ZD. KIMU. f Uhhml i MAMI 21. imirii it2L Sf SVaSSSVSBaHVef W ^^P^^^H^ «*VP* JVMMIJV IP*^ lllUtfa. m^r ■m ^^v li hh ■■ V Hssv hUB hI hI v aHaH Hi !■ ^J ■■sVi wm^m1m ■•■ *** ^waVfta»V KCTSa^Bai B#w#t|# 1S1 aVaSBlSiS. !■■ **•* • Pmstar 1 **/« X 54 m/m za navadne Hi male oglase SO trle*, se uradne razglase 1*30 K. za poslano In reklame 2 K. - Pri naroČila nad 10 objav popast f Vprašanjem glede inseratov naj se prtio* snamka sa odgovor. 0pr*valatva .Slov. Haroda«' te .Narodna TIskarna'* Kaalteva aliea it. 9, pritlloao. - Tatare* it M. BUta v^^B^a^fl BfAffAd' vaMa v sasS^AAsi (■ ^^a a^^tf a v J«f ealsvi|4 i V lasaisastva i celoletno naprej plačan . K 120-— polletno ......,'» 60* — 3 mesečno .•••••» 30 - 1 ........ 10-- celoletno . , # • • . K 140-— polletno ....... n 70-— 3 mesečno ••••••* 35*— .......12-- Novi naročniki naj poll|e|o v prvič naročnino vedno ff^P* P© nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poatarve denarfe se ne moremo ozirati. liiaalatM jmm. mm*** «naHeve iUm si I, L ■aiaUsile/ Talaloii ilov. M. ■V SlW.!■•» m. wab. *^M Posnmosna številka velja 60 vinarjev. Ultimatum.—Čudi Amerilin proti nam? Beograd, 23. januarja. V četrtek Je posetil ministrskega predsednika Davidovića poslanik francoske republike de Fontenev in mu izročil ultimatum zaveznikov o jadranskem vprašanju. Beograd, 23. januarja. V četrtek dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika regenta Aleksandra. Predmet razprave je bilo vprašanje ultimatuma, ki so ga stavili zavezniki naši državi glede jadranskega vprašanja. Naša vlada je zahtevala od pariške delegacije natančnejših podatkov. Odločitve o tem vprašanju še ni. Pariz, 23. januarja. Kakor se izve iz zanesljivega vira, se je udeležil zadnje seje vrhovnega sveta, na kateri se je razpravljalo o rešitvi jadranskega vprašanja, tudi zastopnik Amerike, ni pa še pojasneno. ali je imela njegova navzočnost pri seli le informativen značaj, ali se je seje udeležil s pravico glasovanja. LDU Nevv Vork. 22. januarja. (DKU.) Reuterjev urad poroča: Kakor javlja \vashingtonski poročevalec lista »Associated Press.:, se objavlja uradno, da se stališče Amerike napram jadrati« skemu vprašanju od zadrt j i h izjav predsednika Wi 1-sona v Parizu ni niti najmanje i z p r e m e n i I o. Poučeni uradni krotri menijo, da se Z e d i n j e n e države nikoli ne bodo strinjale z dogovorom o jadranskem vprašanju, o katerem se razpravlja ravno sedaj, ker ta dogovor popolnoma nasprotuje stališču Amerike in bi setorei brez sodelovanja Amerike mogel uveljaviti samo nasilno. Našemu narodu! Usodepolni trenutek se bliža. Pariz hoče zapečatiti našo usodo. Samoodločevanje narodov, pravico, boj za osvobojo. vsa ta lepa gesla, s katerimi je antanta zmagala so se izkazale le kot ostudna krinka. Danes, v zave« t? s vole zrnate In moći. so vrgli mogotci ▼ Versaflt*«*! krinko z obraza, samoodločba narodov ie oo-konana fn nad nami se vrsi* najstrašnejši zločin. Prokleti so WJ1sonovo črto. za njo nam dajejo Londonski pakt. za vse naše strahovite žrtve nas hočeio zasu?n?t! za vedno. Narod naš. ti. za katere«** usodo vadl'ak) danes — d?>nes le oriSla tvoja ara. Pdl«l mogočen vias nal zado-nl od v?e nov«od v ta« ortnora In nro-testa, tako edin In mogočen, kakor grom na«tal*foče«** vmarfa. Vsi predsodki, vse razlile moralo oastl. ,ker danes ie v nevarnosti tvola Svoboda in tvoia bodočnost. Štiri dni so ti dali oddiha, komai dovoli, da orodreš v vso globoko propast, ki so jo izkopali pred teboj, toda dovoli da se dvigne* močan in zvest in enoten v vsi svoii mladi moči ter poveš Parizu in celemu sveti1, ^a noč^š več sužrosri amrak svobodo, za katero si se boril in umiral. Nal svet strnem m Pariz ter nt^ovl mogotci, da hočeš svobodo, za katero sf do s#da* krvavel. htiU v bodoče varovati do sVrainnsH Ha izve aa#v4, da zagreli s svojim činom hudodelstvo f-nf-ro bo moral nekdaj strahovito pbčatf. Udruženje mfrostovanekUi akademikov - berstri v zaviianiu. Naravnost groteskno je, kako sku-^^talo izvračati svote nečedne aspira-c'^e na Albanijo. Doč'm s^oi;jo namreč Tnsr^cioveni na stal'šču. da se ima Al-Hnii'iri vzpostavit? kot povsem neodv??-na t^r^ava v meiah od le*a 1913., zahteva Italija, nat se stavi Vak>no z za-'^rf?em pod n^eno suverer>ite+o. južno Aih^niio z A rgi roka str om in Korčo naj ce da Orkorn. a m vfo ostalo Alban\io naf ;e r7a mandat TfaVjj. Ra romentr f^k mandat, so lahko povedo Bosanci, rlede kareph ie dob'Ta Avstrija ^man-^at« ^-31 bemlm^kem kongresu. Pri sejnih pogal»nnh to si pa I ^h- irm;»Hl nov manever Da bi ptt» ***** ?rhe tn Crnororce fn ith loč^fi od ^st^!fh JugosTovenov. ponuja vel'ka ffoi;f'q JiTP-o^t^vMa k^t komr>rnzacjjo za l^rko severno Ai^fmfio s S^adrom. LasTd a^etitt na A!h*mto so napravili med AUr»nc! ze'o sl?b vtis, dočfm na dmqr; s*rani hv^l:fo odločni nastop 'tnv^l^venske dekracHe za albansko ippin »tvidmnpt Pa parr»U7:r«lo ta ne- ugodni efekt, prikazuje »Corriere della Sera« stvar tako, kakor da je Italija branila integriteto Albanije (seveda za se in za svoj »mandat«), da pa Clemen-ceau in L!oyd George hočeta s preklicanimi Jugosloveni napraviti kupčijo s Skadrom. Ubogi Italijani pa so prisiljeni pro bono pacis to reš'tev spreleti. V francoske In angleške liste poročajo tudj o nasprotstvih med beogradsko vlado in deTegacijo, prikazujejo Pa-šiča kot intransigentne^a intriganta, ki hoče