» kupujte ^NE BONpE! Najslarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest pq^ICTORY Slovene Daily BUY in Ohio ★ Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 237 LETO xxvm. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 11, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 237 pesniki so fv v Evropi morajo odločno napram Rusiji. Zakonodaj ci 10. oktc^.— članov kongresa A I ^«1 y ibil 'i'anjgaa povojno pla-1)0 Je baš vrnil iz tu-državah, je da-'ej^ ^^'^gresu poročilo, v ®e soglasno poudarja, _ ^d. države nehati v pogaja-^bn politiki, in da Poda!, S^Gde Rusije, i^pati poročila se da v L J ^ ameriški kon-v pogajanjih logj-j ^^^topal z rastočo Veijjj° ^ko napram Rusiji ' Jftora Popustlji- »' ®Hein ^°"ec, pravi po-^^^^ga odseka, sedaj ^ zadevah finanč-, PotrnK^^ Ptične nastopati z Odločnostjo ^^ume, je omenje-ki^s. ^j^'^'P^avljen urgirati J) Rusiji ne dovoli dokler sovjet- loff?: 9(1^ (J'"led več pogo- flO i ^^terimi je eden pr- IZVIRNA PISMA IZ STARE DOMOVINE V "ENAKOPRAVNOSTI" Naši čilatelji brez dvoma z zanimanjem berejo pisma iz starega kraja, ki jih priobču-jemo v "Enakopravnosti" že nekaj tednov. Posebnost teh pisem, ki opisujejo grozote, katere so naši ljudje pretrpeli tekom vojne, je njihova izvirnost in pa njihov preprosti in domači slog. Ta pisma, ki so dospela v Ameriko od sorodnikov in domačinov, podajajo resnično stanje razmer tekom strašnih let okupacije, obenem pa nam nudijo vpogled v novo življenje, ki se poraja v naši stari domovini pod vodstvom osvobodilnega gibanja. Čitatelje, ki prejmejo kakšno pismo >od svojcev iz starega kraja, prosimo da ta pisma prineso ali pošljejo v naš urad, in jih bomo priobčili v listu "Enakopravnost." DR. ŠUBAŠIČ JE POLOŽIL OSTAVKO BELGJRAD, 9. oktobra. — Kongresnika Kari Mundt, republikanec iz South Dakota, in Mrs. Frances Bolton, republikanka iz Ohio, sta imela danes dolg pogovor z maršalom Titom. Ameriška kongresnika sta bila v Belgradu 24 ur. Mundt je izjavil, da je maršal Tito tekom razgovora potrdil vest, da je dr. Ivan šubašic položil ostavko kot zunanji minister v Titovem kabinetu, da pa je Tito izjavil, da bo govoril z dr. šubašičem in da upa, da bo slednji svojo resignacijo umaknil. Osvobojeni komunisti zahtevajo upeljavo demokracije na Japonskem Naši fantje-vojaki SPOPAD MED ŽIDI IN ANGLEŽI V PALESTINI JERUZALEM, 10. oktobra — Danes se je vršila ostra bitka med židovskimi prebivalci v Tel Avivu, ki so bili oboroženi z gorjačami, in angleškimi vojaki, ki so bili poslani v židovsko mesto, da zaplenijo zalogo orožja, ki je baje tam skrita. Vojaki so imeli naročilo, da v nobenem slučaju ne smejo streljati Ljudsko množico so odbijali s puškinimi kopiti in se po borbi, ki je trajala 45 minut, umaknili. PISMA IZ JUGOSLAVIJE Po Sodražici se je vse treslo M , "led "politike odprtih 4 Vsni .3 • n^i je tudi mne- Angliji dovo-\ da posojila le p o d % pf P'^Gneha izvajati tr-ki je škodljiv 'iteregom. J 00 morda ustreljen 11» ) morda izvr- v četrtek (da- ioii®.- oktobra. -Pierr 10. oktobra. — je nocoj pose bo ekseku- Na -vjiKj . - Laval je t °kovami na no- ' M v ^ \ iz raševi- s% m 3e izid apela, .. ' ua J^3®gova obramba ^ (T s«, a« Gaulla. 1. ^ Gaulle J ni pričakova- ? P° obsod- kie?^ v jetnišnico , i® bila vzeta 36 bil oble-oblačilo i!n na NC"° okove. : ^ Pi'avilih se! okp-soiejo nikdar od- f Za štrajk d ii ik "^cieii. ^vtoiy, , ®® je vršila se-i ■< Boh delavcev Sloven-kjer se za to, Knykako isu ne prista- Aa ^i&vi za V splošno 30 odstot- t.Vb. " t'K A L ;Di piece work' ^SXopnice SAxtJ'^^nik podruž-k društ- Ihq Y ki i)' Sg • ^^topnice za ' L jih "^'^šila prošlo % 3e%B ^'^udoma vrne- " '^acune. Mr. Oblak St. Clair Ave., je te dni prejel pismo od svojega brata Viktorja v Sodražici, ki piše z dne 26. avgusta 1945 sledeče: "Dragi brat, "Z velikim veseljem sem prejel tvoje pismo z dne 11. julija t. 1. Dolga leta smo bili ločeni drug od drugega, ločeni po strašni vojni vihri, katera je vihrala čez nas in pustila globoke sledove za seboj. Kako naj ti začnem opisovati dogodke in tudi strahote, katere smo preživeli, kajti težko je to spraviti vse na papir. Začnem torej na kratko. "Od nekdaj lepe in mične So-dražice so ostali po večini goli, okajeni zidovi, kateri se sami žalostno rušijo in podirajo. Velikokrat smo bežali po kleteh in po bližnjih gozdovih, ko- je padalo in treskalo po Sodražici iz zraka, da se je vse treslo. Tudi jaz z mojo družinico, to se pravi z ženo in 2 otrokoma, (Vida je sedaj stara 11 in pol leta, Jo-žek pa pet in pol leta,) smo bežali takrat, to je bilo junija 1. 1942, ko je bil mlajši Jožek, komaj 2 in pol leti star, na Graben k Antonu, kjer je bilo takrat bolj varno. Sodražica je bila takrat podnevi kot izumrla, ker se je vse razbežalo na vse strani, kajti vedeli nismo ne ure, ne dneva, kdaj privrši nad nas jekleni črni ptič, kateri je nad tridesetkrat sipal železo in ogenj na nas. Precej hiš so zažgale bombe iz zraka, no, nazadnje se je pa 24. julija 1942 privalila še italijanska vojska, ter naravnost na sramoten način požgala skoro vso Sodražico do tal. Samo nekaj hiš je še ostalo. Hvala bogu, ostala mi je še moja hiša, dasi precej poškodovana, ker je bila brea oken in vrat; požgali so mi pa lep velik čebelnjak z vsemi čebelami vred. Čebelnjak sem si komaj tri leta preje postavil nov, z velikim trudom in velikimi stroški. Požgali so mi skedenj in v kleti pod skednjem nam je zgorela vsa mobilija, posteljnina, obleka, obutev, sploh vse, kar je bilo največ vredno smo spravili v to obokano klet še pred naših begom na Graben, ker smo smatrali, da bo tam varno pred ognjem. No, pa "junaški" Italijani so znali odkriti vsa taka skrivali- Louis Oblak, lastnik šča, ter so vse "junaško" ople-Furniture Co., na 6612 nili, nazadnje pa zažgali, da ja ni nič ostalo. "Grozno je bilo takrat v Sodražici, bridko je bilo pri srcu, ko je videl človek sama žalostna pogorišča, kjer smo nekdaj v miru srečno živeli. "Do tal je zgorela tudi naša zadruga z vsem blagom vred, kjer sem