Št. 277. Tpst, v ponedeljek 8. oktobra 1918. i XXXVIII. HOTJI* IZHAJA VSAK DAN tb mdeSjafi prazniklš ob 5., ponedeljkih ah 9. zjutrm). feuuolčn? jf^T. se prodajajo po S nv6. (6atoi.) y ^iniamab v Tr*tr in okolici. Gorici, Kranju, Št. Pbtra, ?ob««jni. Se žimi t Nabrežini. Sv. Luciji, TohaifiU. Ajdor-Dorabergn itd. Zastarel« Ster. po 5 nvč. (10 ftoi.) 9*<• aprara nn »sira Ikrtiitik aa M<*U«k« U4»aJ* „IDIVOITI" itM*i h •al« l«»« Sr«a 5-3S, aa »*l lat«, Xr?n a «0. ▼M dopisi naj pcilljaio na urednist .-o li*U. Nefrnak* verna pisma ae m aprejemajs I« rokopisi ae aa vraftaj«. Naročnino, ogla«« ia reklamacije;« poSiliati aa uprm-ro Us%*. UREDNIŠTVO: oiioa fitorgi« Gai&tti 20 (Karadnl dao). bdajateH in odgovorni urednik StSTFA V Lartate keaeorcij litta ,Bdieosl". - Natisni u Tiskoma „F.diaoct* vpisana zadruge a omejenim poroštvom v Tr«t«, a Lio* Giorsio (JalaUi »tev. 20 r>Hoo hnnllnlTnt ra«un »ev. »41-652. TELEFOfl It \\-5t saooa BRZOJAVNE VESTI. Arnavtska vstaja. Sploftao umikanje Arnavtov. BELGRAD, 5. (Izv.) Uradno se pc-roČa, da prihajajo iz Prizrena in sosednjih krajev vesti, da so srbske Čete povsod porinile Arnavte nazaj. Arnavti se umikajo na vsej čiti pred Srbi, ki jih zasledujejo do albanske meje. še danes se pričakujejo podrobna poročila v bojih pred Prizrenom. Srbsko-avstrijski sporazum. BELGRAD, 5. (Izv.) Snoči se je povrnil ministrski predsednik Pašić z Dunaja zopet v Belgrad. V poučenih tukajšnjih krogih se zatrjuje, da je imel poset ministrskega predsednika PaŠića in njegova konferenca z avstrijskim ministrom zunanjih zadev, grofom Berchtoldom, le značaj vljudnostnega čina. V tej konferenci se meritorno sploh ni razpravljalo, temveč se je vršil le površen razgovor o predlogih, ki naj bi tvorili temelj predstojećim pogajanjem med Avstrijo in Srbijo glede raznih gospodarskih vprašanj, PaŠić je zlasti izjavil na Dunaju, da1 Srbija pristaja na to, da sc zveže njeno železniško omrežje z bosenskimi Železnicami. Glede zvišanja kontingenta za uvoz mesa iz Srbije v Avstrije se bo najbrž dala doseči tudi ugodna rešitev in Pašić je dobil vtis, da bi bila Avstrija pripravljena dovoliti izvoz žive srbske živine preko Bosne, Metkovića, Reke in Krmina v Italijo. Obenem pa bi l ila Avstrija tudi pripravljena za svojo državno tobačno re* Ujo nabavljati tobačne izdelke v Srbiji. Končno je bilo govora tudi o uredilvi bosensko-srbskega mejnega vprašanja. Kakor je znano, je bilo v berolinski pogodbi določeno, Ja tvori mejo med Bosno in Srbijo reka Drina, Ker pa Drina zelo iz-preminja svoj tek, je meja med Bosno in Srbijo zelo izpremenljiva vzlic oficijelnim ugotovitvam meje. Zatrjuje se pa tudi, da je ministrski predsednik Pašić vzlic tozadevnim uradnim zanikanjem spravil v razgovoru z grofom Berchtcldom popravo albanske meje v prilog Srbiji. BELGRAD, 4. (Kor.) Vladni list „Samouprava* ugotavlja v Članku, ki nosi napis „Potrebni sporazum*1, da je bil v obliki prijateljskega nasveta po avstro-cgrškem zastopniku storjeni popolnoma prijateljski korak ob priliki dogodkov ob srosko-albanski meji le izraz potrebe, da se ohrani mir in odstranijo nesporazum-Ijenja. List pravi: V resnici je želja po PODLISTEK. Prisega« Spisal OCTAVE FEUILLET. Nekoliko bled In resen, dostojanstveno noseč svojo vojaško uafformo, se ]e vid; I poveljnik de Fiimeuse vsem gostom gradu kakor Ideal možatega in Ijubeznjivega zakonskega druga. Nasprcti vsem damam Je kazal enako viteštvo in vljudnost, kakršne dandanes ne vidimo več; aii napram svoji lastni ženi Je bil tolike nežnosti, da Je, prihajajoč iz srca in prodirajoč v srce, dajala globino in pomen tudi najnepomembnejši besedi. Ves svet je videl, da jo obožuje, a oaa sama Je videla to raz!očne[e, nego vsi drugi, in bila je vzhlčena. Med ropotom, ki je nastal, ko so se gostje dvigali, da bi Sli iz jedilnice v salon, je mlada žena, ki so jo vezale doJžaosti gostiteljice, naenkrat izgubila svojega moža iz oči. Čim ga je pogrešila, povpralala je stugo po n em, in rekli so Jef, da je Sel gespoi poveljnik na grajsko dvoriSče, da izognitvi novemu mednarodnemu zaplet-ljaju po enoletni vojni le sama po sebi umevna in upravičena. Zato je tudi utemeljeno, da je zastopnik ministra zunanjih zadev, Spalajković, popolnoma prišel naproti Želji sosedne monarhije. To pa tudi popolnoma odgovarja koristim Srbije. Potemtakem tudi ne more biti nikakega dvoma o popolni odkritosrčnosti tega čina srbske vlade. Upamo, da merodajna avstro-ogrska mesta sprejmejo te Spalajkovićeve izjave kot izraz odkritosrčne težnje po izognitvi škodljivim zapletljajem in uspešnem nadaljnjem prizadevanju, da se zbolj-šajo medsebojni odnošaji. V tem pogledu so prizadete tudi velesile, ki gotovo tudi ugodno sprejmejo odkrito prizadevanje Avstro-Ogrske in Srbije, da se zboljšajo njuni medsebojni odnošaji. Vzpostavitev zakonitega reda v Albaniji je delo, ki ga more Srbska Živo Želeti in ki bi ga morala najvnetejše pospeševati Avstro Ogrska, ki je najbolj soudeležena velesila pri usodi Albanije. Srbska pričakuje v tem oziru odločnega in živahnega dejanja Avstro-Ogrske. Upamo torej, da se z enako dobro voljo vseh merodajnih činiteljev kolikor mogoče hitro uredi albansko vprašanje in zapre vir vznemirjanj, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo in otvarjajo skrbi poln pogled v bodočnost. Da se premagajo tako številne težave, bi v rrsnici ne bilo upravičeno, ko bi se s počasnim diplomatskim postopanjem ustvarjala možnost za-p leti jaje v, ki bi jih mogle spremljati usodne posledice. Položaj oa Balkanu ugodan. BEROLIN, 5. (Izv.) Oficijozno glasilo nemškega zunanjega urada, „Norddeutsche Allgemeine Zeitung", piše, da je preteki: teden prinesel za nadaljni ugodni razvoj albansko-srbskega in grško-turškega vprašanja znatne olajšave obstoječih težav. Velesile so dobile od Srbije uradno zagotovilo, da ostane Albanija nedotaknjena taka, kakor je določena po londonskem dogovoru. Zadovoljiv uspeh je tudi dosegel razgovor srbskega ministrskega predsednika PaŠiča z avstroo grškim ministrom