heogradsH demokratski vladi pro-vzročiti neprilike, a Trumbiču očitajo, da zastopa le dalmatinske Interese. Jt»-gosloveni bodo morali prevzeti ves odii, ako ne pride do sporazuma, kaiti dobri in mirolhibni Lahi so šli do skrajne meie popustljivost'. Ob istem času va je d' Annunzlo po letalcu dal ob ptf-loSnostf volitve prer'^efinika francoske repvhVke vreči na udeležnike letalce z novimi žuganji na naslov zaveznikov. Torci pravi koncentrični napad na aemUl in v zraku. Ako se tudi ta ne posreči, potem treba menda proti Jugo-slovenom vmorabiti zadnje sredstvo, ki Je za take slučaje nasvetuje Macchia-velli: treba jih »spignerec (vpihnitj jim luč živliema). Do seda? tega sicer niso še naravnost predlaernH. vendar pa prav pridno žiisraio z londfrn?kim paktom. Nitti za-vršuje torej tam, k'*cr je sonnino začil! ClemencesMov poraz pri predsednikovi vol'tvi ie izzval konsternacijo celo v tist'h krivih, ki so njesrovo kandidaturo odklaniaM. Splošno se sodi, da ie hotel Parlament pokazati, da odkla-ria abertTiit?stični način Clemenceauo-vega Viadfsnja. 2 "fes-ovim padom na pada tudi rnTrv Franeoske na konfarenein, kajti nfhča ne bo užtval takega ugleda fn take ^vfor^tttt. kakor Jo je užival on. Tndi na razmerie napram Nemčij" bo njegov rdston tmel precej vpliva. Nie-ra se je namreč smatralo za neizprosnega nasnrotnika Nemčiie. Mogoče je, d« bo n'ecrov odstoo omogočil priiaz-neiše odno^aie. mocroče pa bode dajal Nemcem več poguma za odpor. Žrtve rodoHubia al! izdaialci? V Beogradu. 21. ianuaria. SvoieČa^no sem Vam ooslal doniš o solunski aferi, ki ie ored leti drtkai razburila srbsko favnost in ki šo aeeVil vznemiria vso iavno mne-nie v Srbiti. O solunski aferi uišeto seda i vsi beotrraisk? listi. Nastala ie o nii že obsedna literatura. Mislim, da bo zanimalo tndi slovensko občinstvo, ako se mu Doda točna fn iasna slika dogodkov, kf so imeli .-,~^. r^K« 1'/-. — '-*■• '•"\nr,"v ?•% ^"»cf^dlCO zloglasno solunsko afero. Te dni ie obiavil »Beocradski Dnevnik« dva članka, ki jih je leta 1917. priobčil ruski list »Oolos revoluciji«, službeni organ takratne ruske vlade, ki ji je načeloval Kerjenskij. Ta članka sta tako informativna in dajeta tako točno sliko o možeh, ki so igrali glavno vlogo v solunskem procesu, da jih kaže podati vsaj v ekscerptu slovenski javnosti. »Oolos revoluciji« piše med drugim: Duševni in fizični izvršitelj smrtne obsodbe nad zadnjim Obrenovićem je bil polkovnik Dimi tri jevič s svojimi to- variši. Tisti Dimitrijevič, ki je bil sedaj (leta 1917.) v Solunu obsojen radi — veleizdaje in ustreljen. V zgodovinski noči dne 11. junija 1903 je dobil Dimitrijevič tri rane v prsi. S prevratom v Srbiji je bil zadan smrtonosen udarec avstrofilski politiki in avstrofilskemu vplivu v SrbijL Na široko so se odprla vrata vsem političnim zločincem in kaznjencem, ki so ali vzdihovali po ječah ali pa živeli v prognanstvu. Med temi je bil tudi Nikola Pašr6 Polkovnik Dimitrijevič, Ljubomir i Jovanović in cela vrste mladih častnikov so kmalu nato ustanovili »Jugosloven-s ki klub« in jeli izdajati list »Slovenski Jug« z geslom: »Balkan balkanskim narodom in balkanska federacija«. Rezultat tega dela je bil sporazum z Bolgari in cela vrsta prireditev, na katerih se je proglašala jugoslovenska vzajemnost in jugoslovensko bratstvo. Istočasno z ustanovitvijo »Jo-| goslovenskega kluba« in »Slovenskega Juga« pričenja tudi oborožena akcija srbskih revolucionarjev v turških pokrajinah, v Stari Srbiji In Makedoniji. Smoter te akcije je bil, da se narod pripravi za vstajo proll Turkom. Organizatorji in voditelji tega revolucijonarnega pokreta so bili polkovnik Dragotin Dimitrijevič,' major Vulović In konzul Bogdan Radenkovič, ki so vsi trije bili v fa-moznem solunskem procesu ustre* ljeni kot — veleizdajalcJ. Leta 1908. je Avstro - Ogrska/! anektirala Bosno in Hercegovino. V; srbskem narodu je nastalo silno raz-! burjenje in ogorčenje. Toda, SrbtjaJ zapuščena od Rusije, se je morala* vkloniti In škripale % zobmi priznani Izvršeni fakt aneksije Bosne. Narod! je to smatral za pravcato katastrofo.1 in je jel obupavati. Morala je pada-»; fa. narodna samozavest je začela g!-> nevati. Zbrali so se najboljši sinovi srbskega rtaroda, častniki, profesor-"1 ji, književniki, časnikarji* narodni poslanci ter so ustanovili narodno obrambno društvo, ki so ga krstili na ime »Narodna Odbrana-. Na čelu ustanoviteljev te orga«* nizacije je stal polkovnik Dimitrije--vič. »Narodna Odbrana« je stala na višini svoje naloge in se lotila z naj--večjo požrtvovalnostjo dela, da dvigne narod in da mu izvojuje svr>» bodo. In narod je vstajal iz sna* rasle so mu sile, rasla mu je tudi krep-« ka volja, da si očuva svojo svobodo in%da prinese osvoboditev tudi svojim še v robstvu se nahajajočim bratom. Avstro - Ogrska je kmalu opazila prevrat v srbskem javnem življenju in se je Jela bati revoluci-jon?rnega pokreta, ki se je jel širiti ne samo v Srbiji in srbskih pokrajinah, marveč tudi v Hrvatski in na LISTEK. Dr. Ivan Tavčar: Premlillevmle o „Krpanovi kotiir. Pravijo, da se bo reši! »vet z vpeljavo diktature. Kdo bo diktator. se sicer še ne vć; če poslušamo najglasnejša mnenja, bo delavstvo ta diktator. Ce bo aH ne bo, to bo strah in skrb tistih, ki pridejo za nami. Ali tudi mi, ki živimo v sedanjosti, smo prepričani, da tiči v vsem tem veliko pretiranja, kakor je sploh