Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111

VENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05	Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Upr a v a: Kopitarjeva ulica štev. 6,
Blodeči Jud
In Pilatu je odgovorilo vse ljudstvo: »Njegova kri naj pride nad nas in nad naše otroke.« To prekletstvo, ki 6i ga je judovski narod pred skoraj 2000 leti klical na sebe, teži še vedno nad njegovim plemenom. Marsikakega kulturnega človeka je obšla žalost nad tem, kar se sredi 20. stoletja in sredi kulturne Evrope dogaja. »Odpusti jim, ker ne vedo, kaj delajo!« Tako je govoril samo Bog - človek. Toda danes ni nikogar, ki bi na svetu poznal tolikšno velikodušje. Nikogar ni bilo, ki bi nepremišljeno zločinstvo eedemnajst-letnika poskušal opravičiti z besedami: »Saj ni vedel, kaj tlela!« Tolikšno plemenitost pozna le z nadnaravnim duhom prežeto krščanstvo. Danes pa je v veljavi ne le nauk, ki je veljal pred krščanstvom: oko za oko, zob za zob, ampak je uradno proglašeno postoterjeno in potisočerjeno maščevanje za vsako 6torjeno krivico: »Za eno oko tisoč oči, za en zob lisoč zob ...«
Zdi se liani pa vendar, da je vest človeštva vzbujena. Predvsem naj bi vsem postalo razumljivo, da se z umori in z atentati ne rešujejo politična vprašanja. Prelita kri kliče po novi krvi in poslednje reči so potem navadno strašnejše od prvih. Ako človeško življenje ni več sveto in nedotakljivo, zavlada pravica pesti ali z drugimi besedami: nasilje dobi prosto pot. V času, kakor ga preživljamo zdaj, in v katerem se pravica itak že istoveti z močjo in silo — more vsako nepremišljeno nasilno dejanje poedinca roditi najstrahotnejše posledice baš za tisto skupnost, kateri naj bi prišlo v korist.
Po drugi strani pa tudi vsi čutimo, da je vsako posploševanje krivično. Gotovo je etična zabloda, ako se kaznuje ves narod ali celo pleme zaradi zločina, ki ga je izvršil poedinec. Krivica je tem hujša, ako se ni diktirala kazen proti tistim, ki so drugim povzročili škodo, marveč proti onim, ki so škodo trpeli.
Toda zadnji dogodki v Nemčiji so še prav posebno pokazali, da je judovsko vprašanje v Evropi postalo res nad vse pereče. Sicer nam zgodovina 2000 let kaže, da so narodi že pogosto reševali judovsko vprašanje, ne da bi se moglo reči, da so ga res kdaj pametno, najmanj pa človečansko rešili. Pri drugih malih narodih vidimo naslednje: močnejša plemena so jih preganjala in iztrebila. Drugoi zopet so, raztreseni in stisnjeni med večje narode privzeli jezik, vero in navade močnejših sosedov in se prelili ter stopili z gospodujočim plemenom. Zidje pa so ostali skozi tisočletja brez domovine, pa pri tem vendarle ohranili svoj narodnostni in plemenski značaj. Vedno so jih preganjali, vedno njih kri prelivali. Ko pa so jim tla na enem kraju postala prevroča, so se selili: z juga na sever, iz zapada na vzhod, iz enega kontinenta zemlje v drugega, vedno iščoč dovolj liberalne dežele, ki bi jim hotela nuditi gostoljubje. Blodeči Žid v vseh stoletjih do danes ni nikdar našel koščka zemlje, ki bi ga mogel imenovati svojega. Kjer je mogel, tam se je naselil, a nikdar ga domače ljudstvo ni sprejelo za svojega. Lahko živi z njim stoletja, a še danes mu domačini ne zaupajo, kakor zaupajo lastnim ljudem. Jud pač nima domovine in nikdar ni domače ljudstvo moglo verjeti, da bi prav njih zemljo hotel in mogel imeti za svojo domovino. Znamenja brezdomovinstva jim niti niso mogle izmiti krvne žrtve, ki so jih v svetovni vojni doprinesli za eno ali drugo državo. Nezaupanje je ostalo...
Zaradi svojega izredno razvitega daru za gospodarstvo in materialno plat življenja, zaradi svojega realizma in vedne pripravljenosti za kompromise ter življenjske umetnosti, da razumejo iz vsakega še tako težavnega položaja za sebe izbiti neko korist, skratka: zaradi velike darovitosti in izredno razvitega čuta za spremembe življenja, ki so si ga privzgojili v svoji večni emigraciji, so se Judje znali plasirati na pomembna mesta v javnem življenju in so neredko dobili v svoje roke vodstvo najvažnejših gospodarskih in kulturnih panog —, dokler ni nekega dne njih premoč in objestnost vzbudila reakcije domačega prebivalstva. V tem trenutku je na en ali drugi način bil blodeči Jud prisiljen, da pobere svojo culo in si išče novega zatočišča.
Misel, da bi Judje dobili neko stalno domovino, je pravična. Državnik in lilozol Artur Bal-four je to razumel. Hotel je, naj bi Palestina postala zopet, kot nekdaj, domovina židovstva. Kaj je bil uspeh njegove akcije, vsakdo ve: Arabci niso hoteli soseščine in še manj gospodstva tistih Judov, za katere je Evropa bila vesela, da se jih je iznebila. »Obljubljena dežela« se je za Jude tokrat spremenila v deželo revolucije, razboj-ništva in umorov.
Nekatere velesile so trenutno imele političen interes, da pomorejo do moči panarabskemu gibanju. Ni pa izključeno, da bo ta arabski nacionalistični pokret postal jutri nevaren tudi tistim, ki ga danes pospešujejo. Gotovo je, da že danes igra v diplomatskih bitkah veliko vlogo. Gre za usodo cele severne Afrike, nikakor ne samo za Marok in Tunis. Toda danes so nekatere velesile mnenja, da jim panarabeko gibanje more biti koristno. Zato je Nemčija, ki misli na kolonije, v katerih ee z veliko močjo širi arabsko muslimansko gibanje, udarila z veliko močjo po Judih, ki so trenutno v arabskem svetu najbolj zasovražen narod; zato je po Judih udarila tudi Italija (čeprav mnogo milejše), ki itak že nekaj let velja kot prijateljica in zaščitnica muslimanskega sveta. Z notranjo politiko, oziroma s politiko antisemitizma delata Nemčija in Italija obenem spretno kolonialno politiko na dolgo roko. V kolonialnih zahtevah bosta Nemčija in Italija še jako dolgo lahko korakali druga ob drugi, tudi še potem, če bi se
Kralj Karol se vrača
__r
TUulescu o ozadjih romunskega obiska
London, IS. novembra. AA. (Reuter.) Kralj Karel in prestolonaslednik Mihael sta odšla v Dover. Kralj Jurij je spremil oba visoka gosta do postaje Viktorija.
Titulescov članek:
Bivši dolgoletni romunski zunanji minister* Ti tu 1 esc u je za »Mondial Press« napisal dalj-, ši članek o potovanju romunskega kralja Karla v London. Članek nosi naslov »Kraljevski trgovec« in je zelo poučen za razumevanje sedanjega mednarodnega položaja v Evropi. Iz članka posnemamo glavne misli.
Sprejem, ki ga je bil romunski kralj v Londonu deležen, nosi pečat izredne prisrčnosti. V širših ljudskih plasteh je elegantna osebnost romunskega vladarja, ki kadi samo angleške cigarete, kupuje svoje perilo v Bond Streetu, kjer ga kupujejo vsi plemeniti lordi, in se oblači v Saw-ville Koad, že dolgo let priljubljen. Sedaj ga je spremljal na potovanju še simpatični prestolonaslednik, ki je tako skromen v svojem obnašanju in ima tako bister pogled. To je toploto sprejema le še povečalo. Angleški dvor sam, ki je bil do sedaj nekoliko bolj vzdržen napram romunski vladarski hiši, je tokrat pokazal izredno ljubeznivost. Saj sta bila na primer oba gosta nastanjena v kraljevski palači. Romunski vladar res nima vzroka, da bi se pritoževal nad prisrčnim sprejemom, ki ga je bil deležen.
Vse to pa pomeni, da zares vsa angleška javnost odobrava tudi namen Karlovega prihoda v Anglijo. Kajti Karel je prišel v London, da poživi trgovinske odnošaje med Anglijo in Romunijo in da najde denarno pomoč za oborožitev svoje vojske. Predvsem je želel govoriti o sodelovanju angleškega denarja pri izkoriščanju romunskih pe-trolejskih vrelcev ter se odkritosrčno razgovarjati o raznih kreditih, s katerimi naj bi Anglija krila romunske nakupe. Brez dvoma ni prišel kot nezaželen prosilec, ki se ga najraje znebijo na ljubezniv način, ampak kot mož, ki ve, da ima pravico, da mu za njegovo ponudbo plačajo tudi pošteno ceno.
Kaj pričakuje Anglija od Romunije? Nič več in nič manj kakor to, da dobi Anglija za svojo politiko in trgovino potrebno svobodo, da se na romunskem diplomatskem in gospodarskem bojišču še enkrat postavi v bran proti nemškemu >D r a n g nach Osten« (razmahu proti vzhodu),
Anglija se Nemčiji umahne...
Po velikih uspehih, ki jih je nemški gospodarski minister dr. Funk na svojem krožnem potovanju po Jugoslaviji, Turčiji in Bolgariji dosegel, se je naprej zdelo, kakor da hoče Anglija končnoveljavno in za vselej brez boja Nemčiji prepustiti vsa ta področja. Angleške trgovinske zveze s temi kraji so itak zelo pičle. Angleški izvozniki niso pokazali nobenega navdušenja, da bi se spuščali v kakšno borbo na Balkanu, kjer je, svobodna izmena blaga itak preveč okrnjena po raznih predpisih. Nemčija je imela torej lepo priložnost, da angleško trgovino v teh krajih enostavno izpodrine. Nemčija potrebuje surovine in je kaj rada pokupila ves izvozni količnik. Bila je brez dvoma boljši kupec kakor Anglija, ki si je lahko iste pridelke, kot na primer žito, les, sadje, petrolej oskrbela od drugod in še pod boljšimi pogoji. Saj je angleški imperij neizčrpno skladišče za živež in surovine. Zato ni čudno, če je Nemčija zadnje čase postala največji udeleženec balkanske zunanje trgovine. Nemška udeležba je prekoračila 50%, medtem ko angleška niti 10% ni dosegla.
Anglija odpira oči
Toda počasi se je angleški denarni trg le prebudil iz spanja. Spoznal je, da ni dobro, če Anglija nemško gospodarsko prodiranje proti vzhodu opazuje le s previdnimi očmi dobrega trgovca. Kajti Nemčija — tako so modrovali v londonski City — bi sedaj, ko je izginila Avstrija in je bila razbita Češkoslovaška, južnovzhodnim državam proti njihovi volji lahko vsilila tudi svojo politično voljo v toliki meri, da bi prišli v nevarnost angleški interesi ob Dardanelah, v Prednji Aziji in v Indiji. Šele sedaj pod temi novimi vidiki so se začele oglašati angleške osebnosti, ki so nasvetovale nejdločnejši gospodarski in politični protipokret od strani Anglije. Prvi korak v tem pravcu je bil kredit, ki ga je letos spomladi Anglija dala Turčiji na razpolago. Sedaj jeseni je Anglija nakupila ogromne količine žita v Romuniji: kupila je 400.000 ton pšenice, torej skoraj vso razpoložljivo romunsko žetev. Anglija je to pšenico prodajala dalje po 6vetu. Govorili so tudi že o podobni pogodbi za razpečavanje romunskega petroleja po neki veliki angleški firmi.
Septembrski nauk
Kmalu nato je izbruhnila septembrska kriza, ki se je stopnjevala do sestanka 4 velesil v Monakovem. Politični ugled Nemčije je v vseh vzhodnih državah rastel v isti meri, kakor je angleški padal. Anglija bi bila morala svoje politične in gospodarske napore podvojiti, da bi bila nemškim zmagovalcem vsaj za petami sledila in jih morda enkrat celo tudi zaustavila. Toda angleški trgovski krogi za takšno žrtev niso bili pripravljeni. Mislili so, da je itak že prepozno. Tako se je zgodilo, da so začeli komaj začete trgovinske odnose zopet rahljati in sc pripravljati na umik. Romunska pšenica je bila na tem, da jo Angleži vrnejo. Saj so imeli mnogo boljšo kanadsko in južnoameriško pšenico po mnogo boljših cenah na razpolago. Rn-munija je rotila, je prosila, toda Liverpool je odgovarjal, da pšenice ne spravi s trga. Romuniji je grozila katastrofa. Navezana je na prodajo svojega žita. Ni čudno, če dr. Funk ni imel nobene težave, predstaviti se v Romuniji kot zaželeni odrešenik, ki plačuje vsaj v blagu, čeprav ne plačuje v funtih.
Zapeljive ponudbe Nemčije
Nemčija je seveda stavila zapeljive ponudbe: pokupiti je hotela ves pšenični pridelek kar za dve leti naprej. Delno pa je pripravljena plačati tudi v zlatem denarju. Kot protiuslugo zahteva samo dovoljenje, da 10 let izkorišča nekatere rudnike in petrolejske vrelce. Angleži so na to dejali, da se z Nemci ne morejo kosati in so sc pripravljali, da »itak že gnilo« romunsko gospodarstvo črtajo iz svojih trgovskih knjig.
Angleška protiolenziva
Toda kar naenkrat sn udarili po Angliji dogodki na Kitajskem in v Palestini. Angležem so se v drugič odprle oči, da bi bil umik Anglije z juž-novzhodnega področja v trenutku, ko angleška trgovina izgublja tako ogromna ozemlja na Daljnem vzhodu, gospodarsko in politično lahko katastrofalen. Celo angleška vlada, ki se navadno ne vtikuje v trgovinske odnošaje, sc je razgibala in se odločila za nezaslišano dejanje: nakupila je spet 200.000 ton romunskega žita in nakup takoj plačala. Dejala je, da to potrebuje v vojne namene. S tem jc Anglija poslala Romuniji opomin v trenutku, ko je bila ta v nevarnosti, da svoje usode popolnoma ne naveže na Nemčijo. Ne samo opomin, ampak tudi priznanje, da bo Anglija storila še več, da Romunijo loči od Nemčije.
Modri romunski krati
V Romuniji so korak angleške vlade pravilno razumeli. Tudi drugi razlogi so ugodno vplivali. Namreč Madžarska, ki v češkoslovaški krizi ni bila zadosti nasičena, je začela postavljati vprašanje madžarskih manjšin v Romuniji in sicer čisto po zgledu svojega velikega nemškega soseda. Kralj Karel je takoj spoznal nevarnost, ki bi njegovi državi grozila, če bi se gospodarsko popolnoma navezala na Nemčijo in bi bila tudi politično od nje odvisna. Zato romunski kralj na zapeljive nemške I ponudbe ni odgovoril, ampak je hotel najprej v ! London, da tamkaj poizve, kakšni so angleški na-j meni. Šele potem bo potoval tudi v Nemčijo, kjer | bo govoril tako, kakršen pač bo flspeh njegovih i razgovorov z angleškimi državniki.
Pritisk na Ukrajince na Poljskem
V Galiciji napovedujejo „močno roko
u
Varšava, 18. nov. TG. Veliko senzacijo je v domačih in inozemskih političnih krofih vzbudila vest, da ho vlada odpoklicala sedanjega vojvodo gališke pokrajine Bilvka in na njegovo mesto imenovala znanega polkovnika Kostko Biernac-kega. Vzrok spremembe je baje ta, ker je bil Bilyk preblag v postopanju proti Ukrajincem, medtem ko gre o polkovniku Kostki Biernackem zaslužen sloves, da jo mož krepke roke. Saj jo bil poveljnik proslulega kazenskega taborišča v Brestu Litevskem (Brest na Bugu), ko je takratni poljski režim polovil vse vodilne politike opozicijo in jih poslal v to taborišče, da so »poboljšajo«. Brestovski koncentracijski tabor jo dobil zloglasen odmev po vsej Evropi. Isti polkovnik je organiziral tudi kazensko taborišče v Berezih Kartus-zkih. ki ima tudi svojo zlo zgodovino. V vladnih krogih upajo, da bo Kostka Biernacki tudi v Lvo-vu uspel s sredstvi, ki so se drugod v njegovih rokah obnesla, čeprav niso prinesla režimu mnogo slave. V Lvovu namreč je gibanje Ukrajincev
postalo zelo grozeče. Oblasti so pozaprlo veliko število Ukrajincev, predvsem iz izobraženega stanu in vseučiliških dijakov, ki so zadnje čase demonstrirali proti Madžarski, ki hoče pogoltniti Karpatsko Ukrajince. Poljsko oblasti so zaprle tudi številne ukrajinske kulturne ustanove z izgovorom. dn so udeležujejo protidržavnega rova-rjenja. V Gdansku so bajo odkrili obsežno ukrajinsko organizacijo, ki si jo prizadevala pripraviti vso potrebno za ustanovitev samostojne ukrajinsko državo s 50 milijoni prebivalcev. Ukrajinsko gibanje ima na Poljskem velik odmev in niso redki poljski listi, ki nasvctuejjo vladi, naj ne zapira oči pred dejstvom, da živi na Poljskem < milijonov Ukrajincev in da bi bilo pametno, če bi jim Poljska dala snnioupravo ter jih tako priklenila na sebe. No samo nje, marveč tudi nad 40 milijonov Ukrajincev, ki stokajo zdaj pod bolj-ševiškim jarmom. Toda očividno modra struja ne bo prodrla in se bo režim odločil za preganjanje ukrajinske narodnosti.
V
Csl. parlament zaseda
Predlog za samoupravno Karpatsko Ukrajino
Praga, 18. novembra, c. Danes dopoldne je bila kratka seja parlamenta v Pragi in na seji so razdelili poslancem besedilo zakonskega osnutka o dodatku k ustavi, ki govori o avtonomiji za Karpatsko Ukrajino. Zakonski osnutek je isti kot za Slovaško, samo tam, kjer stoji v slovaškem beseda Slovaška, stoji v tem osnutku ime Karpatska Ukrajina. To je torej sedaj prvič, da se za Podkarpatsko Rusijo uvaja uradno ime Karpatska Ukrajina.
Popoldne ob 15 je bila druga današnja seja parlamenta in je bilo poslancem razdeljeno tiskano besedilo zakonskega osnutka o slovaški avtonomiji.
Ob 17.45 popoldne pa se je začela tretja seja parlamenta, ki bo najbrž izpolnjena s poročilom zakonodajnega odbora, ki bo podal svoje mnenje o zakonu za slovaško avtonomijo. Pred sejo je znani češki politik in finančni strokovnjak dr. Rašin izjavil, da vstopa v novo enotno narodno stranko.
Oba zakonska osnutka, slovaški in ukrajinski, bosta v ponedeljek prišla skupaj pred senat, ki ju bo istočasno sprejel. Rok za izvedbo prvih volitev za Karpatsko Ukrajino je 18 mesecev in je zadnji termin meseca maja 1940, za slovaški parlament pa se morajo volitve izvesti najkasneje v v teku 2 mesecev, to je januarja prihodnjega leta. Karpatska vlada je že pooblaščena, da sama določi glavno mesto dežele.
njuna os v Evropi kakorkoli ukrivila. Pogromi proti Judom morejo torej biti istočasno tudi ključ do prijateljstva mogočnega arabskega sveta.
Medtem pa bo treba vendarle dobiti neko rešitev židovskega vprašanja. Za Nemčijo, ki jih ima kakih 700.000, se oglaša Poljska, ki jih ima čez 3 milijone in pravi, da jili ne more več preživljati. Male in gostoobljudene sosedne države jih ne morejo sprejeti, njih inteligenca je brezposelna in gospodarski položaj nikakor ne rožnat. Toda vsakdo, ki človeško čuti, pa tudi ve, da je stanje vseh teh tisočev in desettisočev Judov, ki jih zdaj vlačijo po koncentracijskih taboriščih in jim uničujejo premoženje, obupno žalostno. Tudi oni so ljudje, vajeni živeli v družini, v svojem prijateljskem krogu, v delu in ob dobrinah kulture in
civilizacije, ki so jih tudi sami pomagali ustvarjati. Kam s tisoči beguncev, med katerimi razsajajo bolezni in samomori? Anglija in Amerika iščeta skupne rešitve, ki bi bila srečnejša, kakor je bila Palestina. Govori se, da je Anglija pripravljena dati južno ameriško Guayano. Dežela je obširna skoraj kakor Jugoslavija in bogata prirodnin, loda neobdelana in malarična. Potrebne bi bile milijarde za adaptacijo. Razen tega bi morali Judje obdelovati zemljo iz lastnih moči, kar jim jo do sedaj od vseh poslov še najmanj dišalo. Toda dosedanjega izjemno pridobitnega stanja judovstva vsaj v Evropi je zaenkrat konec, in Judje imajo v svojem značaju toliko prilagodljivosti, da se bodo sčasoma znašli tudi v spremenjenih, čeprav slabših razmerah.	Drin
Češka je odstopila Nemčiji še ozemlje s 60.000 ljudmi
London, 18. nov. b. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« potrjuje vest, da bo Nemčija naknadno zasedla še neka češkoslovaška področja. Češkoslovaška je popustila tej nemški zahtevi glede odstopitve tega področja. Nemčija je stavila pogoje, da Češkoslovaška ne apelira na berlinsko mednarodno veleposlaniško komisijo, kateri želji je Češkoslovaška prav tako ustregla. Gre za področje, na katerem prebiva okrog 60.000 ljudi, od katerih pa je le nekaj Nemcev. Svojo zahtevo je obrazložila Nemčija s iem, da mora s zasedbo tega področja odstraniti razne gospodarske težave predvsem tehničnega značaja.
V londonskih političnih krogih so pričeli zelo mnogo govoriti o tej stvari ter je državni podtaj-nik za zunanje zadevo lord Plyniouth o tem vprašanju govoril tudi v lordski zbornici, prav tako o mednarodnem jamstvu Češkoslovaški. Plymouth je med drugim dejal: »Nemčija in Italija še nista izpolnili obljub, da bosta jamčili češkoslovaške meje. Prnv tako še ni prišlo do izmenjave misli med obema vladama o načrtu, kakšno naj bo to jamstvo. Angleška vlada bo stopila v zvezo s svojimi doininioni, preden stori kon neveljavni sklep o obliki, v kateri naj sprejme predložena ji jamstva.« Ta izjava državnega podtajnika za zunanje zadeve je zelo vznemirila pretežni del lordske zbornice, ker je ta del dobil vtis, da je Češkoslovaška prepuščena na milost in nemilost svoji veliki sosedi.
Proglas na narod
Praga, 18. nov. b. Podkarpatska deželna vlada je izdala proglas na ljudstvo, v katerem napoveduje preosnovo države in njene uprave. Češki uradniki bodo še naprej ostali na svojih mestih,
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zemnnuka vrem. napoved: Pretežno oblačno in megleno bo v vsej kraljevini, zlasti pa nn severni polovici Ponekod bo rosilo iz megle. Nekoliko jasno bo še na severozahodu, v primorju in na skrajnem jugu.
7,aqrebhka vrrm. napoved: Deževno in toplo.
