Stev. 35 TRST, petek 4. februvarja 1910, Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA trti ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. P«$ara!ene štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobak arnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergn itd. Zaslurele Stev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglas-i denarnih zavodov po 20 st. mm. Za ogla«e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave _P.dinosti". — Plačuje se izključno le upravi ».Edinosti*. -- , ....---Plačljivo in utoŽljivo v Tritu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost*4 za Primorsko* V edinosti je moć! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■uoonlok na nedeljsko lzd&nj* „EDtaOBTI" aUn« : it oelo leto Kron 5*30, za pol l«ta Kron 2*eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost-1. - Natisnila Tiskarna „Edinost* vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica _______ Giorgio Galatti štev. 18. == Poštno-h rani Inični račun 5L 841652. TELEFON št. 11-57. O BRZOJAVNE VESTI. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Obstrukcija slovenskih poslancev. GRADEC 3, Pred današnjo sejo se je namestnik grof Clary posvetoval o položaju v zbornici z načelniki nemških strank. Seja je bila otvorjena ob 11. uri dopol. Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu za 1910 in sicer četrto poglavje: Ceste in železnice. O tem predmetu ima govoriti še osem slovenskih poslancev. Prvi je govoril namestnik deželnega glavarja dr. Janko-v i ć, slovenski, za njim dr. K u k o v e c, (liberalec), ki je rekel, da obstrukcijonizem Slovencev ni odpor ene stranke, ampak odpor slovenskega naroda na Štajerskem in da bo slov. klerikalni klub nadaljeval dc skrajnosti zapričeti boj. (Mej-klicina nemški strani). Potem je govoril posl. Vrečko slovenski in je stavil tozadevni premnijevalni predlog v nemškem jeziku. Seja je bila zaključena ob 3.10 popol. — Prihodnja sfja jutri. Otvoritev češkega dež. zbora. PRAGA 3. Viši deželni maršal princ Lobkovic je otvoril sejo ob 11.20. Po konstataciji sklepčnosti zbornice je bil zapisnik zadnje seje odobren brez debate. Nato je sledilo čitanje došlih ulog, volilnih poročil in zaobljuba novih poslancev. Potem ko je bil s tem dnevni red izcrpljen, je povzel besedo namestnik grof Condenhove m med drugim izjavil da najdejo poslanci ob zo-petnem sestanku deželnega zbora n£ svojih mizah vladne predloge minole jeseni glede premembe deželnega reda, načrt novega deželno-zborskega reda, načrt glede jezikovne vporabe pri avtonomnih oblastih in organih in predlogo glede osnutja -okrožnih zastopstev. Po govoru so češki radikalci izjavili, da bodo predloge koristile te Nemcem. Prihodnja seja jutri. Nize-avstrijskl deželni zbor. DUNAJ 3. Niže-avstrijski deželni zbor je po večdnevnem posvetovanju rešil deželna proračuna za 1909 in 1910. Grof Julij Andrassy častni meščan budimpeštanski. BUDIMPEŠTA 3. Mestni municipij je sklenil imenovati bivšega ministra za notranje stvari grofa Julija Andrassy-ja častnim meščanom budimpeštanskim. Krečansko vprašanje. LONDON 3. „Times" poroča iz Carigrada; Porta je obvestila štiri zaščitne vlasti, da ukrene otomanska vlada energične odredbe v slučaju, da bodo za grško zbornico izvoljeni krečanski poslanci, in da hoče porta braniti suverene pravice Turčije. — Govore o tem poročilu obžaluje „Times", da Turčija ne prepušča velesilam, da bi branile njene pravice, kajti akcija Turčije žuga povišati težkoče položaja, ki je že itak vznemirjen. Iz sedanjega vedenja vlasti PODLISTEK. Stev. 78. (Slavkov.) je možno crpiti nado, da se prepreči nevarne zapletaje. Sklonost Avstro-Ogrske in Rusije, da postavila svoje odnošaje na boljo podlago, je srečen, važen znak te dobre volje na strani obeh držav, ki sta najbolj interesiram na Balkanu. DUNAJ 3 „Mittags-Zeitung" poroča iz Rima: Minister Guicciardini namerava baje sklicati v Rim konferenco krečanskih zaščitnih vlasti. Volilna reforma za prusko poslansko zbornico« BEROLiN 3. „Nord. Allg. Zeitung" poroča, da je nemški cesar pooblastil dotične resortne ministre, da predlože v pruskem deželnem zboru zakonski načrt glede spremembe predpisov o volitvah za prusko poslansko zbornico. Angleške ladije v Pireju LONDON 3. Renterjev biro poroča iz Malte: Ena oklopnjača, trije križarji in štiri torpedovke so pod poveljstvom kontreadmi-rala CaHagana odpluie v Pirej. Eksplozija v rudniku LAREDO (Texas) 3. V La Esperandia v Meksiki se je pripetila eksplozija v rovih; 56 oseb je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. LAREDO 3. Glasom zadnjih poročil je pri eksploziji v rudniku pri La Esperancia izgubilo življenje 68 delavcev, večinova Mek-sikancev in Japoncev. Eksplozija se je pripetila, ker je neki rudar vzlic obstoječim prepovedim kadil v rovu cigareto. Voda v Parizu upada. PARIZ 3. Voda je doslej, do 1. ure, upadla za 2.02 m in utegne tekom današnjega dne pasti za nadaljnih 50 cm. Zelo mnogo ulic je zopet otvorjenih prometu. Vnovič se je blizu ministerstva mornarice usedlo več ulic. Tudi v pariški okolici se je položaj vidno zboljšal. Povsod, izlasti v okolici Alforta, se kažejo velike škode, ki jih je napravila povodenj. Neka dvonadstropna hiša v Choisy-Ia-Roi, v kateri ni bival nihče, se je podrla. Tudi v okolici Courberoi, se je podrlo več starih hiš. Viharji ob norveški obali. KRISTIJANIJA 3. Z norveške obali poročajo o silnih viharjih. Devet ribiških ladij pogrešajo s 40 možmi. Pri Lofotih je moije vrglo na suho 10 ribičev. Budimpešta 3. (Ogr, biro). Načelnik budimpeškega zavoda za podpiranje bolnikov in člen budimpestanškega municipalnega odbora dr. Zigmund Csillag, star 65 let se je danes zjutraj ustrelil. Vzrok čina je neznan. Pismo iz Koroške. XI. Po skupščini v Bohinjski Bistrici je na Koroškem ponehalo gibanje, ki se je prej že tako vspešno pričelo, nehalo je delo pod okriljem Ciril-Metodove družbe. Vse podružnice sicer niso zaspale, aE tudi tiste, ki so prirejale vsako leto še občne zbore niso C. in M. družba se je vkljub temu, da s - « —• *— " ' ~ • • jo začeli z ene strani bojkotirati, reorganizirala in je v par letih svoje dohodke podvojila. Toda mogli bi biti petkrat toliki in marsikako novo šolsko poslopje bi že stalo v ogroženih krajih na Koroškem, ako bi tekmovala z njimi slov. ljudska -stranka, ki ima skoro dvakrat toliko privržencev na Kranjskem, nego narodno-napredna. V ravno tem pa se kaže vsa narodna brezbrižnost slov. ljudske stranke, ker noče sodelovati pri edinem obramhenem društvu, ki je imamo, niti noče sama ustanoviti nobene obrambene organizacije. Nam Korošcem (razun nekaterih) ni možno misliti, da bi bili Kranjci s strankarskimi strastmi tako razcepljeni