pretl-ranje znak današnjega časa: svet hodi po glavi; zatorej mora^vse pretiravati. Ce hoče, da mu kdo verjame, da ie res najpametnejši. ****** diti DO glavi f To prebiranje vlada vsepovsod: v trgovini, v političnem življenju. In preneslo se Je —in sicer v ne posebno prijetni omiic« — tudi v naio alovatva Hočt to Tpe- Ijati neko diktaturo v literarnem življenju, in zbrala se je rdeča arma-dJca. ki hoče to diktaturo s silo sora-vitl do veljave Vsaka diktatura pa ima nekai odfioznesra v sebi, vsaka diktatura ie teptanie svobode in predvsem svobode mfšlienia. Diktatura v literaturi je pa še mani opravičlHva kot druge diktature, ker nas hoče prisiliti, da se na! bi brez ticovora oodvrglf sodbi na polju okusa In lepote, z eno besedo, na polhi umetnosti. V tem ozlru sicer veliaio »večni« zakoni: pa tudi ti zakoni niso zadoetno točni. Še na najvišjih vrhovih vladajo orepiri. Kdo ie naiv^čji slikar: ali Rafael, ali Michelangelo. aH nebeški Leonardo? Vsak Ima svoje čestilce. In v zadnji dobi napravlja jim hudo konkurenco Vefazonez Iz Španije. Kdo Ima danes pravico trditi, ta In ta je bil «n a J več J I« slikar sveta? Kfe nal s<» i avtoriteta, kf bi smela izreči tako sodbo, nadalje pa Se zahtevati, da se ima sodbi ukloniti ves svet? Kaj Je leno — leno brez vsakega dvom? PoftaJnio Jana Steena: njegove podobe se vidijo marsikomu srrde in odurne. drugI pa zopet tre-oetajo pred Steenovlmi slikami radi lepote, ki jo vidijo na delih tega razkošnega umetnika. Ntkdo si torej ne prisvaiaj končne ali pa še celo nezmotljive sodbe na njivi umetnosti! To se pravi: vsak posameznik 'mej pravico, dobivati od lepote subjektivne vtise? Zatorej Je izključeno že samoobsebi. da bf vse. kar Je priznano lepo. vsi ljudje enako občutili. Okus Je razl'čen In zato Je različna tudi sodba. Tukaj mora veljati svoboda, da sme imeti vsak po svoflh osebnih vtisih tudi svojo sodbo. Ta *odha pa velja za njega samega, fn izključeno Je. da bi smel to osebno sodbo drugim vsiljevati, še manj pa le tukaj dopustna kaka diktatura, kateri bf se moral vsakdo brez ugovora pokoriti. Kakor nI mogoče, da bi vzel kak diktator jugoslovensko krono v svoje roke ter z uspehom zahteval, da mora ves svet prloo-znarl. da velfa toliko, kolikor velja angl^EH Steribt*. tako Je Izključeno. da bf lh>rafnf diktator moerei z nsne-botn zaukufttL da Js v našem slov- stvu to in ono zlato, če naši osebni občutki niso prepričani o tem. Lahko je uganiti, da veljajo te opazke podlistku dr. Oblaka, ki ga je pred kratkim obiavil v »Napre-ju« in ki je posvečen pok. pisatelju Ivanu Cankarju«. Ta spis. ki mu priznavam najboljšo voljo, ki mu priznavam, da ga Je dr. Oblak zajel v vrelcu najčistejšega navdušenja, hoče vpeljati nekako diktaturo — ne rečem literarnega proletarijata — neke gotove literarne klike, ki nas hoče z vso močjo prisiliti, da pri poznamo, cm je Ivan Cankar velikan vseh velikanov — saj tako je pisal neki odbor na Vrhniki —, da Je velik mož, najrazbori-tejši tolmač čustvovanja, najgloblji mislec, psiholog, filozof, največji naš pisatelj itd. Dr. Oblak pa Je dodal še drugo tezo. da Je namreč Cankar za nas nekak drog! Prešeren m da se zadniemu lahko v vsakem oztru postavi ob stran. Nič ne ugovarjam, če kdo sodi o Cankarju tako. ampak proti temu sem; da bi se tisti, ki tej sodbi v vsem obsegu ne pritrjujejo, vlačili na mo- rišče in se duševno nekako tako pobijali, kakor so pobijali boljševiki nh sko meščanstvo. In gosp. dr. Oblak nas v resnici napravlja za glavo krajše, z drugo besedo, on nas fizi-lira. duševno fizilira, in sicer zategadelj, ker diktatura Cankarjevih' čestilcev ni tako prodrla, kakor so to pričakovali: prav odkritosrčna nam dopoveduje, da smo vsi, kar. nas noče prenašati diktatorske na-gajke na literarnem polju, prazni v glavi, to se pravi po domače, da smo neumni, ker ne smatramo Cann karja za največjega Jugoslovena, za drugega Prešerna itd. Pustim veljati ta argument, pripominjam pa, da ima samo subjektivno vrednost in ne vrednost kake nedvomljive res«* niče, posebno ker je na svetu naf« lažje, reči koma, da Je neumen; —» če Je s tem dokaz resnice ie dognan. Je potem drugo vprašanje! Želeti bi le bilo, da bi prerlra-nost. da M d i Hrambi, katerih okus je dostikrat dvomljiv, ne slile več na grob Ivana Cankarja, ker so val H dltiramblčnl hvallsarjl podobe* nekakim literarnim tarcUalluueV te* Stran 2 .JLOVPgtt MAgOD* om 3*. |w«hhiwpl STCV. 0O. slovenskem- Skušala mu le zastaviti pot, inscenirala Je celo vrsto procesov. Spominjamo to samo zna* 'ni zagrebški veleizdajniškl proces, Friedjungov proces itd. V vseh teh procesih so se omenjala imena Ljube Jovanovlča, majorja Vojlna Tankosiča, podpolkovnika Milana Vasica, polkovnika Di-mitrijeviča, majorja Vulovića In konzula Bogdana Radenkovića. [Vsem tem je Avstro - Ogrska zapr-jla pot preko svoje meje ter razpirala na glavo vsakogar izmed njih J20.000 kron nagrade. Avstrijski vladi je končno uspelo, da je pridobila {.vladajoče kroge v Srbiji za to, da bi omejili delovanje »Narodne Odbrane«. Med duševnimi delavci v »Na-Irodni Odbrani« in med radikalno [stranko, ki je bila na vladi, so se [pojavila nesoglasja, ki so postajala jvcdno globja zaradi tega, ker se je jvlada jela vsaj navidezno približa-jvati stari avstrofilski politiki. Ker je •bilo »Narodni Odbrani« deloma one-imogočeno delovanje, je Ljubomir [Jovanović zbral okrog sebe