imel službo, tako da ni nič kaj vabljiva prihodnost stala pred nami. Oh, kako so takrat naša ljuba rajna mati žalovali z menoj vred, pa tudi tolažili, da bo še vse dobro. Da, dragi Lojz, rajna mati, sem zapisal, pa sem se spomnil, da po tvojem pismu sodeč, še ne, veš, da so naša mati umrli še pred veliko mašo 1943. Ko sem jih nazadnje obiskal, menda dva dni pred smrtjo, so se z velikim hrepenenjem in ljubeznijo spominjali tebe in mi izročali zadnje pozdrave za tebe. Umaknili so se iz te solzne doline vsemu hudemu, kar je imelo po božji previdnosti še priti nad nas. "Čez nekaj mesecev nato jim je sledil v grob tudi Antonov najstarejši sin Stanko, in sedaj počivata vštric z našo materjo na Gregorskem pokopališču. Iljeva hiša pa sameva prazna in zapuščena. Kje so sedaj njeni prebivalci, pa res ne vem. "Hvala bogu, res smo veliko prestali v teh letih, toda Bog nas je vendar varoval, da smo ostali vsaj živi in zdravi, čeprav od prejšnjega mojega dol- Pogajanja glede premogarske stavke se nadaljujejo Zahtevajo odstavljenje Hirohita in konec monarhije, katero nazivljajo "korenino vsega zla v deželi" TOKIO, 10. okt. — Danes je korakalo skozi glavne ulice v Toki ju več sto japonskih komunistov, ki so mahajoč rdeče zastave demonstrirali za odstavljenje cesarja Hirohita. goletnega dela in "šparanja" ni veliko ostalo. Začel sem zopet od kraja s čebelicami, da ne bom gledal samo žalostnega pogorišča prejšnjega čebelnjaka. Upam, da se bodo počasi začele celiti gospodarske rane, katere nam je zadala ta vojska. "Tudf brat Janez pogreša sina Franceta, kateri je bil še 1. 1942 odpeljan v italijansko internacijo, pa se menda že od leta 1943 ni nič oglasil. Jože pa mislim, da je še živ in zdrav v Ljubljani. "Veš, dragi Lojz, jaz bi ti bil že prej pisal, pa tudi tvojega naslova nisem imel več, ker so mi med drugim zgoreli tudi vsi papirji, pa ni bilo nobenega, ki bi mi mogel dati tvoj naslov. Prav lep prisrčen pozdrav tebi in tvoji ženi Ivanki, od mene, moje žene Pepce, Vide in Jožka. "Viktor", , Sgt. HERMAN A. MAROLT Mr. in Mrs. Anton Marolt, ki vodita gostilno na 1128 E. 71 St., imata edinega ^ha Hermana pri vojakih že 27 mesecev. Njegovi prijatelji ga poznajo pod imenom "Ribničan". Svojim staršem je pisal 23. septembra iz otoka Guam na Pacifiku, v kateremu pismu jima sporoča, da jo bodo odrinili naprej in da morda ne bo mogel nekaj časa pisati, zaradi česar da naj ne bosta v skrbeh. Šaljivo vpraša mater in očeta kako bi se počutila, ko bi s seboj pripeljal domov Kitajko ali Japonko za nevesto, potem pa hitro pristavlja, da se jima ni treba kaj takega. bati. Obenem jima sporoča, da bo njegov prijatelj Sgt. Jam6s Reed v kratkem častno odpuščen ter da se bo na poti domov najbrže zglasil pri njih, glede svojega odpusta od vojakov pa je še negotov. Pozdravlja vse svoje prijatelje in znance, s katerimi se upa kmalu sestati. * * * Po 34 mesecih na Pacifiku je bil častno odpuščen iz mornarice Chief Machinist Vincent Be-no. Sedaj je prvikrat videl svojo 20 mesecev staro hčerko. S svojo ženo in hčerko se sedaj nahaja na domu staršev Vincent in Regina Beno, 1419 E 51 St. Pozdravlja vse znance in prijatelje. WASHINGTON, 10. oktobra. — Razgovori, ki naj bi prinesli sporazum v sporu med podjetniki in unijo premogarjev, so bili danes podaljšani za en nada-Ijni dan, medtem ko se iz revirjev mehkega premoga javlja, da je nehalo obratovati 82 na-daljnih premogovnikov. Delavski tajnik Schwellen-bach, ki je sklical konferenco spornih strank v prizadevanju, da se obrat v premogovnikih čim preje obnovi na podlagi kompromisnega premirja, je nocoj izjavil, da, je položaj isti kot je bil snoči. Potem pa je zopet dostavil, da sporazum glede zahteve za priznanje unije premogovniških preddelavcev ni daleč in da obstoji upanje, da se bo zastoj skoro izravnal. Kako je Italija sprejela polom londonske konference Med demonstranti je bilo mnogo komunistov, ki so bili nedavno izpuščeni iz ječe, v kateri so se nekateri nahajali zadnjih 18 let. Na prvem komunističnem shodu, ki se je vršil na Japonskem po 15 letih, so komunisti zahtevali odstranitev Hirohita in organiziranje demokratičnega režima. Demonstracija pred Mac Arthurjevim gl. stanom Šest sto demonstrantov je prepevajoč korakalo mimo glavnega stana generala MacAr-thurja z napisi, na katerih se je čitalo: "Mi hočemo dela," "Mi hočemo kruha" in "Živela demokracija!" Protestno zborovanje, ki se je imelo vršiti v javnem parku blizu cesarske hiše, je bilo radi dežja premeščeno v neko dvorano. Opozicija proti liomunistom organizirana Skupno s pojavom do sedaj zatrte komunistične stranke se je oglasila v javnosti nanovo organizirana "federacija delavcev," ki je naznanila, da bo vodila "odločeo boj proti komunizmu, ki stremi za iztrebljenjem edinstvenega narodnega cesarskega sistema." Istočasno je nastopila v jav- zahteva drastične reforme v japonskem političnem življenju, medtem ko je novi premier Šide-hara v radijskem govoru na narod izjavil: "Kontrola militaristov in birokratov nad političnim življenjem je zlomljena. Poslej bo vsa politična in ekonomska vprašanja odločala večina ljudstva." "Cesarski sistem je korenina vsega zla" Komunisti so vprizorili prvo demonstracijo po dolgih letih povodom osvoboditve 16 strankinih voditeljev iz ječe. "Cesarski sistem je korenika vsega zla," je izjavil komunistični vodja Kjuiči Tokuda, ki je radi izpovedanja takih misli pred kapitulacijo Japonske prebil 18 let v ječi. MacArthur znižal uvoz in izvoz na Japonskem TOKIO, 10. okt. — General Douglas MacArthur je danes prepovedal ves uvoz na Japonsko, razen v koliko je potrebno za vzdrževanje minimalnega življenjskega standarda. Odredba je bila izdana navzlic izjavi poljedelskega ministra, da se bodo živilski izgredi povečali in da bo nastalo tolikšno pomanjkanje hrane, da bodo Japonci prisiljeni jesti kobilice in želod, ako bodo hoteli preprečiti nosti nova politična grupa, ki masno lakoto. Na 30-dnevni dopust iz Južnega Pacifika je prišel v torek P. O. 1/c-A.M.M. Ladiniir Mo-horich, sin Mr. in Mrs. Gasper Knafelc, 13618 Deise Ave. Po dopustu se bo vrnil v Chicago, kjer bo šel v šolo. Pri mornarici je nad tri leta. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Mr. in Mrs. John Strancar, 716 E. 159 St., naznanjata, da je bil njih sin Master Sgt. Ernest Strancar častno odpuščen od vojakov v Camp Atterbury, Ind., prošli teden. Dodeljen je bil peti zračni sili nad štiri leta, zadnjih 28 mesecev pa se je nahajal na Južnem Pacifiku. — Dobrodošel domov! RIM, 5. okt—(O.N.A.)—Premalo bi bilo reči, da je Italija presenečena in prestrašena. Italija se zares boji—pred vsem oči vidne odtujine zahodnih zaveznikov od Rusije. Za Italijo pomeni polom konference, da še ne bo mirovne pogodbe, da se bo nadaljevala vojaška okupacija in da še vedno obstoja nevarnost, da se vrnejo zavezniki k trdim in strogim določbam premirja. Dalje pomeni to, da bo ostala industrija še nadalje paralizirana, da bo vladalo pomanjkanje premoga in da se bodo množile vrste nezaposlenih delavcev. Baje jih je že dva milijona samo v severozahodni Italiji. Grožnja še večje inflacije in draginje še ne bo odstranjena. Stvar bo imela tudi še druge posledice. Visoki državni uradniki so namigavali te dni vašemu poročevalcu, da se je začela širit med ljudstvom globoka nevera napram obljubam demokratičnih sil. To razočaranje krepi nevarne sile opozicije, katere izraža na primer list "L'Uo-mo Qualunque" (človek iz naroda), katerega podpirajo one mogoče plasti, ki so prej bile zaslomba fašizma. Toda najhujše je v očeh povprečnega Italijana dejstvo, da se pehajo svetovne velesile druga druge bližje vojni, ki še bo posluževala, kadar izbruhne, atomske energije. Upravičeno ali ne. Italija živi v paničnem strahu pred posledicami londonske polomije. Kratke vesti POL MILIJONA OSEB POZDRAVILO NIMITZA NEW YORK, 9. okt.—Danes je dospel v New York admiral Chester Nimitz, poveljnik ameriške mornarice na Pacifiku, katerega jc tekom vožnje skozi mesto pozdravila množica, ki je štela pol milijona oseb. VOJAKI NA DELU V NEW-YORŠKI LUKI NEW YORK, 9. oktobra. — Danes je armada poslala vojake v luko, kjer so začeli izkla-dati tovor z vojaškega transporta "Queen Elizabeth". Ak-c i j a je bila podvzeta, ko so pristaniški delavci, ki so doslej ostali na delu pri vojaških transportih, odšli na stavko. DELAVSKA VLADA POSLALA VOJAŠTVO V PRISTA-NIŠČE LONDON, 9. oktobra.—Brit-ska delavska vlada je danes odredila, da vojaki izložijo tovor z ladij, ki se nahajajo v lukah z živiljskim tovorom na krovu. Korak je bil podvzet radi stavke pristaniških delavcev, ki ogroža itak pičle zaloge živeža v deželi.' žrtev banditov James Peak, uslužbenec cle-velandskega transitnega sistema, ki je bil v ponedeljek zgodaj zjutraj obstreljen tekom roparskega napada na postaji Woodhill, je včeraj v bolnišnici podlegel rani v hrbtu. Pokojni zapušča vdovo in dva otroka. Ustreljen je bil, ko se je zoper-stavil zahtevi banditov, da jim izroči $40,000. Parker stavka končana Včeraj se je končala stavka v tovarni Parker Appliance Co., ki je trajala šest tednov. Delavci so odšli na stavko v sporu radi seniornosti in pa radi zahteve preddelavcev, da postanejo člani unije. Slednje vprašanje je ostalo še vedno nerešeno. ZADUŠNICA V soboto ob 7:30 uri zjutraj se bo brala maša za pokojno Barbaro Kovačič v cerkvi sv. Pavla, in sicer ob drugi obletnici njene smrti. NA GLASBENI TURI Na glasbeni turi z Minneapolis Symphony orkestrom ter s člani Northwestern Symphonet-te se je Radivoj Lah oglasil v Clevelandu pri družini Fr. Iste-nich in pri svojemu stricu M, I. Lahu. Radivoj je brat umetnika animatorja, ki je uposlen pri M. G. M.' filmskih slikah v Cali-forniji. Za modernizacijo prevoza Poseben odsek mestne zbornice je včeraj pogojno odobril program za popolno modernizacijo javno-prevoznega sistema v Clevelandu. V načrtu je zapopa-dena tudi podzemska železnica v sredini mesta in neposredni okolici. 3TRAR 2 ENAKOPRAVNOST H, oktobri f ENAKO p RAVNOST*' Owned wad Published b? I m sumuoAir jvooslay printing and publishing co. BT. OLAIR AVBaroE — HENDERSON 6311-11 Issued Every Day Except Sunday# and Holiday# BtJBSORrPnON RATEa.#CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: vojak, se bo lahko ' i stavi j al z rdečim ^ prsih. Pripela ga sko dekle!!!! I" ,pn()'& »»»""al pisniku. Občinstvo o3J ^ pelje in pride s ponos" J viti. Sprejeli jih slovenskih valčkov ' jijJ poskočni Vadnalovi 6 I vrtincu brhkih- mla ® Preteklo soboto P'"'jietJ Jo] miselnih je ^ dostojno, da se je mladine skupaj^ ^ in mirno, za !4I marsičem! ' ■ • kakof * Sokolice imajo K kolikor je v moci strežbe pripravljene , se vam tudi že v ljujejo za obisk! Pričetek v sobo bra zvečer ob 8:30 v i narodnem domu 1^'d Ave. Za odbor Slove^' št. 442 SNPJ gkih IvaD* hli 'je »I, t.. Vesti iz iivli'^J ameriških .p _ pn^ ; Duluth, Minn. tembra je umrl n John Debelak, čla« S Večer "Slovenskih Sokolic" že zopet je tukaj — Kdo? J-jesen, hladno vreme — oktober! Ampak zato samo pri peči ns moremo dremat celo zimo, lahko gremo za razvedrilom, na razpolago ga je na koše. Slovenski narodni dom na St. Clair - kap- dela ga je srčna k y . gv 59 let in doma iz j gor pri Velikih j der je prišel v .g|| ^ i 1913. Po poklicu ] , Zapušča ženo, tn C, v armadi), dve ® Clevelandu, drugo ju) in več sorodm ^ 00 f* Midway, Pa- odp" tu j 1.1 t,"' je bil častno Licker. Pri vojak- ^ ta in 10 mesecev Italiji in na zaP* Prireditev v pomoč dom®^''^' Sheboygan, Wis. jo prsti. Naša Ivanka je letos; kosti prestati. — M. P. Iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju Naslednje pismo je jirejel Mr. Jakob Okoren, živeč v Milwaukee, Wis. Pisal mu ga je rtjegov brat Anton iz Spodnje Slivnice pri Grosuplju na Dolenjskem. Prejemnik pisma, Mr. Okoren je poslal istega svoji sestri, Mrs. John Zaje, 452 E. 157 St. v Col-linwoodu. Poznana in narodno zavedna marljiva delavka Mrs. Zaje nam je izročila pismo, naj ga priobčimo v Enakopravnosti. Grozota vojne je občutno prizadela