimi občutki groze, usmiljenja in usodnosti, kakor so v srednjem veku njihovi prednik; stali pred zasliševanji, mučenji in grmadami čarovnic in krivovercev. Venček si je obrisal potne srage s čela ter se pri tem zdramil. Pogledal je okrog sebe in začel naglo utripati z vekami, kakor bi se čudil, da ni otrok sredi ceste, temveč odrasel človek v Modrijanovi žagi. Počasi se je obrnil k Travnikarjevemu stricu in ga tiho vprašal: «Kdaj je to bilo?...« «Kaj?» se je ta zbudil in stresel glavo. «Ko je obesil zastavo?...« Travnikarjev stric se je zdrznil in se namršil; Venček ga je dregnil v živo, kajti tudi sam »e je spominjal tistega bridkega dogodka. »Dvaindvajsetega leta«, je tiho povedal. »Takrat jo bil star petindvajset let. Pozimi se je bil vrnil iz ruskega ujetništva...« »Dvaindvajsetega«, je ponovil Venček. «Pa je bil takrat dolgo zaprt?« je vprašal po premolku. «Ne. Saj ga sploh zaprli niso. Takrat fašisti še niso imeli vsega v rokah. Pretepali še niso... kako bi rekel... uradno še niso smeli pretepati. No, in ker so Petra preveč zmlatili, ga karabinjerji niso marali odgnati v Tolmin. Dolgo so se prepirali, se zmerjali; zvečer so fašisti oddivjali, karabinjerji pa so ponoči spustili Petra domov.« »Ampak dolgo ni bil doma...« «Ni bil, ne. Ko se je popravil, je šel v Anhovo, v cementarno. Tudi Milana je kmalu poklical k sebi. A dolgo ni delal. Ze naslednje leto so ga zgrabili in obsodili na tri leta ječe...« «Zaprt je bil v Anconi, to vem«, mu je Venček segel v besedo. »In tudi prav dobro se spominjam, ko se je vrnil domov. Bil je zelo upognjen in izgubil je vse lase...« (Nadaljevanje sledi) TttST, torek 4. maja 1954 W8 JBu j^jj K} Vremenska napoved za danes': *" •* ** J-TJB. M-d Napovedujejo pretežno oblačno vreme s krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 17.3 stopinje: najnizja 13.9 stopinje. PRIMORSKI RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 20.00: A. Ponchielli: «La Giocorda«, opera v 4 dejanji . ^ Trst II.: 18.00: Dvorak: Koncert za violino- — 1T '' 11.30: Komorna glasba. — Slovenija: 15.30: K°n saksofonista Srečka Dražila. Ženevska konferenca (Nadaljevanje s 1. strani) preneha vsakršna tuja pomoč obema nasprotnikoma. Današnja plenarna seja ženevske konference o Koreji je bila označena po ostrih medsebojnih napadih južnokorej-skega zunanjega ministra Pjungjongtaja, severnokorejskega ministra Nam Ila in kitajskega zunanjega ministra Cuenlaja. Pjungjongtaj je zavrnil ne le Nam Hov predlog za združitev Koreje, temveč tudi kompromisne predloge avstralskega zunanjega ministra Caseva. Nam II je zatrdil, da so pogoji, ki so jih postavili Združeni narodi v odsotnosti Severne Koreje, nesprejemljivi; o umiku vseh tujih čet pa je dejal, da bi bilo mogoče razdobje šestih mesecev, kr ga predvideva njegov načrt, tudi kako drugače dolo-citi. Tretji govornik je bil grški zunanji minister Stefanopulos, ki je zagovarjal avtoriteto OZN in zahteval izvedbo resolucij Združenih narodov za ureditev korejskega vprašanja. Kitajski zunanji minister Cuenlaj je ponovno podprl Nam Ilov načrt in nato predložil svoj načrt za rešitev spornih vprašanj v zvezi z repatriacijo vojnih ujetnikov. Ameriški državni tajnik John Foster Dulles je danes zapustil Ženevo, kjer s svojim stališčem ni imel velike sreče. Kot vodja delegacije ZDA ga je zamenjal državni podtajnik Bedeli Smith. Te