večje [Število najboljših rodoljubov in iosnoval zvezo »Narodno ujedinjenje ali smrt«. Na čelo te zveze sta zo-ypet stopila Ljubomir Jovanović in ipolkovnik Dimitrijević - Apis. Naj-imarljivejši delavci v tej zvezi so bili l>ivši člani »Narodne Odbrane«. Jovanović je nato osnoval dnevnik »P i e m o n t«, ki je v najkrajšem času postni eden naiboli popularnih in najbolj razširjenih listov v jSrbiji. »Piemont« je bil nosilec jugo-jslovenske ideje, za katero se je bo-itfl z vso brezobzirnostjo. Zato je kritiziral, ako je bilo treba, tudi vladno stranko. To mu je nakopalo Jezo in sovraštvo radikalne stranke, zlasti ker je list leta 1914. razkril razne nečedne afere, U jih je Proti-ćeva stranka zagrešila v Makedoniji!. Med radikalno stranko in zvezo {»Narodno ujedinjenje ili smrt« je (prislo do ljute borbe. Da kompromitira člane imenovane zveze, je radikalna stranka m i. glasil a, da *e »Na-jrodno ujedinjenje« zarotnfška družba, ki nosi ime »Crna roka« in ,ki stremi za tem, da se proglasi v državi vojaška diktatura, j Leta 1912. je Srbija napovedala ^vojno Turčiji. V tej vojni so bili prvi (junaki člani zveze »Narodno ujedinjenje«. Padli so polkovni poveljniki OHŠić, Radivojević, Arangjelović, tajnik »Narodne Odbrane« podpolkovnik Milan Vasic In številni drugi. Jn v Solunu obsojeni generali Damjan Popović, Božanović in Gojkovič so poveljevali divizijam, s katerimi so potolkli Turke pri Kumanovu in jBolgare na Bregalnici. Ljubomir Jo-yanovič, predsednik vseh revoluci-Jonarnih organizacij, Je bil ranien In je umrl na ranah. Vrhovni poveljnik srbske vojske je bil vojvoda Putnik. Tudi on je zadnje dni svojega življenja padel v nemilost pri onih, ki so imeli vladno krmilo v rokah. Desna roka slavnega In 'nepremagljivega poveljnika srbske armade vojvode Putnika je bil v Solunu ustreljeni polkovnik Dragotin Dimitrijević. Izbruhnila je svetovna vojna. Zdelo se je, da je spor med radikal* no stranko in »Narodnim ujedinjenjem« pokopan, zakaj vlada Je polotila v roke članom »Naitttaega ujedinjenja«, uvažujoč njihove velike sposobnosti, usodo nele armade in ožje domovine, marveč vsega jugoslovanskega naroda. Pa oni so bili tudi vredni tega zaupanja! Z navdušenjem so sli v boj, padali so, mrli, zmagovali In izvojevali so srbski vojski In srbskemu narodu naj-častnejse mesto v zgodovini svetovne vojne ter priznanje in občudovanje vsega sveta. Pokojni ruski poslanik v Beogradu, Nikolaj Hartvig, je izrekel v enem izmed svojih poročil to - le sodbo o ^Narodnem ujedinjenju«: »Zveza narodno ujedinjenje ali smrt« je najpopularnejša, najbolj idealna in vseskozi rodoljubna organizacija, katere cilj je izključno, da Izvoluje svn**?v!o bi nk^lii*enje srbsko - hrvatsko - slovenskemu plemenu.« In res: Vse, kar je bilo pošteno, idealno in požrtvovalno v neosvobo-jenih srbskih, hrvatskih in slovenskih pokrajinah, vse se je zbiralo okrog voditeljev članov zveze »Na-cijonalno ujedinjenje ili smrt-. Polkovnik Dimitrijević je s svojimi tovariši organiziral dobrovoljce čete iz neosvobojenih Srbov, Hrvatov in Slovencev in te čete so se v vseh bojih proslavile s svojo hrabrostjo. Razume se, da je vpliv in ugled te organizacije silno naraščal, kar pa vladajočim krogom nikakor ni bilo po volji. Zato so gotovi ljudje sklenili, da je treba odstraniti voditelje, razbiti in kompromitirati organizacijo samo. Pričele so se spletke, uprizorila se je gonja, započcl se je proces zaradi veleizdaje. In možje, ki so si stekli največje zasluge za Srbijo in za Jugoslavijo vob-če, so padli kot žrtev malenkostnih intrig, kot žrtev podle gonje, kot žrtve zlobe in podlosti. Avstro - Ogrska je v znanem svojem ultimatu zahtevala od Srbije, da ji žive izroči vse one, ki so jih kaznovali in obsodi v Solunu. Avstrija je hotela, da jih uniči, ker so se M zdeli nevarni za njen obstanek. Avstriji to ni uspelo. Toda, to, kar ie hot 'i AvatrHa »-činiti ž niirni, to je izvršila radikalna stranka v solunskem procesu! , . .« — Tako je pisal ruski »Oolos«. in bil je v pravu! V Srbiji je danes vse prepričano, da se je izvršil v Solunu justični umor, politično ubojstvo, ki ga imajo na vesti državniki, ki stoje zelo blizu Protičevi radikalni stranki. Postulat pravice in pravičnost! je, da se izvede revizija tega procesa in ta revizija mora priti, je že pred vrati. Takrat pa se pokaže, da Je v Solunu svinčenka vpihnila luč življenja možem, ki so vzpričo svojih del zaslužili, da jim Jugoslavija postavi spomenik, trajnejši od brona! —k— aUh pokretov, kafer* Mena lafeto očuva zgodovina, ki pa tudi lahko it* Srn %JTSm nali Rfe *' uSSl Kerjenskaga, TroSSlft ta N morajo vsekakor Imeti M sebi II m*» li duhovi med voditelji ttudskm mat, t j. oni morajo biti abeoturno prepričani o Istinitosti svele Ideje. Ppaeo-lovski slepar ne more nikdar delj časa ostati voditelj mas. Prepričanje lahko uceplja samo tisti ki Je sam prepričan o resnici. Samo ta, ki je sam v svoj notranjosti uverjen o istinitosti In moči svoje Ideje, ima rrl-vlačno silo, pri čemer pa je vrednost duševnih idej popolnoma postranska stvar. Ne vsebina, marveč oblika je odločilna, poudarja Peimann. Niso baš redki mejni odnošaji med zdravjem in boleznijo, iz katerih stopalo na plan voditelji mas, in mase slede. kakor se je to pri komuni često zgodilo, voditelju, ki se je pravkar vrnil iz blaznice. Govorniki, ki imajo govorniške uspehe, ne