od vrha do tal, da bi niti ogrožene meje ne mogli skupno braniti in stražiti. Če so prišli res že tako daleč, potem je pogled v bodočnost res tužen, posebno za majhen narod kakor je slovenski. Na Koroškem je dokaj rodoljubov, ki so priče ponemčevalnega procesa, ki gledajo dogodke, ki se vršijo pred njimi in bi radi storili to ali ono. Toda ničesar ni možno storiti, ker ni nobene organizacije bile več tako agilne kakor poprej. Zdelo se je človeku, kakor da bi bil to le še en poizkus jesenskega solnca, da bi stajal padajoči sneg. Ali, kakor naposled le zagrinja mrzla zima doline in gore, tako je zagrnila tudi Koroško temna negotova bodočnost. Ne sme se pa reči, da koroški rodoljubi ne bi bili dalje delovali na šolskem polju, delali so še naprej, samo brez načrta je bilo delo; ni bilo več reda in organizacije. Vzgojilo pa se je poprej že lepo število mož, ki so se navzeli narodnega duha na sestankih podružnic, in marsikje so poskušali še, da bi vzbudili speče podružnice in jih oživeli k marljivejšemu delovanju. Veliko rodoljubov tudi ni moglo razumeti, zakaj bi se radi odbora C. in M. 'družbe moralo nehati delovanje, ki je najsvetejše in najvažnejše, ker je od njega odvisna usoda naše mladine. Marsikdo si bo mislil, da je vse pretirano, ali če se hoče prepričati o resnici teh besed, naj gre gledat in poizvedovat, kako in kaj se je godilo in kaj in na kak način se je delalo in se še dela na naš pogin. Naj se na lastne oči prepriča in naj njegova Kaznilniški zvonec je zapel svojo jutranjo pesem in klical na noge prebivalce temnih in vlažnih celic...... Sveta tišina, ki je vladala pred par trenutki v sivem, mogočnem poslopju, se je izpremenila ob njegovem zamolklem glasu v življenje, žalostno življenje.---— Kaznjenci so počasi vstajali in se leno odpravljali na delo. Njihova bleda lica so pričala, da so nocojšno noč zopet prestali del kazni, ki jim jo je naložil svet. Mnogi izmed njih je v tej kratki noči preživel v sanjah lep del življenja, slo-boden med svetom, med slobodnimi ljudmi. Bil je srečen, neizmerno srečen, ko se je videl svobodnega, ko je lahko bival med svojci in mu ni bilo dihati mrzlega, vlažnega iz-duha kaznilniške sobe. Srečen nasmeh mu je igral okoli usten---. In prišel je zjutraj zvonec s svojim mrt-vaško-žalostnim glasom, ga prebudil in ga postavil nazaj v celico, samotno kaznllniško celico! Vse so bile torej le sanje, vse je bilo nič ----! In tedaj je stegnil roko do oči, ki si jih je dobro otrl, da bi videl, ali je res med štirimi mrzlimi stenami za železnimi vratmi in omreženimi okni! Mrtvo je prihajala jutranja svetloba skozi debelo mrežo na oknu in ga spomnila na včerajšnji, predvčerajšnij dan, na minoli mesec, -leto v zaporu. Res v zaporu je! In kako lepo je bilo nocoj tam zunaj med ljudmi; na svobodi, pri ženi, otroku —--! Čemu ga je pravzaprav zvonec zbudil iz lepega sna, ki ga je napravljal tako srečnega? Pustil bi ga bil, da bi sanjal naprej da bi bil še srečen! Ali nima morda pravice do te sreče? Ali je res zaslužil te muke, to trpljenje v tem zemeljskem peklu? Ali mora res dan na dan hirati, umirati in gledati vse to z lastnimi očmi? Čudno, da ne zahtevajo ljudje še od njega, da bi sam sebi zapel mrtvaško pesem in da bi sam prisostoval svoji smrti in pogrebu —! Da, še to naj zahtevajo, ker druzega več ne morejo! Post, trdo ležišče, železni okovi, težke verige, okužen zrak; vse to že ima! Kaj preostaja Še druzega?--- * * * Ključ je zarožljal v vratih sobice štv. 78 in na prag je stopil čuvaj. Njegovo mračno oko je pogledalo mrko po celici in ko se je prepričal, da je štv. 78 že vstal, je velel: „Odpravite se hitro! Čas je za zajutr-ko vanje." Kaznjenec se je žalostno nasmehnil in menil: Saj je čas, da spravim v želodec kaj gorkega. Štiriindvajset ur posta in kruh, suhi kruh z vodo! Ha, ha!" Hripavo se je zasmejal, a hitro je umolknil, ko je opazil resni stražarjev obraz. lastna ušesa čujejo tragedijo, ki jo igramo j nar. obrambenega dela, kateri bi mogli pri-koroški Slovenci ! Pred letom so voditelji; stopiti ne da bi še jih napadalo. Mnogo koroških Slovencev ustanovili novo šolsko: jjh sicer še vstraja pri C. in M. družbi, društvo. To je bilo ustavljeno samo za Ko- ; drugi pa čakajo in čakajo, da blagovoli roško in kakor se je reklo sprvega: v spo-, siov. ljudska stranka priti na pomoč. Ali razumu S C. in M. družbo. j pred tem poteče še mnogo dravske vode Naloga novemu društvu je bila prouče-. v Črno morje in lepo število Slovencev pre-vati šolsko vprašanje, pobijati ponemčevalni j stopi v nemškutarski tabor. Žalostno je, da zistem koroške šole in vzdrževati Št. Jakob- je tudi na Koroškem zaostalo delo iz stran-* sko šolo v Rožu. Društvo, ki smo je po- i karskih prepirov, za katerimi pa tičijo še zdravili z velikim veseljem kakor nov korak, i drugi osebni momenti. Pritlikavski narod se je sicer ustanovilo, a kaj je tekom leta j smo zares Slovenci, pritlikavci pa smo tudi storilo, nam ni posebno znano. Vemo samo po duhu. Kajti niti v boju za lastni obsta-to, da se je vnel še ostrejši prepir s C. in nek si ne moremo skupno pomagati, celo v M. družbo in da se je nasprotstvo še bolj -boju za lastni obstanek se iz sebičnih oz i rov poglobilo. Društvo je ustanovilo v vsem letu in iz strankarske strasti grizemo med seboj celi dve podružnice ; o drugem delovanju,■; in davimo. Menda res hočemo biti poznej-pa nimamo poročil. So pač gotovi vzroki, j šemu svetu klasična primera, kako j c ki zadržujejo vsako pozitivno delo, ali po- treba majhnemu narodu v borbi za ob-trebno bi bilo pač, da se dobro prevdarja stanek delovati, da čim prej — izgine s prej, nego se ukrepa kak važen korak, in površjai! da se mu napravlja določen načrt, po kate- ] Omenimo naj še. nekaj. Letos o binko-rem se potem energično tudi deluje! Tako j štih bo praznoval v Gradcu nemški Schul-se zdi, da je bila pri vstanovitvi koroškega! verein tridesetletnico svojega obstanka. Poda šolskega društva velika konfuzija; kajti po-; sorojakom veličasten račun o svojem delova-gajalo se je vse polletje s C. in M. družbo;; nju in impozantno sliko svojega razvoja, enkrat se je reklo, da bo oboje društvo de- j Lahko bodo Nemci zadovoljni s svojim vspe-lalo sporazumno, potem smo zopet čitali o hom, kajti v kakšni meri se v zadnjih letih nesoglasju; majalo se je sem in tja in ko-1 pomnožili svoje podružnice, koliko novih nečno je prišla druga Bohinjska Bistrica,' članov so pridobili, in — kar je glavno namreč: Jesenice. Razdor je bil popolen. kako so narasli dohodki njih društva; to jih Ne more se odobravati nastopa niti z ene, bo navdajalo v novim pogumom in se Iju-niti z druge strani; trdovratnost je bila pov-, tejše še vržejo na nas. Slavili pa bodo Nem-sod