Knipic 5L.vko. L5ubL)ane, DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 185 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 9TH, 1937 LETO XL — VOL. XL. Rev* Coughlin Irdi, da bo Roosevelt zopet kandidiral Je proti C. L 0. organizaciji Royal Oak, Mich., 7. avgusta, ^nameniti radio pridigar Rev. Coughlin se je danes na-Pram časnikarjem izrazil, da je Prepričan, da bo predsednik Roosevelt sprejel tretjo kandida-Ur° za predsednika. . Nadalje se je Rev. Coughlin ,zJavil, da katoličani nikakor ne Porejo odobravati C. I. O. orga-ni2acije ali pa odobravati 8ram Johna Lewisa. Na vprašanje, če namerava v košnji pro- dio jeseni zopet mačeti z ra- ?0\-ori, je Rev. Coughlin odgovoril; če se vrnem na radio tedaj bom posvetil vse svoje govore družabni pravici. Umil sem si reke od politike, in v politiko se nikdar več ne vtaknem. Je pre več umazana, da bi se pečal njo." Father Coughlin je nadalje izjavil, da je generalni poštni mojster James Farley "človek, ki ne zna razločevati krivico od pravice," toda je kljub temu njegov prijatelj. Rev. Coughlin zadnje čase mnogo študira in piše poleg tega, da vrši svoje župnijske dolžnosti na župniji Male cvetke sv. Terezije. Evrop a je nevtralna v japonsko-kitajskem sporu, Anglija je preslaba za posredovanje, enako Rusija. Nemčija išče trgovino ^Bteifin, 7. avgusta- Resnica proti boljševizmu, če bo vojna 'da v evropskih prestolicah' med Kitajsko in Japonsko dolgo dedujejo z največjim zanima-'trajala, tedaj bo Nemčija kon- razvoj dogodkov na Dalj Jetn vzhodu. Toda to zanimanje bo produciralo niti diplomat-' e&a, še manj pa vojaškega potovanja. bi ,^nglija je izven možnosti, da Posredovala, ker ima v Evro-, Polne roke dela. Angleško °roževanje se je. šele začelo in . skrbno pazi, da se ne za- ske v dogodke japonsko-kitaj- afere. N< emčija je dosedaj absolutno pralna. Do Toda v Nemčiji skrb , Pazijo na Rusijo, da vidijo ^ *sne korake-bo Rusija naredi-v,' Nemčija ima obenem dobi-^an°sen trg na Kitajskem, ka- neče zgubiti, torej ' stala nevtralna, v °da ob istem času obstoji ^ Nemčijo in Japonsko tajna ^°dba zlasti kar se tiče bojev čno prisiljena stopiti na stran Japonske. Splošno se sodi tudi, da Rusija ne bo pomagala Kitajcem. Vzrok je, ker Rusija danes nikakor ni v položaju začeti z vojno izven mej svoje države. Ako bi Rusija začela pomagati Kitajski, tedaj bi nastaj katastrofalen položaj. V tem slučaju namreč bi se morala začeti izvajati japonsko-nemška tajna pogodba in nemške nevtralnosti bi bilo konec. Rusija to dobro ve, zato se zaenkrat drži nazaj, ker bi si sicer nakopala dva sovražnika hkrati. Japonski poslanik v Berlinu se je včeraj v nekem pogovoru z bo (nemškim časnikarjem tozadevno izjavil. Med vrstami se čita japonsko svarilo Rusiji in namig-Ijaj Nemčiji, da začne izpolnjevati pogodbo. V Nesrečen padec soboto okoli 6. ure zvečer JP , dobilo Grdinovo podjetje Klic j * ' aa pošlje ambulanco na . 3 157th St. Oče Kožar so fadli Slasi Po stopnjicah. V hiši je en jok, ko je ambulanca kot bil sI)ela. Možu je spodrsnilo na Dobil je težke po-bjj be po glavi. Odpeljan je <}ejV bolnišnico, kjer je pa v ne-k Jo ob pol štirih zjutraj umrl. je bil v naselbini poznan Oče Vzoren Irnož in družinski ' Nenadna smrt je prehitro ^Segla v družino. Ranjki je bil C vasi Brezovica, fara št. Ppi Stični. Po domače so Am ali "Krančanov Pepe." V iggjpki se je nahajal od leta g0 ' Zapušča žalujočo soproge .°Zalijo, dva sina in dve Lili*1' JosePh' Stanley, Helen in !an- Zapušča tudi brata Iva-ijjSestro poročeno Rus, po-J)okfta pod imenom "Malnar." •Jož °Jni je bil član društva sv. št- 169 KSKJ in društva ske St" 142 SNPJ, član Sloven-n zadruge in član Local <*elain N" Y- skor° yes čas, odkar Umori v Pittsburghu Pittsburgh, Pa., 6. avgusta. 20 let stari Bernard Gregor je danes zjutraj v bližnjem predmestju Craftonu ustrelil svojo 47 let staro mater-vdovo, obe svoji sestri, stari po 25 in 15 let, nakar je z revolverjem sam sebi končal življenje. Tragedijo je odkril drugi brat Frank Gregor, ki se je zjutraj ob 8. uri vrnil iz dela. Bernard je moral streljati na mater in sestri, ko so vse spale. Morilčev oče je umrl v februarju. Bernard je najbrž obupal nad življenjem radi slabega zdravja. Tretji mladi slovenski duhovnik odšel tekom enega leta v smrt Zaman so farani fare Marije Vnebovzete na Holmes Ave. se ozirali k oltarju, kdaj pristopi k sveti daritvi priljubljeni duhovni pomočnik Rev. Ludvik Kuž nik. Ko je lansko leto tako nenadoma pobrala smrt iz njih sredine Rev. Viranta, v cvetju mladosti, je v soboto popoldne za njim odšel k svojemu Bogu drugi nadepolni slovenski duhovnik toliko priljubljeni Rev. Ludvik Kužnik. Rev. Kužnik se je nahajal na oddihu v bližini tam, kjer se izteka Chagrin reka v jezero. Na ondotnem prostoru ima mnogo Slovencev svoje letenske koče. Malo naprej od teh koč se izteka Chagrin reka v jezero. Tam 3e nahaja močan vrtinec, ki je letos zahteval že štiri žrtve na istem mestu. Rev. Kužnik je stanoval pri Mr. Frank Drašlerju. V soboto pcpoldne j^ šel s prijateljem An-onom Zorko se kopat. Zorko se je pridružil Rev. Kužniku v peek zvečer/ V soboto popoldne je prišla k njima tudi Zorkova mama, ki je prinesla s seboj "lunč." Preti večeru sta Rev. Kužnik in Zorko sklenila, da se