JJunajska vrem. napoved: nekoliko topleje.
Daladier roti Francoze
in jim napoveduje režim močne roke
Paril, 13. novembra. AA. (Havas.) Na banketu francoskih časnikarjev je za finančnim ministrom Renaudom govoril predsednik vlade Daladier o razvoju dogodkov v zadnjih tednih. Rekel je, da je prejemal pisma, ki so bila najbolj različna. Nekateri so me vpraševali, zakaj čakam. Drugi so trdili, da j« vsa domovina na moji strani, in da moram zato junaško korakati naprej, ker ne bo nikdo olt-laloval, če bom pri tem uporabljal 111 o c n o roko. Od vseh zahtevamo žrtev. Vsi se morajo držati reda in sicer velja to za kapital, kakor tuiti za delavstvo, ker nam gre tokrat za domovino. Toda kaj se je zgodilo? Vsi tisti, ki so me opozarjali. da naj boni pogumen, ho me naenkrat začeli kritizirati. Tisti, ki so zahtevali, da naj postanem človek močne roke, so mi očitali tisto, kar so sami želeli. Toda ali jc »ploh mogoče postopati drugače kakor postopamo. Edino opozicija lahko govori o gospodarskih načrtih, ki ne hi sloneli na davčnih odredbah. Kadnr pa pride opozicija na oblast, pa bi morala storiti prav isto, kar smo sedaj tudi mi storili. Vsem bomo omogočili višek svobode, ki jo mora vsakdo »rabiti v službi domovine. Proti nam pa se je dvignila silno ostra gonja, kar pa končno samo dokazuje. <la smo krenili na dohro pot. Hočejo pa razburkati vso deželo proti nam. Jaz pa se smejem njihovim intrigam. Preziram njihove grožnje. Nikomur se ne ho posrečilo, da hi zlomil mojo volj« ali pa da hi ustavil Franriio v njenem poletu splošno obnove Jaz nočem biti človek, ki je zagrešil bankrot Francije, kajti jaz sem bil na fronti. Tam so se tedaj tudi vse intrige razbile ob naših prsih. Mislim, da sem opravičen, da lahko prav zaradi svojega zdravega razuma izjavim, da me nikdo u* ho mogel zamajati, dasi si to marsikdo zamišlja.	., , .
Moja vlada «e je odločno posvetila delu za narodno rešitev in delu za svobodo. Tudi tokrat se obračam na Francoze z besedami, naj pogledalo na tisto, kar »e dogaja okrog naših meja. Živimo v Evropi, ki se nahaja v gibanju, v Evropi, kjer so veliki narodi štrli stare okvire. v Evropi, kjer gredo napori za tem, da se poudari občutek discipline v Evropi, v kateri bi bila brezumno, če bi svojo varnoet naslanjali na kako drugo stvar, kakor na moč. Medtem ko ostali narodi to tako razumejo in vse «vo.ie napore stopnjujejo, ter s tem kažejo svojo življenjsko sposobnost kaj delamo mi Francozi? Živimo od svoje preteklosti. Nedvomno je, da nam ta preteklost daje sijajne zglede, da nam vsakega našega državljana dela popolnoma svobodnega, vendar pa jc nemogoče, da bi se pri vsem tem omejili sama na to preteklost. Ce bi Francija nehala stopati po zakonih življenja, bi sc uvrstila v drugorazredno državo. Z enim samim udarcem bi izgubila svojo neodvisnost in svojo življenjsko pozornost. Če bi se to dogodilo, potem bi nekega dne nastopil zlom vseh strank, poiavile bi »e same ruševine, a mi bi bili potegnjeni v to katastrofo ter za zmerom izgubili upanie na svoio svobodo in sreča. Poslušajte prijateliske glasove iz tujine, ki nas opominjajo in navajajo na naso notranjo obnovo v državi, da se bado ti naši sedanji poskusi pokazali kot uspešni. Poslušajte prav tako tudi gla® naših nasprotnikov, ki že izražajo vesehe nad našo politična krizo in nad trenji v državi. Ce to upošteva, bo vsajt Francoz delal za obnovo države in za ohranitev svoboščin. Kajti Ie na ta način bomo onemogočili poraz. V ostalem se danes postavlja vprašanje: »Bo li sklenjeni poskus uspel tn bodo li na ta način vsi Francozi, kakor tudi vsi prijatelji miru hitro in odločno prišli do svojega cilja? To je zapisano v vseh naklepih tistih, ki so za kugo diktature. Vedite, da se ta nalezljiva bo-lozen ne more preprečiti s slabostjo, temveč le s tem, da bodo veliki narodi odločni, ponosni m energični. Prijateljstvi, ki nas vežeta z Veliko Britanijo in z Združenimi državami, se bosta samo utrdili, če se v francoski domovini pokaže edin-stvo vsega naroda. Če se bo pa pokazala pri nas rszprtija, pa bodo ta prijateljstva le še velik vprašaj.
Za Daladierom je govoril predsednik republike L • b r u n , ki je rekel, da nima ničesar dostaviti govoroma Daladiera in Paula Reynauda, ker sta bila preja*na in prestvarna. Izjavlja samo, da upa, da s« bosta parlament ln domovina zavedala potrebe sedanjega trenutka in v celoti podprla od-
redbe, ki jih je izdala vlada. Zato poziva časnikarje, da naj tudi oni podpro to delo, ker j« koristno.
V režimu demokracije je tisk velika narodna sila, kajti tam, kjer je tisk medel, je tisk lamo senca daktatorskih zamisli.
Zaupnica v finančnem odboru
Pariz, 18. nov. c. Danes se je 6estal finančni odbo.r francoskega parlamenta in začel pretresati vladne zasilne odredbe. Na tej prvi seji je Daladier že odnesel veliko zmago. Socialisti in komunisti so skupno predlagali, da naj odbar a posebno resolucijo obsodi Daladierovo in Reynaudo-vo finančno politika Radikal Malvy pa je predlagal rcsolucijo, ki izreka vladi popolno zaupnico. Ta Malvyjeva resolucija je bila sprejeta s 23 proti 9 glasovom.
Nezaupnica v stranki
Pariz, 18. nov. c. Danes popoldne je bila seja radikalnega poslanskega kluba, na kateri je predsednik vlade Daladier utemeljeval razlago svoje politike in svojih zasilnih zakonskih ukrepov. Udeležba na seji je bila zelo majhna in je od 100 poslancev prišlo na sejo komaj 25 poslancev. Daladier je obširno govoril o vsem, kar je storil v zadnjih tednih, toda poslancev ni mogel preveč navdušiti. Nazadnje je zahteval glasovanje in je 9 poslancev glasovalo zanj, ostalih 15 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Ta izid je v vsej politični javnosti izzval silno pozornost, ker se zdi, da lahko slabo vpliva na nadaljnjo vladno politiko.
Mussolini — Chamberlainu Chamberlain — Mussoliniju ob uveljavljenju medsebojnega sporazuma
Rim, 18. novembra. A A. Štefani: Ko stopa v veljavo pogodba med Italijo in Veliko Britanijo, je Mussolini poslal Chamberlainu naslednjo brzojavko: V trenutku, ko stopa v veljavo sporazum z dne 16. aprila in ki se nanaša na prijateljske odnošaje in sodelovanje med našima dvema državama. ter jih postavlja na trdno in trajno podlago, vam želim ponoviti izraze svoje zadovoljnosti in zadovoljnost fašistične vlade ter vam osebno izraziti čustva prijateljstva in prisrčnih simpatij. — Mussolini. Na to brzojavko jc Mussolini prejel od C h a m b e r I a i n a naslednji odgovor: Globoko sem vam hvaležen za brzojavko, s katero ste mi izvolili izrazito vašo zadovoljnost in zadovoljnost italijanske vlade v trenutku, ko je bil uveljavljen sporazum z dne Ifi. aprila. Kakor vi, sem tudi jaz prepričan, da so bili odnošaji nied našima državama zopet postavljeni na podlago, ki naj omogoči skupno delo in prijateljstvo obema narodoma. Zahvaljujem se vam za izraze osebnih simpatij, ki ste mi jih sporočili in ki vam jih t vso prisrčnostjo vračam. — Neville Chamberlain.
Chamberlain o letalski oborožitvi Anglijo
London, 18. nov. A A. Reuter: Na snočnji seji spodnjega doma je povzel besedo predsednik vlade Chamberlain in dejal: »Mi, ki nosimo odgovornost za varnost države, moramo predvsem skrbeti, da izdamo vse tiste ukrepe, ki jih smatramo za umestne. Od leta 1035 so se stroški za letalsko dvignili od 27 milijonov funtov na 200 milijonov v letošnjem letu. Proizvodnja r maju prihodnjega leta bo dva- do trikrat večja od proizvodnje tega leta, v maju 1940 bo štirikrat večja. Kljub nekaterim zakasnitvam, nezgodam in zaprekam pa je naš sedanji sistem ugoden in se je pokazal kot uspešen, vendar pa ga nc bomo nikoli nehali izpopolnjevati.«
Amerika—Nemčija
Berlin, 18. nov. b. Potrjujejo, da je nemška vlada naročila svojemu poslaniku v VVashingtonu Hansu Diekkopfu, da poda poročilo o stališču Roosevelta do dogodkov v Nemčiji. V nemških uradnih krogih ne skrivajo svojega ogorčenja zaradi zadnjih napadov ameriških odgovornih državnikov na nemško vlado.
Hathinglon, 18. nov. b. Ameriška vlada je od-poklicala tudi svojega trgovinskega odpravnika poslov v Berlinu ter v odloku posebno poudarila, da mora zapustiti Nemčijo v najkrajšem času. Ameriška vlada je celo izrazila željo, naj trgovinski odpravnik poslov odpotuje s svojo družino vred istočasno z ameriškim poslanikom v Berlinu Wil-sonom.
Berlin, 18. nov. p. Nemškega veleposlanika v \Vashingtonu von Dickhoffa so nujno poklicali v Berlin, da poroča o razvoju dogodkov v USA.
Italijani v Franciji se vrnejo v domovino
Parit, 18. nov. b. Računajo, da je v Franciji okrog 800.000 italijanskih državljanov, med katerimi je nekaj desettisočev protifašistov, ki ne prihajajo v poštev za povratek v svojo domovino. V zadnjem času 6e je med temi Italijani razvila močna propaganda za povrnitev v domovino. Sedaj popisujejo vse one skupine industrijskih delavcev, ki naj bi se kot prve vrnile, ker jih italijanske tovarne zaradi nove gospodarske politike nujno potrebujejo, ker nimajo dovolj izurjenega delavstva za svoje obrate. Na drugi strani pa se opaža tudi propaganda med Italijani, ki živijo na jugu Francije in ki bi jih bilo treba pridobiti za naselitev Libije in pozneje, če bo dovolj denarnih sredstev — računajo na pomoč Anglije — v Abe-siniji. Fašistični krogi računajo, da se bo zaradi »e propagande vrnilo v Italijo najmanj pol milijona ljudi.
Pirow v Berlinu Vprašanje bivših nemških kolonij
Berlin, 18 nov. c. Južnoafriški vojni minister Pirow je imel danes prve sestanke z nemškimi državniki. Najprej je imel dolg razgovor z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom, popoldne pa se je dolgo razgovarjal z maršalom Goringom. Pirow bo ostal v Nemčiji še .več dni in bo obiskal Hitlerja v Berchtesgadenu v torek. — (Pirow je prišel v Evropo, da razjasni vprašanje bivših nemških kolonij v Afriki.)
Rim, 18. nov, AA. Štefani. Stalni italijansko-jugoslovanski odbor za trgovino, ki je te dni zasedal, je včeraj končal svoje delo.
Kdo naj vodi slovenski narod?
Članek, ki ga je bil pred nekaj časa v našem listu priobčil s svojim podpisom g. dr. Emil Šte-fanovič iz Prevalj, češ da je želja hrvaške politike iz Slovencev napraviti nekake planinske Hrvate, je vzbudila na Hrvatskem precej šuma. Dasi priznavamo, da je v časih čitalniške politike ob kozarcu rujnega vinca kdaj v preteklosti morda res padla kaka taka misel o planinskem hrvatstvu, za kar pa slovenski narod nikdar ni vedel, je na drugi strani resnica, da bi taka politika bila za Slovence prav tako pogubna, kakor če bi kdo od nas zahteval, naj se posrbimo. V slovenskem narodu je že od nekdaj bilo doma prepričanje, da smo si z enimi kakor z drugimi bratje in da želimo voditi drug do drugega in drug z drugim bratsko politiko. In temu prepričanju hočemo Slovenci ostati zvesti.
Bratska politika, kakršno si mi zamišljamo, pa izključuje vsakršno varuštvo, bodisi od ene ali druge strani. Zato smo z resničnim ugodjem brali razne članke v hrvatskih listih, ki so zgoraj omenjene trditve g. dr. Štefanoviča zavračali. In prav posebno smo pazljivo prebrali članek »Hrvatskega Dnevnika«, uradnega glasila dr. Mačkove politike, ki je v svoji številki od 18. t. m. pod naslovom
(Nadaljevanje s 1. strani)
vendar pa bodo pri novih namestitvah imeli prednost uradniki rusinske narodnosti. Vlada je dalje sklenila, da razpise, nove denarne nagrade za preganjanje poljskih teroristov. Kdor odkrije oblasti sled za takšnim teroristom, dobi 500 kron, kdor pa omogoči njegovo aretacijo, dobi nagrado 3000 kron. Dalje poročajo, da je razen Fencika odšel na Madžarsko tudi direktor policije v Užlio-rodu Knlmak, ki ga je na to mesto imenoval prvi podkarpatski ministrski predsednik Brodi.
Poslanik 0susky poroča
Praga, 18. nov. b. Včerajšnji seji poslancev in senatorjev slovaške zedinjenje stranke je prisostvoval tudi češkoslovaški poslanik v Berlinu g. Osuskv, ki je podal poračilo o zunanjepolitičnem položaju. Poročilo poslanika Osuskcga je vzbudilo v političnih krogih izredno pozornost, ker je on prav za prav eden izmed prvih iniciatorjev akcije, da se pokličejo na odgovor vsi bivši in sedanji državni činitelji, ki so po njegovem mnenju krivi za katastrofo prve češkoslovaške republike. Poslanik Osusky, ki je eden izmed kandidatov za bodočega zunanjega ministra čsl. republike, je najprej obrazložil dogodke zadnjih mesecev ter skušal raztolmačiti, zakaj je prav za prav prišlo do katastrofe. Nazadnje je dejal, da je največja dolžnost vseh državljanov, da na preostalem področju republike organizirajo novo življenje Čehov in Slovakov.
Osusky je še izjavil, da bosta Anglija in Francija lahko pomagali republiki pri njeni obnovitvi ter je prepričan, da bo la pomoč prišla, ko bosta obe velesili zvedeli, s kom imata opravka. Oso-skv. ki vodi v Parizu finančna pogajanja, je prišel v ČSR, da bo lahko obvestil francosko vlado o razvoju svoje države, ker bo franroska vlada v sredo razpravljala o tem vprašanju tudi s Cham-berlainom in lordom Halifaxotn.
Praga, 18. novembra, c. Nocojšnjo noč se l>o zopet začel redni železniški osebni promet med ČSR in Nemčijo. Poljsko, Jugoslavijo in Italijo. Od nocoj naprej bodo vozili zopet vsi direktni vozovi med Prago in jugoslovanskimi mesti
Praga, 18. novembra. AA. (Štefani.) vlada Karpatske Ukrajine je izdala sporočilo, v katerem poudarja, d« vlada ▼ Karpatski Ukrajini popoln red in mir in ne neredi, kakor so javljale to neke tuje poročevalske agencije.
Zapiski iz volivnega boja
Pametna beseda " *
List »Istina«, ki izhaja na Sušaku in ki je urejevan v hrvaškem katoliškem duhu, piše: »So ljudje, ki se v tem volivnem času vznemirjajo. Ali imajo slabo vest ali pa se ne zavedajo svojih državljanskih dolžnosti. Narod ima take zastopnike, kakršne si izbere. Pozneje je brez pomena pritoževali se. Sedaj je čas dobro premisliti, kateri in kakšni ljudje hočejo ljudsko zaupanje. Za Hrvate je volivni boj lahak. Mi smo vsi v enem taboru. Samo v enotnosti imamo upanje na uspeh.« — Docela se strinjamo s povedanimi mislimi. Želeti bi bilo le, da bi nekateri slovenski »tudi-voditelji« uvideli, kako prav govori ta list za Hrvate in da to, kar velja za Hrvate, velja tudi za Slovence. Zato imamo Slovenci tem več u|wnja nn popoln uspeh poti vodstvom svojega voditelja dr. Korošca, čim manj se bo slovenski narod brigal za politične romarje, ki te dni romajo v Zagreb k voditelju* hrvatske politike.
Hujše ko goli cinizem
>Samouprava« od 17. novembra piše med drugim: »Znano je, da je g. Bogoljub Jevtič pred 4 leti nadaljeval notranjo politiko svojega prednika g. Petra Zivkoviča, kar pomeni, da je nadaljeval zanikavati hrvatsko vprašanje, ki ga ni priznaval, zaradi česar je. bilo mnogo državljanov te države aretiranih in zaprtih ali pa so bili poslani v internacijo. V živem spominu nam je še vse tisto, kar je g. Jevtič počel za časa svojega kratkotrajnega vladanja. Ze samo ime Hrvat (pa tudi Slovenec) je bilo razglašeno kot kršitev državnih zakonov. In število tistih ljudi, ki so zaradi najbolj nedolžnih stvari bili zaprti in kaznovani, je bilo mnogo večje, kakor pa — recimo — bosta gosp. Jevtič in gosp. Zivkovič pri teh volitvah skupaj dobila vseli glasov.
Še pred kratkim sta ta dva rojaka zamerila vladi dr. Stojadinoviča in vsej JRZ, ker tolerira Hrvate in ker dopušča, da dr. Maček še prost hodi okoli. Še več! Pisarili so razne pamflete ter prepričevali ljudstvo, da so Hrvati nevarni za državo in da je ta vlada kriva, ker je baje ubita avtoriteta državnih oblasti. Z drugimi besedami so torej ti gos p ml je zahtevali, naj današnja vlada zoper Hrvate vodi tisto politiko, ki so jo vodili oni, nnj torej začne preganjati in zapirati ljudi, fe le omenijo hrvatsko ime. Če vlada tega ne stori, so dejali, je izdala državne interese ter jo je zato treba najostreje obtožiti. Tako so v svojih govorih v skupščini trobili ne le Jevtič in Zivkovič, marveč tudi drugi mnogo manj pomembni, kakor so na printer Baričevič, Banjanin in drugi.
Ko pa se je zgodilo, da se je bilo treba spustili v bitko za mandat, ko so prišle na vrsto njihove osebnosti in njihovi osebni interesi, tedaj so naenkrat obrnili svoj plašč, začeli razglašati, da se Hrvatom v tej državi dela krivica, da vlada ni dala dovolj svobode, ter so na podlagi vsega tega zaprosili g. Mačka, naj jih sprejme na svojo listo. In sedaj se delajo, kakor da bi bil kak docela drug Bogoljub Jevtič preganjal Hrvate, kakor da bi bil kak docela drug Peter Zivkovič zaprl dr. Mačka ter iz njega naredil narodnega muČenlkn ..
Kaj more človek reči na vse to, ko sliši, dn Bogoljub Jevtič, ki je osnoval Pof, ki je razglasil lirvntsko vprašanje za državi nevarno, v Sarajevu sedaj govori o potrebi rešitve hrvatskegn vprašanja in daje recepte, kako je lo vprašanje treba rešiti. Žalostna majka g. Mačku in gorje temu pokrelu bratov Hrvatov, ki js padel lako daleč, da mu sedaj dajeta reševalne recepte Jevtič in Zivkovič!« -
Dr. Korošec ob Trumbičevl smrti
Belgrad. 18. nov. m. Ob smrti prvega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ante Trum-biča je danes brzojavno izrekel sožalje njegovi družini notranji minister dr. Korošec. V znak žalosti za pokojnim dr. Trumbičem je zunanje ministrstvo izobesilo črno zastavo.
Zastopstvo Jugoslavije
pri pogrebu Ataturka
Belgrad, 18. nov. m. Z jutranjim ekspresnim vlakom sta potovali skozi Belgrad v Ankaro francoska in nemška delegacija, ki bosta zastopali svoje suverene in vlade. Francosko delegacijo vodi notranji minister Sarraut, nemško delegacijo pa predsednik tajnega sveta nemškega rajha von Neurath. Delegacijo sta na postaji pozdravila francoski in nemški poslanik z osebjem obeh poslaništev.
Jugoslovanska delegacija je v Ankaro odpotovala že snoči. Vodi jo vojni minister general Nedič, ki ga bo za časa njegove odsotnosti zastopal predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič. V Ankaro je odpotovala na pogreb preporoditelja turške republike Kemal Ata Tiirka tudi četa
I.	planinskega polka iz Škofje Loke, ki bo v Turčiji zastopala našo vojsko.
Napad na motociklista
Maribor, 18. novembra.
Ko se je v čet-tek zvečer vračal 6 svojega posestva v Slivnici trgovec Franc Razbornik iz Hoč z motornim kolesom proti svojemu domu, je sredi poti neka moška postava skočila iz zasede proti njemu in ga udarila s kolom po glavi. Imel pa je še toliko duhapnsotnosti, da je še prispel popolnoma zmeden domov in še do danes ni prišel prav k zavesti. Bil je tako zmeden, da ni vedel prav nič povedati. Prijemal se je vedno Ie za glavo, kjer ima veliko bulo, ki jo je dobil od močnega udarca. Ni znano, ali gre za surovo dejanje ali morda celo za roparski napad. Morda bodo zago-netko pojasnili orožniki v Hočah, ki so pridno na delu in upajo, da bodo napadalca izsledili.
Belgrajske novice
Belgrad, 19. nov. A A. V imenu Nj. Vel. kralja z ukazom kr. namestnikov je bil za zastopnika vojnega ministra za čas njegovega bivanja v tujini postavljen predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič.
Belgrad. 18. nov. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič je sprejel danes v svojem kabinetu iranskega poslanika na našem dv( u Mohameda Ali Mogadama.
Osebne novice
Belgrad, 18. nov. m Napredovala sta v 4. skup.
II.	stopnje dr. Leopold Hribar, veterinarski inšpektor na banski upravi v Ljubljani, in dr. Franjo Veble. veterinarski inšpektor na banski upravi v Novem Sadu.