enaka. Kdo bo imel dobiček od doma- j ci tudi lahko že nabrani dvamilijonski sklad čega prepira? |in mogli bodo začeti z novim. In kaj bo z Obe slovenski stranki na Kranjskem nami Slovenci ? Če se bodo razmere razvi-tekmujeta, katera bi bila bolj narodna, obe1 jale tako dalje, nam bo kmalu prilika za ob-porabljata vsak najmanjši pregrešek, da; hajanje mrtvaške pojedine po zadnjem ostudno napadata ena drugo; in če se gre; koroškem Slovencu ! In veselo prazno vaza lastno strankarsko korist, se zvežeta celo' nje bo to za naše brate onstran Karavank, z Nemci, z našimi najhujšimi nasprotniki,, če se še pri tem zraven ne stepejo. puščajoča na strani vsaki narodni čut. — Tako stojijo sedaj naše šance, na šol- „To so malenkosti, ki jih lahko vsakdo pretrpi," je odvrnil mož zakona in zaloputnil težka vrata. Zopet je ključavnica zarožljala in štv. 78 je ostal sam v celici. Stegnil se je parkrat sem ter tja in začel mahati z rokami po zraku. To je bila neka vrsta telovadbe, ki jo je delal vsako jutro, da bi si oživel malo otiple ude. Potem je pospravil postelj in skrbno osnažil sobico, da bi ne dobil ukora od stražarja. Sel je na trdo, leseno klop, naslonil glavo na konec postelje in se zamislil. Na njegovi sključeni postavi se je poznalo, da je moral biti nekdaj junak, močen hrust, zdrav na telesu. Kakšen pa je bil sedaj ? Ni ostalo druzega nego šibka, skjučena postava, bled, suh obraz. Njegove očesi, ki sta bili prej živi, sta gledali sedaj nekam apatično po temni sobi. Roki, prej močni, ste se sedaj tresle in se krčevito držali posteljnega roba. Bil je prava senca nekdanjega lepega, ponosnega moža. In vse to je postal, ker je branil, odločno branil to, kar je bilo njegovo, edino lo njegovo! Še sedaj se spominja onih hudih, peklenskih trenotkov, ki so nu postali usodepolni, ki so ga uničili in napravili iz njega človeka, ki je umrl za svet, pošteni svet. Nekdaj, ko je živel med ljudmi, poštenimi ljudmi se je imenoval Nande Vlah. A sedaj? Sedaj je že pozabil svoje ime! Odkar je prišel med štiri zidove, ni nikoli slišal Človeških ust izgovoriti svojega imena. Ni čudno tedaj, da ga je skoraj pozabil! Kakšna razlika: prej Nande Vlah, a sedaj štv 78! Ko mu je uradnik, ki ga je upisal ; v kazensko knjigo, povedal, da se bo odslej I imenoval štev. 78, je nehote ponovil še enkrat svoje ime: Nande Vlah. * * * ■ Solza je pritekla po licu, solza, ki je ; pokrila njegovo ime s pozabnostjo. Nič več ga niso klicali „Nande" ; beseda, ki sta jo j njegova žena in ljubljeni sinček izgovarjala ; vedno z veseljem, nekim svetim žarom na licu. Štev 78! Štev 78!-- Zdel se je sam sebi žival, ki jo ljudje ! zaznamujejo s številko, ko nimajo dovolj imen na razpolago. In vse to si je zaslužil, ; ker je varoval sebe in svojo rodbino ne-: sreče in sramote, ki mu jo je hotel napra-[ viti njegov — najboljši prijatelj! Štefan Koder je bil njegov prijatelj že izza mladih let. Vedno sta bila skupaj; v šoli do štirinajstih let, v rokodelstvu in potem po širnem svetu sta potovala tudi skupaj; skupaj sta si služila kniha. In ko se je Nande oženil z Rezo, svojo ljubljeno Rezo, je vzel k sebi na stanovanje tudi prijatelja Štefana. Mirno in srečno so živeli na svojem domu in vživali skupno dobrote, ki jim jih je dajala božja narava. On in Štefan sta opravljala svoje kamnoseško rokodelstvo, a Reza jima je kuhala in pospravljala stanovanje. Živeli so v slogi kakor redni bratje in nikdar ni bilo prepira med njimi. Ko se mu je rodil sin Dragotin, je šel Štefan za botra in vez, ki je vezala oba prijatelja, je postala močnejša, trdnejša. (Pride še.) □utri velika maškarada Šentjakobske mladine v jfar. domu ob 9. zvečer. Stran II. „EDINOST'4 st. 35. V Trstu, 4. februvarja 1910. skem polju. Pouk v materinem jeziku je slovenski mladini na Koroškem odvzet; naša mladina je izročena potujčevanju popolnoma in posledica t.iiiu je, da se dežela strašno poncmčujc. Slovenci sami pa ne moremo ničesar storiti, ker nimamo smisla za samo-brambo. Rajši se medseboj davimo in v strankarski strasti puščamo raje vse delo kakor nam to kaže zgodovina našega šolskega društva. Barona Raucha — konec. Ko pišemo te vrstice, je baron Rauch morda že dobil na Dunaju prav laskavo vladarjevo pismo, ne vemo še kakšno odlikovanje in predikat — ex-ban, „Ban" Rauch pripada zgodovini. V dobi zvesd-re-patic je ta Rauchova trajala precej dolgo: dve leti in eden mesec! Novim hrvatskim banom bo imenovan dr. Nikola p 1. Toni a š i ć. Rauch in Tomašić sta v Hrvatski zgo-, dovinski imeni. Rauch je sin Levina Raucha, i nastop naših štajerskih bratov, nekdanjega despota na stolici hrvatskih) banov; bil pa je tudi ves očetova „slika i žejo za svoje volilce. Tako si je ta mož upal pozivati slov. poslance potem, ko so ravno ti slovenski poslanci stavili neštevilno predlogov v nemškem jeziku, ki pa so bili vsi odbiti. Po takem zločinu ne-le proti narodni pravičnosti, ampak tudi proti human-nosti, nam prihaja renegat in nemčur Ornig, da poživlja Slovence, naj govore nemški! Večjega farizejstva si sploh ne moremo misliti. Proti takim nasprotnikom brezobziren boj ! Vspričo takega barbarskega sovraštva, kakor se pojavlja od strani nemške večine v deželnem zboru štajerskem proti našemu narodu, proti tretjini vsega prebivalstva v deželi, je pač opravičena tudi obstrukcija, pa tudi če jo sicer principijelno odklanjamo. Tako sovraštvo, ki preganja naš narod tudi na gospodarskem polju, je pač eden tistih izjemnih običajev, ki opravičujejo tudi naj-skrajneja parlamentarna sredstva. Zato pozdravljamo tudi mi ob Adriji ta energični prilika". Dr. Tomašić je znan iz dobe Khuen-Hedervaryjevega banovanja v Hrvatski, ko ie bil steber „madjaronske" stranke. Če bi se torej sodilo le po imenih, moglo bi se reči, da je dr. Tomašić samo „pendent" Raucha, da se je v Hrvatski spremenila na banski stolici le oseba. In vendar temu ni tako. Koje ogrsko ministerstvo obnovil Khuen-Hedervary, dobil je ta mož dva predloga za rešitev hrvatskega vprašanja: Rauch je predlagal razpustitev hrvatskega sabora, ki se do sedaj ni še niti konstituiral; zajedno ie Rauch obljubil ogrskemu premieru, da bo v hrvatskem saboru sedela vladina večina pod vodstvom .... d-ra Jos, Franka! Frankovci so v Hrvatski tri polna leta kar grabili z vsemi rokami iz Rakodczay-evega in Rauchovega korita; po Friedjungovem procesu so se pak odrekli vseh državnopravnih načel Starčevićevega „vjeruju", ter so odprto ponujali svojo stranko. Drugi predlog za urejenje hrvatske krize so prinesli členi hrvatsko-srbske koalicije. O njem so že govorili : večina hrvatskega sabora noče za sebe nič, ampak zahteva, da se odpravi Rauch, da se imenuje začasna vlada, ki bo odgovorna saboru. Ta vlada naj v najkrajšem