oba brata in sestro. Mrs. njega dne, vse dotlej, dokler ni naše orožje preprečilo, da bi šli še dalje. Poglejmo stvar tako, kot je v resnici. Kaj je bil nemški kapital na slovenskih tleh, smo že iz razprave slišali. To je bilo samo eno orožje iz Hitlerjeve orožarne, to je bila penetracija slovenskega gospodarstva, zasužnjevanje slovenskega naroda, potiskanje malega naroda na stopnjo kolonijalnega naroda. To je orožje iz orožarne nacističnega imperijalizma. Katere ekspoziture, katere pojavne točke v tem pravcu vidimo na slovenskih tleh? zdravit in da amo še vsi živi, sa- končala, so na dnev- mo Poldeta smo izgubili. nem redu razne prireditve po "Vprašaš me, kako je v Zago- j raznih naselbinah. Največ teh rici. Sedaj že dolgo časa nisem' prireditev se prireja v korist bil doli; toliko vera, da so vsi i bednemu in trpečemu ljudstvu pomrli, glih za Janeza ne vem, v naši bivši domovini. Dolžnost kje je, doma vem, da ni, ker je nas vseh je podpirati takšne zmeraj šel po svetu. Kje ga je prireditve in s tem pomagati v sedaj ta vojna doletela, ne vem. kolikor je v naši moči revežem _ Odkar se bil poslan za iomovini. SličnoP P ; - jPludef Doma je samo Ančka; koliko ima družine, mislim da i^a štiri otroke. Ti bom drugič kaj več pisal, bom šel doli. To vem, da zaradi okupatorjev, Zagorica ni glih trpela. Ravno Slivnica je bila najbolj prizadeta. Kar je sosednih vasi, niso občutile okupatorjeve roke, sem pa kje kakšno malenkost. "Franca je še zmeraj v Polju, stric in teta sta pa umrla. Slavka je s svojo družino tudi še zmerom na Slivnici, sta si naredila lepo hišo. "Te prosim, piši mi kaj, kako si Ti kaj preživel to vojno in če si kaj vedel, kako je bilo tukaj. "Za enkrat bom končal. Ti bom drugič kaj več pisal. "Sedaj Te pa še enkrat lepo pozdravim kakor tudi Tvojo ženo, Tvoj brat, "Anton." v domovini, kateri si niso sami krivi svoje nesreče. Tukaj pri nas v Sheboyganu, se je pred nekaj meseci vršila kolekta po naši naselbini. Pomagali so pri temu poslu vsi zastopniki raznih slovenskih podpornih društev. Trudili so se od hiše do hiše, da so obiskali vse rojake po naselbini, nabrali so čedno vsoto, katero se je takoj odposlalo na pristojno mesto v pomoč bednim v staro domovino. Vsa hvala gre njim za njih trud in požrtvovalnost, kakor tudi tistim, kateri so se z darovi rado volje odzvali in s tem pokazali, da spoštujejo svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ameriško - slovensko združenje je lansko leto priredilo zabavni večer v ta namen. Ves priredilo 27 uri zvečer v rani. . « vsi . Vabljeni ste jakinje, da P«®® Imeli boste d"® gg , za majhno vso^" ^gfef Program za no vrsten, šaljiv i redilo se bo ša J y-ka", katera še je \ , tej naselbini. rokah izvrstnih leg igre bodč novrstne godben ke. Polovico d® y ■ ditve se bo po® ^ gg za reveže, , in brez strehe, T., Pricetek bo -g zvečer. Vstopo^^^^.gti)'^^! dajale tudi P^\ j0.,/\ ni yecer. y vseh odbornikih Torej, ne •" - ufi/ ^ oktobra, ob , , dernikovi dvoi"^ J na svidenje! . Pt'^ Odbor za Ai^ prebitek v svoti sto dolarjev je sko združenje. b; } %] t, 1945 ENAKOPRAVNOST snura 8 'I it. M ^venski ameriški narodni svet N* i 3935 W. 26th Street, Chicago 23, 111. t (prvi) konvenciji SANS, ki se Je vršila 2. in 3. sept. 1944 kft ^ izvoljeni sledeči uradniki, gl. odborniki in člani šir- CASTNI ČLANI; ^ . nik; LOUIS ADAMIČ, MUford, N. J. 8h.K Predsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, 'Nw, Wis. DR. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. . , ČLANI EKSEKCTIVE: 'k: ETBIN KRISTAN, 23 Beechtree St., Grand Haven, Mich. dmik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave, Cleveland 3, O. jwednlk: FRED A. VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, ■Npr, G. KUHEL, 3935 W. 26th St., Chicago 23, IIL ■ ^CENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, 111. Jacob ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, IIL H^Vj^JOVEC, 1840 W. 22nd PI., Chicago 8, 111. 1636 W. 21st PI., Chicago 8, HI. KCSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Novak, 6II7 St. Clalr Ave., Cleveland 3, Ohio. ZAIXZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, lU. "oclg nadzorni odbor: ^^®ZNikar, predsednik, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. '^'SEf^^^AJSEK, 7603 Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. 'AVerxnik, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. [<-VtoKD 6IRŠI ODBOR; (JSEi-h 1930 So. 15th St., Sheboygan, Wis. 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Ohio. l^aEg. ^®®JAVEC, 527 No. Chicago St., Joliet, 111. 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. I Route No. 4, Princeton, 111. I S^^^RSIN, 4676 Washington St., Denver, Colo. It," &EBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. it. • 604—3rd St., n. W., Chisholm, Minn. 1936 So, KRAINZ, 17 ^aN pOi^TlCH, 411 [.^OVlfr f^CK. 344«.= Kenilworth Ave., Berwyn, 111. 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich, Station St., Bridgeville, Pa. , 34465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. I 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. Rn ®*MCICH, 1091 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. PECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. M st 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. 0}j 706 Forest Ave,, Johnstown, Pa. PH A. F. U. Bldg., Ely, Minn. ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, III. katerem mesecu se bo prispevke za "Rdeči 1946, v zbiralo križ." Dne 17. m. m. sem prejel od glavnega tajnika ABZ resolucijo, ki se glasi: RESOLUCIJA Ameriška bratska zveza je članica slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki, kije bil ustanovljen dne 19. aprila 1941. JPO,SS ima svoja pravila, katera so odobrile vse slovenske podporne organizacije, deset po številu. Ta pravila so merodajna za vse, in na podlagi teh pravil je prišel tudi čas, da se ista spolnujejo. V načelni izjavi naših pravil je zapisano: "JPO,SS je vez med našimi organizacijami in med ameriškim Rdečim križem ali med kako drugo zakonito in odgovorno ustanovo, s katero bodo naše zveze potrebne." "JPO,SS bo nabirala denarne prispevke ter o istih poročala v glasilih pomožne akcije. Odbor mora vestno upravljati pomožni sklad v mejah zakonitih stro- Blagajni koporoča, da se strinja s poročilom brata tajnika, edino, kar more še dodati, da blagajna JPO,SS znaša na dan 11. septembra 1945 skupno vsoto $58,608.66. Vsa izplačila pa so bila do današnjega dne $25,-167.75, to so stroški in $25,000.00, katere smo odposlali pomožnemu odseku ZOJSA, da za iste nakupi zdravil in blaga, katero pa mora biti poslano direktno v Slovenijo, zakar seje tudi denar nabiral. Vsega denarja je nabral JPO,SS $83,776.41 do današnjega dne. To je vse, kar morem baš sedaj poročati, k besedi pa se oglasim, ko pridejo moja pripo ročila na vrsto ali dnevni red. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se poročilo brata blagajnika sprejme. Sledi poročilo direktorja pu-blicitete; brata Janka N. Roglja: Poročila nimam, ker od zad nje seje nisem bil aktiven iz vzroka, katerega sem povedal javnosti v Novi Dobi. Prišel pa sem na to sejo, da zagovarjam resolucijo, katero je sprejel glav škov ter odpošiljati vsote na do- ni odbor Ameriške bratske zveze ločeno mesto, kakor hitro bo to j na zadnjem polletnem zaseda mogoče, da dobijo pomoč oni katerim je namenjena." slovenske sekcije Jugoslovanskega ( pomožnega odbora, Vršila 11. septembra 1945 v gl. uradu KSKJ v Joliet. Illinois "'^Ijevanje) tajnika tft ^ ^ prejemki tekom o bolj skromni, k ^ ^^sopisih poročalo, ° običajno v nava-J PiPriw tukaj v prvi ^la za dobo od avgusta 1945. 1945 JPO-SS 1945 Mrs. . Ann Kratofil, Mrs. Mary Istanich, Mrs. Martin Butcher in Mrs. John Bitt-ner Martin nice Jelene, od podruž-JPO-SS št. 4, She- boygan, Wisconsin ........... Frances Ošaben, Barbcrton, ■ Ohio -....................................- 262.25 1,000.00 10.00 Vsot^ ............-........................... Izplačila (poroštvo blagajnika) ..$58,414.62 12.50 Bilanca 31. a^usta 1945 ---------------$58,402.12 Kar se tiče mojega nadaljne ga poročila, nimam veliko poro- $56,669.66' čati. fit'J 2.00 2.00 5.00 10.00 10.00 1.00 --------------------- ----------- ..... K Wyo.' .......... vT" SNPJ ;% ..... ^ Vodnik" St. ■ t Cecilia kS \ . .. *°druWce št. ....... ......... podružnice 30.00 100.00 10.00 tjil H Mo„. 28, vV,. po- ......_ » h '«C h 'V, ro, J SNPJ Metoda "Ohij, št. 43, Smith, *w.': i> V^, ^asti, L JTony A X 4^ 6. »^atarina ' do ■^lia, Lo.n ),.--■ 111. ^""k po: 20.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 5.00 3.00 8.00 tN >s A, 11.00 B Utt( ' )i Mont. ^'Wnost ^®'^oziniak 3.00 2.00 Poročila, ki se jih zahteva, so bila redno poslana na "The President's War Relief CoYitrol Board," Washington, D. C. Poleg poročil, ki jih je treba iz tajnikovega urada gori orne njenemu odboru poslati, se za-I hteva, da so knjige blagajnika 5 20 vsakih šest mesecev po račun 30.00'skih veščakih (Certified Public Accountants) pregledane in da njih pripravljeno poročilo mora biti poslano imenovanemu odbo-j ru v Washington, D. C. Tako poročilo je bilo za dobo od 31. decembra 1944 do 30. junija 1945 pripravljeno in na pristojno mesto v Washington poslano. Kopijo tega poročila je brat blagajnik poslal tudi meni. Dne 4. t. m. sem prejel od "The President's War Relief Control Board" obvestilo, da se bo pričela dne 29. oktobra t. 1. kampanja za prodajo "United States Treasury's Victory Loan" obveznic. Ta kampanja bo trajala od 29. oktobra do 8. decembra 1945. Naglasa se, da v omenjenem času (od 29. okt. do 8. dec. 1945) naj registrirane .pomožne organizacije ne prirejajo kam-I panj, za zbiranje prispevkov v 215.65^ pomoč vsled vojne prizadetim. To velja tudi za mesec marc Vojna v Sloveniji je končana. Pomoč iz Amerike ima odprto pot do naših ljudi onkraj morja. V Ljubljani posluje slovenski Rdeči križ, ki je del jugoslovanskega Rdečega križa. V blagajni JPO,SS leži okoli šest deset tisoč dolarjev, zbrani namenom, da se za iste takoj kupi blago ali živež za ljudi v Sloveniji, ki potrebuje takoj in hitro. Glavni odbor Ameriške bratske zveze zahteva, da se takoj slice seja JPO,SS, na kateri naj se tudi takoj odloči, da se izroči nabrani denar vodstvu slovenskega Rdečega križa v Lj.ublja-ni, da nakupi najbolj potrebna zdravila, živež ali stvari za naše ljudi v domovini. Glavni odbor ABZ obsoja vsako zavlačevanje, ki bi zadrževa lo ta denar. Zato apelira na vse organizacije, ki so članice te pomožne akcije, da se zadeva reši v najkrajšem času. Kdor hitro da, dvakrat da!-To je vse kar imam za sedaj poročati. Josip Zalar, tajnik nju. Denar, ki ga imamo danes v naši blagajni, naj se takoj porabi za trpečo Slovenijo. Moja priporočila bodo sledila, ko pri demo na dnevni red. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se poročilo direktorja publicite sprejme. Sledi poročilo odbornika, brata F. J*. Wedica; Nimam posebnega poročila, ampak mnenja sem, da naj se denar takoj porabi v pomoč potrebnim bratom in sestram, ki čakajo naše pomoči v domovini. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se njegovo poročilo sprejme. Poročilo odbornika, brata J. Gornika: Nimam posebnega poročila, ampak strinjam se, da se denar takoj porabi v pomoč bratom in sestram v domovini, zakar je bil nabran. JPO-SS ni več tako živahen, kot je bil v pričetku, posebno ne več toliko, odkar seje ustanovil SANS in ko je pričel tudi s pomožno akcijo. Društva v Clevelandu rada pomagajo ter so se dobro izkazala, kadar je bilo potreba pomagati. Upa, da ostane še tako v bodoče. Stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se njegovo poročilo sprejme. Tajnik Zalar pravi, da ima pismo od zastopnika SMZ, brata J. Grdineta, katerega bi rad pre-čital seji, ker v pismu navaja svoja priporočila. Tajnik čita pismo, katero se glasi: Cleveland, O. Sept. 8,1945 Zborovalcem Jug oslovanske pomožne akcije, slovenska sekcija v Jolietu, 111. Joseph Zalar