Iz Španije
Salamnnca, 18. nov. AA. DNB. Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva se glasi: Na nobenem bojišč nič posebnega. Nacionalistično letalstvo je bombardiralo vojaške objekte v pristanišču Denia,
»Hrvati in Slovenci« napisal daljši članek, v katerem na koncu takole veli:
»Mi Hrvati smatramo sebe za Hrvate, prav tako ne smatramo Slovencev za Hrvate, niti z njimi ne postopamo kakor s Hrvati. Preobračanje dejstev nič ne pomaga. Sicer pa nismo tako naivni, da bi imeli za sestavni del svojega naroda nekoga, ki se nima za Hrvata, ki ima svojo posebno slovensko narodno zavest in svojo posebno slovensko kulturo. Kar se nas Hrvatov tiče, morejo Slovenci s svojim slovenstvom biti docela mirni. Mi se ne vtikamo v njihovo narodno pripadnost ter ne mislimo na pohrvatenje Slovencev, za kar sploh ni nobenih predpogojev.«
S tem bi bila miza med nami in Hrvati čista. Niti zmenili se ne bi za razne politične romarje, ki te dni romajo v Zagreb. To so ali posamezniki, ki predstavljajo sami sebe in svoje ožje omizje, ali pa so tiste vrste ljudje, ki tudi v zgodovini hrvaškega naroda niso neznani in o katerih je že glasoviti madžarski ministrski predsednik grof Tisza dejal: »Dokler bo na Hrvatskem koruza rastla, bom tam našel vedno dovolj svinj, ki jo bodo zobale iz mojih rok.« Mislimo, da je tako v zgodovini vsakega naroda in tudi pri nas ni bilo drugače." Vendar pa' je pri nas stvar vedno taka, da slovenski narod, kadar je svobodno odločal o svojih zadevah, takim ljudem nikdar ni dajal zaupanja. Taki ljudje so v slovenski zgodovini bili vedno nekako tuje telo, katero je zdravi organizem naroda sproti izločal.
Zato tudi pri sedanjih volitvah tistih romarjev v Zagreb ne vzamemo preveč tragično, ker se zavedamo, kako naš slovenski narod o takih rečeh sodi. Če se ti ljudje, ki iz Slovenije prihajajo v Zagreb, g. dr. Mačku, ki je voditelj hrvatskega naroda, njemu klanjajo kot nekakemu slovenskemu voditelju, je to za nas Slovence prav tako malo važno, kakor če bi se šel kak Venčeslav Vilder v imenu združene opozicije v London poklanjat abesinskemu njegušu Haile Selasiju.
Je pa druga stvar, ki utegne dosedanje dobre razmere med Slovenci in Hrvati motiti, kar gotovo ne bi bilo v interesu niti Slovencev niti Hrvatov. V isti številki »Hrvatskega Dnevnika«, ki naglaša, da se Hrvati ne vtikajo v naše slovenske zadeve, beremo tudi tole uradno poročilo iz volivne pisarne g. dr. Mačka:
»Krunislav Batušič iz Zagreba je potrdil pri sodišču dve kandidatni listi, in sicer pri sodišču v Brežicah za okraj Brežice z namest-. nikom Ivom Žerjavom iz Brezina h. št. 23, in v Krškem za okraj Krško z namestnikom Francem Kodričem, ključavničarjem iz Mokronoga.«
To je po vsej priliki kandidatura HSS, torej Hrvatske seljačke stranke, ki je njen voditelj gospod dr. Maček. In sedaj se vprašamo, s kako pravico HSS to dela, ko na isti strani svojega glasila izjavlja, da se ne meša v naše slovenske razmere. Pri vseh simpatijah, ki jih slovenski narod ima do hrvatskega naroda, je slovenska beseda ta:
Kakor je dr. Maček voditelj hrvatskega naroda, tako in še bolj nesporno je voditelj slovenskega naroda dr. Korošec. In kakor se Hrvati borijo za svojo enotnost, tako naj hrvatsko vodstvo tudi nam Slovencem v dejanju prizna, da imamo pravico pod svojim voditeljem braniti svojo enotnost. Morda bo že bližnja prihodnjost pokazala, da je dr. Koroščeva politika, ki jo je delal za slovenski narod, mnogo bolj uspešna in za Slovence koristna, kakor pa dr. Mačkova za Hrvate; Zato, roke proč od Slovenije! Ne potrebujemo Mačkovega varuštva!
Slovenski opozlcionalci v Belgradu
Belgrad, 18. novembra. JRZ ima v glavnem svoj volivni material že urejen. Ostale politične skupine pa ga še pripravljajo in urejajo. Opozicija je imela tudi danes več shodov, na katerih so raz-rvravljali o vprašanju, ki je v zvezi s sestavo njihove volivne liste. Zaradi sestave te liste je do-potoval v Belgrad dr. Stanovnik ter je prinesel, s seboj opozicijske kandidature iz Slovenije, iz-vzemši kandidature JNS, ki jih je v Belgrad prinesel že dr. Kramer.
Shodi v južnih krajih
Belgrad, 18. nov. m. Danes in jutri bodo imeli v Belgradu vsi pododbori JRZ javne shode, na katerih bodo poročali člani mestnega odbora. Na enem izmed shodov bo govoril tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje. VeS Članov kraljevske vlade pa je še na terenu, kjer pripravljajo shode za nedeljo. Danes je imel shod pravosodni minister v rumskem okraju. Minister za gozdove in rudnike se je mudil v vrbaski banovini, sedaj pa pripravlja velik manifestacijski' »hod v Bosanskem Novem, kjer bo govoril nosilec liste JRZ, predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič,
UNION SPECNALITET
Dr. Ante Trumbič umrl
Zagreb, 18. novembra.
Danes zjutraj ob pol 9 je umrl bivši zunanji minister dr. Ante Trumbič. Ko so zvedeli za njegovo smrt prebivalci Zagreba in Hrvaške, so takoj razobesili črne zastave. Tudi na državnih stavbah so bile razobešene zastave na pol droga. Akoravno je bilo splošno znano, da je zdravstveno stanje dr. Trumbiča zelo nevarno in da se iz dneva v dan slabša, je vest o njegovi smrti povzročila splošno vznemirjenje in veliko žalost. Pred dvema tednoma, ko je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo kritično ter se je nato nekoliko zbolj-šalo, so vsi upali, da bo dr. Trumbič morda le prebolel bolezen. Od začetka tega tedna pa je bil vedno slabši, izredno slabo pa se je počutil zlasti pretekli torek. Od srede dalje pa je bil bolnik v agoniji. Poleg njegove bolniške postelje je bil neprestano primarij dr. Benzon, njegova žena Anka, dr. Karaman, njegovi sorodniki ter nečaki. Ker so vsak trenutek pričakovali katastrofo, se družina ni oddaljila od bolniške postelje niti ponoči niti podnevi. Toda bolnik ni prišel več k zavesti. Umrl je davi ob 8.30.
Truplo pokojnega dr. Trumbiča bo od jutri od 9 dalje na mrtvaškem odru v dvorani bivšega hrvaškega Sokola, kjer mu bo narod izkazal svoje zadnje spoštovanje. Na njegovem pogrebu bodo sodelovala vsa zagrebška društva in združenja. Truplo dr, Trumbiča bodo prepeljali nato iz Zagreba v Split, kjer ga bodo položili k počitku v samostanu sv. Antona. Prevoz posmrtnih ostankov znamenitega politika bo v nedeljo dopoldne ob 8 zjutraj, pogrebni sprevod bo krenil od stavbe Sokola do kolodvora, kjer bo krsta z zemskimi ostanki naložena na vlak, ki bo odpeljal v Split.
Po poročilih iz Splita bo pogreb v sredo ob velikih svečanostih in ob ogromnem sodelovanju ljudstva. Podrobni spored pogrebnih slavnosti izdelujejo in še ni znano, po katerih, ulicah b.o g p,L pogrebni sprevod.
Soproga pokojnega dr. .Trumbiča ter ostal? rodbina Je prejela veliko št^ilo šožaVriih brzojavk' iz vseh krajev naše države. Sožalne brzojavke še vedno prihajajo, poleg tega pa izrekajo osebno svoje sožalje soprogi pokojnega najuglednejše po-tične osebnosti in gospodarstveniki.
Belgrad, 18. nov. AA. Ob smrti dr. Ante Trumbiča, bivšega zunanjega ministra, so bile danes izobešene na pol droga državne zastave na vseh državnih uradih v Belgradu in v državi.
Sožalje dr. Stojadinoviča
Belgrad, 19. nov. AA. O priliki smrti dr. Ante Trumbiča je dr. Stojadinovič poslal pokojnikovi vdovi sledečo brzojavko: Ob smrti velikega narodnega delavca in bivšega zunanjega ministra dr. Ante Trumbiča, prosim, da sprejmete v imenu kr. vlade in v mojem imenu izraze globokega sožalja.
Žalovanje v Dalmaciji
Split, 18. nov. b. Davi je prispela iz Zagreba vest, da je umrl dr. Ante Trumbič, bivši splitski župan in prvi jugoslovanski zunanji minister. Vest o njegovi smrti se je zelo naglo razširila po vsej Dalmaciji, ki se je naenkrat zavila v črnino. Vsepovsod vihrajo črne zastave, v državnih barvah pa so razobešene zastave na pol droga.
Zvonovi vseh cerkva v Splitu so napovedali smrt odličnega Splitčana. Tudi hiše v predmestjih, v katerih prebivajo težaki in kmetje, so razobesile črne zastave, saj je dr. Trumbič izšel iz najnižjih slojev. Splitska občina sama pa je izdala danes osmrtnico, v kateri sporoča smrt dr. Ante Trumbiča, ki so ga po vsej Dalmaciji zelo ljubili.
Splitski župan dr. Vlado Matošič je poslal vdovi dr. Trumbiča sožalno brzojavko. Osmrtnice so izdale tudi splitske organizacije HSS. Vest o smrti dr. Trumbiča je odjeknila tudi v Šibeniku, kjer je imel zelo mnogo prijateljev. Tudi tam so razobesili črne zastave v znak žalosti ter bo odšla iz Šibenika velika delegacija, ne samo iz mesta, temveč tudi iz okolice, ki bo sodelovala na pogrebnih svečanostih.
Življenjska pot dr. Trumbiča
Z dr. Trumbičem zapušča polje hrvatskega javnega dela velika osebnost, mož širokega obzorja, katerega ime se je mnogokrat omenjalo v zvezi z odločilnimi dogodki na Balkanu. Ze od mladih nog je deloval v politiki, zlasti vidno pa je bilo njegovo ime ob prevratu na mirovnih konferencah in kot prvi zunanji minister nove države na Balkanu s takratnim imenom Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zadnja leta njegova delavnost na zunaj sicer ni bila toliko vidna, odkar pa je nastopila vlada dr. Stojadinoviča, je ponovno prišel na površje in za volitve 11. decembra 1938 je bil predlagan za prvega kandidata zagrebškega mesta Preden pa je mogel videti izid ljudskega glasovanja, ga ;e prehitela smrt in ga po 74 letnem napornem in neprestanem delavnem življenju prestavili v večni mir.
Dr. Ante Trumbič se je rodil 17. maja 1864. leta v Splitu, kjer je napravil tudi ljudsko šolo in gimnazijo. Pravo je študiral na univerzah v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu; v Gradcu je bil leta 1890 tudi promoviran za doktorja prava. Po končanih študijah se je leta 1894 oprijel advokatskega poklica, iz katerega pa je kmalu povsem prišel v politiko. Kot voditelj enega krila »pravašev« je bil leta 1895 v Splitu prvič izvoljen za poslanca v dalmatinski sabor, katerega član jc bil do razpada avstro-ogrske monarhije, Ko je leta 1905 prišlo do
formalne združitve med narodnjaki in pravaši v eno stranko, ki se je imenovala »Hrvatska stranka«, je novemu političnemu taboru izdelal skupni program dr. Trumbič, ki ga je v zadrskem »Narodnem listu« tudi razlagal in zagovarjal.
Ob izbruhu svetovne vojne je kmalu odšel v inozemstvo, kjer je 6topil na čelo jugoslovanskemu odboru v Londonu. Pod njegovim vodstvom je jugoslovanski odbor v emigraciji vodil priprave za zedinjenje vseh Jugoslovanov na dotedanjem av-stro-ogrskem ozemlju. Dne 20, julija 1917. pa je kot predsednik jugoslovanskega odbora s takratnim predsednikom srbske vlade Nikolajem Paši-čem na Krfu podpisal pogodbo, ki obsega glavna načela za zedinjenje Jugoslovanov z avstroogr-skega ozemlja s kraljevino Srbijo v državo, ki naj bi se imenovala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta dogovor je kmalu dobil ime »Krfska deklaracija«, ki je bila velika pobuda za nadaljnje gibanje v smislu jugoslovanskega zedinjenja, po sprejemu Vidovdanske ustave 28. junija 1921 pa je izgubila sv>i pomen.
Po izvedenem zedinjenju in ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je dr. Ante Trumbič ostal prvi zunanji minister nove države in njen delegit n -i- ih konferencah v Parizu. On je tudi vodil pogajanja z Italijo o vprašanju Jadrana in Primorja in v imenu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z njo sklenil znano Rapall-sko pogodbo. Kmalu za tem pa je leta 1921 odsto-p:l s položaja zunan ega ministra.
Pri volitvah v ustavotvorno skupščino I. 1920 je bil na vseh štirih kandidatskih listah v Dalmaciji izvoljen za poslanca. Pri volitvah 1923 ni prodrl in se je preselil v Zagreb, kjer se je pridružil Hrvatski zajcdnici. Leta 1925 je bil ponovno izvoljen za poslanca. Udejstvoval sc je zlasti v dobi
po sklenitvi kompromisa med Hrvatsko zajednico in Hrvatsko kmečko stranko, ki jo je vodil Štefan Radič. V dobi, ko je bil Štefan Radič zaprt, je bil on v tem hrvatskem političnem taboru oseba največje avtoritete. Pri volitvah 8. februarja 1925 je bil z lepo zmago izvoljen za poslanca mesta Zagreba. Še pred Radičevo 6mrtjo koncem junija 1928 je s hrvatskim blokom popolnoma prešel v Radičevo stranko,
V naslednjih letih je bil v veliki meri deležen značilnosti našega političnega življenja, ki so vsem še v živem spominu. Režimi, ki so po vsej sili hoteli plavati proti toku, 60 budno pazili tudi na njega. Ko je po Radičevi smrti prevzel vodstvo hrvatske politike dr.Maček, ga je dr. Trumbtfi sa-stopal v znanem procesu pred sodiščem za zaščita države. Kot njegov zagovornik je po končanem procesu leta 1933 izdal na prebivalstvo savske banovine proglas, naj sc ne odzove občinskim volitvam, razpisanim za 8. oktobra 1933, V6led česar je bil obsojen na 30 dni zapora. Po tem se vidneje ni udejstvoval, dasi ni nič popustil od svojih načel.
Ni še čas, da bi mogli postaviti sodbo o njegovem delu. Veliko je delal, bi je neutruden, neoporečen, vsled česar je užival velik ugled med pristaši, kakor tudi med nasprotniki. Njegov stalno oblegani mrtvaški oder kaže, da je s svojim duhom segel široko v ljudske množice.
Hrvatom v Ljubljani!
Ob bridki izgubi, ki je zadela ves hrvatski narod s smrtjo velikega hrvatskega sina dr. Ante Trumbiča, se pozivajo vsi Hrvatje, stanujoči v Ljubljani, da v znak žalosti in spoštovanja do velikega pokojnika prispevajo za venec, ki ga bodo Hrvatje iz Ljubljane položili na njegovo krsto. Prispevek je izročiti g. Dobroslavu Uglješiču, novinarju v Ljubljani, DvoFakova ulica 13-11. Posebna delegacija bo venec odnesla na pokojnikovo krsto v Zagreb. — Pripravljalni odbor.
Dom nameščencev Poštne hranilnice
Kakor smo poročali, so pred dnevi začeli kopati temelje za stanovanjsko hišo uradnikov Poštne hranilnice. S to palačo dobita Bleivveisova in Erjavčeva cesta mogočno poslopje, ki bo vsej okolici'v ^fikras." "	<S§	.'■ . .' i
Poslopje bo imelo v kleti oziroma v suterenu dvoje stanovanj z vsem komfortom za hišnika, tri pralnice, sušilnico in likalnico, shrambo in drvarnico za vsako stranko ter prostor za shranjevanje koles in otroških vozičkov, kar je novost za Ljubljano. V visokem pritličju bo šest dvosobnih stanovanj s kabinetom, kuhinjo, kopalnico, shrambo, straniščem in balkonom na dvorišče in eno samsko stanovanje. V prvem nadstropju bo eno štirisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, dve trisobni stanovapji . ip dve , dvosobni stanovanji, prav tako z vsemi pritiklinami. V drugem nadstropju bo dvoje trisobnih, tri dvosobna in dvoje samskih stanovanj, v tretjem nadstropju pa bo eno trisobno, dvoje dvosobnih, eno enosobno in dve samski stanovanji. Skupno bo torej Ljubljana pridobila s to palačo 27 novih stanovanj.
Fasada bo ometana s teranovo, česar v Ljub-
ljani skoraj ne poznamo. Dvorišče bo precej obširno ter se bo rabilo za igrišča, deloma za vrtove. Oba trakta ob Erjavčevi in Blei\veisovi cesti bosta
f vezana s .pergolo. Notragja izdelava, zlasti niizar-ka in instalacijska delti bodo prvovrstna, kopalnice pa' oliložtore ^'tfl&JHMttiif. Z^niljiščfc'je precej1 ilovnato in so zato predvideni železobetonski temelji. Suteren bo zidan z betonom, ostalo poslopje pa z opeko in ne bo zidano v načinu skeletne zidave. Stropovi bodo iz stropnjakov z opečnimi nosilci. Poslopje bo veljalo 3,300.000 din, gradi ga pa Zadruga uradnikov Poštne hranilnice. Načrte je naredil banovinski svetnik arh. fternivec, lokalni nadzornik je inž. Murko, poslopje pa gradi stavbna tvrdka Miroslav Zupan. Če bo vreme ugodno, bo poslopje v surovem stanju v kratkem gotovo, stranke pa se bodo mogle predvidoma vseliti že čez leto dni. Pri delu je zaposlenih 72 delavcev, samih domačinov.
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josek grenčice.
Dvojna slavnost pri Sv. Benediktu v Slov. goricah
Preteklo nedeljo je ves oživel trikraljevski hribček ob pričujočnosti velikega števila ljudstva iz domače župnije in iz soseščin. Ob pol 10 smo slovesno sprejeli prevzvišenega nadpastirja pred cerkvijo 6V. Treh kraljev. Prihitel je v našo sredo, da poveliča slavnost 350 letnice posvetitve cerkve Sv, treh kraljev. Pozdravili so, ga g. dekan, fant in dekle v imenu mladeniške in dekliške Mar. družbe. Najprej je naš nadpastir blagoslovil novo lepo zastavo s podobama presv. Srca Jezusovega in sv. Marjete Marije Alakok ter sv. Treh kraljev, nato pa prenovljeni krilni oltar sv. Treh kraljev z osmimi 300 let starimi slikami na obeh vratih, nato je v navdušeni pridigi vernike opozoril, kako naj častijo 6V. Tri kralje kot prve častilce božjega
Sv. Ciril in Metod na pročelju Ciril-Metodovega doma pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. — Relief Ivana Sojča.
Srca in kako naj jih kličejo na pomoč na potovanju, ob glavobolu in mrzlici, v božjastni bolezni, ob napadih hudobnega duha in za odvrnitev nenadne smrti. Pridigi je sledila škofova sv. maša, ki se je zaključila z zahvalnico »Tebe Boga hvalimo« v zahvalo za vse v cerkvi sv. Treh kraljev vernikom podeljene milosti tekom 350 let. Prostrana hiša božja je bila polna vernega ljudstva, ki je z veliko pozornostjo sledilo obredom in ne bo pozabilo veličastnega slavja 350 letnice. Posamezniki od drugod pa so si z velikim zanimanjem ogledovali krasne umetnine te cerkve, ki bodo v bodoče še večjo pozornost vzbujale in vabile nove obiskovalce. Tudi naš nadpastir si je podrobno ogledal lepoto te cerkve in je izrazil svoje občudovanje nad veličastno hišo božjo.
Po večernicah v župnijski cerkvi sv. Benedikta smo se v procesiji podali pred Ciril-Metodov dom, ki ga je Prevzvišeni blagoslovil najprej, nato pa še zelo posrečeni podobi sv. bratov Cirila in Metoda, ki jih je izdelal iz kamna v reliefu mojster Ivan Sojč, in ki kaj lepo krasita pročelje do.ma. Relief je visok 183 cm, širok pa 130 cm. Kakor kip 6v. bratov v župnijski cerkvi, tako bo tudi ta relief sv. bratov jasna priča, da smo Bcnedičani iskreno hvaležni sv. bratoma, da sta se ob potovanju v Rim 1. 867., pri nas mudila in naše prednike učila. Dom ima sedaj večjo dvorano od prejšnje, večji oder in za odrom še dve sobi za igralce in za sestanke.
Po blagoslovitvi je domači mešani zbor pod
Sin naročil cigane,
Pred nekaj meseri je bil v Petrinji obsojen na dosmrtno ječo Peter Boltužič iz vasi Cundiča. Dokazali so mu, da je naročil cigansko družino Šajnovičev, naj umore njegovega očeta, bogatega kmeta Nikolo Boltužiča. Pri prvotni razpravi je sodišče na podlagi raznih izjav prišlo do spoznanja, da je na starca streljal cigan Ilija Šajnovič, ki je pobegnil. Obtožena je bila tudi Petrova žena Maca, ki pa je bila oproščena krivde. Proti tej obsodbi se je Peter Boltužič pritožil in je višje sodišče razveljavilo sodbo ter Je odredilo novo razpravo, toda pred okrožnim sodiščem v Kar-lovcu. Petra so odpeljali v Karlovec, kjer bi morala biti le dni razprava. Toda prav pred novo sodbo se je uganka tega groznega umora pojasnila. Na sejmu v Petrinji so orožniki aretirali cigana Ilijo Šajnoviča, ki se je skrival pred oblastmi. Cigana so oavedii na kraj umora in tam je
priznal pred orožniki in kmeti, da sta Nikolo Bol tužiča umorila Peter Boltužič in rigan Ivan Šajnovič. Cigan Ilija pa je z drugimi cigani s Petrovo ženo Maco imel stražo pred hlevom in pred hišo V hiši je na starca streljal najprej Peter, ki je oddal štiri strele, in Ivan, ki je streljal trikrat. Vsi so imeli obraze namazane s sajami. Ko so ubili bogatega starca, so pričeli iskati denar. Tepli so tudi malo Petrovo sestro in zahtevali, naj jim pokaže denar, toda so našli samo 20 din. Ves denar, ki ga je bogati Boltužič nekaj dni poprej prinesel iz banke, je dal poprej spraviti nekemu prijatelju v vasi, kakor da bi slutil nesrečo. Tako so zločinci ostali brez denarja, a Boltužič ni mogel niti plačati ciganov, ki jib je naročil. Tako je izpovedal Ilija Šajnovič in njegove navedbe se resnično ujemajo.
da so umorili očeta
K Jakčevi razstavi v Jakopičevem paviljonu: Ribničanka.
vodstvom organista Jožeta Krajinca zapel Ciril-/<ctodovo pesem in še eno pozdravno, nato pa je predsednik mariborske Prosvetne zveze, gosp. profesor dr, Josip Hohnjcc izpregovoril slavnostno besedo in nas vse navdušil za prosvetno delo v duhu sv. bratov Cirila in Metoda. Poudarjal je, kako smo ravno Slovenci za vladanja velikega rodoljuba kneza Koclja začeli prvi braniti cirilome-todijsko idejo in izvrševati naročila sv. bratov, katerih imeni združujeta v 6ebi naš verski in narodni program. Iskrene besede govornikove so naredile globok vtis na vse navzoče. Najlepša hvala tudi na tem mestu našemu predobremu nadoastirju za velika dela tega dne in slavnostnemu govorniku za krasni govor! Sledila je v dvorani tridtjanska igra »Z božjim klicem«, ki ima za vsebino življenje sv. Stanislava Kostka, čigar god se je isti dan obhajal, in je zelo ugajala občinstvu, ki je dvorano do zadnjega kotička napolnilo. Lepa igra 6e v nedeljo 20. novembra ponovi. Dvojna slavnost tega dne pa ostane vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Slovenci v Zagrebu
Druga igra, ki jo je pripravil dramatični odsek Slomškovega prosv. društva v nedeljo 6. novembra, je v veliko zadoščenje igralccm in prirediteljem doživela še večji uspeh kakor prva. Od vseh dosedanjih predstav Slomškarjev v Jeronimski dvorani je dosegel največ obiska »Ben Hur«, takoj za njim pa pride ta igra, ko so nekateri morali oditi, ker ni bilo več nobenega 6edeža na razpolago! In oni, ki so se udeležili igre, so bili polni hvale o vseh igralcih, pohvalili pa so tudi godbo, ki je izpolnila in skrajšala odmore. Nastopil je tudi društveni mešani pevski zbor, ki je zapel siccr samo eno pesem, toda s to je tako vžgal občinstvo, da so jo morali ponoviti! Nekateri so 6e kar čudili, kako je mogoče doseči v tako kratkem času tako lepe sadove pri igralcih in pevcih; kdor pa pozna vnemo in delavnost nekaterih članov, mu bo ta uganka kmalu razjasnjena. Hvaležni smo Slomškovemu prosvetnemu društvu za take prireditve, režiserjem, igralcem in pevcem ter godbenikom pa je treba dati popolno priznanje za delo in požrtvovalnost.