roku popravi zločine, ki jih je zagrešil v Hrvatski režim bana Raucha. Ker pa so stebri nekdanje „narodne stranke" v Hrvatski, dr. N. Tomašić in tovariši, v vseh glavnih vprašanjih edini z večino hrvatskega sabora, prišlo je med njimi do sporazuma. Khuen-Hedervary in vladar sta se odločila za ta drugi predlog. Hrvatska je s tem izšla iz vrtinca. Hrvatski sabor bo sklican že v tem mesecu, da se loti velikanskega dela.... Upajmo torej, da bomo mogli o Hrvatski vendar enkrat začeti drugo pesem. Predolgo smo morali peti dolgočasni in tužni refrain: „Rauchov absolutizem". Ko se novi hrvatski ban predstavi saboru, bomo imeli prilike, da si ga ogledamo od blizu. Njegovo politiško fotografijo sicer imamo, posebno pa v njegovem monumen-talnem delu o postanku hrvatskega državnega prava v zvezi z ogrskim („Pacta Con-venta"); a ker so se strankarske razmere v teh poslednjih dneh razvile kakor ni bilo pričakovati, bo imela Tomašićeva vlada v saboru resnih nadzornikov v osebi poslanca Supila in tistih, ki mu bodo sledili. Poslanec Supilo namreč ni zadovoljen z delom koalicije, ker je po njegovem mišljenju paktiranje s Khuenom navadna kapitulacija. S tem se Supile nikakor ne oddaljuje od svojih dovčerajšnjih tovarišev kakor sovražnik. Če bo hrvatsko-srbska koalicija znala upoštevati v Supilu lealnega in načelnega nasprotnika, delo večine hrvatskega sabora bo plodonosno in zdravo. Ulogo razdiranja, denuncijanstva in štreberstva vzamejo na-se dosedanji vzdržavatelji obsolu-tizma v Hrvatski: pristaši Frankove stranke! BAN RAUCH PODAL DEMISIJO. BUDIMPEŠTA 3 Ban Rauch je danes odpotoval na Dunaj. DUNAJ 3. Cesar je vsprejel v avdijenci bana barona Raucha. Ban je podal svojo ostavko. TomašiČ in Chavrak pri Khuen-Heder-vary-ju. . BUDIMPEŠTA 3. (Ogr. biro). Bivši minister za Hrvatsko Nikolaj pl. Tomašić in bivši podban Levin pl. Chavrak sta danes predpoludne posetila ministerskega predsednika grofa Khuen-Hedervary-ja ter ž njim 1 in pol uro razpravljala o položaju na Hrvatskem. Slovenska obstrukcija v dež. zboru štajerskem. V deželnem zboru štajerskem je izbruhnila obštrukcija. Nemška večina je v proračunski debati kratkomalo odbila vsak predlog Slovencev, naj si je bil ta še tako skromen. Ko so Slovenci videli, da se parlamentarnim potonune da ničesar doseči za svoje volilce so se odločili za obstrukcijo. V zadnji seji, ki je trajala celih štirinajst ur, je bil znani slovenski renegat Ornig iz Ptuja, ki je predlanskim tako „izborno poskrbel za varstvo Slovencev o priliki Ci-ril-Metodove skupščine tako drzen, da je neprenehoma klical slovenskim poslancem, naj govore nemški, češ, tako da več dose- Svoboda, kakor jo umevajo — Madjari. Škof Parvy je naravnost neusmiljen preganjalec ubogih Slovakov. Temu človeku je ostala — vkljub njegovemu vzvišenemu poklicu —• azijatska narav madjarskegu plemena. Neusmiljeno preganja slovaške duhovnike, ako čutijo s svojim narodom in so voljni trpeti žnjim v boju proti krutemu madjarskemu zatiranju. Kooperatorja To-maneka je pomagal celo spraviti v ječo. „Slovensky Tyždennik" ga imenuje naravnost Aleksandra groznega" ter prinaša nastopno kričečo ilustracijo o madjarski krutosti. Ljudstvo v Ružembergu je nabralo nekaj denarja za rečenega svečenika-mučenika. Radi tega zločina je tamkajšnji mestni poglavar razglasil to-le razsodbo: 1) Zato, ker je To-manek dobil denarja za maše, obsoja se v plačilo globe 100 K, dvodnevni zapor in je za pet let izgnan iz Ružemberga. Razun tega se obsoja v 20 K, ker je ob razglašanju te razsodbe napravil neko opazko. 2. Ivan Janček, ker je kakor stareji, izskušeneji in izobražen mož nabiral za dar Tomaneku, se obsoja v globo 100 K. 3) Gospića Olga Bohun, ker je nabirala dar za Tomaneka, se obsoja — ker je še mlada in zaročena — „le" v globo 20 K. 4) Cerkovnik Novak — iz istega vzroka — v globo 50 K in v 7-dneven zapor. In pa še-le utemeljevanje te azijatske razsodbe! Tam je rečeno, da je ta zbirka imela služiti v podporo nacionalističnih agitatorjev in v nacijonalistične svrhe, in da so agitatorji krivi na tem, da se Ogrska „črni" pred inozemstvom. Kakor da bi bilo treba še kaj „črniti", ko dejstva kriče — resnico o madjarski krutosti, vspričo katere se človeku kar lasje ježe in kakoršnje je zmožno le pleme, ki je vzlic svojemu večstoletnemu bivanju v Evropi ostalo nedostopno za človeško civilizacijo. Najbolj kričeč dokaz za to, da niti pri viših cerkvenih dostojanstvenikih ni mogel Kristov nauk zadušiti azijatskih instinktov. In vendar pride črni petek, ki uduši v Evropi, kar ni ustvarjeno za Evropo: dan zmage evropske civilizacije nad azijatskim barbarstvom! To je naša trdna vera, da iz solza slovaških mučenikov iznikne svoboda tudi na Ogrskem. Slovanske novice. — Poljski narodni svet se ustanovi v kratkem. Tako je sklenila zadnja konferenca poljskih poslancev. — Češki slikar Anton Slaviček je umrl te dni v Pragi. Zapušča ženo in tri otroke. Bil je zelo uvaževan umetnik. Slikal je večinoma pokrajine. — Predstava v „Narodnem Divadlu" v Pragi se je vršila v korist pariškim ponesrečencem vsled povodnji. — Protest bolgarskih profesorjev. Vse-učiliški profesorji v Sofiji so izročili turškemu poslaniku spomenico, v kateri v imenu humanosti protestujejo proti smrtnim obsodbam nad Bolgari v Makedoniji. Dnevne vesti. Iz mestnega odbora. V seji mestnega odbora dne 26. m. m. je interpeliral svet. Spazzal župana, kako more opravičiti svojo prisotnost kakor zastopnik občine na blago-slovljenju nove jezuitske cerkve, kljubu temu, da je mestni svet v svoji seji dne 10. maja 1906 sklenil, da se mora postaviti vse sile proti stalnemu naseljenju jezuitov v našem mestu. Župan je odgovoril, da se je kakor zastopnica cesarja udeležila blagoslovljenja nadvojvodinja Valerija. Zato se on ni mogel odtegniti slavnosti, ker je njegova dolžnost, da kakor načelnik občine izkazuje dolžno spoštovanje nasproti vladarju, oziroma nad-vojvodinji, ki ga je zastopala. Spazzal je opazil na to, da je bilo členici vladar, hiše za časa njenega bivanja v Trstu od strani župana izkazano na drug način dolžno spoštovanje, tako, da on, župan, nikakor ni bil več obvezan udeležiti se cerkvene slavnosti, na kar je župan Valerio odvrnil, da je njegova — županova — stvar, da v posamičnih slučajih razsoja o svojih reprezentativnih dolžnostih. Bržkone spravijo socijalisti to zadevo tudi še v mestni svet. V isti seji je župan naznanil, da je ministerstvo odbilo rekurz mestnega sveta proti odloku namestništva, ki razveljavlja sklep glede imenovanja ene ulice z imenom XX. septembra. Sklenilo se je predlagati mestnemu svetu, da vloži nov rekurz na upravno sodišče. Našim občinam in zadrugam posestnikov. Znano je, da imamo sedaj v Trstu slovenskega