zunanjih zadev, grofom Berchtoldom, tako, da je najboljše upanje, da se doseže sporazum med Avstrijo in Srbijo. Prav tako pa tudi pogajanja med Turško in Grško, ki so se vršila ta teden niso imela neugodnega izida. Odpravljena je zlasti nevarnost, ki je nastala vsled tega, ker se je vprašanje otočja predčasno izvleklo na dan. V kratkem se tudi izvrši vojaška demobilizacija v Traciji, se v samoti nekoliko osveži in pokadi; potem se |e spustil po stopnjicah terase in cdšel po drevoredu. Za globi jen v misli Je stopal v tmlnl do konca drevoreda, ki se je iztekal na javno pot. Noč Je bila brez mesečine, &U zvezdnata Šel je dalje in dalje. Karatu pa se |e ustavi1 pred tistim starim križem fz granita, ki je sial ca razpotju dveh poti. N^kaJ časa se Je izogibal temu kraju; to mesto, ta križ sta vzbujala v njem mučne spomine; ia sedaj ga je slučaj dovedel semkaj, ali pa je namenoma Iskal stare spomine. Sam ni vedel, kaj se godi v njegovi glav?, v njegovi vestf. Sedaj, ob uri, ko se njegov zločin ni dal več popraviti, sedaj Je videl vso minolost v straši i jasnosti; videt je, kako klečita pred križem dečka, ki si priseiata večno zvestobo in prijateljstvo Videl Je tudi v sneg zakopano kočo, v nje} prijatelja svoje mladosti, smrtno ranjenega, umirajočega smrt junaka. Čul Je n|egov roteči glas, obupan?, srce pretresu ječi Izraz, in jasno je čul besedo: „Obljubljal m>, Maurice ?u — „Obljubljam ti I" — „Prltvcji časti?" — „Pri moji časH I« In prijatelj Je umrl v zaupanju do nJega, Spor v skadrskem vpraiaojo. LONDON 5. (Izv.) Reuterjev urad priznava, da so nastala v admiralskem svetu, ki vodi upravo mesta Skadra, nasprotja in to zato, ker je angleški admiral hotel razširiti delokrog admiralskega sveta, kar pa so ostali admirali odklonili Reuterjev urad poudarja izrecno, da se mednarodne čete nemudoma odpokličejo iz Skadra, kakor hitro prične poslovati albanska kontrolna komisija. Doiaa mobilizacija črnogorsko armado. CETINJE 5. (Izv.) Uradni list „Glas Crnogorca" priobčuje sledeči ukaz kralja Nikole : Na podlagi člena 212. vojnosluž-benega zakona sem z ozirom na dogodke ob vzhodni meji pooblastil vojnega ministra, da odredi po potrebi delno mobilizacijo črnogorske armade. Podaljšanje mora'orlja v Srbiji, BELGRAD 5. (Izv.) Trgovska in obrtna zbornica je izročila vladi spomenico, v kateri poudarja, da naj bi se moratorij podaljšal do konca tekočega leta, če bi se ne izpremenil dosedanji splošni položaj. Griko turiki odnoi&ji. ATENE, 5, (Izv.) Kralj Konstantin je danes prispel v Atene. Na predlog mi ništrskega sveta se je odgodilo zasedanje grškega državnega zbora, ki bi se bil moral sestati dne 13. t. m, Kralj odpotuje v kratkem v Solun, kjer prevzame vrhovno poveljništvo nad grško armado. V tukajšnjih merodajnih krogih se poudarja, da se je grško-turški spor toliko ublažil, da je izključena nevarnost, da bi prišlo do krvavih dogodkov. ATENE, 5. (Izv.) Dosedanji mace-donski guverner Dragumis je imenovan za poslanika v Pctrogradu. Posot prestolonaslednika pri angie&kem kralju. DUNAJ, 5. (Kor.) Iz dobro poučenih krogov nam javljajo, da odpotuje prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo v začetku meseca novembra na povabilo angleškega kralja v posete k angleški kraljevi dvojici v Windsor. Ob tej priliki se bodo vršili lovski izleti. Po tem posetu se odzoveta prestolonaslednik in soproga povabilu vojvode Portlanskega, da posetita svetovnoznani grad Welbalz, O udeležbi prestolonaslednika in njegove soproge pri lovih nemškega cesarja ni nič znanega. Finančno stanje Italijo. RIM, 5. (Izv.) „Popolo Romano" javlja, da je imela italijanska država v prvih treh mesecih tekočega finančnega leta 10 milijonov lir več dohodkov kot pa v istih treh mesecih lanskega leta. in sedaj je bil on, ptav oa sam, ki je motil njegov mir, ki ga je v grobu smrtno žalil. In v tem momenta je mladi oficir z zaničevanjem vrgel od sebe vse sefizme, vse prazne argumente, s katerim! je bottl varati samega sebe, Izdal Je sedaj le čast, ki je bila vodilna zvezda rjegovemu življenju, ki jo [e kršil sedaj, ki Je ne sme omenjati nikdar več, kajti čast ne dcpu$Č3 nikakega sukanja In nI kakih razlogov: dano besedo moraS držati, če si mož poltecja, sramotil |o, če si nevredne ž. la takov oiC-vredaež ni hotel biti! Naslednjega dne je bilo člUtl v listih provisdje to-le notico: »Tragičen dogodek |e spravil dve od UČ3i in častitljivi družini dežele v globoko žalost. Predvčerajšnjim je stavil znani arti leri]:lxi poveijuik Maurice du Pasdevant de F/imeuse z vdovo marklzo de Lapa ve ca gradu Lapa ve svojo poroko. Proti deseti uri, ko Je novoperočenka je vi Sila dolžnosti gostiteljice do gostov, so začuli v salon, ki so mu bila okna odprta, hkra u stre!. Mlada vdova de Frimeuse, opazhša odsotnet svojega soproga, se je vznemirite, ali, ker Je pred kratkim začela lovska sezona, so Jo mogli lahko prepričati, da je Zdravstveno stanje Maksima Gorkega. NEAPELJ, 5. (Izv.) O zdravstvenem stanju velikega ruskega pisatelja Maksima Goikeg-a so se v zadnjem času raznesle vznemirjajoče vesti. Poudarjalo se je, da je njegova bolezen neozdravljiva. Sedaj pa so zdravniki ugotovili, da se je bolezen toliko zboljšala, da se ni bati za pisateljevo življenje. Neresnična vest o nesreči na morju. PARIZ, 5. (Izv.) Vest, da bi bil veliki prekomorski parnik .Oceanic", ki je imel na krovu nad izoo potnikov, ponesrečil med vožnjo iz New Yorka na Angleško, ni resnična. Parnik je popolnoma nepoškodovan prispel v angleško luko Plymouth. Drzen avijatik. PARIZ, 5. (Izv.) Včeraj se je tu raznesla vest, da se je izgubil svetovnoznani avijatik Pegout. Vest ni resnična, ker se Pegout nahaja v Boucu, kjer dela najdrznejše polete. Letel je celo minuto z glavo obrnjeno navzdol in je Šeitlcrat napravil v zraku popoln obrat čez glavo. Audiatur et altera pars! Naj se čuje tudi druga plat zvona! V ponedeljkovem izdanju smo priobčili dopo-slani nam manifest hrvatske in srbske omladine v Zadru radi dogodkov povodom italijanskih akademikov. Ker