Drugi prosvetni večer (v nedeljo 13. nov.) je bil posvečen spominu stoletnice rojstva Avgusta Šenoe. V uvodu je g. pred«. E. Štok. poudaril, da se je društvo odločilo za to počastitev klasičnega hrvatskega pisatelja in kulturnega delaVfcS''v"idfihtf svojih 6tnernic, po katerih Slomškovo proišv. društvo že ,ves čas svojega obstoja seznanja svoje člane s kulturo in zgodovino hrv. naroda, med katerim živimo; društvo sc namreč zaveda, da bo le medsebojno spoznanje rodilo tudi medsebojno spoštovanje in sodelovanje. Sledilo je predavanje, v katerem 6mo videli razmeroma kratko življenjsko pot A. Šenoe; toda v tem kratkem življenju si je pridobil Šenoa « 6vojim nesebičnim in neutrudlji-vim delom neizmernih zaslug za svoj narod, kateremu je dvigal samozavest in ga oblikoval z vsem žarom svoje idealne duše. Na koncu je omenil predavatelj velike Šenoine simpatije do Slovencev, ki se kažejo v mnogih njegovih romanih, novelah in pesmih ter prebral vznesen članek, ki ga jc napisal Šenoa ob 70 letnici dr. Janeza BIcivveisa, tedanjega voditelja Slovencev. Uspeh predavanja se je takoj po,kazal, ker so 6i člani izposodili iz društvene knjižnice V6a Šenoina dela.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 19. novembra: Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež.
Nedelja, 20. novembra: 24. pobinkoštna nedelja. Feliks Valoaiki, spoznavalcc; Edmund, škof.
Osebne novice
= Promoviran je bil včeraj ob 11 dopoldne na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani za doktorja bogoslovja g. Stanko Cajnkar, profesor ve-ronauka na gimnaziji v Ptuju. Gospod doktor je bil promoviran kot prvi po novi fakultetni uredbi bogoslovnih fakultet v Jugoslaviji, Iskreno čestitamo.
— Poročila sta se v Novem mestu gospod Lado Ambrožič, učitelj v Stični, z gospodično Marijo Adamič, učiteljico v Št. Petru pri Novem mestu. Iskreno častitamol
pono»
Slovenk
ttgssss*
erUo.
>\jn\
boste
Nov prosvetni dom na Savi pri Litiji
V pozni jeseni ni navadno taborov! Pa srna se Savljani vendar toliko skorajžili, da smo priredili okrožni prosvetni dan o priliki, ko smo blagoslovili in odprli novi prosvetni dom! Tem bolj smo ponosni na tcx, ker šteje župnija dobrih 500 duš! Ze na predvečer so naznajali streli slovesni praznik, evharističi križ na skali se je lesketal v plamenu bakel in novi dom so razsvetljevale v čarobni luči rakete. Drugi dan sc je že zgodaj zbirala mladina iz sosednih župnij peš in z vlaki. Ob 9 se je začel pomikati sprevod, ki je bil zelo pester. Nato je bila služba božja na prostem ob domu. Sv. mašo in nagovor na mladino je imel g. kanonik dr. Tomaž Klinar, ki je po sv, maši tudi blagoslovil dom. Med blagoslovom je cerkveni zbor pel Kimovčev psalm. Po blagoslovu je domači g. župnik začel tabor, pozdravil navzoče odličnike, zlasti pa mladino. Za njim sta govorila g. dekan A. Gornik in g. Ivo Pcršuh.
Popoldne ie bila slavnostna akademija v novem domu. Naval je bil tolik, da veliko ljudi ni moglo v dvorano.
Pozneje se je Senica napram sojetnikom pobahal, kako je vlomil pri Verbičevih. Pripovedoval jim je tudi, kako je denar spravil pri Zaletlovih. Neki Knap ja zadovo prijavil državnemu tožilstvu, ki je nato predlagalo obnovitev procesa, kajti na prvi razpravi sta bila oba zakonca oproščena. Mali senat je včeraj zaslišal nad 10 prič, ki so oba obtoženca precej obremenjevale. Bila sta obsojena: Franc Zaletel zaradi prikrivanja ukradenega de-nar|a in zaradi krive prisege na 4 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, ker je med poravnalnim postopanjem pred sodnikom zatajil, da ima vlogo 10.000 din. Njegova žena Marija pa zaradi prikrivanja ukradenega denarja na 3 mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni Oba sta si pridržala rok za priziv odnosno revizijo.
ŠVICARSKE URE, zlatnina, briljanti pri ČUDEN. Prešernova ulica 1.
—	Na trgu. Ženski prizorček za triglasni ženski zbor, zložil Vinko Vodopivec. Cena partituri 3 din. Produktivni in priljubljeni skladatelj Ž- Vodopivec je zopet izdal delce, po katerem bodo ženski zbori naših prosvetnih društev radi in z veseljem segli. Vodopivčev slog je našim pevskim, tako ccrkvenim kakor prosvetnim zborom dobro znan kot melodiozen, originalen in lahak, prav za naše podeželske zbore, Pričujoča skladba se uprizori kot majhna spevoigra, kjer nastopijo dekleta — prodajalke živil, ki ljubko ponujajo in vsiljujejo zelenjavo in druga živila, kakor: prVa letošnji krompir, druga okusno solato, tretja hvali kislo zelje, četrta ima zopet najboljši sir in surovo maslo, kakršnega ne premore menda ves svet. Ravno tako nima nobena druga tako pristne in bele svinjske masti kakor samo ta, ki jo tako zgovorno ponuja. Vse pa opozarjajo gospodinje, na] kmalu pokupijo te dobrote, ker bo večer in bi šle že rade domov. Skladba je tako ljubko preprosta, da jo brez težave izvaja dekliški zbor z največjim uspehom. Občinstvu pa bo nudila veliko prisrčne in nedolžne zabave. Na partituri je označen način in scenerija, kako se ta spevoigra^ izvaja. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Od 3. do 4. decembra izlet v Trst—Gorico. Prijave sprejema: Izletna pisarna M. Okorn — Ljubljana — Hotel Slon.
—	Smučarji iz Belgrada, kateri prihajajo na smučanje v Slovenijo, so razveseljeni z rešitvijo ravnateljstva drž. žel., po kateri bodo izredni vlaki štev. 10 in 9 še dalje redno vozili, vso do veljave novega voznega reda, t. j. do 14. maja 1939. Vlak odide iz Belgrada v času 20.25, a ima zelo dobre zveze v Zidanem mostu za Maribor in v Ljubljani zjutraj za Bled, Planico in drugam. Ta vlak ima tudi mnogo večje število razpoložljivih mest vseh razredov, a poleg tega spalni oddelek.

Alarm v Pekingu
Alarmi Alarm! Alarm!
Veliki film daljn. vzhoda podvigov in tovarištva
Dopolnilni spored: Donskl kozaki in njihove pcimll
Gustav Frohlich, Leni Marenbach KINO MATICA 21-24 ob 16, 19 in 21
Najnovejši Metrov žurnal!
I
—	Na 7. obč. zboru AKD »Danice« v Zagrebu,
dne 13. nov., je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Horvat Lojze, cand. phil.; podpredsednik Karo Stanko, cand. com.; tajnik Seljak Jože, cand. agr.; blagajnik Vidmar Ivan, cand. med.; gospodar in knjižničar Prešeren Mihael, st.ud. agr. — Nadzorni odbor: Schart Viktor, cand. tehn.; Lin-dič Mirko. cand. com.; Lovšin Tone, tud. vet.
—	Blaženi Nikola Tavelič dobi cerkev. Starešinstvo frančiškanske provincije v Sarajevu je sklenilo, da zgradi v Kovačičih novo poslopje za bogoslovje in novo cerkev, ki bo posvečena blaženemu Nikoli Taveliču. To akcijo je odobril tudi nadškof dr. Sarič.
—	Opozorilo potnikom. Potnike opozarjamo, da je v smislu zakonske odredbe prepovedano vsako prejemanje in oddajanje ročne prtljage skozi okna potniških vlakov, razen v primeru skrajne sile.
—	Huda nesreča kolesarke. V Prevojah pri Kamniku se je hudo ponesrečila posestnikova hči Katarina Klopčič. Peljala se je s kolesom, pri tem pa ji je spodrsnilo na spolzki ccsti, da je padla na glavo. Obležala je nezavestna. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnišnico, kjer je bila dolgo časa nezavestna. Zdravniki so ugotovili nevaren pretres možganov.
—	Vreme. Evropa: Oblačno in megleno vreme z dežjem in snegom skoraj nad vso evropsko celino. Jasno je samo še v območju Sredozemskega morja in na Balkanskem polotoku. — Jugoslavija: Oblačno in megleno vreme z dežjem na večji severni polovici. Pretežno jasno na Primorju in v južnih krajih. Toplota se ni veliko spremenila. Najnižja Škoplje 7, najvišja Dubrovnik 17 stopinj. — Napoved za danes: ^Pretežno oblačno in megleno vreme po vsej državi, posebno na severni polovici. Dež tu in tam Nekoliko jasno na severozahodu, na Primorju in na skrajnem jugu.
—	Za 200 din — morilec. V Dobrinji pri Sarajevu je neki Šahim Mujezinovič ubil 16-letno Savko Šučur, njeno mater in sestro pa je hudo ranil. Morilec je priznal, da mu je pri tem pomagal neki Alija Žiga, ki je imel stražo pred vrati. Alija je v sporazumu z njim tudi zažgal senik, v katerem je bilo mnogo sena in slame, last Alijinega očeta Mehage. Alijo so takoj aretirali. Alija je priznal, da je ta zločin izvršil na nagovarjanje Sahima Mujezinoviča. Alija sam je imel s Šučurovimi ženskami neke račune ter je nagovoril Sahima, naj ubije Savko. Obljubil mu je 200 din in pa da mu bo še kasneje dal kakšno darilo. Priznal je tudi, da je podtaknil požar.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana.
—	Izlet v Trst in Gorico priredi Putnik v dneh 26. in 27. t. m. Prijave do ponedeljka, dne 21. t. m. v vseh biljetarnah Putnika.
—	Žena izdala moža vlomilca. Pred sodiščem v Somboru je bila te dni razprava proti zloglasnemu tatu Šali Savkinu, ki je leta 1936 pobegnil iz kaznilnice v Sremski Mitrovici ter je 2 loti na debelo vlamljal in ropal po okolici. Svoječasno je bil obsojen na 5 let ječe. Nadel si je ime Franjo Farkaš ter je kradel po vsej Slavoniji in Bački. Samo v Osijeku je zagrešil 12 vlomov. Pod lažnim imenom se je tudi poročil, toda nekoč je mnogo popival in žena je spoznala, kdo je njen mož, ter ga je ovadila oblastem. S Savkinom je aretiranih še pet njegovih sokrivcev, med temi tudi neki ruski emigrant Andrej Komarenko. Pri tej priliki so oblasti ugotovile, da je Savkin ukradel dokumente nekemu delavcu Franju Farkašu, ukradel jn tudi vlomilsko orodje samo, ko je vlomil v neko ključavničarsko delavnico. Savkin jo bil obsojen na 15 let ječe, Komarenko na 10 mesecev zapora, drugi pa so bili oproščeni.
I
Kino Sloga
telefon 27-30
IGNAC!
Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri se morete od srca nasmejati tej veseli vojaški burki s priznanim francoskim komikom Fernandelom.
I
— Specialist za vozne železne osi. Vinko Novak, mlad človek, je specialist za tatvine voznih železnih osi. Zaradi takih tatvin jc bil že obsojen na 4 mesece strogega zapora in je prav včeraj ob 10 to kazen prestal v ljubljanskih zaporih. Takoj nato so ga pripeljali znova pred mali kazenski senat, ki ga je obsodil na 5 mesecev strogega zapora, ker je graščaku Antonu Kersniku odnesel iz zaprtega hleva v Podpeči pri Brdu 2 železni osi starega poštnega voza, vredni okoli 300 din. Osi |e pro '.al nekemu kovaču.
— Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
_ Dolgotrajen obnovitveni proces. Poklicni
vlomilec, neki Senica, je konec jenuarja 1936 vlomil v stanovanje železničarja Franca Vcrbiča in njegove žene Gabrijele v Stožicah. Senica je iz omare, kjer je bila shranjena večja vsota denarja, odnesel 15.000 din. Zaradi tega vloma je bil Senica junija 1936 obsojen na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. Z njim sta bila soobtožena krojač in gostilničar Franc Zaletel in njegova žena zaradi prestopka nagovarjanja k tatvini, odne,sno zaradi prikrivanja po § 333 kaz. zak. Senica je namreč dal Zaletlu shraniti najmanj 10.200 din.
— Triletni otrok vzrok uboja. V Banjaluki se je zagovarjal te dni pred sodiščem neki Tahir Bradovič iz vasi Orahova pri Bosanski Gradiški. Tahir je nekoč pretepel svojega otroka, hkrati pa tudi 3-letnega otroka Milana Priče. Milan je bil užaljen ter je potegnil revolver in Tahir je pobegnil. Ko pa je Milan vozil s polja koruzo, ga je Tahir počakal s sekiro in ga s tremi udarci pobil do smrti. Ubili je zapustil ženo, štiri otroke in 80-letne starše. Tahir ie bil obsojen na 12 let robije.
To sijajno in velezabavno burko so pokazali Nemtl na letolnjl blenali na Udu pri
L -o , o, • Benetkah i
■ ■ — _ — g	Danes premiera ob 16., 19. in &l. uri
VZOrni Sv P lOg	Izredno vesela, duhovita in zabavna burka, polna
V glavnih vlogah Heinz Riihmann,	humorja, dobrih dovtipov in situacijske komike/ Helli Finkenzetler. Hans S6hnker in W. FUtterer KINO UNION
V nedeljo dup. ob IU.,10 isti lilui po znižanih cenah! j
Telefon 22 21
Ljubljana
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Za novi tramvaj na Rakovnik in pri obnov-Ijenju dosedanje dolenjske proge so včeraj napravili že priključek v Florijanski ulici, danes bo pa urejeno že tudi to križišče in napeljane bodo prečne nosilne žice, hkrati pa prično postavljati drogove. V ponedeljek bodo nadaljevali delo od Zelenega hriba do Rakovnika, da bo 30. t. m. go tovo odprta že vsa proga od magistrata do Ra kovnika. Takoj nato prične ob ugodnem vremenu električna cestna železnica polagati drugi tir na Tržaški ccsti od Langusove ulice do kolonije »Stan in dom«. Pri živahnem delu za povečanje in izboljšanje tramvajskih prog so zanimivi tudi podatki, kako naglo in poceni je bila zgrajena pro ga k Sv. Križu v primeri s starejšimi progami. Vsi stroški za zgradbo proge k Sv. Križu so znašali netta 2,374.483.48 din. Stroški za km so torej zna-žali samo 650.000 din, Če bi se pa bila cela proga
gradila z žlebičastimi tirnicami in opremila z novimi drogovi, bi bil en kilometer proge veljal 765.000 din, dočim je veljala proga Vič—Št. Vid za vsak kilometer 1,250.000 din, krožna proga pa 1,290 000 din, torej je sedanja uprava zgradila progo skoraj polovico ceneje. Progo Vič—St. Vid so delali skupaj 12 mesecev in so povprečno na mcsec zgradili po 982 m proge, a krožno progo so gradili 8 in pol meseca ter povprečno zgradili na mesec 1.040 m Kakor vemo, je bila nova proga k Sv. Križu zgrajena v 3 mesecih, da je bilo na mesec zgrajenih 1350 m in ie tako sedanja uprava tudi v pogledu dela samega dosegla rekord.
1 V Narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski obisk odprte le še prihodnjo nedeljo, 20. t. m. od 10—12. O ponovni otvoritvi v prihodnji spomladi se izda posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega obiska preko zimskih mesecev pa niso prizadeti brezplačni skupinski ogledi šol in korporacij ter plačani obiski ob delavnikih.
1 Akademijo priredi trnovska Elizabetna konferenca 20. novembra ob 5 popoldne v frančiškanski dvoran:. Na sporedu so: Slovenske narodne pojo trnovski fantje, mali harmonikarji, deklamacija, perice in cvetlična bajka »V kraljestvu rož« v dveh dejanjih. Cene od 10 din navzdol. Čisti dobiček je namenjen revežem za božič. Vstopnice se dobe v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanskem prehodu (pasaža).
Tudi za mal denar se dobi dobra MOTOHOVA. KAVA
Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48
1 Na Zaloški cesti so zadovoljni. Prebivalci Zaloške ceste so nam poslali daljši dopis, v katerem se zahvaljujejo sedanji občinski upravi, zlasti pa g. županu dr. Adlešiču, ki je dal inciativo za ureditev Zaloške ceste in vsega okraja. Do sedaj je bilo vprašanje Zaloške ceste eno najbolj kričečih. Cesta je sedaj že tako razširjena, da imajo tako pešci kakor vozila dovolj prostora, Razširjen je bil hodnik pred Sušnikovo trgovino, ki je bil najbolj nevaren za promet, dalje so razširili hodnik pred Leoniščem in tudi hodnik na Sv. Petra cesti pred Rozmanom. To je bil najboljši odgovor na pisanje nekega ljubljanskega dnevnika, ki je ostro napadel sedanjo občinsko upravo, češ da 6e ne briga za Zaloško cesto.
1 Koncert ljubljanske Filharmonije je preložen. Ker je direktor belgrajske opere g. Lovro Matačič prezapo.slen, je ljubljanska Filharmonija svoj nameravani koncert, ki bi moral biti 18. novembra, preložila na 28. Ljubljanski filharmoniki se pod vodstvom g. Štritofa pridno vežbajo, nekaj vaj pa bo vodil sam g. Lovro Matačič. Kakor znano, bo ljubljanska Filharmonija izvajala svetovno znana dela klasičnih komponistov, v drugem delu pa sodobno glasbo iz simfonije »Dume«, dela priznanega našega skladatelja g. Blaža Arniča. Vstopnice se že dobe v predprodaji v kinu »Union«. Na ta koncert, ki bo velik umetniški dogodek, občinstvo opozarjamo.
1 Ribji trg je bil včeraj dobro založen z raznovrstnimi morskimi ribami, ki jih je bilo s Sušaka pripeljanih do 300 kg. Izbira je bila velika. Morske ribe so bile: tunj 28 din, lubenj 40, komarča 40, trilje 40, morski list 40, arboni 32, ciplji 20, osliči 26, 6ardelice. 12 in sardele 14 din kg. Večja izbira skuš je bila na ponudbo. Male skuše po 14 din, večje 16 do 18 din. Sladkovodne ribe, tako ščuke, klini, postrvi itd. so bile v ceni nespremenjene.
1 Izročeni sodišču. V Kobilju 1. 1914. rojeni pekovski pomočnik Jože Turner, ki je pristojen v Dobrovnik pri Dol. Lendavi, je bil včeraj odveden iz policijskih zaporov v sodne. Osumljen je mnogih vlomov in tatvin. V sodne zapore sta bili pripeljani tudi 2 mlaiši ženski zaradi vlačugarstva in tatvine.
Gledališče
Drama: Sobota, 19.: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 20. ob 15: »Labodka«. Mladinska predstava. Izven. Ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. — Ponedeljek, 21.: »Brezov gaj«. Red B. — Torek, 22.: Zaprto.
Opera: Sobota, 19.: »Kapljice za ljubezen«. Izven. Znižane cene. — Nedelja, 20. ob 15: »Gejša«, Izven. Znižane cene. Ob 20: »Aida«. Gostuje ga Kare-na. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 21.: Zaprto. — Torek, 22.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Ero z onega sveta«.)
Prireditve in zabave
Bežigrad — dramatični odsek prosvetnega društva — uprizori v nedeljo, dne 20. novembra 1938 ob pol 8 zvečer v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu Niccodemi-Grudnovo komedijo v treh dejanjih »Učiteljico«. Vsi Bežigrajci kakor tudi
Rokodelski oder bo v nedeljo zvečer ob pol 8 uprizoril J. Novakovo veseloigro »Danes boste nekaj videli«. Vabimo vse prijatelje lepe igre in poštene zabave, da se te igre polnoštevilno udeleže. Nabavite si vstopnico že v predprodaji.
Počitniška zveza na III. državni realni gimnaziji priredi drevi ob 20 v svojih prostorih za Bežigradom »Češkoslovaško akademijo«. Ker bo čisti dobiček prireditve porabljen za zgraditev lastnega počitniškega dema v Bohinju, ste vsi najtopleje vablieni, da se te akademije udeležite,
Predavanja
Filozofsko društvo v Ljubljani priredi drev: ob 6 v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje univ. docenta dr. Stanka Gogala o temi: S v o bodnost — sproščenost. Vstop prost.
Katoliško prosvetno društvo v Sp. Šiški priredi v ponedeljek, 21. t. m. predavanje »Evhari-stični kongres v Budimpešti«; predava g. ravnatelj Vinko Zor.
Sestanki
Prosvetno druitvo Trnovo vabi vse članice dekl krožka in člane fant. odseka k vaji za akademijo na praznik narodnega zedinjenja 1. decembra. Vaja bo v nedeljo ob 3 popoldne v Prosvetnem domu. Prosimo, da pridete k vaji vsi in točnol Odbor.
Naše dijaštvo
Pevd, pevkel Drevi ob 6 in jutri ob 10 bo redna pevska vaja pri oo. frančiškanih za akademsko službo
božjo.