dni bo Dulles v ZDA zaupno poročal voditeljem kongresa o poteku ženevske konference. Predstavnik državnega tajništva pa je zanikal govorice o Dullcsovem odstopu zaradi nasprotij med njim in Eisenhovverjem glede pelitike do Indokine. Pred odhodom iz Ženeve je dal Dulles krajšo Izjavo, v kateri je predvsem poudaril načrt azijsko - pacifiškega o-brambnega pakta. O Koreji je poudaril «rive osnovni točki«, in sicer nadvorstvo OZN nad volitvami in proporcionalno predstavništvo obeh Korej. O izidu konference pa je menil, da ni «ne pesimist, ne optimist«. :::::::::: : ■ mumninilmm:::'::; MOGOČE ŽE REŠITEV ZA TRŽAŠKO MOŠTVO TRIESTINA-ATALANTA 3:2 (3:0) V borbi za prvo mesto bržkone le še Juventus in Internazionale, medtem ko Fiorentina vidno peša REZULTATI: Bologna - Udinese Fiorentina - Spal Genoa - Lazio Inter - Novara Juventus - Milan Legnano - Napoli Palermo - Torino Roma - Sampdoria Triestina - Atalanta 3-1 1-1 3-1 3-1 1-9 1-0 1-1 3-1 3-2 Razgovor Dullss-Scelba (Nadaljevanje s 1. strani) ne podatke ali vsaj kolika toliko zanesljive indiskrecije. V italijanskih krogih ponavljajo le to, kar sta, kot zatrjujejo, Dullesu povedala Scel-ba in Piccioni; ker se v tem okviru mnogo govori o Trstu, je zelo verjetno, da bo ita-lijanska diplomacija nadalje-vela s svojo akcijo, da se reši iz trenutnega položaja, ki je očitno zanjo neprijeten. Italijanska poluradna agencija Ansa je izdala o razgovorih dolg komentar, ki prav tako ponavlja samo italijansko stališče, medtem ko objavlja o Dullesu nekaj «indi-skrecij«, ki pa ne gredo onkraj običajnih fraz in ki zlasti ne povedo ničesar v zvezi s tržaškim vprašanjem. Tudi Ansin komentar posveča mnogo tržaškemu vprašanju in pravi v začetku, da je v zadnjem času «očiten napor angloameriške diplomacije, da bi prišlo do dokončne rešitve tržaškega vprašanja, ne le zaradi pravičnosti, temveč tudi za poravnavo spora med Italijo in Jugoslavijo«. Komentar dodaja, da '" bratstvo med narodi kopravnih osnovah. K I N »Plenil* son' |C>»- me° CORSO. 17: P. Medina. VERDI. 21.30: Nastop rodne plesalke Juaneni F CENTRALE. 17: ,/> vražnik stev. ln-in Z. Gabor. VITTORIA. 17: «Usode C. Colbert in M. ca < MODERNO. 17: «K°rl p,d Antilj«, barvni fllT"’ Connor in H. Carte Tajnik Zveze slovenskih prosvetnih društev tov. Miladin Černe je svoj govor začel z analizo položaja po naših prosvetnih društvih in prikazal pomanjkanje sposobnih ljudi za prosvetno delovanje, ki je posledica dolgotrajnega fašističnega raznarodovanja. Prosvetnemu delovanju pa mečejo polena pod noge tudi številni sovražniki iz vrst slovenskih reakcionarnih strank, kar se je najbolj videlo prejšnjo nedeljo v' Ste-verjanu. Za uspešno prosvetno delovanje je zato potrebna enotnost. Skrbeti pa bomo morali tudi za mlajše sile, da bodo uspešno posegle kot vodilni ljudje v delovanje prosvetnih društev. Ko se bodo delegati, ki so na tem kongresu obogatili s številnimi novimi mislimi, tir- j nili. med svoje ljudi, naj se z vso resnostjo lotijo reorganizacije prosvetnega dela, da bomo čimprej dosegli čimveč-je uspehe, kajti mapredek in prosveta to naša bo osvetao. Plesalka Juana danes v Verdiju Veliko izbiro konfekcij po resničnJ. ■—... nizkih cenah vam n linUtjd Športne srajce z dolgimi rokavi ,.g iz pravega bombaža od 1.350 lir ^ ..