Gl. tajnik JPO,SS. Cenjeni: Prejel sem vabilo, oziroma bil obveščen, da se udeležim zboro- vanja odbora JPO,SS. Naznanjam Vam da se mi je nemogoče udeležiti to pot tega tako važnega zborovanja. Mi je prav žal. Ker pa se mi je nemogoče udeležiti se osebno, Vam kot član, oziroma kot zastopnik organizacije SMZ kije članice te akcije. Vam povsem polagam na srce tole: Ker se bo skoro gotovo razmo-trivalo in tudi skoro gotovo določilo, da se pošlje gotovo vsoto, ali morda vse, našim Sloven cem v Jugoslavijo; to pri tem apeliram na zborovalce, da imajo v vidiku VES slovenski na rod: te ki so v Jugoslaviji in te ki so se morali radi preganjanja svojega verskega prepričanja umakniti iz Jugoslavije v tujino: DA SE POMAGA IZ TEGA SKLADA JPO,SS, prev vsem. Celokupni odbor JPO.SS, je dolžan, da denar ali pa blago ki se ga bo kupilo in plačalo iz blagajne JPO,SS, razdeli nepristransko. To pa bo na razmere ki zdaj vladajo v Jugoslaviji ne-mogoče, kajti vsako nadzorstvo v tem oziru je nemogoče. Radi tega si usojam predlagati, ter apelirati na zborovalce JPO,SS, da od vsote denarja ki je v bla-gaj JPO,SS, da gotovo vsoto za SLOVENSKE BEGUNCE ki so bili radi svojega verskega prepričanja primorani zapustiti svojo domovino, ter iti v tujino. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti Crystal Distributing Co., Inc. Nabavite si vaše pivo in vino po ceni na debelo pri nas CONCORD VINO $2.50 in $2.75 gal. CALIFORNIJSKA VINA 13%, $3.00 GAL. 20% MUSCATEL, PORT, SHERRY. $4.00 GAL. Poizkusite in prepričali se boste 3341 Superior Ave. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Pearl Harbor Counsel stavljen, podpiran in sprejet je predlog, da se poročila brata tajnika sprejme. Sledi poročila blagajnika; brata L. Jurjevec-a: William Dewitt Mitchell of New York, a lifelong Democrat who served as attorney general under Pcfisident Hoover, has been appointee eransel for Pearl Harbor quiz. First Rubber Shipment Arrives THE MAY CO Coat-obleka V popolni izberi vseh mer za dekleta in žene 72.00 , 4.86 ^•TIES SERVICE .. GASOLIN IN OLJE - tubi - baterije - potrebščine mm \ " Cities IN UMIVANJE AVTOV Service—mora biti dobro I Cities Service—mora biti dobro" \ Nak s Service Station * ^^^^2 LAKESHORE BLVD.—IV 2361 CASUAL 6 Tu je vaš najbolj priljubljeni stil—to pot v mehkem rayon-crepe blagu—z dvemi žepi, usnjenim pasom, nabranim ospredjem. • Progasto blago za dekleta; črne, rjave, zelene, rdeče, copen barve. Mere 14 do 20. ® S pikami za žene; sive, navy, zelene, luggage barve. Mere 38 Oblekn kot je na sliki, imamo v merah od 3B do 44 do 44. DAYTIME OBLEKE TRETJE NADSTROPJE The nation's first shipment of rubber from the Pacific since Pearl Harbor, produced under the very noses of the Japanese in the Philippines recently arrived at San Francisco. Forty-two tons of the precious crude stock was shipped from the Pathfinder plantation of the Goodyear 'lire and Rubber company in Mindanao. ZALOŽITE SE S POSTELJNINO DR. P. B. VIRANT - Optometrist PREGLED OČI — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9 ;30 do 12:00; 1:30 do 5 ;00 Zvečer;.6:30 do 8:30 v sredo in soboto 9 ;30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio v poslopju North American Banke Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 Chatham "Sutton" Blanket 5.95 Praktična kombinacija 25% volne, 50"' bombaža, 25%' ra-yona; za toploto in uporabo. Ekstra dolgost za dodatek. Ro-zaste, zelene, modre, peach, cedar barve. Rayon satin robi. Mere 72x90 inčev, 72x90 inčev Two Stork Sheet blanket! ..........................1.76 THE MAY COMPANY Prešite podloge za modroce S.98 polne mere 3.25 Twin mere Prešite podloge, ki se dajo prati, izdelane iz najboljšega blaga znotraj, ki zasigura dolgo nošo; gosto prešite z močno obšitimi robi. Pomagajo ohraniti vaš modroQ. POSTELJNINA IN HIŠNE POTREBŠČINE Udobni pernati ' vzglavniki 3.98 Tehtajo 3% funta (to vključuje fino perje rac in gos, repro-cesirano); všito je v aktrak-tivnem blagu; zgotovljena mera 21x27 inčev. ČETRTO NADSTROPIE STRAN 3 ENAKOPRAVNOST 11, okto^ TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje) Ko je Gottfried došel svoja prijatelja, jima je povedal, da je gospodična Etienne v službi njegovega očeta. Pavel je dejal, da jo je imel za ciganko. Več ni povedal, kajti bil je zaročen z neko baselčanko in je izredno skrbno pazil, da ne bi pokazal zanimanja ali celo radovednosti za katero koli žensko, razen za edino, o kateri je upal, da jo bo poročil. Teodor ni pripomnil sploh ničesar. Po naravi je bil resen človek. Bil je tik pred za-vršnim teološkim izpitom. Sanjal je že o nastavitvi v udobni župniji. Zaradi tega ni maral, da bi motile njegovega duha posvetne misli na ženske. Toda z Gottfriedom Sixtom je bilo drugače. In Tereza ga. je začarala. Do opoldne so ostali študentje pri koči. Pavel je zabaval ostala dva s svojimi muzikalič-nimi talenti. Poizkusil je celo zaigrati na planinski rog, toda spravil je na dan le par divjih glasov, ki so vzbudili pri pastirjih glasno veselost. "Bojim se," je dejal Teodor, "da bomo morali preložiti naš pohod na goro. Moj zemeljski Adam je potreben počitka. Ostanimo tukaj, prijatelja, do dveh, jejmo, pijmo in se veselimo, potem pa se vrnimo v dolino." "Visokočastiti pastor je govoril," je pristavil Pavel, "dajte mu zdaj, naj posreblje olje iz posodic s sardinami, da ne bo izgubil njegov glas pomazilje-nosti in bo še dalje pospeševal naše veselje." Kasno popoldne so se študentje odpravili domov. Gottfried je stopal spredaj. Prišli so mimi skale in mimo-globeli. Pazljivo se je oziral" naokoli. Njegov pogled se je izgubljal preko postranih zelenih ploskev, dol v gozdove in navzgor v vršiče ostrih čeri. Toda Tere-ze ni ugledal nikjer. S težkim srcem se je vrnil v Gam. Doslej ni prišla še nobena govorica o Terezi na ušesa Antonu Jakobu, Ki je koval načrte. Bržkone so se ljudje bali, da bi mu klepetali o eni izmed njegovih dekel. Toda ves Gam je poznal govorice. Otrok morilca je živel med njimi! Z