Kino
Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 senzacionalni pustolovski veletilm »Tajni posli«. V glavni vlogi Konrad Veidt. Za dodatek zvočni tednik.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1, mr. Bahovec, Kongresni trg 2 in mr. Komotar, Vič.
Mestna zdravniška dežurna služba
Mestno zdravniško dežurno službo v soboto od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj ima mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korytkova ulica št. 18, tel. it. 36—24.
Poizvedovanja
Zgubila je neka oseba ročno torbico z denarjem in očali. Najditelj dobi nagrado, Poizve se v upravi »Slovenca«.
Maribor
m Vstopnice za akademijo v proslavo 20 letnice Jugoslavije, ki bo v sredo 30. novembra ob 8 zvečer v Narodnem gledališču, si oskrbite že v predprodaji v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila! Akademijo priredijo mariborska kulturna društva.
m Promocija. Na ekonomsko-komercialm visoki šoli v Benetkah je bil z odličnim uspehom promoviran za doktorja iz ekonomsko-komercialne znanosti g. Albert Vicel, sin uglednega mariborskega trgovca g. Vicla. Mlademu doktorju nase čestitke 1
m K slovesnosti otvoritve nove ceste pri Mariji Snežni v Slov. goricah, ki bo v nedeljo popoldne ob 13.45, bo vozil izpred Zadružne gospodarske banke poseben avtobus. Udeležbo je do danes opoldne javiti načelniku okrajnega cestnega odbora g. Fr. Žebotu, Loška ulica, tel. 32-34.
m Tretja nagrada Umetniškega kluba v Mariboru. Odbor Umetniškega kluba v Mariboru je na zadnji seji razpisal tretjo nagrado v znesku 5000 din. Natečaj za vlaganje del razsodišču je podaljšan do 1. februarja. Gledališki igralci se opozarjajo, da do omenjenega dne prijavijo svoje vloge, za katere želijo, da bi bili nagrajeni. Neprijavljenih vlog razsodišče ne bo upoštevalo.
m »Delavska politika« brani izgnanega tovarniškega ravnatelja. Nam se zdi popolnoma pravilno, da »Delavska politika« preneha z načelnim sovraštvom do tovarniških ravnateljev, ki s svojim nazivom in položajem še niso asocialni in marksističnega prekletstva vredni ljudje, ne zdi se nam pa njen zadnji prelom z razrednobojnim stališčem, ki ga je poskusila storiti z obrambo izgnanega tovarniškega ravnatelja na Sladkem vrhu, popolnoma iskren. »Delavska politika« bivšega ravnatelja brani le zato, ker je znal favorizirali marksistično usmerjene in nemško govoreče delavstvo. Res je namreč, da je gospod ravnatelj na delo sprejemal le take delavce, ki so znali nemško, slovenski delavec pa, ki nemščine ni znal, si do njega niti ni upal. Neresnična je trditev »Delavske politike«, da v tovarni ni bilo nemških napisov. V resnici so bili v tovarni dvojezični napisi, ponekod le nemški. Prava hudobija pa je, ce »Delavska politika« zvrača krivdo za razmere v tovarni na Zadružno gospodarsko banko, ki je le zemljeknjižna lastnica, nima pa na upravo in vodstvo tovarne nobenega vpliva ,njena eksponenta gg. Kovačič in Slivnik opravljata le nadzorstvo nad imovino banke. Še to bi pripomnili »Delavski politiki« v pouk, da komunist ni le tisti, ki se je pregrešil proti obstoječim državnim zakonom, marveč tudi tisti, ki soglaša z Marksovimi socialnimi in kulturnimi nauki.
HOTEL MARIBORSKI DVOR
vsako soboto in nedeljo koncert
m Mestni župan vabi vsa kulturna in narodna društva na sestanek v ponedeljek ob 6 zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je razgovor o proslavi 1. decembra.
m Na cerkvena vrata nabijajo berači na Mačkovi listi svoje razglase. Danes zjutraj so na vratih mariborske stolnice našli s strojem pisani letak, v katerem najnovejši prijatelji dr. Mačka pozivajo staroupokojence, naj pri volitvah volijo kandidate na Mačkovi listi. Kak krik bi socialisti in liberalci zagnali, če bi kdo nalepil lepak »klerikalne« stranke! O izrabljanju najsvetejših verskih in cerkvenih čustev po njihovem časopisju ne bi bilo kraja.
ni Partiture in rajalni nastopi k igri »Postel-ski zaklad« se od sedaj dobe le v Tiskrani sv. Cirila in ne več v pobreški soli.
m Volivne reklamacije, ki jih je okrajnemu sodišču predlagal mestni reklamacijski odbor, je sodišče brez izjeme vse potrdilo in odobrilo. Pri volitvah bo torej v Mariboru smelo glasovati vsega 10.011 volivcev.
m Blaupunkt in Radione radio aparati M. Oz-vatič, Cafova 1.
m Krvavi dogodki v Danjkovih barakah pred sodniki. Danes se je pred sodiščem zagovarjal 30 letni čevljarski pomočnik Anton Gobec, ki je 11. septembra s krvavim dejanjem razburil in prestrašil prebivalce Danjkovih barak. Tega dne je Gobec brez vsakega razloga z britvijo obklal Antona Kmetiča in njegovo ženo. Kmetičeva je dobila lako hude poškodbe, da so jo morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Posledice napada čuti še sedaj. Ker ji je napadalec prerezal kite na vratu, jo to ovira pri gibanju vratu. Kinetič sam je pri napadu dobil lažje poškodbe. Gobec se izgovarja, da je bil pijan in da ga je izzivanje nekih mladičev tako razkačilo, da ni več vedel, kaj dela. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega zapora, na povrnitev bolniških stroškov, okrožnemu uradu bo moral po\rniti 1008, Kmetičevi plačati 1000, njenemu možu pa 500 dinarjev.
m Izsledeni ubijalci. Poročali smo že, da je bil 30. oktobra o polnoči napaden na občinski poli v Ciglencih 18 letni posestnikov sin Peter Tepeh iz Spodnje Korene. Za posledicami poškodb je Tepeh teden dni nato v mariborski bolnišnici umrl. Orožniki so v zvezi s tem napadom aretirali 23 letnega posestnikovega sina Stanka Dvoršaka in 21 letnega poljskega delavca Franca Rojka, oba iz Ciglenc, ter ju izročili sodišču. Oba prihajata pri svojih izpovedih do protislovij. Glavni osumljenec 24 letni poljski delavec Franc Horvat, ki je pristojen v Grajeno, pa je pobegnil in ga do sedaj še niso mogli izslediti.
Gledališče
Sobota, 19. ob 20: »Boccarcio«. Red D. — Nedelja. 20. ob 15: »Hudičev učenec«. Znižane cene. Ob 20; »Pokojnik«. Znižane cena
Pogajanja z Italijo zaključena
Dne 3. novembra se je sestal mešani (vladni) ita-lijansko-jugoslovanski gospodarski odbor, ki je imel sedaj svoj tretji sestanek. Pogajanja so bila v Rimu ter so bila, kakor poročajo od tam, v četrtek, dne 17. t. m. končana.
Predsednik jugoslovanskega odbora pomočnik ministra zunanjih zadev g. Milivoj Pilja ter predsednik italijanskega odbora senator g. Giannini sta danes
podpisala protokol, s katerim se urejajo medsebojni trgovinski odnošaji obeh držav za prvo polletje prihodnjega leta.
Po dosedanjih vesteh je določen obseg medsebojnega prometa za prvo polovico 1939, pri čemer je bilo upoštevano stanje prometa v tekočem letu in možnosti povečati medsebojne trgovinske odnošaje.
Zmanjšanje obtoka bankovcev
Izkaz Narodne banke za 15. november kaže naslednjo sliko (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. november):
Aktiva: zlato v blagajnah 1.883.54 (+ 32.59), zlato v inozemstvu 9.45 (— 32.5), skupna podlaga 1.893.0 (4- 0.1), devize izven podlage 469.8 ( + 20.0), kovani denar v blagajnah Narodne banke 355.9 (+ 7.7), posojila: menična 1.757.24 (—78.04), lombardna 38.6 (— 1.7), skupno posojilo 1.795.85 (— 79.75), vrednostni papirji 248.6 (+ 15.24), razna aktiva 2.352.67 (— 46.4).
Pasiva: bankovci v obtoku 6.700.0 (— 141.45), drž. terjatve 25.75 (— 43.6), žiroračuni 1.286.1 (5125.34), razni računi 1.025.37 (+ 32.86), skupne obveznosti po vidu 2.337.27 (+ 114.6), obveznosti z rokom 30.0 (— 70.0), razna pasiva 305.1 (— 14.1).
Obtok bankovcev in obveznosti z rokom 9.037.24 (— 26.9), skupna podlaga s premijo 2.432.5 (+ 0.1), od tega samo zlato v blagajnah 2.420.35 ( + 41.9) milij. din, skupno kritje 26.91 (26.83%), od tega samo z zlatom v blagajnah 26.78 (26.24% v prejšnjem izkazu).
Izkaz kaže nadaljnjo razbremenitev banke in sicer predvsem zaradi povečanja naložb na žiru ter vrnitve meničnih posojil. Tudi so se zmanjšale obveznosti z rokom. Zlata podlaga v državi je narasla zaradi repatriacije zlata iz inozemstva. Zmanjšal se je tudi obtok kovanega denarja.
Stanje naših kliringov
Po poročilu Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 15. novembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 8. nov.):
Aktivni kliringi: Italija novi 66,777.433 din (—622.939 din), Nemčija 23,949.580 (—1,305.527) mark, Bolgarija (redni 1,597.666) (—51.344) din, Bolgarija (turizem) 382.930 (—2.677) din, Turčija 18,753.362 (+8.714) din. Poljska 599.079 (+107.506) din in Španija 2,934.960 (+32.047) pezet.
Pasivni kliringi: Češkoslovaška 160,100.063 (-5,442.166) kron, Švica 4,212.238 (—95.917) šv. frankov, Belgija 2,468.502 (—3.446) belg, Romunija 9,788.936 (+151.468) din in Madžarska 34 milijonov 831.008 (—3,590.081) din.
V tem tednu se je znatno zmanjšal naš klirinški aktivum v prometu z Nemčijo, pa tudi z Italijo. Med pasivnimi kliringi sta se zmanjšala salda v prometu s Češkoslovaško in Madžarsko v znatnejši meri.
Uvoz kontroliranega blaga
Belgrad, 18. novembra. AA. Narodna banka opozarja vse uvoznike kontroliranih predmetov, da odbor za uvoz pri Narodni banki ne bo upošteval pri reševanju prošenj za uvoz kontroliranega blaga okol-nosti, da je blago že na poti, ali pa, da je prišlo v državo, ter da se nahaja na carinarnici ali pa v svobodnem carinskem skladišču. Potemtakem morajo uvozniki opustiti v lastnem interesu vsako naročilo kontroliranega , blaga prej, preden dpbe od Narodne banke potrebno pooblastilo za uvoz in plačevanje. — Če pa bodo uvozniki kljub temu opozorilu pustili, da jim bo blago prišlo prej, se izpostavljajo nepotrebnim stroškom za plačevanje ležarine in vseh drugih stroškov pri vračanju blaga v tujino. Utegne se zgoditi, da bodo odgovarjali tudi za povračilo škode tujemu prodajalcu.
Švicarska narodna banka. Od 8. do 15. novembra 1938 se je obtok bankovcev Švicarske narodne banke znižal za 33.6 na 1.662.9 milij., dočim so se naložbe na žiru povečale za 19.46 na 1.687.3 milij. frankov. Zmanjšala so se posojila banke za 15.04 na 81.0 milij. frankov.
Borza
Dne 18. novembra 1938.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen na 237.20—238.80.
Nemški čeki so v Ljubljani nekoliko popustili ter je bil njih tečaj na vseh naših borzah izenačen na 14.20—14.40. V Ljubljani je bilo nadaljnje blago po 14.30.
Grški boni so beležili v Zagrebu 35.40—36.10, v Belgradu 535.50 blago.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,730.611 din, v Belgradu 3,557000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 520.000 din,
LJubljana — Tečaji
Amsterdam 100 h. gold.	,	,	a Berlin 100 mark
Bruselj 100 belg , , ,	,	,	,
Curih 100 frankov < t ,	,	,	,
London 1 funt • • < i	i	■	■
New York 100 dolarjev .	j	,	,
Pariz 100 frankov , , t	,	,	,
Praga 100 kron i ■ i	■	t	(
Trst 100 lir . , i i i	,	i	i
s	p r i m o m.
,	2399.66-2414,25
,	1765.52—1779.40
,	745.95— 751.01
,	996.45—1003.52
,	207.41— 209.46
,	4378.50—4414.82
,	116.02— 117.46
,	150.93— 152.04
i	231.45— 234.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.67, London 20.8375, New York 442.625, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 240.70, Berlin 177.25, Stocknolm 107.40, Oslo 104.75, Kopenhagen 93.05, Praga 15.15, Varšava 83.—, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.19, Buenos Aires 101.75.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, 4% agrarji 59—60, vojna škoda promptna 462—465, begluške obveznice C—90, 6% dalmatinski agrarji 88—89, 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% pos. Drž. hipotekarne banke 99—100, 7% stabilizacijsko posojilo 97—98. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Priv, agrarna banka 185—190.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99 blago, 4% agrarji 60 blago, vojna škoda promptna 463—465 (462), 6% begluške obveznice 90 blago, 6% dalmatinski agraiji 89 blago, 4% severni agrarji 59.50 blago, 8% Blerovo posojilo 93.50—96, 7% Blerovo posojilo 90—90.12, 7% pos. Drž. hip. banke 10 blago, 7% stabilizacijsko pos. 97.50 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 225 blago, Trboveljska 183—185, Gutmann 50—52.50, Sladkorna tovarna Osijek 75—90, Osješka livarna 160 denar, Isis 20 denar, Jadranska plovba 360 denar.
Belgrad. Državni papirji: 4% agrarji 59.50 do 60.50, vojna škoda promptna 466.50-467 (466, 465), begluške obveznice 89.50—90 (89.25), 6% dalmatinski agrarji 89—89.25 (88.75), 4% severni agrarji 58.25—58.75 (58.50), 8% Blerovo posojilo 96—97, 7% Blerovo posojilo 90 denar. — Delnice: Narodna banka 7400 denar, Priv. agrarna banka 225—228.
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: srem. 147—149, si. 148 do 150. Oves: bač., srem., slav. 145—147, Ječmen: bač., srem. 64/65 kg 148—150. Koruza: bač. sušena, parit. Indjija 99—101, bač., sušena, parit. Vršac 99—100. Moka: bač., ban. Og Ogg 237.50—247.50, 217.50—227.50, 197.50-207.50, 177.50—187.50,147.50 do 157.50, št. 754 in 8 neizpr., srem., slav. Og Ogg 232.50—242.50, 212.50—222.50, 192.50—202.50,172.50 do 182.50, 142.50—152.50, št. 7 H in 8 neizpr. Tend. 'rieizpr. Promet srednji.
Sombor. Oves: bač.,srem., slav. 142—144. Koruza: bač. 86—88.50, bač., sušena 98—100. Tend. prijazna. Promet 93 vag.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Cene živine in kmečkih pridelkov v Ljubljani
dne 16. novembra t. 1. Voli I. vrste 6 din, voli II. vrste 5 do 5.50 din, voli III. vrste 4 do 5 din, te-lice I. vrste 6 din, telice II. vrste 5 do 5.50 din, telice III. vrste 4 do 5 din, krave I. vrste 5.50 din, krave II. vrste 4.25 din, krave III. vrste 2.50 do 3 din, teleta I. vrste 8 din, teleta II. vrste 7 din, prašiči špeharji domači 10 din, prašiči pršutarji 9 din za kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste, prednji del, 12 din, zadnji del 14 din, goveje meso II. vrste, prednji del, 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso III. vrste,-prednji del, 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 16 do 18 din, slanina 17 din, svinjska mast 20 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 9 do 11 din, telečje surove kože 11 din, svinjske surove kože 7 din za kg. — Pšenica 190 do 210 din, ječmen 190 din, rž 185 do 200 din, oves 185 do 200 din, koruza 150 do 185 din, fižol 220 do 360 din krompir 100 din, seno 75 do 90 din, slama 60 din, jabolka I. vrste 700 din, II. vrste 500 din, III. vrste 300 do 400 din, hruške II. vrste 600 din, III. vrste 400 din, češplje, suhe, L vrste 1400 din, II. vrste 1100 din, lil. vrste 800 din, moka 295 do 330 din, koruzna moka 190 do 210 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 do 12 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 14 do 16 din za liter.
OKREPLJENA KOŽA JE BOLI VOLJNA.
Zakaj ie n« bi osvežili z aktivnim lecitinom Solea-mllal
Nepismenost v naši državi
Splošna državna statistika, kateri načeluje že nekaj let Slovenec g. dr. Rudolf Andrejka, je začela izdajati dokončne izide štetja prebivalstva v naši državi z dne 31. marca 1931. To je hvalevredno delo, čeprav so se medtem moje v naši državi zaradi upravne preureditve občin znatno izpremenile. Za štetje leta 1921. razen splošnih izidov ter štetja živine še nismo dobili vseh publikacij in je mnogo gradiva ostalo sploh neizkoriščenega, kar je treba vsekakor obžalovati. Poleg provizoričnih podatkov in podatkov o poklicni strukturi prebivalstva naše države, ki so bili objavljeni v Statističnem letopisu za 1936 po banovinah, ter statistike kmečkih obratov, ravno tako objavljenih v Statističnem letopisu za 1936, je lansko leto Splošna državna statistika izdala podatke o številu prebivalstva po občinah, o številu hiš in gospodinjstev (s komentarjem svetnika g. Antona Juga) ter letos podatke o prebivalstvu po verah (s komentarjem svetnika g. Antona Juga). Letos je izšla nova publikacija Splošne državne statistike, ki nam prinaša podatke o nepismenosti, pismenosti po starosti prisotnega prebivalstva.
Publikacija obsega 133 strani statističnega gradiva. Uvod je napisal najprej načelnik statistike g. dr. Rudolf Andrejka, nato pa je glavne rezultate podal g. Dragoljub Tasič, tajnik v Splošni državni statistiki. Knjigi je priložena tudi karta pismenosti v naši državi, iz katere je razvidno, da je stopnja izobrazbe prebivalstva najvišja v Sloveniji, nato v vseh krajih severno od Save in Donave in v primorskih krajih od Sušaka do albanske meje. Nepismenost pa prevladuje v velikem delu Bosne ter južne Srbije.
Na žalost se podatki iz leta 1921. in 1931. ne dajo primerjati popolnoma med seboj, ker je statistika za 1921 obsegala vse prebivalstvo z nad 00 leti starosti, statistika za 1931 pa ne obsega otrok do 10 leta in torej samo osebe stare nad 10 let. Iz uvoda k publikaciji pa je razvidno, da se da "delno izvršiti primerjava, ki nam kaže naslednjo sliko za vso državo:
bere in piše 31. 1. 1921 31. 3. 1931
od 12—24 leta od 25—59 leta 60 let in več
56.0 47.7 28.7
skupno 48.5
62.8 54.2 33.6
54.8
Iz tega pregleda je razvidno, da je pismenost v naši državi v 10 letih od 1921 na 1931 razveseljivo narasla, posebno pri mlajših letnikih. Posebno je narasla do 60 leta starosti.
Statistika navaja tudi posebej podatke za one, ki znajo samo brati. Toda odstotek teh je zelo majhen, znašal je leta 1921. za vso državo 1.0, leta 1931. pa 0.6% (k temu je še pripomniti, kakor tudi za vse statistike leta 1921., da obsega statistika samo popisani del države, kajti kot znano je bil del države leta 1921. še pod tujo okupacijo in so bili v statistiko za druge potrebe vnašani podatki za leto 1910).
Odstotek nepismenih se je znatno zmanjšal, kakor kaže naslednja tabela:
nepismeni 31. 1. 1921 31. 3. 1931
od 11-24 let
od 25—59 let nad 60 let
43.4 51.4 69.1
36.8 45.3 65.1
skupno 50.5	44.6
Statistika kaže, da je število nepismenih vedno večje z leti starosti in dosega pri mladini komaj eno tretjino, pri starejših (60 let in več) pa dve tretjini prebivalstva vse države.
Pregled po banovinah kaže, da je pismenost bila po štetju leta 1931. največja v naši banovini, kjer dosega število pismenih 94.4 (moški 94.7, žen-
ske 94.2) odstotka vsega prebivalstva nad 10 let. V drugih banovinah so razlike med moškim in ženskim prebivalstvom znatno večje, kar se pravi, da je pismenost večja med moškim prebivalstvom kot med ženskim, in obratno nepismenost večja med ženskim kot med moškim prebivalstvom.
Po banovinah dobimo naslednji pregled pismenih (moških in žensk ter skupni odstotek v primeri z vsem prebivalstvom):
moški ženske skupno dravska	94.7 94.2 94.4
Belgrad	92.9 84.7 89.1
savska	80.4 64.9 72.3
donavska	82.5 60.5 71.1
primorska	55.9 30.2 42.6
moravska	61.2 16.3 38.0
drinska	56.8 19.0 37.9
zetska	51.2 17.1 34.0
vardarska	44.3 14.5 29.1
vrbaska	40.1 14.2 27.4
Odstotek pismenih med ženskim prebivalstvom je strahotno nizek v zadnjih petih banovinah in znaša najmanj v vrbaski banovini, ki sploh stoji na zadnjem mestu.
Pismenost v Sloveniji
je razmeroma znatna povsod. Pregled po okrajih kaže, da je največji odstotek nepismenih v gor skih okrajih Prevalje in Gornji grad ter v Slovenski krajini. V okraju Dravograd znaša odstotek pismenih 87.0, nepismenih pa 13.0, od tega 11.8 moških in 14.2 ženskih; Dolnja Lendava nepismenih 9.2% vsega prebivalstva in Murska Sobota 10.4%, Gornji grad pa 9.2%.
Drugi okraji izkazujejo naslednji odstotek nepismenih: Brežice 5.5, Celje 4.7, mesto Celje 2.9, Črnomelj 5.1, Gornji grad 9.2, Kamnik 5.3, Kočevje 5.0, Konjice 6.9, Kranj 5.7, Krško 6.9, Laško 5.7, Litija 5.2, Logatec 4.5, Ljubljana 3.3, mesto Ljubljana 2.4, Ljutomer 4.8, Maribor desni breg 4.4, Maribor levi breg 5.3, Maribor mesto 2.6, Metlika 9.7, Novo mesto 6.1, Ptuj 4.1, mesto Ptuj 3.2, Radovljica 2.9, Slovenj Gradeo 8.0 in Šmarje pri Jelšah 8.0%. Najnižji odstotek nepismenih v mestu Ljubljani s 2.4%.	'
Velik odstotek nepismenih izkazujejo številni okraji v naši državi. Tako so v drinški banovini 3 okraji, kjer je število nepismenih večje kot 80%, v moravski banovini 2 okraja, primorska banovina 2 okraja, vardarska 8 okrajev, vrbaska 5 okrajev in zetska 7 okrajev.
Nad 90% nepismenih izkazujejo okraji: Lab (moravska banovina) 90.6, Gora (vardarska banovina) 93.3, Kačanik (vardarska) 94.5%, Podgora (vardarska) 92.7%, Drenica (zetska ban.) 92.5% in Podrima (zetska) 93.0%.