gresta kopat. Vzela sta canoe in se peljala proti izlivu reke, kjer sta čoln pognala na breg, a sama sta stopila v vodo. Mnogo naših ljudi je bilo v bližini, med njimi tudi Zorkova mama. Oba, Rev. Kužnik in Zorko sta Dila (poznana kot izvrstna plaval- ca. Nahajala sta se v vodi kakih 30 čevljev od brega. Naenkrat, je Mrs-. Zorko opazila, da je Rev. J Kužnik zginil v vodi. Trenutek pozneje je zgfriil tudi mladi Zor-1 sorodnikov, ko, ki je pa kmalu zopet prišel na površje in klical na pomoč. Tudi R ev. Kužnik je zopet se dvignil iz vode, toda je zopet zginil. Oba sta se še enkrat prikazala iz vode, potem pa zginila v vrtincu — za vselej. Nesrečna mati Mrs. Zorko, ko je videla, da sina in Rev. Kužni-ka ni več navzgor, je planila v vodo, dasi ni znala plavati. Obupno je poskušala priti na pomoč. Komaj so jo ljudje zopet spravili na breg. Kakih 30 ljudi je bilo priča nesrečne smrti. Iz Fairport Harborja in od drugod so prišli rešilni čolni, ki so takoj začeli z iskanju trupel. V nedeljo popoldne so našli truplo Rev. Kužnika, toda trupla Zorkota do danes zjutraj še niso našli. Stanley, Ferdinand in Joseph. Pet sester, Ana, Betty, Emma, Mary in Albina, tri strice, John, Louis in Joseph in več drugih Mladi Anton Zorko je sin dobro poznane Zorko družine iz 14406 Holmes Ave. Star je bil 21 let. V jeseni se je nameraval vpisati v semenišče Our Lady of the Lake in se posvetiti duhov-slcemu stanu. Zapušča očeta Antona in brata Josepha. Rev. Ludvik Kužnik je bil član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Njegovo truplo bo do danes, pondeljka, do 2. ure popoldne v cerkvi sv. Lovrenca, in ob 2. uri bo pa prepeljano v župni-šče fare Marije Vnebovzete. Pogreb se vrši v sredo ob 10. uri dopoldne pod vodstvom Louis L. Ferfolija. Kompanije izdale milijone za borbo proti delavcem. Stražniki veljajo dva milijona Rev. Kužnik je bil posvečen 27. maja, 1934. Kmalu potem je bil prideljen k slovenski župniji Marije Vnebovzete, kjer se je ta-kcj priljubil faranom radi svoje velike prijaznosti in postrežno-sti. jju . članstvu dr. sv. Jožefa št. 169 KSKJ Uradniki društva apelirajo na članstvo, da se prostovoljno javi, kdor le more, za straženje, za pogrebnike in drugo sodelovanje ob priliki pogreba Rev. Ludvik Kužnika. Potrebovalo se bo ve- Washington, 7. avgusta. Delavski štrajki veljajo velike kompanije milijone dolarjev kot je dognati iz vladnih zapisnikov. Tri kompanije: Remington Rand, General Motors in Chrysler kor-poracija so potrošile $2,000,000 samo za najete stražnike. Zopet druge kompanije, ki kupujejo od kompanij, pri katerih je štrajk, tožijo, da so dobički skojro popolnoma zginili in da se ne izplača več voditi tovarne. Tretje kompanije trdijo, da jih silijo visoke delavske plače v bankrot. Remington-Rand kompanija pravi v svojem poročilu, da je imela tekom zadnjih dvanajst mesecev $1,700,000 izrednih stroškov. $500,000 od te svote je šlo radi štrajka, ki je trajal več tednov pri omenjeni kompaniji. General Motors je izdala tekom sicer kratkega štrajka v letošnjem letu $163,000 za stražnike in za "čuvanje lastnine." Poleg tega je dobila National Detective Agency še $140,000, da so detektivi iskali povzročitelje napadov. Chrysler korporacija poroča, da so jo letos veljali najeti stražniki $74,000. Kompanije morajo poročati enake izdatke, ker lahko odtrgajo pri davkih gotovo svoto. ' Nova postava stopila v veljavo glede povrnitve davkov. Milijoni bodo vrnjeni liko pomoči, kajti smrt nam je Tu zapušča starše Franka in pobrala kar štiri člane naenkrat. Marijo Kužnik, 3525 E. 81st St., ki je vrlo spoštovana družina v Newburgu. Materino dekliško ime je bilo Furlan. Nadalje zapušča štiri brate, Frank Jr., Vsak, ki ima količkaj časa se naj prijavi pri finančnem tajniku John Pezdirtzu ali pri tajniku John Trčku ali pa pri predsedniku društva. In sicer takoj. C. št. 668, kjer je rjg . sk°ro ves cas, odkar je k* i Anieriko. Družina Ko St. astl tuje hišo na 723 E. 157th A. Q°?reb' katerega bo vodil *avoa • in Sinovi pogrebni ' J-e doIočen za sredo, čas deti^1?10 J'utri- Silno Priza" lj'e. ^Uzini naše globoko soža- ^ewxi*3' bo ranjkemu mirna ka 2emlja, Norcev vedno dovolj William Kaufman, ki stanuje na 5803 Superior Ave., se je seznanil z nekim "prodajalcem zemljišč." Ko sta korakala po Superior Ave., se jima je pridružil drugi moški, ki je bil "prijatelj" prodajalca zemljišč. Novo-došlec je izjavil, da ima $15,000, katere bi rad spravil na varen prostor. Rekel je, da izroči denar Kaufmanu, ako slednji položi varščino v svoti $500.00. Norec je res šel v banko, dvignil $500.00 in izročil denar "prijatelju," ki mu je dal v zameno paket z denarjem. Ko sta se oba sleparja poslovila in je Kajuff-man prišel domov, je odprl paket in dobil, v njem šop starih časopisov. Položaj na Japonskem Tokio, 7. avgusta. Japonska vlada je naročila svojemu poslaniku v Washingtonu, da protestira, ker baje namerava odpluti večje število ameriških zrako-plovcev na Kitajsko, kjer bodo vodili kitajske vojaške zrakoplove. Iz Los Angelesa se je namreč te dni poročalo, da je 192 ameriških aviatikov pripravljenih za vojno službo na Kitajskem. Obenem se naznanja, da so štiri velesile posvarile Japonsko, da mora natančno spolnova-ti takozvani "boksarski protokol," ki