nedolžnim obrazom se je prikradla med nje. Najprej je zvedel o Tere-zini tragični dediščini gospod Blaser, občinski pisar v Gamu. Vedel je to že dolgo, od takrat, ko je dobil njen krstni list. Eden izmed birokratov v Walli-su si je štel v dolžnost, da pouči tovariša v Gamu o Terezinih družinskih razmerah. Rothlisberger in gospod Blaser sta se pogosto sešla pri kozarcu vina, Joggi je srečal včasih Buhlerjevega Fritza in Buhler Fritz včasih Rothlisber-gerja. Frida je srečavala mesarjevo ženo in gospo Blaserje-vo, ženo deželnega lovca, in vse občane. Hm, ta Lahinja! Ni- kdar ni spregovorila besedice o tem. Vrinila se je v službo pri Antonu Mullerju! Vedno je igrala aristokratinjo v svojih črnih cunjah in starih čevljih na zaponke. Zmešala je glavo Leonhardu. Zdaj sedi z njim gori v planini. Zdaj, v tej uri! V deželi plazov govorice hitro rastejo. Nekateri so že zatrjevali, da je sedela v ječi tudi Tereza. Drugi pa so vedeli povedati, da je živela lahkomiselno in so jo iz kantona Wallis izgnali. Kdo bo končno osvobodil pokrajino tega črnega angela, te Tereze Etienne? Ko je Terezina zgodba, ali prav za prav zgodba njenega očeta prišla na ušesa ljudem na Gamalpu, so stikali glave in šuš-Ijali. "Aha! Tako, tako! Zdaj pač vemo!" Njihova mlačna družabnost se je spremenila nenadoma v očitno nezaupljivost in godrnjavo nevoljo nasproti vsakemu stiku s Terezo. Nekateri človečki so se je celo bali in govorili: "Nekaj se bo še zgodilo, dokler bo pri nas." "Ta oseba," je izjavil stari Karli, "nas bo vse začarala. Zdaj bere neko knjigo." "Vlačuga je," je pristavila debela, mlada Ema. "Ali se ne podijo naenkrat kakor vragovi vsi za njo, Leonhard, Kazimir, Santschi Jakob, Abel in Kristi jan Tschudi? Ne, še slabša je kakor vlačuga!" Marijana, mala dekla iz Ste-fiswalda, je prišla s svojo poročeno sestro Trudo iz sosednje planšaske koče samo zato, da bi poizvedela, če je res, da živi med ljudmi na Gamhofu neka Lahinja, ki je umorila svojega otroka. "Eej! Česa ne poveš!" je vzkliknila Hermina. "Svojega otroka je umorila? Sveta Mari ja, o tem ne vemo še ničesar!' "Da, toda Jakob Steiger iz Gama je bil pri nas in je to povedal. Povedal mu je Buhler." "Čemu pa ni v ječi?" "Pravijo, da^ji niso mogli ničesar dokazati. Pravijo, da je njen oče še vedno v Sittenu v ječi, tudi zaradi umora." "Bog nam bodi milostljiv! To je vendar strašno!" "Stari mora vse to zvedeti in poslati ta stvor k hudiču." "Oh, upokojeni vladni svetnik! Ježeš, ježeš! Kako le more trpeti tako reč." "Kaj pa počne tukaj?" je poizvedovala mala dekla. "Knjige bere. Hodi naokoli z golima rokama in bosa ter si povezuje lase z rdečim robcem." "Rdečim! Ježeš! Ježeš!" "Da, in vsi možakarji lazijo za njo in se ji klanjajo in opra vijo vse delo namesto nje. Le onhard je ne pusti v hlev, ker se boji, da bi si umazala noge in Santschi Jakob pomiva na mesto nje vrče. Tudi mojemu možu je že precej zmešala glavo, prav zares." "Ježešna! Ježeš!" "Sedi med nami in skoraj ne govori, po večini strmi predse." "Ljubi jezus! Ta obsedena čarovnica!" "In kolikor vem, še ni bila ni-tdar v cerkvi." "Pošljite jo vendar v dolino!" "Saj! Pri nas je ne maramo več." "Kje pa je zdaj?" "S svojo knjigo na sprehodu." "Enkrat ji bom povedala svoje mnenje," je vzkliknila Ema in povesila brado. "Da, to bom storila." Leonhard, ki je sedel v bližini, je vse slišal, kar sta govorili o Terezi. On je bil edini, ki ni verjel tem govoricam. Da obdaja Terezo neka skrivnost, to je čutil, toda čutil je tudi, da ne more biti nič strašnega, nič sramotnega. Še se je spominjal besed Antona Mullerja. "Povem ti samo to, da ne dovolim niti tebi niti kateremukoli drugemu človeku, da bi spravljal mojo hišo v slab glas." "Mojo hišo!" Leonhard je čutil, da pripada tej hiši. Njegov oče je nekdanje dni služil tej hiši. Zdaj je vrsta na njem in tudi on ji bo zvesto služil. Bolj ko so bile govorice blazne in pretirane, tem bolj miren in odločen je bil Leonhard. Bil je na preži; "Puško k nogam" in jfe čakal priložnosti, da bo očistil ozračje, da bo raz-gnal zlobne sence, ki so legle na planino in "hišo". Neko noč se je vnela sosednja koča in je docela pogorela. Nekateri ljudje so videli, da je šla Tereza v zgodnjih večernih urah tam mimo in jasno je bilo, da je koča pogorela le zaradi tega, ker jo je čarovnica za-vdala z zlobnim čarom. Nekega dne je strmoglavilo mlado tele preko skalnatega previsa v prepad, drugič zopet so se odtrgale skale in zropotale v dolino. Brez dvoma je vse te dogodke zakrivila Tereza. še nikdar ni strmoglavil bik ali krava ali vol ali tele kar tako na lepem v prepad. Že več kakor trideset let se ni rušilo skalovje, je dejal stari Karli. Bila je tam tudi dekla po imenu Kristina, zelo skromnega duha, ki je celo zatrjevala, da je videla, kako je Tereza pogledala to mlado tele in kako ji je žival vrnila pogled in nato poskočila ter strmoglavila petdeset metrov -v globino kakor rogat vrag prav pred Te-rezine noge. "Ha, česa ne poveš! Hudiča ima v očeh, to je zdaj gotovo. Povsem gotovo." Nekega dne je prišel iz Gama Rothlisberger, da bi videl, kako je. Poslal ga je Anton Mul-ler, naj pregleda krave, plača najemnike in pogleda, če živijo vsi v miru, Rothlisberger se je dalj časa razgovarjal z Leonhardom in Mahderjem v eni izmed koč; Zvečer, ko so prignali krave domov, jih je preštel, si ogledal kos za kosom, položil tu pa tam roko na eno izmed živali in je bil po vsem videzu zadovoljen. Nato je poslal Emo po Terezo. Čez nekaj časa se je TEma vrnila s Terezo. "Tu je Lahinja," je dejala z neprikritim zaničevanjem. "Sedela je s hrbtom naslonjena ob drevo, s knjigo v roki in je na pol spala! In temu pravijo delo!" Rothlisberger je uprl svoje temne, z gostimi obrvmi zaras-tle oči v Emo in pristavil, da ona ni za to tu, da bi ocenjevala druge. "Pojdi na svoje delo, debelu-hinja!" je jezno zaklical. "Težko je človeku, da bi govoril s teboj dostojno besedo!" "Aha, pri njej je pa to zelo lahko! Vse spoštovanje velja le njej! Svetnica! Hahaha!" "Poberi se, ti