geometra g. Kristijana Pertota. Kakor doznajemo, se vendar veliko naših občin poslužuje pri razdeljevanju zemljišč italijanskih, našemu narodu sovražnih geo metrov. Znano nam je, da so nekateri italijanski geometri poprej, dokler ni bilo g. Pertota, naravnost odirali ljudi. Sedaj pa, ko je rečeni Slovenec otvoril svojo zemljemersko pisarno, so cfene za ta dela naenkrat padle. Pri tem pa se italijanski geometri poslužujejo nasproti svojemu slovenskemu kolegu naravnost nelepih konkurenčnih sredstev. Namen je prozoren: onemogočiti Slovencu ekzistenco. Čim se bo to zgodilo, bi poskočile cene zopet v višino. Posebno se odlikujejo agenti nekega italijanskega geometra. To, kar uganjajo ti ljudje proti g. Per-totu, je naravnost škandalozno. Opozarjamo pa naše občine in zadruge, da smo ravno glede zemljemerske pisarne dotičnega geometra od občin, kjer je dotičnik izvrševal delitev zemljišč, čuli stvari, ki te pisarne nikakor ne priporočajo. V nekaterih občinah je razdelitev baje tako zmešal, da se v isti ni živ krst spoznal. Torej previdnost pred agenti! Podpi-rajmo raje svojega človeka — geometra Pertota! O incidentu na plesu „Lega Nazio-nale". V včerajšnji številki smo poročali o lepem načinu, kako se je v soboto postopalo z javnim funkcijonarjem na plesu „Lega Nazionale". Povprašali smo po natačnih podatkih in poizvedelli sledeče: V soboto sta v Politeama Rosseti vršila policijsko službo komisar dr. Zecchini in kancelist Aleksander Lovišček. Ob L uri po polnoči je g. Lovišček zagledal v atriju masko, oblečeno „a le Tosca" z visoko palico, nosečo italijansko trobojnico: Pristopil k maski in zaplenil trikoloro. Takoj je v atriju nastalo razburjenje. Množica, ki se je tam nahajala, je tesno obkolila policista in ga pehala sem in tja. Ko opomini niso hoteli nič pomagati, je kancelist bil prisiljen potegniti sabljo. Sabljo je množica upognila, in ne zlomila, kakor je pravil „Indipendente". Tudi ni resnično bahaštvo tega lista, da so kancelista ven vrgli na cesto itd. Pozneje je bil kakor glavni provzročitelj tega finega prizora aretiran neki Karol Ferluga (!!), 19-letni urar, stanujoč v ulici NicoI6 Macchiavelli št. 9, jako znan mazzini-janec (slovenske krvi!). Mimogrede omenjamo, da je bil ves ples — kar nas sicer nič ne briga — pravcata irredentistična demonstracija. Maske so bile večinoma „bersaglierke" in povsod je blestela italijanska trikolora. Italijanski konzul je bil slavnostno vsprejet. Nekaj zanimivega : Dva občinska redarja, ki sta bila prisotna pri napadu na policijskega kancelista, sta se, mesto da bi mu pomagala, skrila kar najhitreje. Glas iz občinstva. Slovenskemu občinstvu pripororočamo primerno postreščeka št. 59, ki stoji na oglu Via Carducci — Largo Sartorio-Sartorio. Rad ga ima kako čašo pod kapo. In tedaj pozablja, da ima često potrebe nas Slovencev in psuje: Ande in malora sciavi porchi, vignudi zo delle montagne, kakor se je meni in drugim že često v gostilni prigodilo. Italijanski tečaj ima šolo v ul. G. Ga-latti 12. II: ob torkih in p e t k i h od 6—7 in 7—8 zvečer ter ob sredah in sobotah od 7—8 zvečer. Ob torkih in petkih imajo pouk oni, ki že znajo kaj italijanski, ob sredah in sobotah se pa učijo začetniki. Vsprejemajo se še novi učenci. Nadaljevalni tečaj hrvatskega jezika ima šolo v ponedeljkih in četrtkih od 7—8 zvečer. Družinski večer pevskega društva „Kolo" minole sobote se je obnesel naravnost imenitno. Členov in prijateljev društva je prišlo toliko, da so bili prostori „Trg.-izobraževalnega društva" pretesni. Možki zbor je pod vodstvom g. pevovodje Mahkote zapel nekoliko zborov uprav divno, da so bili navzoči kar navdušeni na tako lepem napredku. Ob enodejanki „Kdor se poslednji smeje!" — ki so jo nepričakovano dobro vprizorili gospici Zorka Kravosova in Stana Kolbova ter gg. Golob in Mahkota — se je občinstvo naravnost izborno zabavalo in je glasnim aplavzom dajalo izraza svojemu zadovoljstvu. Veselost na višek pa je napravila temu predpustnemu času primerna „ohcet", spremljana od „domače" zelo originalna bande. Smehu ni bilo ne konca, ne kraja. Na šaljivem srečkanju je bila prava tekma, kdo več — podpre društvo „Kolo", tako da bo društveni blagajnik gotovo prav zadovoljen. Razun tega so pri vstopu darovali : Zvan A., J. K., Trnauc, Gaberšček, Kraus, N. N., Ferfolja, Braz Ivan, N. N., Volčič Vek., Kelemenič, N. N., Čehovin M., Benko R. po 1 K; FurlanJosip5 K; Leban in Tilka, Dolenc M., Senk V., Gregorčič J., Kolb Marija, Kubik Jul. po 2 K; Mlado van, Godina po 3 K; N. N. 30 stot.; Bazina 60 stot.; Vidmar, N. N., Malič Fran, po 40 stot.; N. N. 50 stot. Hvala blagim prijateljem na njihovi naklonjenosti. Z veseljem bo društvo nadaljevalo svoje delo, ko vidi, da so mu ohranjene tolike simpatije. Umeje se, da je to vspelo prireditev zaključil jako animiran ples. Izgubila je neka gospica na plesu „Češke besede" zlat privesek z diamantoma. Pošteni najditelj je naprošen, da ga izroči v našem uredništvu. Št. JakobŠka mladina vabi na veliko maškarado, ki jo priredi jutri 5. t. m. v prostorih „Nar. doma" v Trstu. Ta maška-rada bo ena najlepših letošnjih pustnih prireditev, zabave bo za plesalce in neplesalce. Krasne nagrade za najlepše maske so v izložbi slov. knjigarne J. Gorenjec ul. Valdi-rivo. Nekaj posebnega bo iznenađenje med četvorko in ples „Kolo" v vseh slovanskih nar. nošah. Glavni dobitek srečkanja bo zlata ura. Že lanjsko leto je maškarada mladine izpala najlepše ; letos pa gre za našo miljenko Cirll-Metodovo družbo. Zato ni dvomiti, da se je vdeleže vsi rodoljubi, brez izjeme stanu. Vstopnina je le 1 K za osebo; kjer pa je čisti dobiček določen naši mladini, naši bodočnosti, se radodarnosti ne stavljajo meje. * * Mladina ima clanes ob 8. uri zvečer važno sejo. Vdeležite se je vsi. Za maškarado „Šentjakobske mladine" je na razpolago še nekaj lož in sedežev na galeriji, ki se dobivajo v knjigarni J. Gorenjec (via Valdirivo 40) do jutri dopoludne. Lože so po 8 K, sedeži po 1 K. Ker bode gotovo zvečer pri blagajni naval, priporočamo vdeležencem, da si pravočasno preskrbe vstopnice. Sokolska maškarada bo že v nedeljo dne 6. februvarja. Kakor kažejo vse predpriprave, ne bo letošnja maškarada prav nič zaostajala za onimi prejšnjih let. Sokoli pri-hite na maškarado v sokolskih krojih, ostali udeležniki pa ali v maskah ali pa v črni obleki. Pod črno obleko pa se ne umeje le frak ali salonsko obleko, ampak tudi navadno črno obleko. Vstopnice ima v predprodafi vratarica „Nar. doma" in sicer stane vstopnina za člene, dame in maske 2 K, za ne-člene 3 K, sedeži na galeriji pa pa 1 K. Vstop na maškarado je dovoljen le proti izkazu vabila; zato se opozarjajo vsi oni katerim slučajno ni bilo dostavljeno vabilo, daje