^ Moderne letne hlače ... za 1-95 5.950 l,f Moške kompletne obleke . za 3 lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom. Bogata izbira športnih jopičev 590 ljr //ri/lf/rtf Trsi, Ul. Timeus št. 3 (nova Danes zvečer bo nastopila v gledališču Verdi v Gorici znana mednarodna plesalka eksotičnih in narodnih plesov Juana. To bo nedvomno ena najbolj zanimivih predstav letošnjega leta v Gorici. Juana nudi s svojimi plesi sliko običaje« in navad različnih narodov; med drugimi narodnimi plesi ima na programu tudi dva plesa jugoslovanskih narodov. Vse plese izvaja v originalnih kostumih in ob spremljavi originalne glasbe. Nastopala je v največjih svetovnih gledališčih, kot v Londonu Parizu, Ncio Yorku, Rimu, Beogradu, Milanu, Stockholmu in drugod. Vstopnice so v prodaji pri blagajni gledališča Verdi že od včeraj. Seja občinskega upravnega odbora Za Gorico in Ronke trije delovni centri Izvedelo se je. da bodo občinama Gorica in Ronke v kratkem dodeljeni trije delovni centri. Delovne centre bo finansiralo ministrstvo za delo in bo nakazalo okoli 10 milijonov lir. Ronke bodo imele učni center, ki bo zaposlil brezposelne le za mesec dni. Znano je namreč, da so pri zadnjem delovnem centru v Ronkah zaposleni brezposelni žrtvovali mesec dni dela za sprejem v svoj center nadaljnjih 35 brezposelnih, za katere ni bilo več prostora. Na ta način so vsi brezposelni na njihovo pobudo prejeli vsaj tisti borni zaslužek, ki ga jim nudijo delovni centri. 2upan ronske občine je Občinski upravni odbor, ki se je sestal že v četrtek in petek preteklega tedna, se bo ponovno sestal danes zvečer oo 18. ur: v občinski dvorani. Dnevni red bo obsegal povečini točke upravnega značaja. Odborniki bodo na današnji seji določili tudi dan prihodnje seje občinskega sveta, ki bo verjetno v polovici meseca maja., Zveza slovenske mladine organizira 16. maja avtobusni izlet v Ljubljano na mednarodno nogometno tekmo Jugoslavija B - Anglija B. Za podrobna pojasnila naj se zainteresirani oglasijo na sedežu ZSPD, Ul. Ascoli 1 - tel. 24-95. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan ln ponoči lekarna S. Giusto. Kor- zo Italia 106 - tel. 31-52. — ! a v RENKO — UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI M 6 Ul. nad. — Telefon »tevllka »3-808 In H-638. — Roltnl . NAROČNINA: Coria A: uagovo.". U.ednik brANlSUAViCA av FRANČIŠKA St. M — Telefonska Jtevilka 37-338 — OGLASI: od 8. do 13.30 In od 15 -18 - Ta PoStm tekoči račun za Sl P.r^‘ ^ mrn vlil ne v »irtnl 1 stolpca trgovski 60 fi.iat.eno upravni 100, osmrtnice »o Ur - Za FLRJi » vsak mir. fcrt.ie 1 ,.lnhlbna stntarie- 37-338 - Cen« oglasov: Z» vsak mo 'podrutn Gorica Ul. 8. Penico l-II Tei. 33-83 - Rokoolsl se n- vračajo. stolpca za vse vrst« oglasov po ______________________________________________________ nije, Ljubljana Strltarlevs 3-1., tel 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 • T 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska U Sestavljena iz najboljšega materiala Izdelana po najnovejših tehniških 0 Izbrana eleganca modelov Ceno ugodne Popolno jamstvo za 5 let Zanfevajfc jo pri svojem mesečna :i50. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna M00 lir. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, inest^1 . 9 a ..... _ ... — ...... r»_ ...________________ ... . ... ... _ - *al O™ * . " /j TO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: AgenoJJa demokratičnega Inozein. tisku, Drž. ‘