pravim!" je zakričal Rothlisberger in jezna rdečica mu je planila v lice. "Ali pa te bom po hlapčevsko!" Ema je zaničljivo pihnila skozi zobe in odšla. "Pismo imam za tebe, Tereza," je dejal Rothlisberger in ji podal ovitek. Mirno je uprla svoje temno-modre oči v njegov pošteni obraz in vzela pismo. Kratko je zamrmral "Dober dan", se okre-nil od nje in jo zapustil. Tereza je bila užaljena. Rada bi bila spregovorila par prijaznih besed' z možem, ki se je pWi zavzel zanjo. Toda izognil se ji je, odšel je. Od tega trenutka dalje je vedela vse. čudno pa je bilo, da ni niti za sekundo obu-pavala. Vživela se je v življenje teh ljudi. Vkoreninila se je med njimi in jih je presojala po njihovi vrednosti. Kljubovala jim bo. Ne bo pobegnila, ne, zdaj ne! Enkrat za vselej se bo otresla prokletstva svojega življenja. Naj se zgodi karkoli! Pravico ima do življenja! Nato je šla vstran, da bi prebrala pismo. Pisave ni poznala. Na ovitku je bil žig: Gam. Kdo naj bi ji pisal to pismo? Ali je Rothlisberger vedel ? Najbrže ne. Odprla je ovitek in brala: Ljuba gospodična Etienne! V nekaj dneh zapustim Gam. Veliko sem premišljeval, odkar sem Vas videl v planini, in čutim, da Vas moram videti še enkrat, preden odpotujem. Zaradi določenih razlogov, ki Vam jih bom kasneje razložil, ne morem priti podnevi. Bodite, prosim, osmega avgusta ob eni ponoči pri skali, kjer sem Vas zadnjič srečal. Prosim, naj ostane vse strogo tajno! Razložil bom vse ustno, ko se vidiva. G. S. Gottfried Sixtus! Zdelo se ji je, da se planina suče pred njenimi očmi. Ob eni ponoči! Kaj je hotel? Čudno razburjena je večkrat prebrala pismo. Nato pa ga je z ostro kretnjo nenadoma raztrgala. Jeza se je usipala iz njenih oči. Kaj misli ta študent, da je ona? Da je Ema? Marijana? Ida? Sklenila je, da Gott-frieda ne bo počakala. Vendar se od tega trenutka iz njenega srca ni več umaknil čuden žar. Tisoč bojev je bojevala sama s seboj, v vseh je prišla do istega zaključka: na sestanek ne bo prišla. Prišla je noč, ki jo je določil Gottfried Sixtus. (Dalje prihodnjič) Za delavce STALNO DELO dobi pošteno dekle, ki zna malo slovensko ali hrvatsko govorico, za delo v modni trgovini. ANZLOVAR'S 6202 St. Clair Ave. Mali ogk) otvoritveni Cleveland OrcJ^ sobot". ggA orkestralni Vstopnice v Severance SEVERANCE DVORANA Ženska samska ali poročena brez otrok, dobi gospodinjsko delo. Želi se, da bi tu ostala. Majhna družina. Za podrobnosti pokličite — BR 2529, med 9. uro zjutraj in 1. uro popoldne. Stanovanje Priletna človeka išč®^ nje s 3 sobami. K primernega, naj P"® uradu tega lista Išče se ZIDARJE IN TEŽAKE Dobra plača Kdor se zanima, naj se oglasi na 960 E. 185 St. Only Lady Exerciser Gostilničarjem, trgovcem, društvom in posameznikom — naznanjamo, DA VAM SEDAJ LAHKO POSTREŽEMO Z RAZNO-VRSTNIM PIVOM GROSSVATER (SPRING WATER) ALE - HALF & HALF TER FINIMI MEHKIMI PIJAČAMI Se priporočamo Double Eagle Bottling Co. ' John Potokar in sinovi, lastniki 6517 St. Clair Ave. HEnderson 4629 V BLAG SPOMIN ob deseti obletnici, kar je umrl naš ljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in skrbni oče JOHN BRANISEL Zatisnil je svoje blage oči dne 11. oktobra 1935 Deset dolgih in žalostnih let je že minulo, odkar si Ti naš ljubljeni, zapustil nas. Naše oči Te iščejo, naša srca pa za Teboj žalujejo. Tolaži nas misel, da bo prišel čas, ko najdemo uteho našim srcem v gomili kraj Tebe! Spa vaj mirno — sni vaj sladko! Žalujoča soproga ANA in sin JOHN Cleveland, Ohio, dne 11. oktobra, 1945. Pohištvo nap""® in dobi se tudi sobami in kopalnic^^j; lahko med 10. ' uro popoldne, ter v s , deljo dopoldne. ,,ji, 6718 St. Clair Ave - Marie Batzer, the only feminine exercise rider at Hollywood Park track, is shown with Wing and Wing before one of her regular morning workouts. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj. do 5. pop., dnevno raz ven ob nedeljah THE OHip BELL TELEPHONE CO. Išče se OSKRBNIK za čiščenje in oskrbovanje kor-poračnih prostorov v Slovenskem domu na Holmes Ave, Delo stalno in plača po dogovoru. Na zahtevo je poleg dobre plače tudi stanovanje, vključivši elektrike in plina. Lepa prilika za posameznika ali zakonca srednjih let. Zglasiti se je vsak večer med 8. in 10. uro pri TAJNIŠTVU KORPORACIJE. Farma v Perry, O., na segajoča 20 bami, vse udobnos ' Hlev, kokošnjak in J ^ no drevje in 7 a proda ali zamenja Istotam se proda ruze, in 10 ton sena di bolezni. Vpr^.sa ^ j. Miller Ave., BudW' in soboto. se Dekle, Staro 17 let, no, želi dobiti otrok, čez dan ali ob ^ kličite GA 1945. $ 1 1 % ii ^ I % A % H mli«""' Dve opre sobi . . ^ prip" se odda v n%^ ■ .^o dvoje deklet. Si hati. Vprašajejia^_ Naprodaj j' hiša s 10 soba^i^' j ^ sobo in kopali^^'^ , ( strop ju lota. Cena LI 9837, Kokošor'^ Oglašajte v Enakopravnosti v BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Sorsek ki je za vedno zaspal dne 10. oktobra 1913. Dve leti je že poteklo. kar zapustil solzno si dolino, ko od nas Te je ločila na božji klic nemila smrt. ' I Dragi soprog In ljubljeni oče, na Tvoj grob danes spomini hite. Večni Bog TI daj plačilo, spavaj v grobu z^j sladko. Žalujoči ostali: GERTRUDE SORSEK, soproga JOSEPHINE, ROSE in GERTRUDE, hčere. Cleveland, O. 10. okt. 1945. Jacket Dress Can Add Victory Bond j 14315 Darleyj^^^ ŽENE IN Pridite po suknje, ker bero jesenski^ ' . ^ kenj, vseh Ravnotako vrstne oblek® kleta; suits. «8 kril®' S? pice m vsc"»- jiis- L ga spodnjega tako imamo nje snow suits 1** ,7Ji ifi ^ 1 ft se potrebuje P' , kovtre, Kdor ri domovini-"<1/^ ' va kaj da pride , več pripravo« J, mo zaboj, da J , r odposlati ^0, vam pripo^° * ANZK; 6202 st f ' Vogal ^ NORTHtg^«., Forneze ^ ^ pravimo z novimi HE 4146 K soc^* nrooo' * '.tl Black dress, skirt and jacket, practically a uniform for the business girl. Here the jacket is open; at the desk it would be buttoned snugly to the top. Smart girls make their own clothes and invest their savings in Victory Bonds. U. S. Treasury Department B. J. n<^yj 1383 t. OgliS^ Enakof