učinkujejo nikakor vsled uspelosti svojih dokazov, še manj pa s svojo duševno silo. Moč govora in besede tvori posest privlačnih gesel, izborna eresta, presenetljiva mimika . . . Pri pokretih. kjer se mahoma vzbudi sicer drem-Uajoča masa, nastopajo navadno morbidne, bolehne osebe. Znani strokovnjak na psihološkem Doliu Anion pravi, da se vnaprej lahko trdi. da ie pri takšnih prilikah uveljavljajo predvsem boMini tipi, ki večinoma tum\am ucajsfr Mod temi je omenja ti takozvane mfaatfte. ki so podobni otrokom. Imajo vsa znake otroka, vendar pa ae čistote otroške duša. Iz teh se rekrutirafo onlt ki breg kritike posnemajo vse. Da Igrajo asocijalni in anttsocijalni elementi pri le-votecUeh veliko vlogo, o tem se lahko vsak dan prepričamo na ulicL Karakter teh elementov je nega ti ristl-čen,. vse odklanjajoč, kar se imenuje dolžnost in avtoriteta. Ti ljudje sovražijo vsako delo, čim se imenuje zapoved. Ha drugi strani pa so prav ti tipi sprejemljivi za vsako povelje in za vsako sugestijo, tako, da postanejo pravcati avtomati napram enako ali manj sposobnim. V ljuJskih masah imaio skoro odločujoč vpliv, kakor je znano, fanatiki. Preje so bili verski fanatiki, ki so spravili f^vet iz ravnotežia. sedaj so politični Nihče ne oreudaria in ne preizkuša natančneje poimov, da, lahko * rdimo, čim neiasnejša ie kakšna ideja, *eiu-boH učfnkTTje na množico, na spfoš-nost orifrknjenih glav. Fanatik ne trni nobenega ugovora ali odoora. (m hoče vsakogar prepričat! aH pa pobije s silo vsak odpor na tla, on urila in mori. Takšni so bili verski fanatiki v srednjem veku, takšni so sedaj politični fanatiki.« ... Narodi hočejo, da jih vladajo despoti! Živčni zdravnik v Monakovem 'dr. Rossbach je Izdal brošuro pod naslovom »Duša ljudskih mas«, psi-hologično razpravo o postanku liud->kih pokretov in revolucij. V tej brošuri piše med drugim: »Narod v svoji pretežni večini ne mara slabičev. marveč hoče imeti despote. Neče, da M se ž njim postopalo milo, marveč jhoče, da se ga vlada. Tako je bilo ?vselej, tako bo vsikdar tudi ostalo. Nikdar in nikoli niso odstavljali vladarjev z jekleno voljo in silno pestjo. Odstavljeni so bili vselej slabiči, ki niso Imeli svoje volje. Masam ne m- ponuje modrost in dobrota, marveč samo sila. pravi Peimann. in njih ljubljenci niso Jožef II.. marveč Ce-sare Borgia, Henrik VIII. in Napoleon, Seveda da bi mase in narodi koga tako visoko cenili, kakor Napoleona, mora dotičnik imeti na sebi tudi nek osebni čar, neko fasciniruio-čo osebnost, ki ima ta dar, da vrže na tehtnico tudi svoj prestiž. Samo slabiči so morali zapuščati svoje prestole, nikdar pa ne vladarske nature. Poleg teh voditeljev mas, ki postanejo svetovno zgodovinske osebnosti ie treba omenlatt še vodltelia liud- Politffoe vesti. = Rešitev krize v pokra linskl vladi za Sfovenlfo. Beograd. 23. januaria. Med zastopnik! demokratske zajednice in socijalno demokratsko stranko se je dosegel popoten snorazum glede spremembe v pokrajinski vladi za Slovenijo. Socijalni demokratie soglašajo s tem, da ostane mesto predsednika in reson za notrania dela v rokah JDS. toda pod pobojem, da prevzame mesto nredsedn'^a druga oseba. Doslej Je b«'l v osnrediu kot kandidat za predsednika dosedanu poverjenik za oravosodie dr. Vladimir Ravni-h a r. Zdi pa se. da ie niegova kandidatura stopila v ozadje m verjetno le. da bo imenovan za novega predsednika dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Albert K r a m e r. Kdo bo imenovan za poverjenika notranjih del. še ni točno določeno. Imenutemo v nrvi vrsti kot kandidata dr. VfifVa Baltiča. Kriza bo definitivno rešena prve dni prihodnjega tedna. = Avstro - Oerstra nI kriva, marveč Slavjtanl! V srraškl »Tacres-poStf* priohčttie prof dr. R. F. Kaindl razpravo »Avstro - Odrska m izbruh svetovne volne.« V M raznravl skuša dokazati, da Avstro - Ogrska ni zakrivila svetovne vojne, marveč da so jo zakrivili Slavjanl. povsem Srbi. Kaindl niše: »Kdor je pregledal razvoj veM'osrbskega puhanja in vojno gonjo, prihaja hrezuvetno do zaključka, dn bi popuščanje s strani Avstro-Oerske ne bilo ohranilo miru. Rovar-ienje bi se nadaljevalo in Avstro-Ogrska velesila bi se morala korak za korakom umikati pred malo Srbijo. Potem bi se seveda vse pritoževalo na slabost avstro - ogrske vlade In njenega zaveznika prav tako, kakor so naknadno, ko ie v silobra-nu izostal uspeh, vse obsoja odločno postopanje in e"erv<*fo fn da jo izzvano lahko nobileio. Kdor o tem dvomi, ta je oresn?*! zgodovinski in politični razvoj. Kdor ie prem o trii ta razvoj, je že pred leti moral vedeti, da bo Srbila izzvala volno, čim bodo to žele- 1* D,,r-»Jo iyy nT-»r»i Tr,^rf%tf^%\\r\ ... Todtl vzemimo, da bi bila Avstrija odnehala in da bi imele drnere, velesile na* men. frpn'^o <;e izotmiti volni. mn*-da zateeadeli. ker so bili streli v Sarajevu nekoliko prezgodnji in ker še niso bile vse priprave končane, vzemimo torei. da bi bila Avstrija odnehala, ker bi bile posredovale ostale velesile, ali more kdo verjeti, da bi se bila Srbija umirila? . . . Kako so se drznili na Balkanu govoriti o aneksiji Bosne, ki je bilo edino junaško delo, ki ga je Avstrija Izvršila v zadnuh desetletjih! Kako bi bil balkanskem narodom Še le zrasel greben, ako bi se Avstrija sramotno umaknila I. 1914! Avstro - Ojrrska bi se izpostavila takšni jronji, ki bi ji razjedala kosti in mozeg, dočim b! Antanta mirno stala ob strani ter čakala na uspeh teh rovarstev. Ne smemo pozabiti, da je srbska iredenta zastrupljala avstrijske Jugoslovene m da je bila v zvezi tudi s Čehi. V Bosni so delali po agitaciiskem programu iz L 1904. Ogrski Srbi so bili pridobljeni, z njihovo oomočio so pri-teflrnili v koalicijo tudi del Hrvatov, nofav. ki je bil tem zname?iftej?i. ker ie vladalo vsfkdar med Srbi in Hrvati nafvečle nasprotstvo. Žalostni zagrebški veleizdajniški nroces je bil zli sad te gonje. Med Slovenci smo ooazovali iste noiave. 