določa, da zveze med Tsientsinom in Peipingom ne smejo biti prekinjene. Zedinje-ne države, Anglija, Francija in talija so dosedaj poslale svarilo. Velesile se boje, da je v nevarnosti življenje tujezemcev, ki so še ostali v Peipingu. -o- Pri cigankah Mrs. Genevieve Dardinger je milo naprosila policijo, da ji pomaga dobiti ciganko, ki jo je oplentarila za življenski prihranek v svoti $885.00. Neumna ženska si je dala prerokovati srečo od ciganke in sreča je zadela — ciganko! Mr. Cekuta se vrnil V soboto nas je obiskal v uredništvu Mr. J. Cekuta iz Girarda, Ohio. Z njim je prišla tudi so- proga. Mr. Za matere vojakov Washington, 7. avgusta. Obe zbornici kongresa sta včeraj enoglasno sprejeli postavo, glasom katere se bo materam padlih ameriških vojakov ali njih ženam zvišala mesečna podpora. Zvišanje bo veljalo vlado letno $8,952,000. Očetje ali matere padlih vojakov so do sedaj dobivali $20.00 na mesec. Zanaprej bodo dobivali $i5.00 mesečno. Predsednik Roosevelt se je sam zanimal za to postavo, katero je kongres drage volje sprejel. --o- Piknik fare sv. Vida Nad 3,000 ljudi je včeraj obiskalo piknik skupnih društev fare sv. Vida. Ljudje so se prav dobro zabavali. Razdeljene so bile tudi tri krasne nagrade in sicer je dobila prvo nagrado, Westinghouse Electric Refrigerator Mrs. Frances Modic, 1107 E. 64th St. Drugo nagrado, fin radio, Mrs. M. Ivane, 1165 E. 60th St. in tretjo nagrado, novo obleko Mrs. Rjaveč, 6836 Bay-liss Ave. Skupna seja V pondeljek 9. avgusta, sklicuje direktorij Slovenske Zadruge sejo vseh odsekov, to je, direktorija, ženskega odseka in ... „. _________________ mladinske lige. Seja se vrši to- Cekuta se je prete- čno ob 7. uri zvečer. Povabljeni Prihodnji predsednik Columbus, Ohio, 7. avgusta. Včeraj je stopila v veljavo nova postava v državi Ohio, glasom katere bodo dobili davkoplačevalci, zlasti* lastniki hiš, vrnjene milijone, katere so preveč plačali v davkih. Postava je takozvana "Ogrin postava," ker je naredil načrt za njo naš slovenski državni poslanec iz Clevelanda, Mr. Joseph Ogrin. Postava se glasi: kdor je med 20. junijem, 1930 in do 1. januarja 1937, plačal obresti in kazni, ker ni pravočasno plačal davka na hišo, lahko zahteva od okrajnega avditorja ta denar nazaj in se mu mora takoj vrniti. Postava nadalje narekuje, da imajo lastniki hiš do 1. januarja, 1940, da se zglasijo v uradu okrajnega avditorja čas, da zahtevajo vrnitev preveč vplačanih svot. Uradniki davčne komisije računajo, da bodo samo Cleveland-čani dobili nad en milijon dolarjev vrnjenih, kar so preveč plačali v davkih. Urad okrajnega avditorja se nahaja v sodnijskem poslopju na Lakeside Ave., kjer se lahko tekom dneva oglasite in zahtevate svoj delež, ako ste plačali kazni in obresti radi zaostalih davkov. Mount Vernon, Ontario, 7. avgusta. Generalni poštni mojster James Farley, ki je eden najboljših političnih prerokov v Ameriki, je včeraj izjavil, da bodo republikanci v letu 1940 no-minirali senatorja Vandenberga iz Michigana za predsedniškega kandidata. Kdo bo demokratski predsedniški kandidat se pa Farley ni hotel izjaviti. Na vprašanje, če bo Roosevelt ponovno kandidiral, je Farley polčal. Farley je izjavil, da republikanci sploh nimajo druzega kandidata kot Vandenberga. Nadalje je Farley rekel, da v letu 1940 ne bo tretje politične stranke. Boj bo kot običajno med demokrati in republikanci. Organizirano delavstvo in liberalni element ostane v demokratski 400 milijonov za vojno proti Kitajcem Tokio, 7. avgusta. Japonski kabinet je odobril včeraj svoto 408.000,0'00 za japonske manevre v severni Kitajski. Mornarica dobi od tega 100,000,000. Vendar Japonska do danes še ne mcbilizii-a. Nekaj starejših rezervistov je bilo sicer poklicanih. Doslej še nobena japonska divizija ni zapustila Japonske. Japonci se v severni Kitajski poslužujejo svojih stalnih posadk in armade iz Mandžurije. -o- Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je nagloma preminul dobro poznani rojak Anton Kalin, star 62 let. Doma je bil iz fare sv. Križ na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1906. Ranjki zapušča stranki, ker je to edina stranka, tu žalujočo soprogo Frances, roki je sploh kdaj v resnici ustva-, je,10 Batič, tri hčere, Antonijo rila postave, ki naj odpravijo poročeno Jerkič, Fredo in Olgo poročeno Culbertson, in dva sina, Antona in Morisa, brata Franka, v stari domovini pa tudi enega brata. Ranjki je bil član družabna zla v deželi. --o- Izredna seja Podružnica št. 14 SŽZ ima v torek 10. avgusta izredno sejo j društva Kras št. 8 SDZ, društva glede praznovanja 10-letnice po- Mir št. 142 SNPJ in društva sv. družnice. Seja se vrši pri pred- Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb sednici na 19303 Shawnee Ave. j ranjkega se vrši iz hiše žalosti, Naj pride ves odbor, ki je bil tozadevno izvoljen. Gongwer se vrnil W. B. Gongwer, načelnik de- 16615 St. Clair Ave. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla pod vodstvom August F. Svetek. Dan in uro kli teden vrnil iz obiska v stari domovini, kjer mu je jako ugajalo. Računi za plin V torek 10. avgusta je zadnji dan, da plačate račune za plin. Plačajte jih v našem uradu vsaj do 6. ure zvečer, da si prihranite odstotke. so tudi vsi ostali uslužbenci, da se gotovo udeležijo. — Tajnik. Na počitnice Mr. Mihael Telich, 64 E. 211th St., znani zavarovalninski zastopnik, se je podal za dva tedna na počitnice. Če ima kdo ta čas kaj opravka, naj se oglasi v uradu v Terminal Bldg. mokratske-stranke v Clevelan- sporočimo jutri. Globoko priza-du, se je vrnil iz potovanja po detj družini naše iskreno soža-Evropi. Glede politike še ni ni- lje! Naj bo ranjkemu večni mir česar izjavil, rekel je le, da bi in pokoj! rad najprvo govoril z ostalimi voditelji stranke. Velik deficit Tekom julija meseca je imela zvezna blagajna $249,384,495' Mary Frank iz 99. ceste. Ogle-deficita, kot se poroča iz Wash- dali si bosta tam mnogo zanimi- V Washington V soboto sta se podali v Washington na počitnice Miss Rosie Chandek, 1053 E. 71st St. in Miss ingtona. 'vosti glavnega mesta. 300 Amerikancev mrtvih v Madridu, mnogo ranjenih Salamanca, Španija, 7. avgusta. Louis Črnite, dijak medicine na univerzi, ki je zadnje čase vozil truke za španske socialiste na fronti, in ki je bil vjet od nacionalistov v bitki pri Brunete, se je včeraj napram časnikarskim poročevalcem izjavil, da je od aprila meseca do danes umrlo v Madridu v raznih bolnišnicah, nad 300 ameriških državljanov, ki so se bili na socialistični fronti, in da jih je v raznih bolnišnicah okoli 600 ranjenih. Večinoma so ti ameriški državljani — zamorci iz New Yorka, ki so se radi brezposelnosti podali v vojno na špansko. — Napredovanje nacionalistov v okolici Teruela, v severni španski, je bilo ustavljeno. Tudi napredovanje proti Cuenca provinci je prenehalo po-največ radi slabih prometnih zvez. Iz Valencije, kjer je sedež španske socialistične vlade, se poroča, da je izbruhnil v mestu Toledo punt med nacionalisti in da se vršijo hudi boji po ulicah. -o- Novotny umrl V soboto so pokopali znanega češkega časnikarja Josepha Novotny, ki je bil ustanovitelj in urednik češkega dnevnika "Svet." V Cleveland je prišel iz Kolina, čehoslovaška, kot mlad mož in je bil zelo spoštovan ves čas v vseh krogih. Doma iz bolnišnice Mrs. Mary Samsa, 10510 Prince Ave. se je vrnila iz St. Luke's bolnišnice. Se iskreno zahvaljuje vsem za obiske in cvetlice, * Tom Mooney, znani delavski vodja, je v zaporih v San Quentin, Cal., nevarno zbolel. "AMERIŠKA DOMOVINA" !AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St CUlr Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po poiti, celo leto 17.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznaialcih: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, »8.00. Posamezna Številka, 3 cents. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.8. and Canada, »3 00 for 8 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 0 months. European subscription, »8.00 per year. Single copies, 3 cents. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 187». No. 185, Mon., Aug. 9, 1937 Še en Trdanov večer Resna kriza v Rusiji Da se je število rojstev v Rusiji tako pomnožilo je odgovorna posebna postava, katero so naredili proti koncu lanskega leta in ki naklada strogo kazen za odpravo plodu. Ta grda razvada je bila silno vpeljana po mestih, a manj po deželi. Tak zločin se danes v Rusiji kaznuje z zaporom do 30 let! Ni čuda torej, da je odprava plodu v Rusiji skoro popolnoma prenehala in da se je število rojstev tako pomnožilo. V sami Moskvi je bilo letos v prvih treh mesecih 80 odstotkov več rojstev kot v istem Času lanskega leta. Kot se sicer čudno sliši pa je Rusija danes na pred problemom, ki ga imajo ostale industrije države. Prebivalstvo na deželi se je namreč začelo manjkati. Iz tega lahko izvajamo, da je imela Rusija mnogo več uspeha na industrijskem kot na poljedelskem polju. Vse od tedaj, ko je začel Trotzky v letu 1928 govoriti in pisati o "škarjasti krizi," so ruski poljedelci prehajali vsako leto v slabši položaj. Ruski kmet je bil prisiljen, da prideluje poceni žito in krompir za tovarniškega delavca, do-čim tovarniškega delavca niso nikdar silili, da bi delal poceni čevlje ali srajce za ruskega kmeta. Tekom zadnjih štirih let se je položaj za ruskega kmeta še izredno poslabšal. V svoji vlogi, ko jo igra kot kolektivni farmar, je ruski kmet pač dobival vse brce, nikdar pa ne najmanjše postave v svojo korist. Res je, da je ruski režim precej naredil za ruskega industrijskega delavca. Delavec je dobil nekako garancijo za delo in zaslužek, ki je — za ruske razmere — še precej dober. Primerjati ga pa nikakor ne moremo z ameriškim zaslužkom. Glasom uradne statistike dobiva povprečni ruski delavec 250 rublov plače na mesec. Vsaj toliko bi morala znašati plača. Njim v nasprotju so pa plačani pisarniški uslužbenci, špecialisti in enaki duševni delavci po 200 rublov na mesec, dasi je pisano, da bi morali dobivati 600 rublov mesečno. Ruskemu tovarniškemu delavcu se danes bolje godi kot se mu je kdaj prej godilo. Toda popolnoma napačna je trditev sovjetskih voditeljev, da posluje sovjetska država v korist ruskega delavca. Ekonomske in socialne postave eksis-tirajo tudi v tako marksisični državi ko je Rusija. Ruski industrializem je povzročil enak položaj v Rusiji, kot so ga imeli v zapadni Evropi pred sto leti, ko je delavec prišel na kant. Za ruskega delavca je namreč vse dobro na papirju, toda v