je ta proglas vseboval hude obtožbe na račun narodnih voditeljev v Dalmaciji, smatramo za svojo dolžnost, da ponatisnemo tu tudi pripombe z druge strani k temu proglasu. Zadrški „Narodni list** piše: Prejeli smo izjavo hrvatske in trbske omladine v Zadru. Da-si ta izjava vrvi neupravičenih injkrivičnih pritožb, bi jo bili vendar priobčili, ako bi bila vsaj forma korektna. Obžalujemo, da naša omladina ne umeje, da ni „nemarnost političnih očetov" kriva na tem, da zadrško vprašanje še ni rešeno, marveč je kriv ves kompleks raznih okolnosti, ki jih ni možno premagati na en mali. „Politični očetje" so storili, kar so mogli, da bi pospešili to rešitev, delali so ziste-matično, in je, ako se je danes hrvatstvo v Zadru ojačilo, nekaj tudi njihove zasluge na tem. Zadostuje, ako omenjamo hrvatske šole v Zadru, za katero so se pokojni Klaić in tovariši toliko zavzemali. Da ni bilo v Zadru hrvatskih Šol, bilo bi to mesto naci-jonalno izgubljeno in izgubljen bi bil tudi mnogokateri omladi-nec, ki je podpisal ono izjavo. Neutemeljena in krivična je trditev, da stranka, ki polnih 50 let upravlja avtonomni organizem Dalmacije, „ni storija nič drugega, nego da je širila strankarsko in osebno mržnjo, osiromašila deželo, skrbeč edino za pač kak zakasneli lovec izstrelil sv< jo puško, predno se Je povrnil domuv. Zi', da so bile slutnje nesrečne mlade žeae le prčutemetjene. Pel ure pozneje Je prihite! et en !oga«jev v grad. V mali oddaljenosti na razpotju stoji stBr kameniti križ, dobro p.ii a V3e| ckoilci; tam |e n2jel logar povel'nS' ležečega ca tteb, vsega v krvi — mrtvt^i. Poleg njega Je ležal revcl/er malega Kalibra; c|egova ordonanca je rthla, da jt to orožje vedno nosil pri sebivpliš^u Keglja ga Je zadela notri v srce. Domneva zločba |e popolnoma izmučena. Ta samomor je neumeven pepUnon a. Gospcd de Fri;neu»e |e bii fzvrsten, zaslužen cf.cir, ki je mogel piičaxcvdti *ij?he karijeie ; onega dne »e Je poroč.l z eno v:rv P ših ia naibo^ate4§.h žtaa v dtželi, on r; m je bii bogat in Je živel v popolnoma urt e-nlh razmerah, tako, da »e Imel tifoč v;r»-kov za veselje do življenja; aie^ov Čin Je nepojasrjlv In sil/eni smo / misel, ća *e ravnal v momentani dulevnl zmedi, ki re d3ja radagati tako le: v bitki pri LeMjn u je dobil krogljo v glavo h od tedaj jt čes o trpel n? glavobolu. Ncčerao opisovati žalosti grcf'rj - d; Frimeuse, njegove materp, in nesrečne nje snahe." (ZtrleUk.) Stran IT. svoje pristaše. Kar je ta stranka storila za zmago narodnostnega načela v deželi, to vidi vsakdo, ako ni zaslepljen po fanatizmu; in eden glavnih principov na političnem delu jej je bil vedno: narodna in nestrankarska politika. In to je pokazala tudi pri zadnjih občinskih volitvah v Zadru in omladini ne bi smelo biti to nepoznano. Zavrniti moramo tudi drugo trditev, vrženo z največjo ležernostjo, češ, „da so naši poslanci iskali mandatov le za to, da v dunajskem parlamentu glasujejo le za tuje interese." Naši poslanci so zastopali na Dunaju vsikdar samo interese svojega naroda. Ne razumemo, po čem sklepa omladina, da se poslanci „sramujejo" njih, da jim odrekajo nasvete, da morajo omladinci prihajati k njim le s poveŠeno glavo. Nam je znano, da dijaki prihajajo k poslancem pod-vsem svobodno in da jim poslanci ne odrekajo nikdar ne sveta ne obrambe. Kar se pa tiče zadnjih dogodkov povo dom kongresa italijanskih dijakov v Zadru, so poslanci storili svojo dolžnost, ko so bili pri namestniku, ter so protestovali proti provokacijam in žaljenju etnografskega značaja in narodnih čutstev Dalmacije; toda ni se moglo zahtevati od njih, da bi šli na ulice demonstrirat in se pretepat z druhaljo. Ce je hotela omladina prigovarjati, je morala konkretno reči, kako bi bili mogli poslanci drugače zaščititi „čast in narodni karakter dežele" • Ker pravi omladina v oni izjavi, da želi „sveta", jej hočemo dati mi nasvet; da v bodoče ne pcdaja tacih izjav, ki morejo le škodovati naši splošni stvari, in naj raje sama nekoliko žilaveje poseže po d lu v narodni smeri. V razširni zadarski občini je na žalost še mnogo narodno nezavednega seljaštva, a kdo bi mogel na tem polju laglje in uspešneje delovati nego akademiki? ! Biii so začeli otvarjati ljudske knjižnice in prirejati tečaje proti analfabetizmu, pa kaže, da je zaspalo vse to! Ker pravijo v svoji izjavi, da občutijo „veliko voljo" do dela in ker imajo tudi časa za to — posebno preko počitnic — tu jim je prostranega in blagoslovljenega polja za rodoljubno in vspešno delo! Naj bodo uverjeni, da bodo voliko več koristili zmagi hrvatstva v Zadru, nego pa s takimi izjavami! hiozemoi v Avstriji. Uradno se o štetju inozemcev v Avstriji poroča sledeče: Pred kratkim se je vrsta publikacij o ljudskem štetju pomnožila za nadaljnji zvezek „Avstrijske Statistike". Zvezek nosi naslov: „Inozemci v državnem zboru zastopanih kraljestvih in deželah". Ta publikacija se bavi z inozemskimi državljani, ki so bili našteti pri ljudskemu štetju dne 31. decembra 1. 1910, in podaja obširne podatke o njihovem razširjenju in domovinstvu ter njihovih osebnih razmerah. V 8. tabeli izkazani izidi štetja inozemcev kažejo pregled tujih državljanov po njihovem bivanju v posameznih političnih okrajih in deželah, razvrstitev po spolu, veri, dobi bivanja, starosti in rodbinskem svojstvu, izobrazbi ter končno po poklicu, stališču v poklicu in vrsti njihovega zemljiškega posestva. Tudi ljudsko štetje leta 1910. potrjuje stalno naraščanje pripadnikov tujih držav v Avstriji; število inozemcev v Avstriji se je; v zadnjih letih pomnožilo za 184'50/0» dočim pa se je vse prebivalstvo v tej dobi pomnožilo samo za 40'1%i P°jav» kise da pojasniti z velikim narastkom mednarodnega prometa. V največji meri so udeležene pri tem sosedne države, zlasti dežele ogrske krone, Nemčija in Italija. Vsega skupaj, se je naštelo 583.126 tujih državljanov, to je 2 04 % navzočega avstrijskega prebivalstva. Od teh odpada daleč več nego polovica na onostransko državno polovico, več nego ena petina nemški državi, 13 