2e leta 1887. je oisal »Slovenski Narod«: »Ako Rušila razpade, potem Izglniio Jutri Slovenci. Hrvati. Čehi. Pdini cHj vseh Slavianov. mora biti kulturno ujedinjenje na podlagi ruskega kot splošno slavianskega jezika in niske cerkve. Slaviani so en narod, oni so narod bodočnosti, katera jim bo pripadla in jim mora pripasti*. In 1. 1906 »e »Slovenski Wxr<*A« Izjavil: »Kralf Peter nam ie danes to, kar nam je *I1 svotečasuo vladika Strossmaver. 9tro««fTiaver nam le ustanovil velike Vnfturne zavode, kakor ^"-vsloven-*ko akademik* In vseučilišče, krall Peter sicer tudi delinie na kulturnem *iolln. venrfur n* le n torova moč večla 'n nomenfUveaia, ker vlada drŽavo, k| v--»v dati lahko razoolaea z armado ?00.000 kre^Vffc fn frf*«7t*kfh «rb-skHt volakov. Ml Slovenci rravftiramo rta Httr«. »Slovenski Narod« je torej že takrat računal prav odkrito z vojno!« — V tem tonu nadaljuje svo-la izvajanja dr. Kaindl in, prihaja končno do «aVfl»^VaL da svetovne vojne ni izvala Avstro-Ogrska a sva* Jo nasino politiko, marveč nihče drugi kakor ti hudobni ta preklicani Ju-f oslovenl na čelu jim Srbi, ki so te desetletja plavali docela v panslavt-stičnlh vodah. = Občni zbor KraJevM oraal-zaefte JDS za Poljanski okraj, na katerem bi moral poročati tudi narodni poslanec dr. P e s t o t n i k . ae radi premale udeležbe včeraj. 23. t m. n I vrSIl in se Je preložil na poza e j š i č a s. » Demokratska ZaJedalca ta agrarna reforma, Zagreb, 24. Januarja. »Riječ« prinaša od svojega beo-gradskega dopisnika informacijo, glasom katere vest »Jutarnjega Usta« o domnevanem nesoglasju v Demokratski Zajednici srledc vprašanja agrarne reforme ne odgovarja resnici. V tem vprašanju ni med posameznimi člani Zajednice nik?»kih nenremostliivih razlik, čemur je dokaz tudi to, da se sedaj dela na organizaciji edinstvene demokratske stranke. Na to bi se ne moglo mMiti, ako bi vladala v Dem. Zaiednid v temeljnih vprašanjih tako različna stališča, da bi sporazum ne bil mogoč, n Iz Blok. Zadnje čase se je pojavilo i pri nas močno strankarsko g*ba-fe. Prfreiaio se shodi, govorijo se f ova se v svojih podlistkih s tem ni zadovoljil, nego Je trgal svoje irtvt, ali, kar Je glavno, pri tem nI vedel nika-kega sredstva, kako naj bi Slovenci prišli na boljše! »Krpanova kobila« Ima predgovor, v katerem nam opisale Cankar metamorfoze svofeva umetniškega delovanja bi mišltenja: ori »Margareti v Istri« je bil romantik, pozneje — na Dunaja — se Je prelevil v ita-tnraHsta aH nekaj nodobnega, končno fe bil nesimlst, kateremu «e le vse stndilo. Postal Je dnševnl nlhlflst. ki Je Cntll potrebo, povedati, da vse, kar Je slovenskega, pride lahko pod ittč, kar ni vredno, da ekafctfrm. Kar aa ti- če jezika, je ta predgovor prava visoka pesem slovenske stilistike, kar se pa tiče vsebine, je pisan precej tako, kakor je pisal Heine svoje »Reisebilder«, recimo svoje »Die Bader von Lncca«, samo da ima Heine več dovtipa. kakor ga kaže Cankar. Zanimiv je konec tega predgovora, ki se glasi: »O mladenič, da bi tolažbe ne bilo! Bog. ki ie usmiljen, je ustvaril toliko rodoljubov, da Jih je dovolj za tolažbo dvanajsterim poetom. In kaj je zraven še ustvaril? V svoji do-brotljivosti Je ustvaril dolgo vrsto slovenskih politikov, ustvaril Je slovansko vzaiemnost In njene besednike, ustvaril ie pisano množico litera-tov, ki so služabniki mojeea humorja, ustvaril le druščino lirikov, ki se gonijo za Zupančičem In ne vedA. kam gre, ustvaril ie tudi v svoji raz-mišljenosti radikalno narodno stranko, zato na »e Je razlezli in Je ustvarit mole kritike, m navsezadnie mi ie izkazal svoio neskončno naklonjenost in ie ustvaril prečudno lenega dekleta, ki me objame okoli vratu, kadar sem itlufto-, bi ma prala a svojim prijetnim glasom: »Was kiim-mert Sle denn das Oesindel?« Tudi Heine je imel navado, da se je iz pesniških višin kar naenkrat spustil nizdol ter obtičal v prahu vsakdanjosti Tako Cankar! Iz tega prahu Je pobral svojo Dunajčanko, Matildo — ali kakor se je že imenovala —, in njen izrek: »Was getit Sie das Oesindel an!« Cankar je torej slovensko družbo, predvsem napredno stranko — kar se tiče strankarstva. Je znano. da je on sam bil mož dvakratnega in trikratnega prepričanja! — vzel staram običaju neko kniJflro In |s odprl Prva beseda na odprti strani je pričenja s črko »s*. Vratar le nato č'tal posamezna imena poslaneev in senatorjev, ki pričeniaio z »5« in poklicani so oddajali drug za drugim glasovnice v zato prinravlfeno žaro. To se je ponavUalo, dokler niso bile vse črke izžrebane in oddaje vse jdasmmice. Nekateri vo»flci so bili. ko So prišli na vrsto, čivahno aklamirani kot n. pr. general Castelnau, invalid Morfsson in dragi. Cilasovania se ni*5e svoje memoarje. PHzna nje v obl:ki rente ali v oblik? nole, rod-ri«me od njegovih političnih rabllev, to Je 5e njegov potni dokument. Vse. kar pričakuje od sedal dalje Francija od njega, je njegova smrt. === Izjava nove sreticoeke vlade. LDU. Pariz. 