praksi je pa stvar popolnoma drugačna. Sovjetski režim je v Rusiji enako kot pred 100 leti v zapadni Evropi vpeljal nov družabni red. Proletarec absolutno ni prišel do nobene oblasti, dasi daje svojo kri in mo-zek za obstanek države. V Rusiji proletarec nima besede, pač pa se je uveljavil takozvani "srednji stan," ki prispeva svoj razum in denarni kapita-l za industrializacijo Rusije. V Rusiji je lastnik možganov birokrat, lastnica kapitala je pa država. Birokrat je človek kot vsakdo drugi, država je pa skupina mnogih bitij. Ta bitja imajo svoje ekonomske potrebe in ambicije in ustvarjajo svojo lastno družabno tradicijo. Prvi instinkt ruskega birokrata je ustvariti poseben standard življenje, tako da se dvigne visoko nad povprečnega proletarca. Kar se tiče plač so v Rusiji najbolje plačani umetniki. Gledališki igralec prvega reda dobiva 10,000 rublov na me" sec. Neki popularni ruski novelist je dobil lansko leto 100,-000 rublov plače od države. Pisati pa mora seveda tako kot narekuje režim. Največjo plačo v Rusiji dobivajo danes načelniki — jazz godb. Povsem drugačne plače pa imajo visoki ruski državni uradniki. Tem je takorekoč blagajna na široko odprta. Za te plače nihče ne izve. V Rusiji n. pr. je strašno razžaljenje veličanstva, če bi kdo vprašal, koliko plače dobiva diktator Stalin. Tako vidimo, da v Rusiji delavec polagoma prehaja na stopnjo, v kateri se je prvotno nahajal, a dviguje se birokracija, ki je glavna zaslomba sovjetskega režima, ne pa proletarec, ki je ustrahovan od vseh strani, razven da dobi dovolj jesti. In če k temu prištejemo skoro obupno stanje ruskega kmeta, lahko rečemo, da se Rusija nahaja v krizi do katere mora priti v vsaki diktatorski državi. V sredo 11. avgusta bo zadnji večer dr. Trdana in g. ravnatelja Slapšaka med nami. Kako hitro je minil čas. Od onega časa, kar sta dospela semkaj, smo bili večkrat tako srečni, da smo prišli ž njima v dotiko, vendar le na kratko, le mimogrede. Nobenkrat pa ne tako, da bi se mogli obširnejše razgo-varjati ž njima. Do 15. avgusta ostaneta še v Clevelandu, potem se pa odpeljeta proti Min-nesoti za nekaj dni in 25. avgusta se odpeljeta proti New Yor-ku, na 27. pa ju odpelje ladja nazaj v staro domovino. Da pridemo še enkrat ž njima skupaj, bo prirejen poseben večer, pri katerem bo dr. Trdan razlagal ribniške slike, katere so bile posnete v njegovi prisotnosti lansko leto v ribniški dolini in drugod po Dolenjskem. Razlaga in predavanje bo nekaj posebnega in dr. Trdan bo ob tej priliki povedal marsikaj zanimivega, česar dozdaj še ni imel prilike povedati. Za ta večerje najeta Knauso-va dvorana, kjer bodo postavljene mize in stoli, pri katerih bodo udeleženci lahko sedeli in se razgovarjali, obenem pa gledali slike ter poslušali dr. Trdana, ki bo razlagal slike ter pripovedoval iz zgodovine ribniške suhe robe in o življenju ta-mošnjih ljudi. Noben naj ne zamudi tega večera, ker bo zelo kratkočasen, kakor je bila kratkočasna vsaka ui-ica, ki smo jo prebili v družbi teh naših častnih gostov. Obenem bo to nekak poslovilni večer od njiju, ki sta prišla sem za tafc) malo časa. Pokažimo, da smo jima hvaležni, ker sta dospela med nas in zberimo se vsi skupaj ta večer. Vstopnina bo malenkostna, samo 10 centov za sedeže. Dobilo se bo lahko tudi čašo pive, kdor bo hotel. Torej vsak naj pride v sredo večer,1 11. avgusta v Knausovo dvorano na poslovilni večer. Vabi odbor. Katoličani v Jugoslaviji zahtevajo istih pravic, kot jih imajo pravoslavni. Nič več kot prav. Pravoslavni Srbi so proti temu. Proti temu so se pokazali tudi mohamedanci, ki so izrabili to priliko in pobili nekaj šip katoličanom, čeprav jih konkordat nič ne briga. In tako stališče so zavzeli tudi nekateri "napredni" slovenski listi v Ameriki, ki pravijo, da katoličani (torej Slovenci in Hrvati) nimajo pravice do svojih zahtev. Prav tako* so potegnili z ameriškimi protestanti, ko je šlo za podporo katoliškim šolam v Ohio. Taki so SLOVENSKI "naprednjaki"! * * * tJradno glasilo SSPZ poroča v uredniškem članku, da bo organizacija praznovala prihodnje leto 50 letnico. Ne bo držalo, ker je bila ustanovljena šele leta 1908. Vesti z jezerske razstave Število posetnikov velike jezerske razstave se dan za dnem veča, ker vreme je bolj ugodno. Posebno ob sobotah in nedeljah pride veliko Slovencev in Hrvatov izven Clevelanda na razstavo in našo gostilno "Ljubljana," kateri pa po navadi pridejo v spremstvu rojakov iz Clevelanda, kamor pridejo na obisk. Največ Slovencev in Hrvatov nas poseti iz okolice Pittsburgh^ in Johnstown, Pa. Vsaj tako kaže knjiga, kjer se poset-niki naše gostilne registrirajo. V knjigi se pa dobi rojake iz vse širne Amerike. Vodstvo velike jezerske razstave je sedaj vpeljalo vsak dan v Streets of the World, kjer se nahaja slovenska gostilna "Ljubljana," zelo zanimiv 5 aktov vodvil, ki je spremenjen vsak teden. Ob pondeljkih je za žene bargain day. Vsak teden ob pondeljkih so žene in dekleta v spremstvu moških proste vstopnine pri glavnem vhodu, kakor tudi v Streets of the World. Za otroke je pa vstopnina samo 5 centov. Ob četrtkih je amateur night. Ako kdo izmed talentiranih Slovencev želi nastopiti in tudi možno dobiti nagrado,.naj prijavi svoje ime vodstvu razstave. Ne pozabite se