6% jih je iz Italije, 7% iz Rusije. Omenjati je treba zlasti od leta 1901. sem za več nego dvakrat pomnoženo priselitev iz Bosne in Hercegovine, kar je najbrž posledica v letu 1909. nastalih ožjih državnopravnih razmer in s tem zvezane pomno-žitve prometa. V posebni pregledni razpredelnici je razvrščeno število v Avstriji navzočih državljanov posameznih balkanskih držav, in iz-prememba tega števila za zadnjih pet ljudskih štetij. Med podaniki balkanskih držav so Romuni najštevilneje zastopani v Avstriji. \ Največji njih del se nahaja v Bukovini in na Dunaju. Turki se nahajajo najštevilnejše na Dunaju, potem v Trstu in v Dalmaciji. Relativno veliko je število črnngorskih državljanov, od katerih so jih našteli v Dalmacijj okrog 0'9%- Srbi, katerih število se je znatno pomnožilo, bivajo večinoma na Dunaju in na Češkem ; istotam se nahajajo tudi Bolgari. Grških državljanov so našteli več nego tri četrtine v Trstu in znaten del na Dunaju. Skupno število državljanov balkanskih držav, ki so se priselili v Avstrijo, znaša 11.928. Da priseljeni tuji državljani v precejšnjem številu prehajajo v domače prebivalstvo, dokazuje primerjalna razpredelnica sprejetih v avstrijsko državno zvezo v letih 1891. do 1900. in v letih od 1901. do 1910. V zadnjem desetletju je bilo vseh skupaj sprejetih v avstrijsko državno zvezo 60.414 inozemcev napram 30.343 v prejšnjem desetletju, dočim pa jih je v istem času bilo odpuščenih iz avstrijske državne zveze le 43.548 napram 35.477. Z izjemo nemške države zaključuje bilanca nacionalizacije za avstrijsko državno ozemlje z večinoma precej znatnimi aktivami. Ker igra v razi ska van j u priseljevanja ujih državljanov obmejni promet in tudi priseljevanje v velika mesta veliko ulogo, je treba kot glavna privlačna ozemlja posebej poudarjati Dunaj in pa obmejna ozemlja. Na Dunaj sam odpada tretjina vseh pri ljudskem štetju leta 1910. naštetih tujih držav-tjanov, dočim pa so jih v obmejnih okrajih našteli nekaj nad eno četrtino. Kar se tiče poklica tujih državljanov, jih pripada poljedelstvu in gospodarstvu 10%, industriji in obrti 46%, trgovini in prometu 25%, svobodnim poklicem 19%; od vseh tujih državljanov jih je 56% izvrševalo svoj poklic. Primeroma visoko število tujih državljanov, ki so izvrševali svoj poklic, se razlaga s tem, da se večina njih priseljuje v našo državo prav zato, da tu izvršuje svoj poklic. Od tujih državljanov se jih nahaja 24 4% na višji socijalni stopnji (samostojni, najemniki in nameščenci), 29% jih pripada delavskim slojem (delavci, vajenci, dninarji), 1*6% jih je pri poklicu sodelujočih rodbinskih članov, 40 6% je rodbinskih članov onih, ki izvršujejo poklic, in 4*4% pa služečih in njihovih rodbinskih članov. Nad polovico tujih državljanov je v mezdnem razmerju In sicer so zaposleni kot industrijski delavci. Pripomba uredništva: To uradno poročilo je v marsičem, zlasti pa glede na razmere na našem jugu zelo nepopolno, zato izpregovorimo o tej publikaciji nekoliko obširneje, ko jo dobimo v roke, in to posebno glede na število v Avstrijo priseljenih po-panikov italijanskega kraljestva. Uelikaoska zaloga pohfšft/a tn tapecartj :: Paolo Gasfwirtb :: Tin. si m ti i - tgiefeo 22-ss M iteMa mm Najbolj ugode«?, vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti, Ke^si«! h*«r. k BflmNč (prej Jakob BamDlC, :rst, mUmi SK3T* Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. Se QČa udana 8voJI k svojim I a •======== »ssjfrsia: A. BAMBIČ. ^ 1 hhbhhhb IjfigMfUgSil aiioiisiaa It. Oasperini, Tv$t Telefon iter. 1974. ŠpQClŠt#P Vi* Econotno it. 10. —™ Prevozno podjetje mamam Sprejema razcarlnjanje namakali Haga Iz nltaic, Josta?lja na dom. POŠILJAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE, Zastopstvo tvrdka „Gement" Tovarna cementa „Portl*ndu t Spljeta. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. BBHHBSB Čevlji brez šivanja in žebljev Proslavljanja XX, septembra v lopni. (Dopis). Kako to — utegne vzklikniti nestrp-než, saj smo vendar Se tostran črnožoltih kolcev ! Da ! In vendar je tako. Za nas Slovence je ta dan, dan Žalosti, dan bridkih spominov, ko so namreč po ljubljanskih ulicah frčale kroglje in prelivale slovensko kri in ko sta v svoji krvi obležali na uličnem tlaku dve nedolžni žrtvi. V*e drugačen pomen ima ta dan pri Italijanih. Tega dne je namreč mlada, prerojena in združena Italija strla posvetno papeževo moč, njeni voji so po kratkih bojih s pat>eževimi četami pod poveljstvom generala Kanzlerja udrle skozi izstreljeni otvor v obzidju pri vratih Pia v Rim. Ta dan slave vsako leto z velikim pompom po vsej Italiji, a letos so ga proslavili, če že za sedaj ne javno, pa tajno tudi naši Italijani v Kopru, Na vse zgcdaj v jutro so zaplapolale italijanske trobojnice na najvišjih jamborih v luki zasidranih parnikov tukajšnje paro plovne družbe mesta Koper. Taka „triko-lora" je bila izvesena tudi v najbolj obljudeni ulici „Calligheria", druga pred okrajnim glavarstvom na glavnem trgu pred stolno cerkvijo in pred stražnico mestne policije (koliko ironije) na io—12 mttro v visoko napeti žici. Ta je plapolala vse dopoldne. Politična oblast se niti ne meni za take malenkostne „zabavice", in v to poklicani faktorji (zdi se vsaj tako), da zatiskajo, če je treba, tudi obe očesi. Ičvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno. — Na zahtevo pride tuli po naročila izven mesta. ANTOM SKERL - TRST melunlk, zaprisežen Izvedenec. Tri Carte Mfesl itev 10—11, TaL 1784 Zutopift nuib tovarn avtomobilov, motokole* itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford* Zaloga avtomobilov, motokole« itd. Napeljava ia uloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in (onorrafov Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnic« sa popravljanje Šivalnih strojev, koles, motokolee itd. — Velika zaloga pripadkov. flUPto «47. -^"bTOOK PF7TT7M SOODKIOH (aacrlkaMkc? Amnam ia rosedo po Rodoljubi! Posnemajte naše narodne mecene! Dr. Fežai Dr. PBTSCHNIOO trst, via S. Citata Stn, i m aotraaj« (splolse) betess, ki J—1 h Specijalist wm lu&a* & (tpola*) bolmi i 11 v.