reklamirajo ali pri vratarici „Nar. doma", ali pa pri odboru „Sokola." Predavanje. „Društvo ljudski oder" v Trstu. Danes v petek dne 4. februvarja 1910 predava v „Delavskem Domu" ulica Boschetto 5. II. nad. dr. J o s i p F r f o 1 j a o predmetu: „PREDSODKI" Začetek predavanja ob 8. uri in pol zvečer. Dijaškega podp. društva v Trstu — OBČNI ZBOR se bode vršil, danes v petek zvečer ob 8 in pol uri v „Slovenski čitalnici", na kar opozarjamo ponovno vse cenjene člene ter one, ki se zanimajo za razvoj slov. dijaštva in slov. srednjega šolstva. Dvakratna detsmorilka. Dva otroka sežgala. K našemu predvčerajšnemu poročilu nam bi bilo poročati še sledeče: Frančiška Leban, rojena Sardotsch je oddajala v Ses-Ijanu v najem postelje. Njen mož je doma iz Komna, a stanuje proč od žene, katero je pa vendar vsako toliko časa obiskoval. Ona pa je imela mejtem baje prešestno razmerje z nekim Gašperini. V ponedeljek večer je naznanil nek delavec orožnikom, da je čul, kako je devetletna hčerka Lebanove Regina, prigovarjala stareji 12-Ietni sestri Rozaliji, katero je Gašperini pretepal naj pove zunaj, kako sta mati in Gašparini sežgala otroke in očetu, kako dela „Gašperini gotove stvari z mamo." To sta potem obe deklici tudi potrdili, na kar sta bila aretirana Gašperini in Leba-nova. Sicer pa trde nekateri sosedje, da je vse to le izmišljotina obeh otrok. Prvi slučaj se je baje dogodil pred tremi, drugi pred enim letom in pol. Bilo bi torej zelo čudno, ako ne bi bil takrat nihče opazil, da se nahaja Lebanova v drugem stanu. Tržaška mala kronika. Nagla smrt. Ko je včeraj zjutraj vdova Franica Allegreto stan. na trgu S. Catterina, šla po ulici Ghiaccera, jo je zadela kap na možganih in se je zgrudila na tla. Treves jo je dal odnesti v bolnišnico ali Allegreto je že s potoma izdihnila. Spoznan samomorilec. Pred kratkim se je — kakor smo poročali — zastrupil v bošketu neki mož, ki je bil tudi pokopan, ne da bi ga bili prepoznali. Včeraj se je slednjič na podlagi fotografije izvedelo za njegovo ime. Spoznala ga je sestra. Pokojnik je bil dninar Ivan Jerina, rojen 1. 1878 v Spod, Logatcu, stanujoč v ulici Caccia štev. 7. In zopet regnikoli. Včeraj je bil aretiran voznik Vinko Panese, star 21 let, iz Kalabrije, ker je popival po gostilnah, ne da bi plačal in je vrhutega še kradel. Veliko poneverjenje. Josip Szekelv. star 33 let, iz KoŠic na Ogrskem, je bil odvetniški kandidat v pisarni odvetnika Julija pl. Basch v Budimpešti. Pred meseci je V Trstu, 4. februvarja 1910. „EDINOST" št. 35. Sirarn in svojemu šefu poneveril 6000 K in izginil. Dr. Basch je proti nezvestemu uradniku vložil kazensko ovadbo. Avstro-ogrski konzulat v Aleksandriji je poizvedel, da biva defravdant v Egiptu in ga je dal aretirati. Imel je še pri sebi znesek 4000 K. Včeraj so ga na parniku „Habsburg" pripeljali v Trst in odvedli v ul. Tigor, od koder ga spravijo na Ogrsko. Koledar in vreme. Danes: Andrej Korz. šk. — Jutri: Agata dev. muč. Temperatura včeraj: ob 2. uri popolu-dne -f- 10.5° Cels. — Vreme včeraj: oblačno zvečer dež. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Podpisani odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti naznanja članom, da bo redni občni zbor dne 13. t. m. pop. ob 5. uri v dvorani „Kon-sumnega društva" v Rojanu. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika ; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika in poročevalcev računov ; 4. Volitev odbora in ; 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Glasbeno društvo „Trst" naznanja vsem svojim členom, da radi plesa šentjakobske mladine, odpade sobotna vaja Prva naslednja vaja je v sredo 9. februvaija. Radi bližnjega nastopa, so naprošeni vsi členi, da se vdeležujejo vaj redno in polno-številno. Plesna vaja „Slovanske Čitalnice". Ker je v sredo 2. februvarja t. I. odpadla plesna vaja, naznanja odbor „Slovanske Čitalnice" svojim členom, da se vrši mesto tega plesna vaja v soboto dne 5. februvarja 1. m. v društvenih prostorih. DAROVI. — Pri zlati poroki Ivana in Ivane De-kleva v Vipavi nabrala unukinja, oziroma nečakina Dragica svoto 10 K v korist podr. sv. C. in M. na Greti. Srčna hvala vsem darovalcem ! — Pevsko društvo „Slovan" v Padriču se najtopleje zahvaluje g. I. Vidic-u za velikodušen dar. Ob enem želi mnogo posne-malcev. — Na zabavnem večeru pevskega društva „Slovan" v Padriču se je nabralo med člani in gosti za družbo sv. C. in M. K 8. K temu je dodal g. I. Vidic 2 kroni. Denar hrani uprava. — Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je na svatbi Kristine Pečenko iz Rihenberga (Brje) in Franca Pestelj iz Krtinovce 10"20, Živela novoporočenca, obilo sreče. Nar. del. organizacija. Združena skupina ladijedelnice — sv. Marka in „Strudolfa". — Podpisani vljudno vabi tem potom vse tovariše odbornike in njih namestnike v soboto dne 5. t. m. točeo ob 7. uri zvečer v društvene prostore (Campo S. Giacomo št. 5. I.) Ker se bo na tej seji razpravljalo jako važno vprašanje za nas delavce, prosim naj nihče ne manjka. Pregarc, načelnik. Vesti iz Goriške. f Grof Karol Lanthieri. V noči 2. t. m. je po dolgi in težki bolezni umrl v starosti 70 let grof Karol Lanthieri a Panatiko. Z njim je izumrla starodavna in slavna rodbina Lanthieri, ki je igrala važno vlogo v zgodovini Goriške in Kranjske. x Odmevi zadnjih deželnozborskih volitev. 31. januvarja se je vršila pred goriško okrožno sodnijo razprava proti Fr. Arčonu iz Renč. Obtožen je bil, da je pred ožjo volitvijo v splošni kuriji dal naprednjaku Petru Pahorju 10 K, ter mu je obljubil še drugih 10 K, ako voli za klerikalce. Obtoženec se je pred sodnijo branil s tem. da je bil popolnoma pijan. Priče pa so izpovedale proti Arčonu, ki je bil končno obsojen na 10 dni strogega zapora in na izgubo volilne pravice za 6 let. x Proti novemu vinskemu davku so protestirali na izrednem občnem zboru poštno-brzojavni uradniki. Nalično resolucijo so odposlali deželnemu zboru, v kateri protestujejo proti namerovanemu obdačenju vina, doma povžitega. Protest poštno-brzojavnih uradnikov je več nego utemeljen in menimo, da bi bilo prav če bi istotako storili tudi vsi ostali državni in pa zasebni uradniki, da se če le možno prepreči novi davek, ki bi občutno zadel vse uradniške družine, posebno one nižjih razredov, ki pri današnji silni draginji že itak komaj izhajajo. Iz Škrbine. Prireditelji veselice se naj-srčneje zahvaljujemo, našemu domačinu gos. Antonu Fakinu, sedaj nadučitelju v Kostanjevici, za njegov trud in požrtovalnost, ter brezplačno poučevanje petja. Nadalje se zahvaljujemo gosp. državnemu poslancu Alojziju Štreklju, gos. Ivanu Della Schiava, trgovcu in krčmaiju v Svetem in Ivotu Adamiču, finančnemu stražniku v Trstu, za