S tem zvezkom je Splošna državna statistika izdala velik del svojega materiala ljudskega štetja iz leta 1931 in kakor čujemo, namerava v kratkem izdati tudi pregled poklicne strukture prebivalstva po posameznih okrajih. Žal pa niso več razpoložljivi podatki po okrajih za leto 1921, kar se bo zelo pogrešalo. S tem bi bile vse glavne publikacije izidov ljudskega Štetja leta 1931 dovršene in bomo tako za štetje leta 1910 imeli že pripravljen primerjalni pregled štetja lela 1910. Želeti bi bilo, da sc izdaja teh publikacij, ki so velikega pomena za gospodarsko, socialno in kulturno politiko v naši državi, jiospeši in upamo, da se bo to dobri volji ter delavnosti načelnika splošne državne statistike tudi posrečilo.
»»
SlovenCeva" podružnico
Lfublfana, Turševa cesla
(palača Poštni dom)
KULTURNI OBZORNIK
Janko Mlakar: Izbrani spisi I. del
Kdo ne pozna Janka Mlakarja? Njegovega Trebušnika, njegovih licejskih spominov, njegovih humorističnih predavanj ter njegovih planinskih opisov? Na vseh teh področjih se je uveljavljalo pero pisatelja Janka Mlakarja, pa uhajajo tudi v dramatiko in Bog ve še kam. Zdaj so našli njegovi planinski spisi, ki jih je pisal že nekaj let sem v Planinski Vestnik, priznanje pri vodstvu Slovenskega planinskega društva ter njega literarnem odseku, ki je sklenil, da izda v svoji zbirki slov. planinskih pisateljev njegove Izbrane planinske spise v pisateljevi izberi. Kdor je bral kdaj Mlakarjeve planinske spise ali vsaj prišel v stik s pravimi planinci, je lahko spoznal, kako radi jih bero ter v kakšno razpoloženje spravijo človeka, poleg tega, da mu kažejo tudi nov svet, ali pa starega opiše na nov način in ga pogreje z novo dogodbico. Mlakar je namreč izredno duhovit pisatelj, ki zna s pripovedovanjem značilnih dogodbic posvežiti potopis kot malokdo, ter je eden najvidnejših zastopnikov te vrste pri nas. Da tega pisatelja še bolj popularizirajo, na novo požive, ter zlasti preskrbe po naših kočah turistom, ki morajo zaradi kakršnih koli zaprek ostati več dni v teh zavetiščih, primerno planinsko in zabavno čtivo, je Slov. planinsko društvo naredilo prav, da je sklenilo izdajati Izbrane spise. Saj prav Mlakar zna oba ta dva elmenta, ki prideta pri planinstvu najbolj v poštev — prirodno lepoto in zabavo — povezali v izbrano enoto.
Mlakar na svoj tipični način govori v uvodu 0 tph{ _ tako mu je namreč naročeno —, kramljajoč o starosti, ki se je ne zaveda, ki pa mu jo vsiljujejo šele z Izbranimi spisi, obenem pa poda lep življenjepis »ljubljanske barabcet, ki je bila
rojena sicer v Železnikih, mladost pa preživela pri Bobenčku na Šempetrski cesti ali pa za Ljubljanico. Potem pa se je ozrl na svoje planinstvo ter pove, da ne misli urejati 6voje planinske spise kronološko, jih tudi ne misli natančno ponatiska-vati, temveč jih bo razvrščal po geografskem principu ter bo tudi več člankov iste snovi zvaril v enega. Tako je ta prvi zvezek posvečen trem Alpam: najprej našim slovenskim, bodisi Julijskim-Savinjskim, Kamniškim, potem Visokim Turam iu na koncu še Zillerlalskim Alpam.
Za uvod k domačim planinskim uspehom in naporom ter dogodivščinam jo postavil že svojo popularno oznako »planinskega človeka« (homo alpinus) na način prirodopisnega opisa v smislu Aleševčeve tradicije, kjer prikaže vse vrste današnjega planinstva — od navadnega planinca, planinskega vriskača, planinskega dihurja, preko planinskega voluharja in plazilca do golega planinca, planinskega smučrja in planinskega grabeža, ki vlamlja v koče. Po tej »morfologiji« planinca opiše svojo prvo turo na Šmarno goro, nakar šele preide na prave planinske opise s potjo na Stol in prvo potjo na Triglav v družbi Finžgarja, Regena, Do-stala in Šolarja. S to turo je nekako prestal svoj »ognjeni krstt Potem pa opisuje svoje doživljaje v različni družbi (tudi s pokojnim dr. Cerkom itd.) na poteh na Prisojnik, Jalovec, Razor, Bogatin in Podrte gore, na Stol in Triglav itd., med katerimi opisuje zanimivo fotografiranje in še bolj razvijanje slik na Triglavu, pa tudi pota mesečnika v planinah. Drugi del vsebuje potopise po Visokih Turah, opise Grossglocknerja, Sonnblicka, llor.h-almspitze, \Viesbachhorna, Ilochgalla in Velikega Venedigerja. Pot v Zillerlalskih Alpah pa ga je vodila preko Eisbruchjocha, Ilochfeilerja, Olperer-ja, Schonbichlerhorna in Sch\vartzsteina. Vsi ti potopisi so polni mičnih zgodb in veselih dogodivščin, ki jih delajo še bolj privlačne — potopise in gorske velikane tudi.
Knjigo krasi 15 celostranskih fotografij planin. ki jih Mlakar popisuje. So to delo* najboljših naših in tujih planinskih fotografov.
Vsem planincem kakor tudi ljubiteljem potopisov priporočamo novo knjigo planinskih spisov Janka Mlakarja, ki je z njimi dokazal, da še ni 6tar, temveč večno mlad turist, resnično »naše
gore list«.	td
*
Breda Šček: Domovini. V tej zbirki nam je znana skladateljica dala 13 pesmi za tri- in štiriglasni mladinski ali ženski zbor. Zbirka je ena najboljših in najzrelejših, kar jih je dala ona in kar so jih dali drugi v zadnjih časih. Motive je vzela iz čisto otroškega življenja, druge iz narodne in nabožne lirike, nekatere šaljive iz živalstva, ali en motiv ji je predvsem na srcu. zato ga postavlja na čelo svoji zbirki, t. j. domovinski motiv. Prav iz tega razloga je prva pesem naravnost Homo-rodna himna, ki bo dosegla velik uspeh na mladinskih prireditvah ali mladinskih koncertih, posebno še, če so pevci in pevke oblečeni v narodno nošo.
Oblika te in vseh drugih pesmi je malo daljša ko navadno, zato, da se poje vsnka kot samostojna točka programu; rnzlikn med po-snmeznimi pesmimi pa tolika, da stojijo lahko razne pesmi te zbirke nn programu in tvorijo vendarle veliko spremembo.
Lepo je šaljivi ton zadet v pesmi O kokoški, ki je hotela svoja jajca prodajnM sama: tako tudi v žabjem koncertu in medvedu z medom, katero je prej uglasbil Lnjovic, pa je skladateljica znala ubrati struno za zbor otrok, katerim je pesem prav za prnv namenjena. Narodno religiozno »Marija ziblje« jc napisala s klavirsko spremljavo. Dve pesmi — o »Znkln-du-materi« in »Mati in bolni sine — bi bilo najbolje zapeti o Materinem dnevu in sta za to priliko prava bisera.
Kakor so te, tako so tudi šc ostale pesmi ena lepša od druge po vsebini, stroge in ne-prikorne glasovno in tehnično, da bodo obogatile repertoar vsake šole iu vsakega rnlndin-skega zbora.	Iv. Grbcc.
Slovaški akademiki in univerza ter slovaške kulturne drobtine. Otvoritve slovaške univerze v Bratislavi so se katoliški in versko orientirani (evangeličani) akademiki udeležili s svojimi bogoslužji. Pri sv. maši v stolni cerkvi, ki so se je udeležili trije ministri, je imel pridigo predsednik vlade msgr. Tiso, nakar so se v sprevodu podali vsi udeleženci na bogoslovsko fakulteto, kjer jih je pozdravil dekan in mu je odgovoril predsednik vlado dr. Tiso, poudarjajoč izobrazbo slovaških akademikov v smislu narodne tradicije. Kakor poročajo listi, bo slovaška univerza — po zgledu poljske v Krakovu — imela na poslopju tudi križ ter je v listih že razpisana zbirka za akademski križ na univerzi. Tudi na praški univerzi so začeli z gibanjem proti tamkajšnjim profesorjem filozofije (dr. Kralu in drugim), ki da razkrajajo češko duševnost. — Na bratislavski slovaški univerzi so odpovedali vsem češkofilsskim profesorjem ter je te dni vložilo nekaj mladih slovaških znanstvenih delavcev prošnje za habili taci jo, ki bodo te dni rešeno. Tako se bodo babi-Utirali za filologijo, zgodovino, filozofijo in literarno zgodovino sledeči gospodje: dr. VVoiss-Nagol dr. A. M r A z (urednik >Slovenskych poliledov») dr. Iludec, dr. Novak in S. Štur. »Slovaško javnost je la vest milo presenetila«, pravi agrarni »Slovensky glas«. — S 1 ov a š k n m a 11 c a je letos v zadnji številki »Slovenskych pohledov« prvikrat razj»isala svoje literarne nagrade, in sicer: 1) za izviren roman 15.000 Kč, 10.000 Kč in 5.000 Kč; 2) za izvirno celovečerno igro 5.000 Kč. in 2.000 Kč; 3) za izvirno pesniško zbirko 5.000 Kč 2.000 Kč; 4) za znanstveno delo iz literarne zgo dovine 7.500 Kč, 5.000 Kč; iz zgodovine: 7.500 Kč 5.000 Kč; iz jezikoslovja 7.500 Kč, 5.000 Kč; iz narodopisja 7.500 Kč, 5.000 Kč, za prevod pomenih noga romana iz katerekoli svetovne književnosti 2.500 Kč, 2.000 Kč, 1.500 Kč. Rok je dan do 1. januarja 1940. — Ali bi ne kazalo tudi v tem posnemati mali slovaški narod, Id sc zaveda pomembnosti kulturnega delal
Kominterna sinu postavi spomenik
Oh smrti predsednika turško republike Keniala Ataturka si je Ankara nadela žalno zunanjost. Najbolj pa je za ustanoviteljem nove Turčije žalovala mladina,
Na Rdečem trgu v Moskvi so pred kratkim postavili spomenik mlademu komsomolcu Pavliku Morozovu. Ta je namreč ovadil svojega očeta, da je skrivaj prodal nekaj žita, ki bi ga sicer moral oddati državi. Stara mati in stric sta 6e pa maščevala nad njim s tem, da sta ga ubila. Kakor poroča dnevnik sovjetskih skavtov »Pionjerskaja pravda«, predstavlja spomenik Morozova, ki prav strastno vihti rdečo zastavo. Omenjeni dnevnik še pravi, naj bi vsak komsomolec, ki bo šel mimo spomenika, pomislil na junaštvo Morozova in govoril sam pri sebi: »Vsak pravi komsomolec mora biti kakor Paulik, torej moram tudi jaz biti tak«.
Nov svet pod baziliko »Sv. Janeza v Lateranu«
Preden se je pričel mednarodni kongres za krščansko arheologijo v Rimu, so si udeleženci ogledali izkopanine pod baziliko sv. Janeza v Lateranu. Najodličnejši zastopniki krščanske arheologije in zastopniki svetovnega tiska se pri tej priliki niso mogli načuditi velikopoteznosti sedanjega papeža Pija XI., na čigar pobudo so se ta odkopavanja začela, in prinašajo na dan neprecenljive zgodovinske najdbe. Odikopavaiije vodi papeževa komisija 7.a cerkveno arheologijo in je na delu pod to veličastno baziliko že štiri leta. Doslej pod ta zaprti 6vet še nikdar ni nihče pogledal, in so znanstveniki samo z večjo ali manjšo verjetnostjo domnevali, kaj je vse stalo v prejšnjih dobah na mestu, kjer se danes dviga veličastna bazilika, in koliko zgodovinskih razdobij je temu svetu že vtisnilo svoj pečat. Komisija je doslej odkopala že velike prostore, v katerih je našla lepe in dobro ohranjene freske* ki segajo v globino 10 do 12 m, kipe iz marmorja in napise, ki potrjujejo starost bazilike.
Ze dosedanja izkopavanja so dala naslednje znanstvene ugotovitve:
Nekdanja bazilika, ki jo je zgradil cesar Konstantin, je stala na prav istem mestu, kjer danes stoji lateranska bazilika — oziroma obratno: la-teranska bazilika stoji na istem mestu, kakor jo
Ob smrti Kemala Ataturka v Ankari
stala Konstantinova. Pri izkopavanjih so sodelujoči znanstveniki dognali arhitektonsko obliko Konstantinove bazilike, njeno okrasje, razdalje med stebri, širino lokov in mnogo drugih podrobnosti.
Konstantinova bazilika pa je bila zgrajena na razvalinah nekdaj zelo velike in zelo lepe vojašnice, ki jo je postavil cesar Septimus Severus za cesarsko telesno stražo. Ko so gradili Konstanti novo baziliko, so to vojašnico, ki se v zgodovinskih listinah omenja že leta 107, podrli, zato bazilika tudi ni imela lastnih temeljev.
Vojašnica za cesarsko gardo pa je stala na razvalinah starih rimskih hiš. O teh hišah so natančne preiskave odkopanega materiala dokazale, da so bile okrašene z lepimi klasičnimi slikarijami in marmornatimi kipi, imele so celo peči in strešne žleltove.
Največje umetniške predmete je ta komisija, ki pod iHteransko baziliko išče sledov zgodovine, pustila kar tam pod baziliko. Manjše pa so zbrali in jih razstavili v dveh dvoranah poleg križevega pota bazilike. Profesor Henrik Jossi, član te komisije in konservator lateranskega muzeja, je izjavil, da ima sv. oče namen v najkrajšem času naročiti podobna odkopavanja tudi pod stranskimi ladjami bazilike.
Moskovski »Pravdi« z dne 1. novembra je bilo dopuščeno, da je smela razgaliti žalostno sliko dveh nekdaj zelo slovečih znanstvenih knjižnic, ki pod Sovjeti popolnoma propadata in sta že skoraj povsem propadli. To je knjižnica univerze v Rostovu. Je to ena izmed najbogatejšioh knjižnic in obsega blizu pol milijona zvezkov. Pravda« pra'vi, da ta knjižnica tri leta posluje pod silno neugodnimi okoliščinami. Leta 1935 je mestni so-vjet knjižnici vzel drugo nadstropje njenega poslopja. S tem je knjižnica izgubila veliko čitalnico in knjige je bilo treba stisniti na mnogo manjše prostore. Najdragocenejše knjige se valjajo po tleli ali pa leže v velikih kupih v posameznih kotili ali na oknih. Dvanajst knjižničarjev se še ubija z zakladi znanosti na 25 kv. metrov velikem prostoru. Že večkrat je vodstvo knjižnice postavilo zahtevo, naj se knjižnici vrne drugo nadstropje, ker te prostore za svoj obstoj nujno potrebuje, toda doslej je bilo vse zastonj. Rostovska knjižnica je bila šele leta 1916 prepeljana v Rostov, in sicer iz Varšave. Kakor je videti, se Sovjeti kaj malo menijo za to znanstveno bogastvo, ki je iz preteklosti prišlo v njihove roke.
Še žalostnejši konec pa je doživela knjižnica v mestu Čeljabinsku (na Uralu). Ista »Pravda« poroča, da je »po zanikrnosti in nekulturnosti pristojnih oblasti!: propadlo 400.000 zvezkov neprecenljive znanstvene vrednosti. Med temi je bilo veliko del iz 14., 15., in 16. stoletja. Mestni sovjet
je vse skupaj dal braniti v nekih kleteh, kjer pa so knjige deloma aii strohnele ali pa so jih raz-glodale podgane.
Gospodarske neprilike
»Transconfincntal« poroča iz Leningrada, da se kolhozi iz okolice Leningrada upira jo mestu dobavljati krompir, ker se pač pridelovalcem zdi, da ga država preslabo plača in da je količina njim v hrano prepuščenega krompirja premajhna. Zato skladišča v Leningradu še sedaj nimajo potrebnih zalog za zimo. Agenti GPU so v močnih skupinah na uklopnih vozoviii odšli v najbolj razburjene naselbine Palkino, Dno, Volosovo in Krasnogvardijevsk, da bi zlomili odpor tamošnjih kmetov. V prometu z mlekom se je ugotovilo, da je okrog 40 ton dnevno dobavljenega mlcika neužitnegga, ker ga kolhozi dovažajo v kantali, ki so nekdaj služile za prenašanje petroleja. Kolhozi pa seveda boljše posode nimajo in se teh kalit poslužujejo, da le morejo na dan izkazati toliko oddanega mleka, kakor jim je v gospodarskem načrtu predpisano. Zato v mestih užitnesra mleka močno manjka in bolnišnice ga morajo za liol-nike naročati iz Finske in Estonske. Ta uvoz mleka v tako poljedelsko Rusijo stalno narašča in znaša že sedaj do 20.000 kg na dan.
Anglija proti arabskemu odporu v Palestini
Nove drznosti letalcev
Reka llissos je postala avtomobilska cesta
Kdor je že kaj dosti potoval po Grčiji ali je vsaj prehodil Atene, gotovo pozna reko llissos, najbolj znano reko Aten, ob kateri se je sprehajal Sokrat in na katero je grška domišljija navezala toliko legend. Gotovo pa je znana vsem humanistom in pri njih kot spominski kraj grške duševne veličine tudi priljubljena. Toda prozaičnost dnevnega življenja jo je odpravila, tako da ne bo o njej niti najmanjše sledi. V bolj mirnih časih bi ta dogodek med ljubitelji klasike gotovo vzbudil več pozornosti in tudi potrtosti, danes pa se je to zgodilo, da ostali svet komaj ve. Kjer je nekdaj šumljala krotka reka. kjer se je sprehajal Sokrat in kjer je Boreas ugrabil hčerko atenskega kralja Erehteja, Oreitijo — na tem klasičnem prostoru bodo kmalu brneli sredi modernega, geometrično zgrajenega parka, anierikanski avtomobili in lične limuzine. Le ime parka bo še spominjalo,. da je tu nekdaj tekel llissos in skozi stoletja zaznamoval južno mejo glavnega grškega mesta.
Prometne zahteve so llissos odpravile. Atene rastejo in štejejo že nad 1 milijon prebivalcev. Vaj bo ljubezen do starin še tako plemenita — llissos se ni mogel upreti prometnim in sanitarnim zahtevam. Iz krotkega potoka namreč v deževnih dobah nastane močna reka, ki se le počasi izliva proti morju in je bila že večkrat leglo nevarnih bolezni. Zato se je županstvo Aten s pristankom vlade odločilo, da korito reke zasuje n na njenem mestu zgradi moderno avtomobilsko ■esto, oh straneh pa zasadi park. Ko so se dela 'ačela, je prišel na obrežje ministrski predsednik \Ietaxas, ki je v otvoritvenem govoru ironično dejal, da mora slavna reka preživeti samo skromno metamorfozo — iz majhne reke v lepo moderno •esto. Mnogi udeleženci, ki so teq slavnosti pri-ostvovali, so se spomnili platoničnih opisov v lelu »Phaidrosr. Nekega lepega dne je Sokrat ob ej vodi šel s svojimi učenci na izprehod. Sonce o tako pripekalo, da je originalni modrijan pred-agal. naj bi šli kar lepo f>o vodi.
Tako mora nova Grčija zaradi modernih zahtev žrtvovati marsikatero lepo zapuščino 6voje lavne zgodovine.
Po filmskem svetu
Film rt svetem Frančišku Asiškemu. ki ga je v Italiji začel delati sloviti francoski režiser Jaeques Feyder in v katerem bo igral velikega svetnika Pierre Blanchar, ho imel tudi italijansko verzijo, ki jo bodo izdelali hkrati s francosko.
Francoski levičarski pisatelj Andrč Malraux bo sam vodil režijo pri filmanju svojega najnovejšega romana »Upanje«, čigar vsebina je zajeta iz španske državljanske vojne. Malraux je vse do zadnjega sodeloval v vojni sam kot letalec in pro-pagandist na strani barcelonske vlade. Igral je pomembno vlogo tudi v komunistični vstaji v Kantonu pred nekaj leti, ko je bil posebni odposlanec Kominterne za Kitajsko.
Vojvoda Kentski je bil pokrovitelj premieri zgodovinskega filma v barvah »Robin Hood« pred štirinajstimi dnevi v Londonu. Vojvoda je imel priliko videti film oh svojem zadnjem bivanju v Jugoslaviji. Oficielna Angiija je s tem pokroviteljstvom kotela dati poseben poudarek temu delu, ki poveličuje angleške srednjeveške boje proti normanskini osvojevalcem in ima za junaka naj-legendarnejšo postavo iz angleške zgodovine.
do vrha Palomara naj bi po računih pošiljka potrebovala 36 ur.
Samo daljnogled te zvezdarne bo požrl čedno vsoto 5 milijonov dolarjev. Za zvezdami, ki jih bo hotelo opazovati slabotno oko enega samega človeka, ga bo premikal majhen motor, ki je v zapletenosti svojega delovanja iznajdba in tehnično čudo zase. Ko bodo vsa dela, tudi stanovanjski prostori za zvezdoslovce in osebje končana, bo to največjo zvezdarno na svetu prevzel kalifornijski tehnični zavod. Res velike vsote žrtvuje človeštvo, da bi moglo spoznati čudoviti svet, ki ga noč razgrinja nad nami.
Karel v Londonu
Vestnost do zadnjega
»Da sem se le še na /ole pismo spomnil, da i moram vreči o jabiralnik.«
Izpit na univerzi- Profesor: rKakšno mnr-ije imate vi o tem vprašanju?« — Kandidat: »Isto, kakor vii, gospod profesor.«
Romunski kralj Karel s prestolonasled. v Londonu. Pred odhodom iz Bukarešte se je romunski kralj Karel poslovil od diplomatskega zbora. Nn sliki njegov zadnji pogovor ped odhodom v London z nemškim poslanikom Frnhriziem: zn njim (nn sliki levo) prestolonaslednik Mihael, ki na tein potu spremlja svojega visokega očeta
Za ta visoki obisk, ki je zunanje znamenje angleških zunanjepolitičnih in gospodnrskih stremljenj, se je London pripravil z vsem sijnjem. Na sliki vidimo, kako slavnostno in raikošno je bil okrašen kolodvor Victoria, kjer je Anglija po svojih zastopnikih slovesno sprejela romunskega kralja
Komunizem: Sin ovadil očeta, stara mati ga ubije
Pri poletih na velike razdalje je večkrat treba sredi pota letalu dati novega goriva in mazil. Nič posebna senzacija že ni več, da letalo kar med poletom dobi nov pogonski material, ki ga mu prinese kako drugo letalo, ali pa ga samo črpa iz na tleli vozečega avtomobila, ki mora ta čas voziti z isto hitrostjo in v isto smer kakor letalo. Izmislili pa so si tudi način, kako naj bi 6e izmenjala pilota. Naša slika kaže prve take poizkuse, s katerimi se zabavajo angleški piloti. Pilot, ki je opravil svojo službo, zapusti letalo s pomočjo padala, letalo za čas prevzame rezervni pilot, novi pa po lestvici, ki je napeta med letalom in spodaj drvečim avtomobilom, spleza v letalo. Za vsake živce pa ta telovadba seveda ni.