registrirati. Ob torkih, četrtkjh, sobotah in nedeljah pa spuščajo v zrak rakete, kar je nekaj, ki se ne vidi vsak dan. V nedeljo 22. avgusta bo na razstavi slovenski dan. Odbor je že na delu, da priredi za ta dan lep slovenski program, ka- teri bo prekašal v vseh ozirih lanskega. V soboto 14. avgusta bo na razstavi clevelandski dan, kar bo nekaj izrednega. Podrobnosti o tem pozneje. Pozdrav ! John Rožanc. Kandidat 0'Donnell Kot znano je Walter G. 0'Donnell neodvisni demokratski kandidat za župana v Clevelandu. Da mož dobro razume kozmopolitanski Cleveland je dokazal njegov govor, katerega je imel na pikniku bratov Hrvatov dne 1. avgusta. Opisoval je kulturo in civilizacijo narodov, ki so se priselili iz Evrope v Ameriko, in da je baš taka kultura in civilizacija posameznih narodnih skupin naredila sodobno Ameriko. Iz govora 0'Donnella se posnema, da je precej globoko posegel v življenje naših naseljencev in da mu je slednje dobro poznano. Poudarjal je tekom svojega govora razumnost narodnostnih skupin za svobod-ščine, za pravico in za napredek. Malokateri kandidat zna tako dobro opisati to življenje, kot je to storil 0'Donnell, kateremu je videti, da pozna boje katere so imeli ameriški naseljenci v domovini, in ki cenijo svobodščine, katere so si pridobili v Ameriki. Toda ni dovolj, je rekel 0'Donnell, da mirno počivamo, kadar smo dobili gotove pravice in civilne svobodščine v političnem oziru. Tudi v industrijskem oziru se mora povprečni ameriški državljan popolnoma osvoboditi. In to se bo prav lahko zgodilo pod sijajnim vodstvom velikega voditelja Roose-velta. 0'Donnell je izjavil, da je bil vedno velik občudovalec predsednika, da je korakal ž njim ob vsakem času in ga'ni nikdar izdajal, kot so to delali mnogi laži-demokrati, ki so se obešali na Rooseveltovo suknjo, da so z njeno pomočjo zmagali, potem pa, ko so dospeli do urada, so izdali svojega voditelja. Narodnostne skupine v Clevelandu so močno prepojene s pravim ameriškim duhom in so pripravljene boriti se tudi naprej za popolno politično in industrijsko svobodo, je dejal Mr. D'Donnell. Iz 32. varde V četrtek 29. julija se je vršila seja slovenskih demokratskih klubov 32. varde, da se izbere kandidata za councilmana. Namen te seje je bil, da si članstvo izbere samo enega kandidata. Kdor bi dobil večino glasov, bi bil kandidat, katerega bi potem vsi podpirali, vsi drugi priglašeni kandidatje pa bi odstopili od kandidature. Sklenjeno je bilo, da bi moral vsak priglašen kandidat podpisati častno izjavo, kakor se je to napravilo pred dvema in štirimi leti in se zavezati, da v slučaju poraza pri tej seji ne bo kandidiral za councilmana. Tak načrt je centralni odbor predložil skupni članski seji, katerega .se je na seji meseca maja z večino odobrilo. V četrtek 29. julija so pa councilman Vehovec in njegovi pristaši porazili sklep centralnega odbora in skupne seje s predlogom, da se ne podpiše nobene izjave ter da lahko poraženi kandidat vseeno kandidira. Predsednik centralnega odbora, John Rožanc, je apeliral na članstvo, da naj v korist in sloge Slovencev v 32. vardi glasuje za podpis izjave, ker sicer bo razdor med člani slovenskih demokratskih klubov. Odgla- sovalo se je, da se ne podpiše. Priglašena kandidata sta bila Anton Vehovec in John Rožanc. Izid volitev je bil: Vehovec 36 glasov, Rožanc 33. Volitve, ki so se vršile brez častnega podpisa, so bile brez pomena in bosta najbrže oba kandidata za councilmana 32. varde in morda celo več drugih. Kot izgleda, bo borba za sedež councilmana 32. varde med Slovenci precej vroča. Rezultat bodo pokazale prihodnje volitve. Joe Poznik. IZ DOMOVINE —Avtomobilska smrtna nesreča. Ngdavno se je pripetila v Tuhinjski dolini nad Kamnikom huda avtomobilska nesreča, ki se je končala s smrtjo enega izmed udeležencev avtomobilske vožnje. Gostilni-čarka Josipina Trdina iz Škofje Loke, je šla na Štajersko po vino. Najela je tovorni avto prevoznika Ravniharja iz Škofje Loke, s seboj pa je vzela še svojega 11 letnega sinčka, obenem je prisedel na avto tudi škofjeloški trgovec Janez Potočnik. Ko so na Štajerskem prevzeli vino, so se čez Vransko vračali proti Ško-fji Loki skozi Tuhinjsko dolino proti Kamniku ter so nameravali čez Vodice v Skofjo Loko. Blizu vasi Laze na tako zvanem Kozjem brdu pa je na precej strmi cesti naenkrat odpovedala zavora. Šofer se je hotel izogniti nesreči s tem, da je zavozil po bregu navzdol, tako da bi ublažil padec strmine. Na bregu se je pa tovorni avto prevrnil in dvakrat prekopicnil. S tovornega avtomobila se je zvalilo vseh 10 sodov vina po bregu navzdol ter pograbilo s seboj tudi trgovca Janeza Potočnika in ga pomandralo. Janez Potočnik je bil takoj mrtev. Trgovka Josipina in njen sin-5ek sta dobila sicer hude poškodbe, vendar pa je upati, da bosta okrevala. Lažje poškodovan pa je bil samo Ravni-harjev šofer, ki je dobil le nekaj prask. Pri avtomobilu ?e je razbila le karoserija. —Ančka Ogrinčeva je umrla pri Sv. Gregori.ju dne 8. julija. Po šolskih letih je šla v Jožefišče v Ljubljano, kjer bi bila tudi ostala kot sestra Kri-žarka, toda bolna roka .ji je odvzela to veselje. Bila je vseeno več let v zavodu, pred nekaj leti, ko je bolezen roke zašla v pljuča, je prišla domov, da bi se v domači hiši sredi