—i ta 7—T* prva in eđitia pisara«* — v vojaški stvari — fkssocslJsnJraae sd s. k. sainsstniitva) Trst, ulic* dells Caserma 5, 1L n. Daj a nasvete in informacije e vsem. kar se tiče novačenja In yojho*«j ^ložba. I-deluje in odpo£$a vsako vrsto prodaj voj*Akeg<* značaja — oproftčoaje od vaj, enoletno pro-■tovegstvo, ftonitve, dosezanje zakonitih agodnorti glede proeenčne službe, vsprejetja v vojaške Sole itd. — Pooblaščena, je aaeto Biti atriake pred oklastnyaaaL — Re&t^aja tro in kotao. — Uradna nre* Ob deUv-nikflt od Bi prodpofatdne do 7. poooluJa* | Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODA. Zaloso đolmatlnsResa olnn lastni pridelek iz JESENIC pri Omifru Filip Ivanišević, Trst ksllss Valdlrlvo 17. "Ulefoi 14 05. — Prodaja na drobno In as debelo.— L GOSTILNE: „Ali1 A drla", nliea Nnora Itev. 18 in gosUlna-Boffeti, Pia »za Giuseppina fitev. 7, v katerih to« MT" tvoja vina prve vrst*. N. Cssils. ■ x»t, m^oisi Napredek vede! Naj energične) že in gotovo s« zdravi sifilis s svetovnim sredstvom SS IOEUBIN OASILS = Stotine zdravniških potrdil poirji^e, da se uretralna zože^ja, prostati tis, uretritis in meh. - .. katarji korenito ordraTijo a aOSajlOvI vASLLO Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Kilinge), popolnoma odpravljajo in ttblaiujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdrzvijo uretralna toženjm (»ro-stntltis, uretritu, čistiti*., ruehnrae katarje, kamen, nesposobnost za zadr2&vnnje urina, sluzaste tokove itd — Skatlj* konfetijov Oaiiis K 4-*—. Iombin Čamile, najboljfie protisifilitično In poživljajoče kzi£atilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, aneaaiji, impotenci, ko sto boli, ishias, vnetju £1«% poltnim madežem^ izgubi semena, polucijam, spormatoroi, steriliteti, neurasteniji, nirgiftt razkrojevaleo nrinove kiselice itd. — Steklenica Jorabina Gasile K 3*50. Vhrix£anec Ca bile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, Tsgtnhia, mro-treti% sudometritis, vnetje in izpad maternice Ud. — Steklenica vbritgaaca Gasile K. 3 SO. Kdor Celi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naalovi dopis na lekarna Lloyd ca g. Gaafls T«t, ki poda odgovor s obratno pofito zastonj in s vso rezervo. Priznani me licinslni izdelki GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zalili T TKI i LllUia LlOTfl, 7. OrslOllB 1 V Trstu, dne C. oktobra 1913. .EDINOST44 št. 277. Stran III. Šele navadni finančni stražarji so uvideli, da je treba te slavnostne „trikolore" sekvestrirati, uvažujć, da smo še vedno v Avstriji. Finančni stražar je tudi v začetku tekočega leta konfisciral v izložbi knjigotrž-nice L. nekoliko iz Italije sem utihotap-Ijenih skrajno antidinastičnih koledarjev. Tega, kar je on opazil, niso opazili kompetentni faktorji, ki si ob takih prilikah natiikajo najbrže Črne naočnike. D*, da v tej izložbi je bilo videti že marsikaj pikantnega, pristno avstrijskega. Čudno, pa nič ne vemo, da ti funkci-jonarji zahajajo v kavarno „Loggia-, kjer je pravo shajališče iredentistov, tako, da pošteni Avstrije in poš:en Slovan ne prestopa tega lokala. Sicer bi se mi ne ogrevali in ne delali radi preglavic zastran takih „malenkosti". Ali nekaj drugega moramo tu pribiti in prav toplo položiti na srce našim narodnim zastopnikom, kar nas napolnjuje z upravičenim ogorčenjem. Pojdite na okrajno glavarstvo v Kopru ! Videli boste tam samo in izključno italijanske napise! Se več! Pri tej oblasti nimajo niti enega slovenskega pečata, kakor da ne bi spadali v področje iste dve tretjini (če ne več) prebivalcev slovanske narodnosti! Ironija! Na slovenski odlok nemški ali italijanski pečat. Ali naši poslanci v resnici niso poučeni o teh vnebovpijočih krivicah ? Sedaj so. Posežejo naj vmes z železno roko. Tu bi trebalo Železne metle in čimpreje državne policije! Caveant consules! dokler je še Čas. Prinesemo, če dovolite, Še marsikaj zanimivega od tu v podrobnostih. Oomače vesti. Kulturni škandal. V včerajšnjem lista srao že obširno izprego/orili o kulturnem Skandalu, ki si ga je tržaško lažiitalijan fctvo nakopalo na svojo vest, če jo sploh kaj ima, s preprečitvijo uprizoritve Puci nijeve opere „Madame Butterflyu v našem gledališču. Poudarjali smo, da gre tu za čin politično-sirankarske mržnje tržaškega kamoraštva proti nam tržaškim Slovencem, za kar je najboljši dokaz izjava, da se uprizoritev opere italijanske ga skladatelja zato ne dovoljuje v slovenskem jeziku, ker ker Je Trst Italijansko mesto 1 Da, ta ukrep milanske Ricordijeve založniške tvrdke je narekovalo le sovraštvo tržaške laškoliberalne kamore proti nam tržaškim Stovencem. Saj se je vendar ista italijanska opera pela v istem „italijanskem Trstu v — nemškem jeziku, a tedaj ni veljal za založniško tvrdko sedanji vzrok, da ne bi bila dovolila uprizoritve ! V nemškem jeziku se je opera smela peti v Trstu, v slovenskem se je smela peti v Ljubljani, v hrvatskem v Zagrebu in češ kem v Pragi in drugod; toda v sloven skem se ne sme peti v Trstu, ker tržaška l a š k o 1 i b e r a 1 n a kamora zanika Slovence v Trstu in hoče v Bvoji zlobi in svojem barbarskem prostaštvu in sovraštvu proti nam pred kultur ni m svetom zakriti, da stoje tržaški Slovenci na tako visoki stopnji kulturnega raz voja, da morejo z umetniškim uspehom uprizarjati najlepša dela itaiijanske umetnosti v svojem jeziku! To je bil vzrok, da se je preprečila uprizoritev Puccinijeve opere, kar tudi le prt jasno kaže obvestilo, ki ga je včeraj prejelo naše gledališko vodstvo, namreč, da se opera lahko uprizori, toda v — italijanskem jeziku ! Jasneje pač niso mogli posedati, da hočejo lepo umetnost oblatiti s Dolitičnim strankarstvom ! Da, res škandal, grd škandal! Nekam čuden veter je začel pihati zadnje čase v Gorici, čigar učinki kažejo državno oblast v tako čudni luči, da je tudi najstrožja graja še vedno premalo stroga. Pred kratkim so se izvršila imenovanja učnega osobja na treh goriških gimnazijah, ki so