Palestina dela Angležem velike preglavice. Arabci se tako krčevito upirajo židovskemu vseljeva-nju in njihovemu angleškemu varstvu, da jc morala Anglija seči po skrajnih sredstvih, da v deželi vzpostavi red in arabski odpor zlomi. Veliko vasi, kjer so se Arabci najbolj zbirali, je nngleška vojska podminirala in jih dobesedno pognala v zrak. Na sliki pa vidimo, knko arabske ujetnike v vrsti in vklenjene drugega na drugega peljejo iz jeruzalemskega starega mosta pod močnimi stražami v ujetniško taborišče. Od tu jih spet prav tnko vklenjene in pod nadzorstvom vsak dan
vodijo na delo
Največji daljnogled za opazovanje zvezd
Na gori Mount Palomar v Kaliforniji grade veliko zvezdarno, ki bo imela največji daljnogled na svetu. Ze od 1. 1036 je več amerikanskih tvrdk zaposlenih z izdelovanjem posameznih delov observatorija, in dela se že bližajo koncu. Kakor pričakujejo, se bodo znanstvena dela mogla pričeti že meseca maja prihodnjega leta. Vrh Palomar je visok 1000 m, ima pa to prerlnost, da je nad njim nenavadno čisto ozračje, zato so ga zve-zdoslovci tudi izbrali za tako veliko zvezdarno.. Leži pa popolnoma osamljen nekako 140 kin se-vernovzhodno od mesta San Diego.
Toda goro je bilo treba najprej pripraviti za tako veliko zvezdarno. Še pred petimi leti je bil vrh Palomar dostopen le izurjenim in utrjenim hribolazcem. Treba je bilo zgraditi 75 kin dolgo
moderno cesto, ki se vije od najbližjega kolodvora v mnogih vijugali prav pod vrh. Čeprav je cesta zelo napela, vendar inženirji upajo, da bodo le mogli prepeljati v novo zvezdarno 500 ton težak daljnogled, katerega glavna leča meri v premeru 5 metrov. Vrtljivi podstavek daljnogleda, ki tehta 09 ton, je prevoz dobro prestal in ga že velikanski žerjav, ki bo pozneje polagal tudi daljnogled, spušča v njegove stalne ležaje. Največja leča daljnogleda, ki ho najtežje vprašanje pri prevozu, je sedaj še v tehničnem laboratoriju v Pazadeni, kjer izvajajo nad njo še zadnja brušenja. Dragoceni tovor horlo naložili na tri 10 tonske tovorne vagone, ki so tako zvezani med seboj, da dajo enoten nakladalni prostor in se teža tovora enakomerno |>orazdeli na vso ploskev, Od San Diega
Romunski kralj
PRITISK PRSTA ZADOSTUJE
■ ■
in že slišite eno od svojih najljubših postaj. Radio - klavir - velika iznajdba PHILIPS laboratorija omogoča, da vsak poslušalec lahko po mili volji zveže hitro in lahko po tipkah katerokoli postajo. Ko je enkrat postaja dosjnana ni treba več nobenih ročnih korektur. — Oglejte si še danes pri trgovcu nove pošiljke.
KHUUM
Pevski praznik v Ptuju
V nedeljo, dne 6. novembra, je zbralo, kakor je »Slovenec« že poročal, pevsko okrožje v Ptuju šest pevskih zborov, ki so nastopili v zelo lepem koncertu posamič in skupno.
Koncert se je začel s Prelovčevim »Pevskim pozdravom«, ki so ga pod vodstvom okrožnega pevovodje Petka Franja, organista v Ptuju, prav krepko zapeli skupni zbori. Že ta prvi nastop je po svoji moči okrog 150 glasov mešanega zbora vžgal občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, tako da so mogli posamezni zbori nadaljevati program v primernem živahnem razpoloženju.
Iz Št. Jania na Dravskem polju je pripeljal pevovodja Colna-rič Davorin 13 pevcev, ki so zapeli pet pesmi. Tri so bile moške, odpete s primerno rutino, kajti zbor je starejšega kova in dobro ubran. Ko se je pridružilo še devet pevk, so odpeli Vodopivčev »Prstane in Ocvirkovo »Bog in Slovenija«. Prva pesem je zelo hvaležna, melodije teko gladko v posameznih glasovih, harmonija je povsem jasna, zato gre v ušesa. Ko bi bila pesem zapeta nekoliko živahneje, bi bil uspeh primerno močnejši. Sicer pa je ritmika tekla popolnoma pravilno. Tudi zadnja pesem je izgubiia nekoliko na efektu zaradi premalo zavestnega nastopa. Prvi zbor ima vedno težjo nalogo, ker mora prebiti led. Sicer je bil nastop časten. Pevovodja vodi zbor prav smiselno in kaže dobro uvežbanega glasbenika.
Drugi je bil na vrsti zbor od Sv. Trojice, ki ga vodi Kokotec. Zbor je precej močan in je bil njegov nastop prav primeren. Deklamacija je sicer zaradi sekanja, ki so ga tu in tam nekoliko pokazali, malo trpela, tudi Premrlova »Zdravica« ni bila v sredi v moških glasovih pravilno intonirana (prehod v e-mol), vendar je zbor v celoti dobro zadel. Prav pa mu bo prišlo še nekaj izglajenosti, posebno v moških glasovih. Pesmi sta bili zelo primerni in sta vobče dobro uspeli.
Za temi je nastopil zbor od Velike Nedelje pod vodstvom pevovodje Grajfonerja. Zapeli so v mešanem zboru (15 pevcev in pevk) najprej Vodo-pivčevo »Kadar zora .. «, za tem pa Ipavčevo »Kukavico«. Zbor zveni Zelo dobro, odpel je obe-TJetai izvrstno; »Kukavica* je bila v intonaciji in v ritmiki kakor tudi v Vsej oBdMslvi pfav Taka; kakršna' mora biti. Vžgala je tako, da so jo morali ponoviti. Zbor je v izvrstnih rokah in ima prav dobro pevsko disciplino. Izreka je pravilna in jasna in ubranost zbora vobče prvovrstna.
Za njim je vodil zbor 22 pevcev in pevk pevovodja Žnuderl Blaž od Sv. Lovrenca. Peli so Vodopivčev »Izgubljeni cvek in Jerebovo »O kresu«. Zboru bo treba še več ritmične ubranosti in glasovnega izenačenja, da ne bo tenor preveč silil v ospredje. Sicer je zbor opravil svojo nalogo prav dobro. Zadehtela je tu pa tam lepa dinamika in smotrna agogika. Zbor bo krepek tekmec boljšim zborom, ko se še nekoliko notranje uredi.
Od Št. Vida pri Ptuju je pevovodja Brglez pripeljal 19 pevcev in pevk, ki so prav izvrstno odpeli Vodopivčevega »Knezovega zeta« in prekmursko narodno »Marko skače« v Kimovčevi priredbi. Knezov zet je dolga legenda, ki zahteva vztrajnosti, smiselne interpretacije in vsestranske poglobitve. Moram reči, da so to ne lahko nalogo pevci pod spretnim vodstvom svojega pevovodje izvrstno rešili: dramatika pesmi je bila, kolikor to dopušča 20 pevcev in pevk, dosti globoko izčrpana. Pevska disciplina zbora je bila izvrstna, splošni ubranosti ni kaj prigovora. Pesem »Marko skače« pa so zapeli tako dobro in s pravilnim poudarkom, da je menda še najbolj vžgala. Tudi v njej 60 pokazali pevci, da imajo izvrstno rutino, ki jo je mogoče dobiti samo z rednimi vajami pod spretnim vodstvom. Zbor se je povzdignil med najboljše.
Zadnji je odpel zbor Sv. Cecilije it Ptuja pod vodstvom organista Petka Jerebovo »Kam si šla, mladost ti moja?« in Klemenčičevo »Ptičke«. Zbor je bil najmočnejši — bilo jih je 30 — pokazal je prav posebno disciplino in izvežbanost, njegova mobilnost se je posebno lepo pokazala v zadnji pesmi, ki je ritmično zelo razgibana, zahteva globoke pevske izobrazbe in je bila po vsej svoji strukturi najtehtnejša točka vsega večera. Čudil sem se. kako so jo z lahkoto in izredno ljubeznijo v popolnoma pravilni intrepretaciji občutili in odpeli tako enotno, da bi je lepše ne mogel zapeti noben zbor.
Ce upoštevamo težave, s katerimi se bore vsi zbori po deželi, in tudi dejstvo, da je bil to prvi tak nastop tega okrožja, moram vsem zborom,
Dobrepolje
Komisijski ogled v Kompoljah. V sredo, dne
16. t. m., jc bila v Kompoljah uradna komisija kr. banske uprave v Ljubljani glede izbire stavbišča za gradnjo nove šale. Komisija, ki jo je vodil banski nadzornik g. prof. Jeglič, je uvidela, da je gradnja nove šole pri nas nujno potrebna, zato je obljubila vso svojo po.moč in podporo. Na povrat-ku si je ta komisija ogledala lutkarski in lesno -obrti tečaj, ter se o delu in izdelkih jako pohvalno izrazila.
Poroka. V sredo, dne 16. t. m., se je poročd posestnik g. Babič Julij iz Kompolj z gdč. Marijo Babič iz Bruhanje vasi. Obilo sreče in božjega blagoslova!	,	,
Tatvina prašičev. Pretekle dni so neznani ro-komavhi odnesli g. Adamiču Francu iz Kampolj dva srednje velika prašiča. Prizadeti trpi znatno škodo. Za tatovi ni sledi.
Vrnjeno kolo. Po objavi v »Slovencu«, da je bilo našemu šc.Ukemu upravitelju ukradeno kolo, jo neznanega dolgoprstneža zapekla vest in je takoj naslednje jutro bilo dokaj pokvarjeno kolo pri-slonjeno na Ograjo za šolo.
njihovim pevovodjem tn vodstvu okrožja na krasnem uspehu iskreno čestitati.
Za sklep so se zbrali vsi zbori na odru in odpeli pod vodstvom zvezinega pevovodje insp. Bajuka tri pesmi, in sicer Ščekove »Jugoslavijo«, Jobstovo »Travniki dehtijo« in Vodopivčevo »Pevsko koračnico«. Mciam odkrito priznati, da sem šel h koncertu s pritajenim strahom, ker imajo ti zbori malo stika med seboj in je bil to prvi skupni nastop v koncertni dvorani v okviru tega okrožja. Zbori so imeli samo eno skupno vajo teden pred koncertom in kratko revizijsko vajo tik pred koncertom. Kljub temu pa so peli s tako zavestjo, ljubeznijo, navdušenostjo in tako pravilno, kakor da so jim taki koncerti Že več let v navadi. Gre to na račun pravilne interpretacije in pridnosti pevo-vodij, a nič manj na račun požrtvovalnosti naših pevcev. K odličnemu uspehu Čestitam prav iskreno vsej številni pevski družini in njenim voditeljem. Naj sledi temu lepemu koncertu kmalu še kaj podobnega!
Pred koncertom je v imenu obolelega predsednika A. Frasa pozdravil navzoče občinstvo in pevce profesor Fras mlajši, za njim je pa spregovoril nekaj toplih besed o delu Pevske zveze in njeni organizaciji inšpektor Marko Bajuk.
Po koncertu so imeli zbrani pevovodje kratek sestanek, v katerem so se nzrli na dosežene uspehe in si začrtali pot za bodoče delo. V načrtu imajo tuli pevski tečaj za pevovodje okrožja.
Kaj sodite o meščanski šoli?
XVII.
Iz dosedanjih prispevkov k anketi razvide-vam, da vlada dokaj različnih mnenj o potrebi, odn. o smotrnosti ustroja teh šol. Moje mnenje je: Vse naše šolstvo, od ljudske šole do univerze, je potrebno temeljite preosnove. Zlasti pa bi morala dobiti srednja šola (gimnazija) zopet značaj izborne
1 elitne) šole, tudi že na nižji stopnji. Obenem pa >i se morale absolventom meščanskih šol priznati iste ugodnosti, ki jih daje sedanjijn gimnazijcem opravliena »mala matura«. Saj se obe kategoriji po sedanjem ustroju ne razlikujeta bistveno. Po smotrni reformi v strožji smeri bi prenehal na gimnazijah naval mladine, zlasti ženske, meščanske šole pa bi pridobile na pomenu, ugledu in obi6ko-vanosti.	Jos. Wester.
Celje
c v kraljestvo Dolomitov nas popelje ob izvirnih skioptičnih slikah v ponedeljek, 21. novembra, ob po,l 9 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice na prosvetnem večeru Katoliškega prosvet-oglanega društva priljubljeni govornik g. J. Mlakar.
c Galicija pri Celju. Fantovski odsek v Galiciji pri Celju uprizori jutri ob pol 3 popoldne v Slomškovem domu v Šmartnem v Rožni dolini lepo Zakrajškovo ljudsko igro s petjem v treh dejanjih »Pri kapelici«. Ker je čisti do,biček namenjen za nabavo novih krojev, vabimo, da se te prireditve polnoštevilno udeležite.
c Na Spodnji Hudinji pri Celju je umrl 84 letni preužitkar Jernej Šmerc, v celjski bolnišnici pa 32 letna dninarica Sanda Ivana iz Rečice pri Laškem. — Naj v miru počivata!
c Ljudsko vseučilišče priredi v ponedeljek, 21. novembra, o,b 8 zvečer v risalnici deške meščanske šole poučno vzgojno predavanje o »Otroških napakah in njih odpravljanju«. Predaval bo g. prof. Šilih iz Maribora.
c Mlad »filatelistični« slepar obsojen. Ni še dolgo, ko smo poročali, da je imela celjska policija opravka z nekim 20 letnim brezposelnim brivskim pomočnikom N. Kartam iz Celja. Vsi ga predobro poznajo, saj ga je bilo videti na vseh celjskih ulicah, največ pa v mestnem parku, kjer je postopal ali pa gledal pri športnem igrišču tenis igre. V brezdeliu je začel misliti na goljufijo in kmalu se je njegovi brihtni glavici porodila misel, kako bo začel goljufati. Najprej ie poskusil svojo srečo pri celjskem trgovcu g. Hubertu Martinu. Poneveril jc neki list in podpis. S tem se mu je posrečilo, da je pregovoril trgovca, da mu je zaupal večje število novih in starih šolskih knjig v vrednosti 937 din. Te prigoljufane knjige je prodal, denar pa z&pravil. To je bil že prvi korak k goliufiji. Denar mu je kmalu zmanjkal. Naredil je načrt, da bo začel kupovati znamke iri jih prodajati. Ko je prišel do denarja, si je dal natisniti v tiskarni pisma in še posebne liste z njegovo tvrdko, ki razpečava in kupuje v veliki množini znamke. Da bi bolj zaslovel, je dajal v časopise inserate ter je v doglednem času dobil res vse pc.lno ponudb. Prpmet se je začel. Pisma je imel natisnjena kar v treh jezikih, podpisoval pa se je kot znani filatelist Arad Romania. Kmalu je dobil zvezo z znanim filatelistom g. Hochsinom Adol-fom v Budimpešti, s katerim si je začel redno dopisovati. Obljubil mU je večjo pošiljko znamk, prosil pa ga je, da mu že vnaprei pošlje 2000 din. G. Hochsin jc takoj poslal 2000 din, prepričan, da bo kmalu dobil dragocene znamke od Arad Romania. Pa je zastonj čakal Zato je prijavil zadevo našim oblastem. Karel je npeharil tudi jurista Hirta Adol-fa iz Celja. Ta mu je dal 400 din, Karel pa mu je obljubil, da mu bo preskrbel znamke. Znamk ni bilo in g. Hirt je Karla prijavil policiji. Posebno je Karel opeharil Krivca Fcrda v Celju. Karel je potreboval denar za »reklamo«, pošto itd., zato je prosil Krivca, da mu je posodil 3.120 din. Zatrjeval mu ie, da ima v neki fracoski banki naloženih 30.000 din ter da mu bo gotova vrnil. Krivec ie čakal na denar, pa ga ni dobil, in zopet je bila ena prijava na sodišču več. Karel jc vse priznal. Sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev in 10 dni strogega zapora,
TOPI
mastne sestavine jedi
NEUTRALIZIRA
kisline v ustih
POLIRA
zobe, ali m^eJih ne kvari . ,, „ _
UTRJUJE
dlesni
OSVEŽUJE
dih.
Sredstva za nego rob GIBBS »e prodajajo v etegantnih,
tistih in nepokmrliivih škatlicah, kakor tudi u velikih in malih tubah. Škatlice GIBBS-« se izdelujejo v 6 barvah in se lahko neštetokrat napolnijo z vložki mila.
\
Razpis Koienčevih dijaških ustanov
,/. Splošna določila. 1. Pr«djiost pri prejemanja štipendij imajo v vsakem primeru taki merljivi po. trebili prosilci, ki so s pokojnim gospodom Antono Koleucem, veletrgovcem v Celju, v sorodstvu ali sva-51 vu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci »ploh, ne glede na spol.
2. Za posamezne štipendije ni določena gotova vsota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov iz glavnične imovine višino posameznih naklonitev ln osebe štipendistov.
Ker je obrestna mera padla na 2%, so na razpo; lago kuratoriju le skromni zneski, ki so mnogo nižji kot v prejšnjih letih. Zato opozarja kuratorij dija-štvo, da naj vlagalo prošnje samo najpotrebnejši in najvrednejši. Število štipendij, katere bo mogoče v tekočem letu oddati, bo le zelo majhno.
II.	Posebne določbe gli-de ustanove ta dijake visokih šol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in dr., ne glede na to, ali bo v tuzemstvu ali inozemstvu.
III.	Posebne določbe, glede ustanove sa dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena It dijakom srednjih šol v Celju. Sorodnikom gospoda Antona Ko-lnnea pa se smejo te ustanovo podeljevati tudi izven Celja.
IV.	Predpisi glede prošenj. 1. Prošnje naj se vioie izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca, v roke predsednika dr. Ernesta Kalana. advokata v Celju-, do S. decembra I93S. Visokošolci morejo vlagati prošnje le na od kura torija izdanem tiskan«ai formnlarju, katerega dobe proti vpošiljatvi gotov.'h stroškov, to je 1 din za tiskovino in jioštnino pri podpisanem kuratoriju.
2. Srednješolci vložijo navadno prošnje brez takega formularja.
3 Prošnjam je treba priložiti spričevalo o ijjpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo ua to rodstvo ali avaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjpgrajskega okraja, pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega urada in tako dBlje).
Vsem prošnjam je priložiti uradno listino o pre-inoženiskih razmerah (ubožuo spričevalo), la mora vsebovali točue podatke o premoženjskih razmerah prosilčevih in njegovih staršev- (pri uradr.ikih torej navedbo grupe in plačel, eventualnega premoženja nI i drugih dohodkov, število otrok pri posestnikih ob-.ng posestva, razpredeljeno po njivah, travnikih, gozdovih itd., Število živine, višino davkov, dolgov, sploh vse okoliščine, ki so važne za presojo imovi vkega stanj«. Cpoltevale se bodo izključno le prošnje, ki vsebujejo vse te podatke točno in izčrpno in katerim so prllo ženi izkizi in listine. Vse druge prošnje se bodo zavrgle brez obravnavanja. Pripustile so samo pi«mene prošnje. Osebna intervencija je brezpogojno izključena.
4.	Prosilci, ki že uživalo kako n«tanovo. podooro ali pomoč, ki imajo stanovanje ali hrano, bodisi pri sorodnikih, bodisi v kakem kolegiju, zavodu ali domu itd., moralo to v prošnji navesti in natančno razložiti obseg podpore odnosno daiatve. In ali ie brezplačna, ali pa morajo za njo kaj plačevali. Prosilci, ki zatajijo kakršnokoli d-nnrno sli nabiralno podporo, se bodo brezpogojno zavrnili, četudi hI bili še tako potrebni.
5 Srednješolci, ki se n" poslužujejo tiskanega for-mulnrla. morajo napisati prošnjo na celo polo.
5.	V vsaki prošnji jc na vest' nn«lov. na Interen naj se vrnejo dokumenti in pošiljajo obvestila. Tudi
ja navesti v prošnji, kam je prosilec pristojen. Prošnje, poslane po pošti, morajo biti zadosuio frankirane.
Celje, dne 17. novembra 1938. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca. Dr. Er-nest Ka'an, predsednik.
Jesenice
Delavski sestanekl V nedeljo dopoldne ob 9 ima ZZD sestanek svojih članov in somišljenikov. Na sestanku bo delavstvo obveščeno o dosedanjih karakih za zaščito delavstva pri KID zlasti z ozirom na zadnje redukcije. Sestanek je tako važen, da nc sme manjkati noben naš član.
Regulacija Save na kraju, kjer je bil javorni-ški most, cc bo izvedla. Ban dr. Marko Natlačen je dne 15. novembra odobril v ta namen kredit 50.000 din. Vsi, zlasti pa najbolj prizadeti, so g. banu za to hvaležni.
škofja Loka
Katoliško prosvetno društvo uprizori v nedeljo, dne 20. novembra o.b 8 zvečer »Politikant«, burko v petih dejanjih, Vsi vabljeni!
Kranj
Shod JRZ v Šmartnem pri Kranju. V nedeljo, dne 20. t. m. bo dopoldne ob 9 v Šmartinskem domu shod JRZ, na katerem bosta gavorila kandidat iz kranjskega okraja g. Brodar Janez in g. Sincrsu iz Ljubljane. Ker so na programu tudi delavska vprašanja, vabimo še posebno dclavce, da se tega shoda v čim večjem številu udeleže.
Skupno združenje obrtnikov apozarja vse svoje člane, da bodo pomočniški izpiti dne 15. decembra. Obrtniki naj pravočasno prijavijo vajence k izpitom. Obenem poziva skupno združenje obrtnikov vse onemogle obrtnike, da sc glede božič-nicc prijavijo v pisarni združenja med uradnimi urami,
Nesreča zaradi goste megle. V četrtek jc bila nad vso Gorenjska zelo gosta megla, ki je povzročila blizu gostilne Ciglič pri Kokrici nesrečo. V voz, last kranjskega g. dekana, se je zaletel z avtomobilom potnik tovarne »Peko« iz Tržiča in tako huda poškodoval 7000 din vrednega konja, da je še isto noč poginil. Pri karambolu se je poškodoval tudi avtomobil. Potnik trdi, da je na av-tomobilu šc večja škada, kakor je bil vreden konj.
Senovo
Organizacija vojnih invalidov uprizori v nedeljo, dne 20. t m. ob treh popoldne zelo zanimivo igro: »Zapeljanka«, drama v Štirih dejanjih. Ker je čisti dobiček namenjen za najrevnejše vojne žrtve za bo.žičnico, priporočamo obilno udeležbo. Vabljeni tudi Rajhenburčani!