23 januarji. (D. K. U. Brezžično). Včeraj popoldne je francoski ministrska predsednik Millerand prečrtal v zbornic? izjavo vlade, obse-gajočo temelma načela, katerih se hoče držatj novj kabinet. In metodo, po kateri se hoče ravnat?. Prva skrb vlade bo, pravi iziava med drugim, predložiti zborn'ci pregled vseh onih sredstev in pripomočkov, s katerimi nai se nrenre-čf na^ailnie tiskale ba^ovcev In omo-goč? vzpostava ravnotežja v državnem proračunu; prva točka v državnem proračunu bo zavarovanie državnega dolga. Vlada bo z vso energiio stremila za tem. da prepreči vsakršen beg pred davkom, vendar tako. da pri tem ne bo ovirala In T>re«*r»*tt;» dnha podjetnosti. Mir v notraniostl države in mir z inozemstvom je o»ia želia. katero iz vsera srca rot? javnost, potrta zaradi ogromnih 2rtev, za katere bo Nemčija pred zgodovino nosila odgovornost. Da se v bodoče prepreči taka usode^olnp katastrofa, se Is treba posvetiti oZ f-tvorjenju zveze narodov, ki Je itak samo nov izraz starodavne francoske ideie. Vlada francoske republike ne bo, v kolikor to od visi od nje, zanemarila aH opustla ničesar, s čemer bi moda koristiti zvezi narodov in utrditi njeno organizacijo. — Izvršitev vseh do-ločb versailleske mirovne pogodbe bo za vlado neprekršljiv zakon. Izvr§;tev se bo brez prenagljenosti, pa tudi brez slabotnega omahovanja zahtevala in izvedla. = Iz dežele svobode. Žalostna In dolga Je povest trpljenja našega naroda tukaj na zanadni strani demarkacij-ske črte. Vzeli so nam svobodo, urade in Sole in z oroflem v roki nam iemlie-kl lastnino in živlienie. Ob Pivki, ob Vipavi, na Krasu, oovsod koderkoli nas osrečnielo na^i osvohoditelii. ni čuti dragega, kakor glasove o umorih, ropih in drugih nasilsrvih, zlasti se to godi v okolici Ilir. Bistrice In $t. Petra na Krasu. Nai navedemo samo par takih slučajev. Umorien in oropan Je bil neki kmet iz /aeoria. umorien in oropan ie bil Železniški čuvai lenko na Drogi med izvrševanjem službe — zaboden z bajonetom v tilnik, ie bil položen na Železniški tir. kier ga ie mrtvega vlak povoril. Karabinjeri so ugotovili smrt vsled Železniške nezgode. — Oddelek voiakov ie prebivalce graščine Kalca nri 7acroriu za^tražil z nasajenimi bodali, medtem ie drug oddelek grad popolnoma oropal Naiboli značilen za varnost nri nas in za naravnost vzorno harmoniio med ronarii - voia-ki in karabl^ierii. ie rop. ki se ie izvršil v noči od 21. na 72. iamiarla ob 2. oonoči na postaji Prestranek. Po lepi široki cesti sta nrivorila dva avtomobila voiakov - ronariev na nostaio, kier so začeli pleniti železniške vozove, naložene z živili. Iz Št. Petra ie prišlo na pomoč voia^tvo z lokomotivo, začel se ie bol. ki ie trala! n*d no! ure. ki na ni oviral niti naimanie ronariev. da ne bi nadaljevali svoieea dela. ter oo izvršitvi odšli* 7 avtomobili odkoder so prišli, ne da bi bil kdo ra-nien ali mrtev. Prebivalstvo si snloh nikamor ne una. zlasti oonoči. komaj nH bH*»m dnevni, ker tudi v tem času se vrše na**lia. Nekat vasi le že zanro-^ilo za orožie v samoobrambo, far se iim ie tudi ugodilo. Pes ie velika n»Sa svoboda in srečni smo v naročiti blažene TtMHe. ki nam k**e svoio materinsko liubezen z bodali in svincem. = R»7oravo v č«**fc»m rv»*-lnm«*n-tn. Praga, 23. ianuaria. Danes so se razorave v narlame^rn nadaljevale cel dan. Razoravlialo se ie o budretn do tri č«*trt na 10. uro zvečat. J"tri se bo budgetna debata nadaljevala. = Iz di»riai«kiM?a parlamenta, H u n a j. 23. ianudf ta. Panes ie oar-lament odobril v-Iadno predlogo o nadal'"ih kr^c^it^ib oneracli. .lADRAN^KO VPP4*ANfE. — PROTESTI. — SPI.OSNA MO- BILIZACUA. LDU Zaereb, 23. jannaria. Jngo-slovenska akademska omladina naj-odločncjSe protestira proti vsakršnemu popuščanje naSe mirovne delegacije v Parizu in zahteva, da se reSi-tev jadranskega vprašanja izvede na temelin pravice samoodločbe narodov. Zlasti poživile z ozirom na zadnji ultimat aHiranih sil vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. naj zanove naS? d^legaclij. mirovno konferenco takoj zapustiti, kier nam tam kot Slovanom in poštenim ljudem ni več mesta. LDU. Zagreb. 23. ianuaria. Danes fe poslal predsednik odseka poslancev iz zasedenega ozemlja dr. Dinko TrinaMič ministrskemu ored-sedniku Davidovimi n-^topno brzo-iavko: Povodom poziva mirovne konference vlad? Srbov. Hrvatov in Slovencev, nai se v štirih dneh iziavi radi predlaganega načrta o rešitvi i^fifT^etrrt/rfl iwft^ewla V»r bi se si- cer izvedel londonski pakt, smatra ožji odsek poslancev iz zasedenega ozemlja, da bi bil edin dostojen odgovor takojšnja izvedba splošne mobi- BEOORADSKO STALI&ČE V JADRANSKEM VPRAŠANJU. Beograd. 24. ianuaria. V tukajšnjih političnih krogih in časopisih se živahno razpravlja o jadranskem vprašanju. Prevladuje mišlienie. da M se nai pustilo uveilavljente londonske ooaodba, ker trt na ta nacia ostalo ladransfco vprašanje odprto. Proti ententi vlada radi njenega nehvaležnega postopanja skrajno oeorčenie. SRBSKI PREDUJEM. LDU Beograd. 