poslane vstopnine. Zahvaljujemo se gosp. Miroslavu Godniču, trgovcu z lesom v Kom- nu, da nam je dal brezplačno les na razpolago. Zahvalujemo se vsim onim, ki so s čemer-koli pripomogli, da je veselica tako dobro uspela. Bog plati! Slednjič se zahvaljujemo tem potom tn-di onim, kteri so hujskali, da se ni treba vdeležiti veselice. Telovadno društvo „Sokol" v Ajdovščini priredi v nedeljo 6. svečana t. 1. svojo predpustno veselico. Na vsporedu bo godba, petje, rokoborba, kuplet, prizor s petjem, burka, veseloigra, srečkanje in ples. Začetek veselice ob 4. pop., plesa ob 8. uri zvečer. Svirala bo godba na lok. Na zdar! Plesni venček prost. gas. društva v Materiji, ki se je imel vršiti dne 6. t. m. je zaradi neugodnega zdravstvenega stanja podnačelnika, preložen za po veliki noči. x Goriško kmetijsko društvo sklicuje prih. nedeljo dne 6. t. m. ob 3. uri pop. javen shod vinogradnikov k Rebku. Na shodu bodo razpravljali o novem davku na vino. Po zborovanju pa se bo vršilo predavanje o vinskih boleznih. Vesti iz Kranjske. Zlata poroka. Iz Vipave nam poročajo: V sredo, dne 2. t. m. smo imeli tu redko in ganljivo slavnost v jedni spoštovanih tukajšnjih rodbin. Gospod Ivan Dekleva je slavil s svojo soprogo Ivano zlato poroko: 50-letnico svoje zakonske vsikdar srečne in harmonične zveze. Gospod Dekleva je sedaj v 90. letu, soproga mu Ivana pa v 69. letu svoje dobe. Oba sta zdrava in čila in krepka na duhu in telesu. Sorodniki — med njimi 8 sinov in 3 hčere — so se zbrali na domu že na predvečer slavnosti: vseh skupaj 28. Zbrani so bili vsi otroci, razun ene hčere, ki je pošta-rica na Dolenjskem in je bila službeno zadržana. — Ta dokaz ljubezni in udanosti od stranih že odraslih in preskrbljenih otrok, je posebno ganil oba slavljenca, izlasti pa starčka-jubilarja. Ob 10. uri je bila v farni cerkvi maša s poroko, ki jo je opravil g. dekan Lavrič sam, pridruživši lep nagovor, v katerem je naglašal, kako sta slavljenca lepo vzgojila svojo družino. Podal je tudi interesantno dejstvo, da je bilo v letu, ko sta se poročila slavljenca , poročenih 19 parov, od katerih pa sta le ona doživela to slavje zlate poroke. O poludne je bil skupen obed v hotelu „Adria". Ob tej priliki je bilo izgovorjenih ver primernih v srce segajočih čestitk. Tako od strani sinahe Ivane, vnuka Roberta in vnukinje Karle, potem od sorodnika Matije Markovega iz Postojne v imenu odsotnih mu bratov in sester. Na tej slavnosti pa so se svojimi simpa- i tijami sodelovali vsi Vipavca, kajti slavljenec ga nima v našem trgu niti enega sovražnika. In tudi mi čestitamo slavljencema na tem mestu še enkrat najiskreneje in jima želimo od srca vseskozi srečnega večera svojemu življenju. _ Gospodarstvo. Ustredni banka češk^ch spontelen. Dne 30. januarja t. 1. se je vršila seja u-pravnega sveta, na kateri se je razpravljalo o letnem poročilu. Čisti dobiček brez notranjih rezerv dovoljuje takrat jako zadovoljivo dotacijo reservnih fondov, ki bi dosegli po odobrenju dotičnih predlogov od strani občnega zbora višino 1 milijon kron, tako, da bi pripadalo na delnico K 56.67 in bi znašala njih notranja vrednost K ca 427.-- proti K 400.--nom. vrednosti. Kljub povoljnemu vspehu, ki je skoro dvakrat večji nego lani, čeravno se nekatere kupčije posebno one iz sindikata zalog nafte za c. k. železnični erar-obračunajo šele v prihodnjem letu, je bilo sklenjeno predlagati v izplačilo 5 od stot. dividendo kakor v minulem letu, ker se je povišana glavnica v znesku K 5 milijonov vporabljala šele od 1. julija 1909. in zahteva tudi situacija denarnega trga, da se preje dotira reservni fond. Ta postop zahteva tudi potreba lastnih prostorov, ki so banki neobhodno potrebni, v katero sviv ho namerava upravni svet uporabiti reservne fonde, da bi preveč ne trpel akcijski kapital. Podrobnejše številke bodo obelodanjene po odobrenju sklepov upravnega sveta od strani občnega zbora. Razne vesti. Uradna statistika o žrtvah potresa v Južni Italiji. Italijanska vlada je teh dni obelodanila uradno statistiko o žrtvah potresa v Mesini 28. decembra 1908. V Mesini je izgubilo življenje 77.283 ljudi. Od teh so! izvlekli izpod razvalin 27.523 trupel. 325 ljudi je umrlo za poškodbami, zadobljenimi ob potresni katastofi, a 32.477 trupel se nahaja še pod razvalinami. V mestu in okolici Reggio di Calabria je bilo 7969 žrtev, v Palmiju 1734, v San Giovanni 1092, v Gil-lieu 963. V manjših mestih je bilo skupno 7123 žrtev. Skupno je torej ob tej grozni katastrofi izgubilo življenje 96.871 ljudi. Opica kot priča. V Devals Landirogu, država Lonisona, Severna Amerika je bila zaslišana opica kakor — priča. To se čuje sicer precej amerikanski, a je vendar-le resnično- Bilo je namreč tako-le: Komedi- ZAHVALA Podpisana se iz dna srca zahvaljuje vsem onim cenjenim osebam, ki so jo tolažili o priliki prebritke izgube njih ljubega očeta, starega in prastarega očeta Josipa Cerkvenič ter blagega pokojnika v tako obilem številu spremili k večnemu počitku. Posebno bodi izrečena presrečna hvala pevskemu društvu „Slava", Glasbenemu društvu „Lira", g. dež. poslancu M i k 1 a v c u, čč. duhovščini, kakor tudi N o -v emu Pogrebnemu P odj etju, katero se je mnogo potrudilo za izvršitev pogreba točno in redno in sploh vsem. ki so pripomogli, da se je pogreb blagega pokojnika izvršil sa tako veličasten način. SV. MAR. MAGD. SPODNJA, dne 3. februvarja 1910. Žalujo6a rodbina CERKVSNIČ. Odlikovana pekarna in slaščičarna z ziato kolajno ln krlžecm nt mednarodni obrtni razstavi ▼ Londona 1909 Rcquedotto 15. - Podruž. ul. Miramar 9 oŠ,'d™ trikrat ra dan svež krah. Prodajalnica e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi bi skoti posebno za čaj; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naročila za vsakovrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi ■ajflnejčo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. — Priporočam se ta obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk. VELIKI DOHODI ZA ZIMS&O SEZONO JOSIP SFEHAR TRST, ulica S. Caterina štev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z veliko izbero bv Zadnjih IlOVOSti za zimsko S8Z0R0 po jako zmernih cenah. — SPECIJALITETA PRAVEGA ANGLEŠKEGA BLAGA. Izlere srajc, orntnito?, ovratnic, zapestnic itd. - Na želio se cosiUajo ozorci- S Mnenje gosp. dro. EMILA »ARZKOPF, Dunaj = zdravnika- ranocelnika. = G. J. SERRAVALLO Trst Z radostjo ustrežem Vaši želji, ter Vam naznanjam, da sem dosegel z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) izvrstne vspehe. Posebno pomanjkanje slasti, provzročeno vsled malokrvnosti, je po uporabi Vašega izdelka v kratkem izginilo, vsled česar so bolniki v neverjetno kratkem času okrevali. DUNAJ, 11. svečana 1908. Dr. SCHWARZKOPF. ur 11 Uellhl kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od petka 4. do 7. februvarja 1910: 1) OCEAN ^:nra\rjekc:ja 2) BOLEST MATERE ^ i! novost nHRITFK zabavno in ko-3 J U U DHL IV mično za smeh. Prvi sedeži 40 $t., II. 20 stot. - Otroci in vojaki 10 stot Veiika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroke. Plačilo na obroke, M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, il. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. a. Velika zaloga praznih buteljk TRST, Via delle Ombrelle 5. - Telefon št. 71, Romano II. }£ GUI DO e UGO COEN Prodajajo in kupujejo se - Vi SV 100.000 buteljk od iampanjoa za rofoflk. buteljke vsake vr»te za refošk, Sampanjc. bordeaur, rensko vino, konjak itd. ___ zaloga buteljk od pol litra ln 1 ln pol litra. Damjane lz atekla o pletene. Prevzamejo s* dopo&IIJatve na deželo_Kupuje razbito steklo vsake vrste. Cene zmerne. Telefon 1395 Gius^ Waldner TRST - ulica Medla 3 - TRST Zaloga jelovega les« ■ prodajo na drobn > in debelo. — OKVIRJI is bukovega in je), lesa. Z&bera vsakovrstnih obloftenlh ln oatrnienlh I prelmatov 1« »uka^oga In J »Iomega losa Itd. | Bogata izbera obloZkov. - Lopate za pekfirje. Stran IV. „EDINOST" št. 35. V Trstu, 4 februvarja 1910. anta Kristijan Star in njegova žena Marija sta bila obdolžena, da sta ubila lastnika menažerije, James Ackermana. Dokazalo pa se je, da je bil Ackerman ubit ravno^ ko je krmil opico, ki jo je imenoval Scamp. Sodnikom je zato padlo v glavo, da bi zaslišali opico Scamp kakor pričo. Dali so zato prinesti v sodno dvorano kletko z opico. Potem so postavili pred kletko Kristian Stara. Čim ga je opica zazrla, je začela pihati jeze in prizadevala si je na vse mogoče načine, da bi prišla iz kletke in planila na Stara. Isto se je ponavljalo, ko so pripeljali pred kletko Kristijanovo ženo Marijo Star. Na podlagi tega so se sodniki prepričali o krivdi obdolžencev, ter obsodili oba v dosmrtno ječo, Dogodek s strupeno kačo. — Neki marljiv nabiralec strupenih kač v severnem delu Brazilije je dobival iz okolice take živali v dar, ko so ljudje znali za njegovo marljivost v nabiranj".. Ko je nekega večera sedel v svoji koči pri mizi in je pisal, mu je neki domačin prinesel živo kačo, o kateri je trdil, da je najstrupeneja v okolici. Ker je bil nabiralec močno zaposlen, je prosil, naj domačin stavi kačo v stekleno posodo, ki je stala na mizi in je potem pisal naprej. Toda vsled vročine po noči in ker je bil utrujen se je naslonil na mizo in sladko zaspal. Nakrat ga je zbudil silen ropot. — V;.spanju je prevrnil mizo, goreča svetilka je pala na tla in ugasnila in naenkrat mu je palo na um, da je morala pasti na tla tudi steklena posoda s strupeno kačo, tako da je kača zopet zadobila svojo svobodo. Da bi se obranil njenih pikov, je naglo skočil na posteljo in zaklical na pomoč, ali nobeden ga ni slišal. Ker so bila vrata le par čevljev proč od postelje in ker nihče ni pritekel na pomoč, je sklenil skočiti proti vratom. Na njegovo nesrečo se je bil že zvečer sezul; in ko je skočil s postelje, da bi prišel k vratom, je čutil, ostro bodečo bolečino v peti ene noge in jasno mu je bilo, da je izgubljen. Slugi, ki je prav v tistem trenotku odprl vrata, je rekel da mu je živeti samo še pet minut in narekoval mu je svoje zadnje ukaze za njegove potne tovariše. Vendar pričakovana smrt ni hotela priti, in ko so točneje pregledali kočo, so našli strupeno kačo v enem kotu koče zvito v svitek, ki je z povzdignjeno glavo sikala nasproti svojim nasprotnikom. — Rano na peti mu je pa provzročil komad stekla, na kateri je stopil ob svojem vskoku s postelje. Nova Edisonova baterija. Že pred leti je napovedal Edison, da izumi neko posebno vrsto baterije, ki bo znatno zmanjšala stroške modernih prometalnih sredstev, kakor n. pr. avtomobila, motorja itd. Teh dni so se vršili poskusi v iNew-Jersey-u. Ta baterija je nameščena v vozu, v katerem je mesta za 24 oseb, a skupna sila je iznašala 50 konjskih sil. Strokovnjaki, ki so prisostvovali poskušnji, so se izrazili vrlo pohvalno. Strošek pogona s to baterijo iznaša za eno miljo 4 stotinke. — Edison meni, da bo ta baterija revolucijonirala vsa prometala in da se prevaženje znatno poceni. (m a mau dcus; s" je riČu;iđ]o po 4 stot tešejo; mastne tiskane bestdo se računajo enkrat vec. najmanJSa pristojbina slane 40 stotimi, hr — — — Fiaća se tako i. — — — T v B I? S A ic ieoif •kladidde oblelr »a *o d$£fec Trs^ vis Sr 16, i. r> (rr-Tft Beitamdjf ro«jperi*ti?s Brekvrt prodaja da mesečne ali tedenske obroke obleke iu ptnrSnike moške, perilo itd, Na^dogovomejše eene POZOR! Skladišče nI v pritlfčj« smrat v prvrB nadstropju. UMETNI ZOBJE Plombiranja zobov Izdiranje zobov brez vsake bolečine v zobe zdravniškem kabinetu . Čermak in (j. Juscher •• TRST • ulica deli* Cacerma št 13. II, n. * * * P Velike na^a predajslnice pohištva in tapetari] :: Paolo Qastwirtb :: TRST, Ul. Stadion St 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenlte) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerno. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sobe. Sprejemi: e in ka-iilne dvorane v najuovejšem »logu. — SPECIJALITET A. : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolić, — J>opolns opreme in pcsamzzni deli. i m Namiznejabolka v cenah po Kr 24—26—28 za W100 kilo iz kolodvora Litija proti povzetju, razpošilja RAZBORŠEK, Šmartno pri Litiji. - 5 kg korbica franco K 2*60 mBas^smmmsmm Bogomil Fino bivši ura t Sežani »iiia svojo noso prodG-Jslnico v ur v TRSTU, ulica Vircen. Belllni 13 nasproti cerkve »v. Antona rove^-a. Vsakov. verižic po tov cenah. f H! Id Sta Pes in P8'"1 [č"ne dlake] Zyšillld 91(1 na poti od VolĆjegagrada do Treia. Kdor ju prinese v Trst, Via Geppa, droghe-ria iJcnivento, dobi Dagrado. 170 Pno na nrnrlsii leP> komaj leto Btar' o I V O IIO prUllaj dober čuvaj in poleg fga 'ako domsč. NspIot pove lcatr. odd- Edinosti (ItiOO Slovenci in Mestjani! £ poel>.<£ujete le v floveiiski brivnici v ulici Sette Fvutane 13, za kar Be Vam toplo priporoča udani Anton Novak — Svojim k svojimi 2057 (prej MORA VIA). - Najboljša PRIRODNA GREN-..... KA VODA..... učinkuje kalno hitro brez: boleči DUH l!liW Kova sin ] vsakovrstnega v*i! i Spalni in jedila e zob© isbor?, i Najnovejši uzorci. Trst, del Rettori št i Icicfcii Jt, Ti Rotr.siio IV. ooooceooocoov, auoofr'.LOT, -n f jaogra'o* Stiio-a pripet /a 'očiti 11 • . u poprft»i!c.a,a Siv. »'.rr,!- v. » uiutofco t? 1' i Velika rafnfca popadkov po tovar. csnsh. TF LFpON 1~7<*A, • i Dobi se v vseh lekarnah mi-rodilnicah in boljših trgovinah v Trstu, Istri, Primorju, Kranj-V»SS skem itd. itd. -VA" Podjetje srenke$o studencu „OTNICA" SOKOLNICE, MORAVSKO I iaj 49-itm tsjm ni