SpOEl
Državni prvak Hašk v Ljubljani
V	nedeljo se bo odigralo 11. kolo državnega prvenstva. Belo-zeleni bodo v tem kolu imeli za nasprotnika llaška, ki nastopi v najmočnejši postavi, in sicer: Zmara, Dukovič, Konstantinovič, Gajer, Pajevič, Duh, Medarič, Hitrec, Kacjan, Ko-cejič in Fink. Hašk slovi po svoji krasni kombina-cijski igri, v katero so stasiti fantje vložili veliko odločnost, tako da je lepota združena tudi s koristnostjo. Tudi Ljubljana bo nastopila v najmočnejši postavi in je pričakovati velike borbe, ki bo navdušila vse ljubitelje nogometne igre. Tekma se prične ob 14., a predtekmo odigrata Ljubljana II in DASK iz Trbovelj.
Gozdni tek smučarjev
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo, dne 20. t. m., s startom ob 10. pri Strelišču pod Rožnikom medklubski gozdni tek v treh kategorijah, in sicer: za naraščaj do 16. leta na progi 2 km, za juniorje od 16. do 18. leta na progi 4 km in za seniorje na progi 6 km. Nesmučarjem start ni dovoljen. Prvi trije v vsaki kalegoriji prejmejo diplome. Prijave na vodstvo tekme do 9.30 na startu. Za klubske tekmovalce udeležba obvezna.
A
Zdravniški pregled. Tekmovalci Smuč. kluba Ljubljana se pozivajo na redni letni zdravniški pregled dne 23. in 24. t. m. Zbirališče obakrat ob 15.45 na Miklošičevi cesti nasproti sodišču.
Reka : Bratstvo
Igrišče Reke ob Tržaški cesti bo v nedeljo ob 10. pozorišče odločilne tekme za prvenstvo v ljubljanski skupini. Obe gornji moštvi bosta namreč nastopili v svojih najboljših postavah. Pri Reki bi bilo omeniti novo levo stran napada, ostalo moštvo ostane neizpremenjeno.
Jeseničani nastopijo s svojim stalnim moštvom in imajo glavno oporo v napadu. Rečani, ki morajo ščititi renome ljubljanskega nogometa, bodo gotovo napeli vse moči, da si osvojijo naslov, katerega še niso imeli.
V	predtekml, ki se začne ob 9., nastopijo ju-niorji Reke in Marsa.
Jadran : Mars
Na igrišču Jadrana v Koleziji ob 9. in 10.30.
Na Koleziji se spoprimeta za zadnje točke v letošnjem prvenstvu čmo-beli in Poljanci.
Črno-beli so prihajali z izvenljubljanskih igrišč, kjer so ostali konkurenti puščali dosledno vse točke s celim izkupičkom. Zato jih ni podcenjevati.
Nasprotno pa goje Marsovci ostro igro, ki je često nevarna zlasti pred vrati. Ne pozabimo pa, da spremlja črno-bele v letošnjem prvenstvu neverjetna smola, in tudi na to »poljanski« fanlje računajo. Zmagovalec iz te tekme, ako bo to domačin, bo igral veliko vlogo v pomladnem prvenstvu, ako pa bo to Mars, se bo tabela temeljito izpremenila.
V	predtekmi nastopijo juniorji Svobode in Jadrana tudi za točke.
Radio
Programi radio Ljubljana:
Sobota. 19. nnvembra: 12 Plošča »a ploščo — pisana zmes. godba vesela in pesmice vrne« — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Plošča 7,a ploščo — pisana zmes, godba vesela in pesmice vmes — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) Solma Lagerliiff: Kako jp Niols Holgersen potoval z divjimi gosmi. Povest v nadaljevanjih; b) Zvočna igra (članice Nar. gled.) — 17.50 Pregled sporeda - 18 Za delopust! igra Radijski orkester — 18.40 Gorjuše in Oorjušci, II. del (g. dr. .T. Rus) -- 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nrn — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Finžgar) — 20 O zunanji politiki (g. urednik ilr. Alojzij Kuhar) — 20.30 XI. večer muzi-koniedi.inntov — 22 Napovedi, poročila — -2.15 Veseli češki godci (plošče).
Drugi programi:
Sobnta, 19. nnvembra: Relgrait: 20 Narodne pesmi, 21 Zabavni koneert — Zagreb: 20 Klavir, 20.3(1 Pisan koneert, 22.20 Orkestralni koncert — Sofija: 10 Mandoline. 19.30 Vokalni koncert., 20 Violina — Varšava: 19.50 Narodni koneert, 21 1'isnn koncert, 23.15 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Wagnerjeva opera «Tann-hiiuser« — Rim-Hari: 21 Komorni koncert, 22 Pisan koneert — Dunaj: 20.10 Vesel program. 21.10 Schuher-tiadn. 22.30 Orkestralni koncert — Berlin: 20.111 Slare melodije — Rernmiinster: 19.55 Zabavni koneert, 20.20 Igra. 21.35 Jodlerji in harmonika, 22.20 Plesna glasba.
Francija : Jugoslavija 22. januarja?
Praga je odpovedala mednarodno nogometno tekmo, ki bi se morala vršiti 22. januarja prihodnjega leta v Parizu med češkoslovaško in francosko nogometno reprezentanco. Sedaj razmišljajo v Parizu, koga bi za ta dan povabili v Francijo, ki bi igral namesto Češkoslovaške. Mišljenja tiska in uradnih športnih organov ko sicer deljena, vendar mislijo v glavnem na Jugoslavijo, ker je bila Romunija že prej pozvana, samo termin za tekmo še ni bil določen Glede na to mislijo v Parizu, da je potrebno, da igra 22. januarja Jugoslavija. Jugoslavija to tudi zasluži z ozirom na nedavno zmago belgrajske reprezentance nad pariško. Ob tej priliki naglašajo pariški športni krogi, da Jugoslavija povsem nezasluženo ni sodelovala na svetovnem prvenstvu, medtem ko je Romunija sodelovala in je iznenadlla že v prvem kolu, ko je bila premagana od Kube. Če se še pomisli — tako nadaljujejo francoski športni krogi —, da so se vse dosedanje tekme med Jugoslavijo in Francijo končale z minimalno razliko v golih, tedaj se lahko upa, da bo do te tekme prišlo in da bo tudi ta tekma, kakor vse dosedanje, zelo zanimiva in na visoki stopnji.
Samo 27 plavalnih klubov je v Jugoslaviji
V začetku novembra je imela jugoslovanska plavalna zveza samo 27 plavalnih klubov in 1365 verificiranih plavalcev iu plavalk. Največ klubov ima belgrajska podzveza, in sicer 9, nato je zagrebška podzveza s 6, ljubljanska s 4, dubrovni-ška in sušaška s po 3 in nazadnje splitska. To število je. vsekakor premajhno za našo državo, kajti pomisliti je treba, da imamo dolgo morsko obal, neštevilno jezer in rek in končno lepo število plavalnih bazenov, kjer se more gojiti plavalni šport. Sedaj, ko stojimo pred občnim zborom jugoslovanske plavalne zveze, bi se moralo obravnavati to vprašanje. Na vsak način moramo dvignili število organiziranih plavalnih klubov in število plavalcev in potem se bodo one zvezde, ki jih potrebujemo za mednaiodne in olimpijske nastope, pojavile v takem številu, da ne bomo več v skrbeli za sestavo reprezentance. In končno tudi ta stvar, Četudi je zelo važna, ni bistvena, kajti naš nami^n mora biti, da razširimo šport med najširše plasti naroda, in plavalni šport brez dvoma zasluži, da ga forsiramo povsod tam, kjer so količkaj dane prilike, da se lahko goji ta koristna in zdrava športna panoga.
Spremembe v norveškem smučarskem športu
Norvežani so izdali svoj koledar za smučarske prireditve in so nastavili svoje prve teke na dne 20. januar prihodnjega leta. Zanimivo pri tej stvari je to, da noben njihov tekač, ki še ni dopolnil dvajsetega leta starosti, ne sme tekmovati v tekih, temveč samo v skokih in v alpski kombinaciji. To so napravili na protest, odnosno nasvet zdravnikov. Vsega skupaj imajo Norvežani v tej zimi 202 tekmi. Zlasti so zvišali število tekmovanj v alpski kombinaciji. Za novo leto bodo poklicali najboljše moči (tudi za alpsko kombinacijo) na skupni trening, dočim bodo ostali trening prepustili vsakemu posamezniku. V Zakopane bodo poslali okrog 20 mož. V svetovnem smuku, ki bo tedaj tam, ne pustijo startati nobene svoje smučarke.
Borg odlikovan z zlato kolajno
Švedi so odlikovali svojega plavalnega prvaka Bjorn Borga z zlato kolajno za najboljše športne uspehe v letošnjem letu.
Obvestila športnih zvez, klubov in društev
Predavanje. SPI) bo drevi ob 18 (S zvečer) v Fran čiškanski dvorani. Predvajali se bodo ozkotračni filmi o izobrazbi švicarskih gorskih vodnikov, o nastanku Alp in o plezalni tehniki na ledenikih. Filmske posnetke bodo razlagali gg. dr. Mrak in inž. Avcin. Vstopnice, pri katerih imajo člani SPf> popust, so na razpolago za člane SPD in za vse ostale prijatelje planinstva danes do 17 v društvenih prostorih SPI) na Aleksandrovi cesti 4-1 od 17.30 dalje, t. j. od pol šestih naprej pa pri blagajni pred Frančiškansko dvorano, vhod iz Frančiškanske ulice. Prosimo, da si po možnosti preskrbite vstopnico v predprodaji. da rib bo prevelikega navala pri blagajni. Predavanje SPD bo zanimivo in i>oučno za vsakega planinca.
A. S. K. Odbora seja bo danes oh 2 popoldne v Akademskem domu. Seja je obvezna za vse odbornike.
Občni zbor SK Planine. Redni letni občili zbor SK Planine bo v petek, dne 25. novembra 1938 ob 20 (8 zvečer) v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi eesti z običajnim di.evnim redom. Članstvo prosimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Odbor.
Prodajalko
dobro izurjeno, sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »špecerijska trgovina 91«. (b)
Mali oglasi
llužbodobe
Mizarskega pomočnika
takoj sprejme Vinko Žagar, pohištveni mizar — Dravlje, Ljubljana. (b)
Veliko podjetje
išče poštenega tn agilne-ga zastopnika. - Mesečni zaslužek 3—4500 din. — Lahka kolekcija-, katera se dobi brez kavcije, lahko se vzame tudi kot postranski zaslužek ali ltakor honorlrano delo. — Jkvltl se osebno ali pismeno na Minerva, Zagreb, Praška ulica 6.	(b)
Večje industr. podjetje
v Ljubljani sprejme iz-prašanega kurjača k moderni avtomatični kurilni napravi. V poštev pride le trezen, priden, izprašan kurjač s prakso ln primerno Inteligenco-, ki jo ta moderna naprava zahteva. Ponudbe oddati v upravi »Slovenca« do 21. t. m. dopoldne pod št. 18.011. (b)
Tehnični uradnik
mlajši, agilen, iniciativen in iznajdljiv, vešč kalkulacij in sestavljanja akordnlh mezd, uporab ljiv tudi za vodstvo obrata, se sprejme. — Samo sposobne moči s prakso naj pošljejo svoje ponudbe upravi »Slovenca« pod »Nastop takoj« št. 18.059
al««
BBSBS
Nepremočljive hubertuse
dežne plašče ln obleke, najboljši nakup: Presker, Sv. Petra cesta 14.
Pohištvo
i
Spalnice, jedilnice
ln kuhinje Ima Malenšek, Celovška cesta 258. (š)
Renesansa
(nemški slog) spalnica, orehova, kompletna, ter stoli in zofa za jedilnico ugodno naprodaj. Istotam oprema za kuhinjo ln jedilnico, v zelo dobrem stanju. Na ogled poljubno. Cerno Avgust, mizar-tvo, Ljubljana, Šiška, Vodnikova cesta 83. (š)
Denar
Vloge
Zadružne gospod, banke kupimo najbolje. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Višina« 1674.	(d)
Posojilo
gotovini ali vlogah z vknjižbo na prvo mesto, iščemo. Plačamo S'/t obresti. Ponudbe na upravo Slovenca« Maribor pod Posojilo« 1675.	(d)
E	BESsBI			
Hiša s parcelo v Rožni dolini naprodaj. Naslov v upravi »Slov« pod št. 18.040. (p)				
	SI	g	a	a
Sobo za delavnico
na Jesenicah oddam. — Pripravno za urarja, šiviljo ali čevljarja. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Prometna točka«, s
A, P.
tfahoianja
Veliko vilo
Pod Rožnikom, 15 min. od glavne pošte, komfortno urejeno, enostanovanjsko, s kopalnico in vsemi pritiklinami ter velikim vrtom — oddam takoj v najem. Poizvedbe: Rožna dolina, Cesta IX. št, 29, pritličje.
Vnajem
ODDAJO:
Trgovino
z mešanim blagom, blizu majhnega mesta na deželi, na prometnem kraju, oddam v najem. Potreben kapital 10.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.007.	(n)
Izredna prilika ugodnega nakupa knjig!
Pod polovično ceno!
Zaradi pomanjkanja prostora shio se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod položeno cenot
Germano: Življenje 6v. Gabriela
Sv. čistost........
Pletilni
št. 8/45, malo rabljen proda Orehek, Slov. Ja-vornik 93.	(1)
BršljaRe, oleandre
ln juke v lesenih posodah poceni proda Sever & Komp., Ljubljana, (p)
Šivalni stroj
pogrezljiv, kateri šiva naprej in nazaj ter štika in štepa, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
Vole: Roka božja
Turšič: Izgubljeni raj . . • • ■ • Sardenko: Dekliške pesmi . , , .
Scharsch:	Spoved malih grehov	■	■
Potočnik:	Dobri pastir, 1. del .	•	■
Potočnik: Dobri pastir, II. del	a	,
Potočnik:	Dobri pastir, IU. del	,	•
Teraš: Za visokim ciljem . » ■ . Teraš: Pri studencih zdravja in moči Teraš: Po stezah resnične popolnosti
Vole: Otrok, I. del . >•••>. Vole: Otrok, II. del •
i	din	10.-.
•	din	5.—t
	din	8.—.
	din	10.—
•	din	10—
•	din	18—
•	din	25—
•	din	38—
»	din	40—
t	din	40—
>	din	24—
	din	24—
•	din	24—
•	din	25—
■	din	24—
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
din 30.—
sedaj skupno samo
din 20.— din 200.—
Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zaloga!
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t j. 21 knjig, skupna cena 408 din — — — sedaj pa samo
lise von Stach:	48
Poslanci iz Voghere
Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe.
Poslovenil Fr. Omerza.
Trije potniki so se medtem približali mestu, toda preden so jih obsijale prve luči avgušlinske cerkve Santa Maria del po.polo, se je Bcnedctto ustavil in zaklical: »Čujta in molita, ko bo Julij odšel in je blizu Gospodova ural« in izginil v smeri papeške vile.
Ko sta prekoračila brata iz Voghere vrata, je Felice nejevoljno vzdihnil: »Rim, Rimi«, Benjamin je pa v srcu premišljeval bližajočo se 6mrt papeževo, Accaltijcve ideje in lastno usodo.
Ko sta prišla pred samostan Santa Maria so-pra Minerva in je prosil Felice brata vratarja prenočišča, je peljal redovna brata k novemu pri-orju, ki je po smrti Ambrogiovega strica — torej že leto dni — vodil samostan.
Bil je prijazen gospod, ki je ljubil umetnost in ljudi, in je zastopal strogo, dominikansko smer, kolikor je to nujno zahtevala čast priorja v Santa Maria so.pra Minerva. Ogibal se jc tudi v svojem razmerju do svetega kolegija občevanja 6 temnim Caraflo, katerega krivoverskih sodb ni mogel odobravati. Hkratu s Carafto se je odtegoval z vedno novimi izgovori povpraševanjem komisarja inkvizicije, Michcla Ghislierija; kajti strožji kot Caraffa je bil njegov spovednik fra Michelc, in to tem bolj neizpnasno, čim bolj svet in vzvišen je bil kot oni.
Prior ie bil prijatelj veselega kardinala Medi-cija, ki se je rad obdajal z umetniki in plemiči. K njemu je tudi poslal brat iz Voghere, ko jc odkril Felicovo nadarjenost in nagnjenje.
Medlem ko je ležal umirajoč na vili Julij III., so slavili v Rimu veliki teden. Ker je prior lako označil Michcla Ghislierija, se jc Benjamin prestrašil in ga zato še ni obiskal. Kot da je brez
krivde romal v večno mesto, se je prepustil Feli-covemu in prijaznega kardinala vodstvu. Zvečer na veliki četrtek je stal v sikstinski kapeli naslonjen na levo steno pod Signorellijevo (Luca Signo-relli |1441-1523j slikar) sliko » Gora Nebo«. Bog in cerkev sla ga na najljubši in hkratu najbolj pretresljiv način vabila, naj dovrši, kar je začel, da se izroči na življenje in smrt.
Med lamentacijami (Jeremijeve tožbe) je opazoval Benjamin velikanskega Kristusa nad ollar-jem, Kristusa, ki soidi žive in mrtve. Po končanih molitvah je čutil, da je njegova duša opročena telesnih vezi in dvignjena na bele oblake, ki jo neso sredi v harmonijo sfer:
Miserere v novi šesteroglasni kompoziciji Pa-lestrinovi (Picrluigi Palestrina 11525—1594), rešitelj in obnovitelj katoliške cerkvene glasbe: maše, lamentacijc, himni, offertoriji, magnifikati, litanije, improperia i. dr.), ki so ga peli papeški pevci, je plaval na velikih perutih slovesno nad glavami množice.
Benjaminu so najbrž še doneli v ušesih glasovi wittenberške občine, s katero je tudi on v raska-vem zboru pel »Trdnjava mo,čna naš je Bog«. Zdaj pa mislil, da sliši zbor angelov, ki prosi Boga usmiljenja za človeški rod: miserere, — miserere. pa je vendar imelo v 6ebi najveselejša radost Zamaknjen je gledal in poslušal, česar nc morejo izgovoriti vsi jeziki. Ni imelo oblike ne napeva, pa je vendar imelo v sebi najveseleišo radost vseh oblik in napevov. Srce je hrepenelo, pa vendar nasičeno, duh, lepo uglašen; kajti želja je pomirjena, hrepenenje prešlo. Benjamin je našel po-zabljenje sebe in vseh stvari. Je bil li dan ali noč? Bil je izvor sladkosti, da je rekel sam pri sebi: »Če ni to nebeko kraljestvo, ne vem, kaj je nebeško kraljestvo.«
Ko je zvečer v poltcmi zapustil kapelo, je vendar ostal v njegovi duši nebeški čudež, dasi je hodil na zemlii, in z njim hrepenenje, da 6c nastani v Bogu,
Noč je prespal in presanjal, zgodaj zjutraj pa odšel s sladko godbo v duši k Michelu Ghislieriju.
Kakor je obljubil prio.r, je našel Benjamin Ghieslierijcvo hišo urejeno kot samostan; noben kras ni zakrival golih sten, noben blazinjak ni vabil k skromni udobnosti. Edini služabnik, ki je moral kott menih živeti ubožno, čisto in pokorno, je upravljal hišne posle. Odprl je tudi vrata Benjaminu, ko je potrkal z železnim obročem, in mu velel, naj v predsobi potrpežljivo počaka, — ker gospod moli.
Ura mirne tišine je minila. Celo petje ptičev, se je zdelo, je moralo krog te hiše umolkniti, iz spoštovanja pred svetniškim molilcem. Samo vzdih, zatajeno ihtenje je pridrlo semintja iz Ghis-lierijeve sobe k Benjaminu.
Ko je slednjič stopil fra Michele na prag, si je posušil pot s čela in iz oči in pokazal — kot ne bi mo.gel po prevelikem naporu govoriti — s kretnjo roke, naj vstopi. Benjamina je prevzela Ghis-lierijcva pobožnost; zato se mu zgrudi že na pragu pred noge in jeclja:
»Tukaj sem!«
Michele polo,ži roko na Benjaminovo tčme in pogleda, ko «o se mu znova usipale solze iz oči, v nebo in vzdihuje iz prevzetih prsi.
»Vedel sem, da me je Bog uslišal,« šepeče.
Nato vzame Benjamina s seboj v delavnico, se usede, veli tudi Benjaminu sesti in ga vpraša z neustavljivo milobo v strogem, izčrpanem obrazu:
»Ali si moral mnogo dragega pustiti v Nemčiji?«
Ker je Benjamina Michelova dobrota zmedla, da ni mogel odgovoriti, nadaljuje:
»Zdaj sc boš odškodoval z Bogom, moj sini«
Pri teh besedah misli Benjamin na predokus nebeške blaženosti, ki ga je bil deležen v sikstinski kapeli, in tudi Michele zapre oči, da gleda za hip Bo,ga. Potem pelje zopet Benjamina prijazno na zemljo, ko mu pripoveduje:
»Ko mi je prior Baltazar s posebnim naznani-
lom priporočil blagor tvoje duše, sem 6e boril za to leta in leta, — ne, kakor ti moram priznati, — z veseljem upanja, ampak obupa; bi se li namreč mogel odpadnik obrniti od Wittenberga v Rim?
Tedaj je spremenil Bog nekega pomladnega jutra mojo malodušnost v zaupanje. Medtem ko sem molil, mi je postalo srce lahko, moji duši so rasle peruti, — moja molitev je pohitela pred božje uho. Ko sem dvignil kolena, se mi je zdelo, da sem odpravil k tebi sla, in 6em te čakal od tiste ure.«
»Gospod, odpravili ste sla k menil« vzklikne Benjamin, »oče Juan me je v vašem duhu in imenu odpeljal iz Wittenberga.«
Michelc Ghisiieri skloni glavo polno misli, ko tek6 Benjaminu neprestano, ko se je zavora odprla, z ustnic izpovedi.
Nenadoma prekine doneče zvanjenje pogovor na rimskih cestah in v palačah, — zvonjenje, ki udari temno in tožeče, kmalu se mu pa primešajo novi in vedno novi zvonovi z brnečimi usti, dokler ni poslal tudi zadnji rimski zvon donenja in glasu iz sebe.
Ghisiieri odpre okno, da vzvaluje nad njim mogočna reka zvokv.
»Kaj pomeni to?« vpraša Benjamin.
»Pomeni,« odvrne Michele, »da je v tej uri zgubilo krščanstvo očeta.«
S papeževo smrtjo je moral Benjamin še zadnjič potrpežljivo potolažiti hrepenenje po odvezi in počakati toka svetovne zgodovine, preden je mogel upati, da bo prišel do miru, ki ga je iskal.
V tem času se je spomnil nekega dne, da je srečal Benedetta Accoltia, ki ga je povabil k molitvam »skalnatih čuvajev« za volitev papeža, ki je svetnik. Tudi Felicu je rekel, naj ga spremlja tja, toda ta se je že srečen sončil v naklonjenosti kardinala Mcdicia, ki sta mu ugajala njegova nežna nadarjenost in skromna narava; zato je sklenil, da ga bo dal za svojo službo izobraziti. Veliki mojstri so bili kardinalu zaradi neznosne domišljavosti malo všeč.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
llrerlnik: Viktor HenlliK