smrečja in jelovja okrepila. Kot lep zgled ženski mladini je prebila par let do-' ma, vztrajna v bogoljubnem življenju in svojem delu. Toda naposled je le omahnila cvetka božja. Položili so jo v rodbinsko grobišče poleg mamice, katere grob je krasila z grmičjem vrtnic, ki so prav sedaj v najbolj razvitem cvetju. —Lovro Mav, zadnji župan bivše prevojske občine je' umrl po dolgi in mučni bolezni na svojem posestvu v Imovici pri Lukovici šele 52 let star. Bil je celih 15 let župan prevojske občine, dokler se ni združila z lukoviškO. Kot župan je bil izvrsten gospodar, odločen in dober zlasti revežem. Ko ga je napadla zavratna bolezen, pač posledica svetovne vojne, ki se je je udeležil, je v prvi vrsti skrbel za svojo dušo. Ganljivo ga je bilo gledati, kako je z največjo težavo prišel dnevno v šentviško cerkev in pristopil skoraj vsak dan k sv. obhajilu. In ko je obnemogel je prosil za sv. obhajilo po večkrat na teden. —V Železnikih je umrla najstarejša žena gospa Primožič Jerca, mati šolskega upravitelja v Spodnji Šiški. Razen številnih vnukov ima za seboj že tudi 17 pravnukov. —V Borovnici je nepričakovano umrl nadzornik proge državnih železnic g. Leopold' £e verjamete al' pa ne Apradibiks in vse ta male miši, če ne bi bil oni dan skoro skozi okno skočil kar v jutranji paradni uniformi. Pa bi tudi bil, da mi ni neka mačka vse pokvarila, ki jo je sam vrhovni poveljnik peklenskega štaba odne-kod prinesel prav tisti čas in jo je. In kaj je bilo? čakajte, da povem. Ono jutro so se naši kosi, škorci, škrjančki in vrabci skregali izjemoma zgodaj. In, seve, saj na vsem vesoljnem svetu ni bolj pripravnega prostora za jutranji ptičji špetir kot prav pod mojim oknom. Saj sem jim iz srca hvaležen, ker niso navsezadnje zahtevali celo naše sprejemne sobe za mirovno konferenco. Pošast namalana! Spanec je odšel za bežigrad in vstal sem, pa šel doli, da pokadim eno cigareto, ki v takem slučaju močno pomaga k umiritvi razdrapanih živcev in uravna misli po pravi poti, da bodo zopet lepo prijele za vsakdanje delo. Saj veste, ne bilo bi lepo in tudi varno ni, da bi kadil naši Johani pod nos, ko je tako sladko spala. Prižgem si torej cigareto, dim potegnem s tako silo vase, da je kar sapa zamajala zastore po oknih in se naslonim na okno, da pogledam malo! po vrtu in pogledam, če se je čez noč odprlo kaj nageljnov, če kaj zarudevajo breskve in če še zmorejo veje pod težo obilega sadu, ki letos kaže da bo. In bo, vam pravim. Pa komaj naravnam svoj nos v zgodnje jutro, ko mi zastane kri po žilah in se vprašam, če vidim prav, ali ne vidim. Pa sem! Tam v travi, sredi mojega (našega) vrta, moško sedita dva zaj-ca-spomladančka in tako prikup-ljivo mrdata z ustnicama, kot naša bebika, kadar si pomaga z sladoledom. Križ božji! No, lepa reč! Torej tako daleč smo prišli, da bodo zdaj hodili zajci lovcem na okno trkat in jih klicat na korajžo. Nesramnost in škandal. Če to ni scma postajna in kriminal sodba, pa ne rečem nič. To bo treba nekako rešiti, da se svet ne zaplete v revolucijo in morijo. Le kako bi prišel do njiju in da bi me počakala. Ali bi skočil na oni konec našega grunta po lovska psa, da. bi se vpri-zorila prelepa dirka po Rožniku? Nak, ne gre! Pasjenogoa bi gotovo napravila tak špektatel, da bi bili vsi visoko cenjeni sopre-bivalci našega prelepega Rožnika v dveh minutah na nogah in pred našim vrati s podpisanimi protesti za ohranitev javnega miru. In kolikor jaz poznam pse in zajce, bi dirka ne šla po začrtani poti, ampak prejkone po bližnjici čez naše zelje in korenje, pn po kumarah in solati, pa zopet nazaj. Da bi šel po flinto, in natresel svinčenega strahu Izajčji dlaki Bole. Komaj za nekaj ur ga je bolezen položila na posteljo, ko mu je že smrt pretrgala nit življenja. Pokojnik je bil star šele 56 let in je moral zapustiti soprogo Marijo in 7 otrok, od katerih je šest še nepreskrbljenih. Vsa leta ga je bila sama skrb za družino. Pred leti je moral prestati težko operacijo na želodcu, vendar pa posledic operacije ni mogel odstraniti. Naporno delo v službi ga je izčrpalo in mu oslabelo srce. Pokojnik je bil v Borovnici povsod spoštovan in cenjen prijatelj. Železniški delavci, katerim je bil predstojnik, so ga zelo ljubili in cenili. Bila ga je sama dobra beseda; včasih dobrohotna šala, zmerom pa nesebična usluga. Vse svoje življenje je bil neomahljiv sin slovenske matere, politično pa pristaš bivše SLS. Vendar pa zaradi svoje politične pripadnosti in narodne zavesti ni imel nobenih nasprotnikov. za komat tudi ne kaže, prav |z istega vzroka. Da bi šel ven m ju skušal vjeti z lastno življen-sko nevarnostjo, tudi ne kaže, ker sem bil, kot rečeno, v jutranji paradni uniformi, to je spalni suknji, drugače pa bos do vratu. Ampak krasen pogled bi pa vseeno bil, če bi jo vlili, zajčka to jaz, tje po tratici zeleni, doli proti Euclidu. Saj bi me zap1'1' radi javnega pohujšanja, ali Pa> ker bi mislili, da udarjajo stope v moji glavi na prazno. Na žerjavici sem sedel, vaW rečem. In ne vem, kako bi se bila nazadnje vsa stvar iztekla, da me ni rešila iz mučnega pol°" žaja Čisto navadna mačka, ki Je primarširala gori po pločnik11; z visoko zavihanim repom, kot bi šla klicat na korajžo ves mačji zarosd, kar ga premore ta dežela- Zdajle po bo