nastale iz bivše državne gimnazije. Na tem bivšem zavodu je bil za ravnatelja g. dr. Bizjak, ki mu gre gotovo vse priznanje, da je bil kot tak mož na svojem mestu. Ker pa je nova slovenska gimnazija potrebovala ravnatelja, ki je Slovenec, je bil dr. Bizjak premeščen z bivše državne gimnazije na novo slovensko gimnazijo. Mi*lil bi tu j vsakdo, da pride dr. Bizjak na novi za- ; vod v enakem svojstvu, kot ravnatelj; j toda stvar je bila drugačna. Dr. Bizjak je samo voditelj r a v n a t e 1 j s t v e-nih poslov na slovenski gimnaziji, n e pa ravnatelj, dočim pa je njegovo prejšnje ravnateljsko mesto sedaj, ko je bivša državna gimnazija izključno nemški i zavod, mesto za nemškega ravnatelja. Ravnatelj dr. Bizjak je bil potemtakem takorekoč degradiran na voditelja, da je napravil prostor nemškemu ravnatelju! To napravlja najslabši vtisk pred vsemi na učno oaobje slovenske gimnazije, ki se mora valed omenjenega ukrepa državne šolske oblasti smatrati za manj vredno, poniževano, ker službuje na manjvrednem zavodu, in prav tako tudi na slovensko javnost sploh. Žito nujno priporočamo to stvar goriškim deželnim poslancem, da izpregovore o njej odločno besedo v deželnem zboru. Naša Jesenska žetev v Trstu. Pod tem na-.lovom prinaša „Slov. Branik" številke o razvoju slovenskega šolstva družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. In pravi: Suhe številke, ki jih izkazuje naši CM š?la v T »tu, so najjasnejši dokaz, kako narašči ne s;.mo Šrevilna moč Slovencev, ampak tudi, kako se izpopolnjuje njihova narodna zavednost. Nepregledne vrste naših otrok, ki jih vodimo v začetku šolskega leta po t-žaških ulicah k sv. maši,- morajo vzbuditi v vsakem, količkaj zarednem Slovencu ponos. Taka je torej jesenska žetev Tržača* nov — vedno večja. Zadivljen zrem v te suhe Številke, a ob njih mi nehote dvigne pogled v bodočnost. Moč Slovencev v Trstu raste. Čutiš jo ob vsakem koraku. Kakšna bo Šele tedaj, ko bodo ti naši dečki in deklice, ki se Šolajo sedaj pred našimi očmi — zreli možje in žene ? Vsak vinar, izdan za dražbo sv. Cirila in Metoda, pomaga zida ti našo bodočnost. Podpornemu droštvu za slov. visokcšolce na Dunaju so od 12. julija do 30. septem bra vposlali: K 52*48 Bralno društvo v Mokronogu; po 20 K : Dr. Anton Pod • pečnik, zobozdravnik na Dunaju, Hranilnica in posojilnica v Šmariji, p. f. Ignacij Omahen, kaplan, Semič, Dr. Anton Primožič, c. kr. dvorni svetnik v Zadru ; 5 K : Dr. Franc Koprivnik, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani; po 3 K: Franc Ilovar, c. kr. revident, Brunn pri Moilingu, Ivan Breznik, trg. in pos. v Kamniku; 2 K: Dr. Anton Dolar v Mariboru. Skupaj 145 K 48 v. — Društveni odbor se vsem cenj. darovalcem iskreno zahvaljuje. Obenem naznanja slovenski javnosti, da so prejeti darovi v minolem poslovnem letu zaostali za lanskimi za cel poldrag tisočak. Prosi torej v novem letu izdatnejših prispevkov, ki naj se pošiljajo na naslov blagajnika : Dr. Stanko Lapa j ne, dvorni in sodni odvetnik, Dunaj I. Braunerstrasse štev. 10. Slovenski trgovci, ki še niste člani „Trgovsko - izobraževalnega društva", storite svojo narodno in stanovsko dolžnost, ter pristopite kot člani! Občni zbor se bo vršil dne 12. t m. ob treh popoldne. Na tem občnem zboru se bo sklepalo tudi o izpremembi pravil. Pevsko d uštvđ „Trst" ima danes, v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 8 in pol zvečer izredno pevsko vajo v prostorih »Tržaškega Sokola" v Narodnem domu. Z ozirom na važnost izredne vaje in pogovora naj se pevke in pevci odzovejo pol-noštevilno vabilu. Predsednik. $ SLOVENCI! Vaš narodni nrar in zlatar ALOJZ POVH se nahaja na trgu Sar r i era 3. F, Anton Breščak Mil - Gos 'OsKa ul. (G. Meti) 14, o lastni URI. Prva in največja slovenska zaloga in tovarna == pohištva na Primorskem. = V zalogi \m uedno nad 50 modernih In ledlln h sp sinili sob. Cene od 300 do 300*> X. soba. : Edina slovenska delavnica tapetarij. VelIKa izbera slik, stoik Kakor tudi železnega pohištvo. Sprejema naročila za opreme II, hotelov I. t. d. St. 2329 Razpis dražbe. Občinsko glavarstvo Materija, pol. okraj Volosko, razpisuje na podlagi projektov, izdelanih po c. kr. melij orači j skem uradu v Trstu, sledeče gradnje in sicer: 1. gradnjo vodovoda v Hotičini, prora-računjen: ga na 3259 K 41 v. 2. gradnjo vodovoda v Vodicah, prora-čunjenegi na 14229 K 24 v. 3. gradnjo kapnice v Golcu, proračunjene na 9337 K 33 v. 4. gradnjo kapnice v Gojakih, proračunjene na 7129 E 38 v. 5. gradnjo napajališca v Ostrovici, proračun j enega na 1112 K 52 v. Gradnje se bodo oddale na podlagi enotnih cen, katere imajo ponudniki vstaviti — za vsako gradnjo posebej — v svoje ponudbene stroškovnike. Načrti, proračuni, kakor tudi splošni in posebni gradbeni pogoji so na cgled v občinski pisarni. Pismene ponudbe s 5 % varščino v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so — za vsako gradnjo posebej — zaprte vposlati podpisanemu občinskemu glavarstvu najkasneje do 25. oktobra 1913. Občinsko glavarstvo si pridržuje popolnoma proste izbire vposlanih ponudb. Občinsko glavarstvo v Materiji dne 1. oktobra 1913. Občinski glavar : B. Kaateiic. G08TILNA JUl'Antica Pompe! TRST trg a Goldoni in na istem trsu se nahajate slovanskemu občiu- CflFFE GOLIMI stvu za oblen obisk. Pran MmriuMmJt, || Ljudska uradna g BOGOMIL PIMO g || Trst, ulica Vincenzo Belimi St. 12 M (tturitl «ricv» it. utm asveea) ^ --H Begaš izb al r| ur, rcriilc, ovratnik ca verižic, uhanov, pr- y ai:.uGv, zapestnic ItA. ca Konkurenčne cene, £3 ŠEiBEifiSfiBOBiiHBHHil Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, Ulica Belvedere 7. Podpisana naznanjam 8 tem uljudno, da aem prevzela imenovano gostilno, ter se tem potom prav toplo priporočam cenj. gostom. Točila bodem sama pristna vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran po najzmernejih cenah ; na razpolago so vedno dobra in sveža mrzla in gorka jedila. Posebno se priporočam cenj. gg. uradnikom za abonement na hrano. Z odličnim spoštovanjem ANGELA KJUDER, lastnici. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov, izdiranje zobov brez Z vsake bolečine - 3r. J. Germak V. Tuscher zobozdravnik konces. zoba; tehnik TRST - 'joar Ovite Casema St. IS, II. radst. RUDOLF BCHIJImTZS iz BERLINA kocesljoniranl zobotehnik —— Ulica Acquedoto štev. 4, I nadstr., (vogil Via Stadion). UMETNI ZOBJK PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV, ^^ Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujoCih slojev, rrr—— OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. — SPREJEMA OD 9-1 IN 3-8. lovo pogrebno podjetje, frst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON Št. 14-02.) Prevoz mrličev na wse kraje Zastopstvo « prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opfilne it. 1701 T. VITEZ v KsbreZInl na tega pri eerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČ v čxodnJu. — Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejSo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna Kbira vencev iz nmetnega. cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iesa, pajfiolan obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečano3t! bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. .Stalne cene brez konkurence postrežb« točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja nI. Tesa št. 3L telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. 8 T I B I L J postreže biran lV". „El>JJxOoi> št. * 17. V Trstu, dne 6. oktobra 1913 V „ Ruski kružok" se je prijavilo za letos nepričakovano mnogo učencev. Društvo je poslalo tozadevne pozive članom vseh slovanskih društev in pa osobju vseh siovan-skih denarnih zavodov. Temu vabilu se je odzvalo precejšnje šteVilo gospodov, vendar še ne toliko, kakor bi bilo pričakovati z ozirom na veliko potrebo tega ali onega slovanskega jezika. Poživljamo še enkrat, da se prijavijo drugi, ki se doslej še niso. Obenem javljamo, da se letos otvorijo poleg za-četniških tečajev za slovenščino, srbohrvaščino, češčino in ruščino tudi vsi nadalje valni kurzi. Opozarjamo zlasti na prevažni slovenski tečaj. Žalostno je videti Slovenca, ki opravlja važno delo, pa ni zmožen pravilne slovenščine. Tu ima vsak priliko, da izpozna slovniška pravila, literaturo, razne sloge našega jezika. Društvo je poskrbelo za dobre učitelje v vseh tečajih. Vsak tečaj bo poučeval učitelj, ki mu je dotični jezik materinščina. — Pripomnimo naj, da se nam je posrečilo, dobiti za ruščino rojenega Rusa, kar bo zlasti velike važnosti za konverzacijo. S tem je dana lepa prilika tudi vsem tistim, ki so že prejšnja leta obiskovali naš ruski tečaj, da si letos izpopolnijo znanje tega lepega jezika. Učnina znaša mesečno 4 K. Kdor pa obiskuje 2 tečaja, se mu eventualno tudi zniža. Pouk traja 4 mesece, na izrecno željo učencev tudi dalje. Učne ure 2 krat na te« d en po dogovoru članov. Vsem je na razpolago društvena knjižnica, ki ima lepo število raznih slovanskih del. Društvo bo poskrbelo letos tudi za duševno razvedrilo s tem, da bo o priliki prirejalo predavanja in dr. Slovani, učite se bratskih jezikov. V času, ko se Slovani kulturno vedno bolj združujemo, je silno potrebno, da se tudi jezikovno vedno bolje razumevamo. Predvsem pa čutimo to potrebo tu v Trstu, kjer se opaža vedno ožje skupno nastopanje vseh slovanskih narodnosti. * Vpisovanje traja do srede zvečer. Prijavne pole pri vseh slovanskih društvih, denarnih zavodih, vratarici Narodnega Doma in v Slovanski Čitalnici. V petek, dne 10. oktobra se vrši skupni sestanek vseh članov in učiteljev v Slovanski Čitalnici ob 7 zvečer. Takrat se tudi Še sprejemajo eventualni novi člani. Na sestanku se določijo učni dnevi in ure. Vsled tega je nujno potrebno, da se ga udeleže vsi priglašeni. DAROVI. — Za podružnico CMD na Vrdelci se je nabralo cb priliki poslovilnega večera g. Hinkota BrauniČarja 5 K. Slovensko gledališče v Trstu. Vsled sramotnega kulturnega škandala, ki ga je zagrešila laška politično-strankarska zagrizenost, ko je zanesla celo na polje umetnosti svojo strankarsko gonjo, se snoči ni mogla uprizoriti v našem gledališču napovedana Puccinijeva opera „Metuljček" („Madame ButterflyB). Pono vila se je z? to Tucićeva drama „Gol-g o t a*. Repriza nam je ugajala še bolje nego premijera in moramo reči, da so se vsi igralci pošteno potrudili, da podajo svoje najbolje. Vse priznanje gre tudi za snočnjo predstavo izvajateljema obeh glavnih ulog g. Toplaku in ge. Mitrovićevi. G. Toplak je žel posebno na koncu tretjega dejanja mnogo odobravanja, ge. Mitrovićevi, ki je snoči tudi v prvem dejanju svoji tajin-stveni ulogi znala podati primernega iz raza, je bila podarjena kita cvetja. G. Boleslavski je tudi belje nego prvikrat izražal asketično strogost samostanskega predstojnika, O drugih ulogah velja, kar smo rekli o prvi uprizoritvi. Predstava je bila v splošnem res lepa in hvalevredna ter je zaslužila gotovo že sama po sebi nekoliko več zanimanja s strani občinstva, ki jej ni prisostvovala v ravno največjem Številu, gotovo pa še Um več z ozirom na uvodoma omenjeni dogodek. Odločno pa moramo ponovno grajati ono grdo razvado, da toliko in toliko ljudi v svoji brezobzirnosti smatra točnost za nekaj nepotrebnega. Ne vemo, kako prihaja ostalo občinstvo do tega, da naj se da motiti po takih brezobzirnežih ? Zato svetujemo gledališkemu vodstvu, da ukrene enkrat za vselej, da bodo med dejanjem na odru vrata zaprta. Kdor je tako nemaren, da ne more priti pet minut preje, naj pa čaka potem zunaj do odmora. Tako je v vseh gledališčih in tak red se mora uvesti tudi pri nas za vse predstave in vsakogar! —r. Vesti iz Goriške. Sežanski Sokol vabi svoje podporne člane k predavanju dr. Vošnjaka Bogumila, vseučiliškega docenta, o temi „Hrvatje in Srbi". Predavanje bo v soboto, 11. t. m., z začetkom ob 8*30 zvečer na »Vagi". Nabrežlna. Tukajšnja „Javna ljudska knjižnica" je otvorila dne 1. oktobra 1913 svojo Čitalnico v društveni pevski so^i. Odprta je med tednom vsak dan od 1 do 3 popoldne in od 7 do 10 zvečer; v ne* dcTo in praznik od 9 do 12 opoldne in od z do 5 popoldne. Dostop imajo člani knjižnice in tudi nečlani, koji plačujejo mesečno 80 vinarjev in to trimesečno naprej. Na razpolago so razni časopisi vseh vi o venskih političnih strank in razne re* sije. Odholanle In prihajanje otokov od 1. raajnika naprej. časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5 50 M do Poreča in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). g7.35 O Herpelje-Divača-Ljubijana-Dunaj in medp. 7.40 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec- * Dunaj-Praga-Dečin- Beljak- Berlin - Monakovc in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-TrbiŽ-I^jubljana-Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 11.05 B Gorica-Celovec-Solnograd-Curih-Pariz. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 4.15 O Gorica-Jesenice-TrbiŽ-Ljjubljana-Beljak-Celo ve c-Dun aj. 4.42 O Herpelje (DivaČa-Dunaj) - (Rovinj) Pult in medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Be]j ak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7.8B M le do Buj in medpostaje. 7.S8 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8.24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin), Celovec-Dunaj -Linec-Praga-Dečin. 10 390 Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, LJo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t 225 O Herpelj e-Divača. 2.20 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Izubijane. Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Lin ca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine) 9.35 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce-lo vca-Dun aj a-Linca-Jesenic-Gori ce. 12.40 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaja 3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub Hane, Jesenic, Gorice. 7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Lonca, Dn naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berolina, Prage, Dunaja, Celovca, Monako va, Gorice. lOJM B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo) 11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 9.36 O Iz Gorice. 941 O Iz Divače, Herpelj. in runa zemljišča na prodaj v rirlrlo «n lePa Boba P" mali slovenski dru UQUd bU ž I ni. Via del Bosco štev levo . 22, I. D. 2229 Odda meblirana soba. Ulica Boschetto 40 w vrat« 8. 2230 CI^ HIrni* ijavi, kbva po 96 vin. klg., jedilno OlfiUKUr olje po £8 vin. liter se dobi v zalogi olia G BUGGINl, ul. Giulia 23. 2232 MH|.AjA čevljarrica, ulica Lazcaretto vecchio m rlUblb St. 43. Zalega ugotovljenih čevljev za močke, ženske in otroke. Sprejemajo se naročila po meiL Poprave izvršuje točno in hitro pc zmernih cenah. _2223 £ r on QoLciHo bllc* fo,naw 13* tovarna r I ali gaildllia in trgovina glssoviijev in pisninov. Razpošilja na vsa kraje. IzvrSnje vsakovrstna popravljanja. Delo zajamčeno. Cene zmerne gvoji k Bvojim 1_2224 Izboren gramofon * tiLl" trafika električoe železnice. __2222 Olje, kis, milo. FR. BIA6GINI, ** a,ica ^ gte* 31 diugo. Prodaja olja, kisa, mila u 3*1 Fotografa Jer*i£a °m1.ot : j*«. ulica 7. delle Poste 10; Gorica, Gospoeka 4444 UfihiirSliO rračta soba s hrano, ali brez iste mouill OIICa se odda takoj v ulici Oommer-ciale 9, L nadat., vrata 32._ 2217 CmaiIiiin zdravih, hrastovih, rabljenih sodov od rrooam 3C0 do 700 Utrov. — Filip I vani 4 8 e v i Ć, Trst, Valdirivo 17._218- Sta no vanjo in t polnadstropje, levo. venski družini, Boschetto 40, 2250 Male hišice bližini mesta pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Jakcb Stanko Godina — Trst, V rdela, Via dello Scoglio 174, Telefon 18-78. (207d Lepa priložnost trakarica, re po n:zki ceni preda. - Jožef Mavec v Lok.i pri Divači 2231 Meblirano sobico s hrano se odda takoj v Odda se ul. Behedere 12, pritličje, levo. 9Rr, £175 _ lepa, parketfrana soba za enega ali dva uradnika. — Scala Santa Atev. 2220 Q4onnuonio M oddm p" St- udeJ O ul nt)Vanju tovarne Girardelli, Lokar. 2213 Služkinja z najboljšimi ap-ifevali i'fe službe pri majhni družini. - Naslc v pove Inat ratni oddelek Edinosti 22S5- nrirJo on »oba, lepo opremljena pri mlrnej I il/QriP5» si.iWe deIa Pri tehnikih. - Naalov UUlIa OD gosgej in gospodu« IMca Giovanni /V® ul Giotanm Boccaccio II. vrata 20 Bcccaccio 16. 2214 Iva Grobifia. 122? Kupujem cunje in kosti. Trst, Via deli' Olmo itv. 4. 2218 Gospodinjite najceneje ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom". In zakaj? Ker „pravi :Franck" poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pri-datek. m, 67,25.646 Mehanična delavnica F. Miheučič & F. Venutti Trst, Campo Be!vedere št. 4 Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. Specijaliteta žag za kainnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa. Izdelovanje oblik in uzorcev za testenine in biškote. Zaloga novih in starih motorjev, brlzgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletja kave, droz in drugih tehn. predmetov. Lfl FILIALE DELLfl BflNCfl „ONION" (Filiialka Banke Union) u Trsta Ctlaynion in rezervni saladi K 880.390,000. se bavl z vsemi bančnimi in merUidnlml opera i lam L Uložne knjižio« ma fikanaa tanala ali dogovoijoao pred- TeJcočI računi In računi na bančni žiro ▼ kronah ali t inozemskih vrednostih po jako ugodnimi pogoji po dogovoru. Inkasi efektov, dokumentov, »drtakov trn izžrebanih trafik. Kupo - prodaja In Inozemskih vrednot, valmt In divia. Izdaja hracllac knjižic« ter obrestmi« vloge p« lisfl um od hranilnik vlog plačajo aavod saaa. Daje predujme || Prejema in hrani depošite aa vrednoto In karate parnikev i. t. d || tor jih tofiao spravlja. Izdaja in kupuje po dnevnem kurzu (prosto vaakoriaih stroškov) menjtČnc vrednote neapeljske banke (Banco di Napoli), italijanske banke (Banca d'Italia) in sidljanske banke (Banco di Sicilia). Odpira kredit« v nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma ODDELEK ZA BLAOO. Dajo predujma j| Odpira carinska kredite. ui klago, polioo, vrarranto L i i || Knpnjo in prodaja blago v komisiji. ODDELEK ZA SLADKOR.