nekaj, sem si flU' slil in se udobno naslonil na okno, da bom videl vso predstavo in kdo bo hitrejši. Ko mačka, če ni bil mar ček, primaršira vštric naše 23' dolžene zemlje, zagleda zajčka v travi in noge ji zastanejo, prikovane. Lovci vemo, da so si mačke in zajci toliko na roke kot Kitajci in Japonci in da mirovn9 pogodba med njimi toliko drZl kot med evropskimi diplomati. Mačka si ogleduje cenjeno div' jačino v detelji, meri razdalj0 med seboj in pozoriščem, pogle' da nazaj, če ni kaj napek pri zad' nji straži, pomiga z ogromni^1' brki in prestavi tačke za en° stopinjo južno zapadno svet"" vnega ravnovesja. Samo en" stopinjo. Pogledam zajčka in vidim, & se stvar ne bo rešila brez njiJu sodelovanja in če bodo tekli, b0' do tekli trije. Z ušesi strižeta se postavita v pozicijo, iz kat* re lahko z enim samim zaleto"1 preskočita kakih dvanajst ČeV' ljev ameriške dolžine. Napetost moje radovednost je bila že tako visoka, da bi vs^ čas lahko počila, kot feder Pfl Anžičkovi uri, ki jo je s ključi preveč navil. Nekaj se m°ril zgoditi v kratkem, ali pa bo K® narobe. Prav za prav nisem žal z nobeno stranko, ampak se"1 bil neodvisen. Se reče, lovci privoščimo zajcev mačkam, imamo mi prav tako dober apet! in je tudi naloga lovcev, da p0^1' jajo mačke v lovskih revirji ampak tukaj je bil slučaj drug11' cen. Prvič, ta dva zajca, ki sl;5 najbrž po ustnem izročilu ^ dela za našo solato in korenče"' bosta morala kmalu obrniti s*' je pregrešne želje v drug zelu1^ in bo čiste prav, če ju malo op'* ši mačje pleme. Drugič pa se bil prepričan, da zajcev zdaj. ^ sta pri vsi brihti, ne vjame 111 sto mačk. Torej sem se la^0 pasel ob krasnem prizoru. Pa kaj, ko se je vse tako h^' končalo. \ Mačka napravi še par stop il)J' zajca se obrneta s zadnjo Vre preti zalezovanju hudičevem sta mislila onadva). Lepo ni, če se dva proti enemu slabo pokažeta in že naprej i)*' ater migujeta o svoji bojni stra ji, ampak zdravo pa je, zdra V0i e" in tudi koža je še največ vre1 dokler je zajec še v njej. Zdaj! Mačka napravi §e korak in takrat st;a pa vzela 2 čka svoje pete v roke in j° v tje po naši travi in čez seč, da koli tega. , ^ Ta dva bosta do desetih ^ New Yorku, če bosta tak0 si mislim in pogledam mačk0'^, se je resignirano vsedla, si ^ hala brke lepo po vojaško y strani, potem pa počasi odšl^t prej s tako brezbrižnostjo. j, da bi ne devala v slabo ju zajčjih neg, ki. so tako ur,ie ^ kot bi je prav nič ne brig^0'^) ji je že bil skoro servir^11 p zajterk, ki ji je pa pred 110^ skočil s krožnika. Bes te P Laj, pa še zajci! »V*' Res, imenitno smo se z* tfo, li: jaz, zajca in mačka on° 3 pa eni trije še ne vedo. ^ imeli navzočo galerijo, ki Je skala ob koncu predstave. KRIŽEM PO JUTROVEM Po »miku* ImTlralka K. Mara "Ne verjemi jim!" čul sem jo!" v'Se ti je zmešalo? Kako mo- res duha slišati? Duh vendar ni- ma te'esa, ne moreš ga ne videti ne slišati!" ('Pa prihaja v telesni podobi!" 'V telesni podobi — ? še to — ? v kaki?" , Prikazuje se v podobi netopirja." ^šepetaje je povedal te besede Se nagnil čisto blizu k mojemu esiL Da se mi ni smilil, na bi se mu bil nasmejal. Zakaj pa na mah tako skriv-n°stno govoriš?" Ješ, je šepetal, "o takih re- " se ne sme govoriti. Vsaj 8'asno ne —. Duh bi čul —." °braz se mu je stemnil. Oto- je povedal: ' T) uo smrti sem žalosten radi 86 In žena tudi —. Da hčer-g. ^a miru —. Pa sem čul, da . Ve'ik učenjak —. Mislil sem, v ,le"iti veš, kako bi ji vrnil ,,ni mir in pokoj —." Takega sredstva ne pozna Hcben lov h b učenjak. V kraljestvo du- ne sega človeška učenost. (ia eno sredstvo vem —." t,P°vej mi ga, effendi!" . Strahov ni! Trdno bodi pre-t 'Can> da jih ni, pa boš na mah .f1 svoje tuge!" Tega ne morem! Tega ne Ce " Pa PraV; Pa ti pravim, da strahov vsaj meni verjemi, ki o meni, da poznam vso c®nost!" Pa jo sam slišim—" Slišiš? Kako moreš duha slišati!"' (Trka!" je šepnil. , Trka?" sem se smejal. Kje?" w oknicah. In po zraku pri- Podobi netopirja se prika- "V j^Uje^pa po oknicah trka? Ka- ,;'eto mogoče?" v. /Tega ne vem. Nisem je še ,(e1' le slišal sem jo." , Najbrž ponoči." ;;i)a." '('(°b kaki uri?" „ Točno ob uri, v kateri je ^rla," 1'^edaj torej?" Točno dve uri pred poltjo." . 'Hm! In ljudje so jo videli, ^°ma netopirja?" s T)a! in njen zaročenec je na ^ bolan in bo umrl." vZaslutil sem prave vzroke ^e8ove tuge. V tistih krajih je aznoverje silno gi0boko uko-eninjeno. lo Po Misliš, da je' tvoja hčerka smrti krvoses? Da bo zaro- „ ncu kri izpila pa da bo moral ,'Ha, tako je!" .^Bog! Strašno!" L ^ajne? Kar umrl bi od ža-°stii»> 0(1 vua, le umri od žalosti! Pa jo|2alosti nad svojo neumnost-TSi razumel?" de so bile moje besede, ^Hke. Toda zdravilo ni nobe-^ sWko. Tako globoko zaje-v Praznoverje se da izru-„t 1 le s krepko roko. Pa tudi ^Snil nisem, da bi mu na dol-^ m široko dajal nauke, v ne-tj^rah sem moral oditi in do ^ 'krat sem ga moral ozdravi-|0 upal sem, da mi bo uspe- Ha]10 ** Sedel poleg mene in bog ,"Effendi> mislil sem, da mi ]av .dal tolažbe. Pa si norca de- ,lz mene?" 'Ni smiliš se mi in pomilu- be!*č si norca ne delam iz te-jetn smiliš se mi in pomilu-! Pa jezim se nad tvojim Ku ^0Verjem! Pojdi h kjaji pa velikprašaj. Povedal ti bo, kak tvoi greh je, če misliš, da je otrok krvoses!" VSa3 sem bil pri njem!" (