23. fan. »Pravda« poroča: Obrnili smo se na pristojno mesto za informacije o tem. kdaj se bodo mogla začeti oogaiania za delo-vanie nosojll na podlagi bonov, katere bo dobila Srhiia iz naslova vojne odškodnine. Odločitev o odstotni meri, katere bomo deležni, mora najprej proučiti stalna renaraciiska komisija. Ta-kpi nato bo Nemčiia začela nakazovati svoie bone. katerih bomo nreieli v znesku 0 miliiard frankov. Na temelju teh bonov bomo mogli najemati oosoiila v inozemnu, toda ker so boni v zlatu, se bo del niih vložil v našo emi^isko banko. Na ta način bomo dobili na razoolaeo večie vsote v domači valuti, s katerimi bo mosroče nabavljati za Srbilo Živino in materiial v drugih pokra-linah naSe drŽave. INDUSTRI1ALNA BANKA. LDU Beograd, 23. januarja. Pred-včeraišnifm ie bila orvoriena v Beogradu konferenca mdustrilalcev iz vse države, pri kateri ie minister za šume in m de razvil s vol načrt za obnovo industriie. Po niegovem načrtu bi se n^fnovila indnstrjialna banka s kapitalom 250 milijonov dinarjev. ŽELEZNIC* r>ot'* STAVKA V ITAUJI, LDU. Rim. 23. ianuaria. (DKU.) Po zadnjih norr^llih. ki prihalaio iz raznih kraiev države, je postala že-l^zn^arska stavka v Italiji skoro splošna. Samo v Rimu je število stavkajočih zelo omejeno, tako da se vrši promet skoro nemoteno. KOMUNIST! NA BOLGARSKEM. LDU. Bukarešta, 23. januarja. (DKU.) Brzojavna agentura Dacia poroča: Kakor se iavlia iz Sofije, ie boćarski ministrski predsednik Starrbnlinski ukazal, da se imaio aretirati vsi voditelji bolgarskih bolj-ševikov. Dos^dai so zanrli 98 oseb. Stavkarsko gibanje v Bolgariji traja dalie. Stavkajoče nodoiraio ruski komunist* 7 ri^npiMVrn. NIZOZEMSKA IN VIL.IEM. LDU Haag. 23 ianuaria. (Dun. k. ur.) V svoiem odgovoru na prošnjo zaveznikov glede Izročitve bivšega nemškega cesarja opozarja nizozemska vlada, da dolžnosti, ki izviralo iz Člena 22B mirovne noirodbe za Nemčijo, ne morejo določiti dolžnosti Nizozemske, ki ni bila stranka nri sktenanfu te oo-crodbe. N1rozem*ka vlada more vnra-šanie, načeto vsled 2ahteve aliiraneev. proučiti le s staliSča svojih lastnih dolžnosti. V predstoiečem primeru Nizozemska ne more priznati nobenih drugih dolžnosti, kakor one. ki jih do-ločaio zakoni kraliestva in narodna tradicija. Niti zakoni, niti stoletna tradicija, vsled katere je postala Nizozemska pribežališče vseh onih, ki so podleeli v mednarodnih konfliktih, ne dovoliavaio nizozemski vladi, ugoditi želii zaveznikov, odreči bivšemu nemškemu ce*ariu narodnosti teh zakonov in te tradiciie. Pravica in mednarodna čast. ki se morata spoštovati, nasoro-tuieta temu. Nizozemska ne sme varati zaupanja onih. ki so zaupali v niene svobodne določbe. LDU Berlin. 22. Januaria. (CTU) Holaudsjca vlada ie izročila bivšemu nemškemu cesarju prepis note. s katero zahteva ententa niegovo izročitev. Kakor poroča »Llbre Belgique«, se želi Holandska vlada izoemiti temu, da bi se le razdira, in če se je razdrlo k;ij slabega, je storjeno dobro delo, s tem pa Še H vse doseženo: podriia se mora odpraviti in na njeno mesto se ima postaviti kaj bolišega! Cankar piše. da slovenske kulture sploh ni. da smo reveži. dusVvni in gmotni, da se nam vse. kar vzamemo v roke, ne spremeni v /J.to. ampak v nekaj, kar je nasprotno od zlata; ne pove pa nam. odkod nai se vzame kultura, odkod naj se %*zame zlato, dd bomo mogli drago plačevati tiste broze. katere ie s krvaveJim srcem hodil gledat k Schwentner-jim šlnam. Lahko torej ponovim svojo besedo, da bo stvar prihodnie generacije, da si ustvari svoio sodbo o Cankarjevi »Krpanovi kobili«. Dostikrat pa imam vtis. da adepti Cankanevi še danes kranclialo »Krpanovo kobilo« le radi tega. ker le ta Žival bila tako hudobna, da ie sekala s svojim kopitom okrog sebe, in s*cer proti nanrednf stranki. Navdušenle. ki va kazelo gotovi krori za Cankarja ima nekako — polltfčno ozadje. Politika v literaturi na se malo-kdai obnese. Ttidl tnkai se ne bo ob-nesia. posebno ker Cankar sam v ilvlfenJn ni stal nad strankami. Ob nievovi smrti od jt. St st M motim, gosp Kristan sam povedal: »Pri nas je bil organiziran . .«, zastopnik SLS pa se je vmešal- -Pri nas pa je pisal . . .« Zategadelj smo imeli priliko opazovati, da ie pisale Ija reklamirala na eni strani JSPS. na drugi strani SLS. Kar ra se ie iz tega izcimilo napadov, so *li vsi rro-tl napredni stranki- taki da je opravičena trditev, da so se gotovi ljudje v potu svojega obraza trudili. Iz Cankarjeve smrti skovati poh\:čno orožje proti stranki, ki ni priljubljena ne pri socilafnih demokratih, ne pri »Slovenčevih« konservativcih. Tako se je ti gospodi oosrečilo. da so obdali Cankarjev grob z n»»ko neprijetno soparico, ki ne dopušča.da bi se človek mogel v linberni približat! ti nfsateliski gomili. Oni. kt so ustvarili soparico. s! pomagaio s L Mik o tele se praznovale Ceafce sestre petdesetletnico ženske telovadbe. Ra-zun slavnosti jubilanta »Ženskega odseke Pražkega Sokola« se je vršilo v lete več važnih genskih nastopov s tekmami. Tako so bile mimo doseđa] največje ženske teH* me v KromeHžu še tekme v Turt Sv« Martinu na Slovaškem in drugod. Posebno pomembna je bila tekma moravskih Sokolić v Kromefižu 7. septembra 1919, k|er le tekmovalo iz H žap skupno 576 sester m to 17 sester za prvenstvo, 47 v višjem, 239 v nižjem oddelku In v prosti tekmi 273 sester. Pri razmeroma težki tekmi Je doseglo od dosegljivih 140 točk V* sester veet kot 70 odst Tekmo so vzorno organizirale, vodile In sodile povsod samo žene. Kot posebnost ženskih tekem je treba omeniti takozvano »Idejno tekmo«, to jt: tekmovalka mora povoljno odgovoriti ne izžrebano vprašanje Iz sokolske Ideologije, zgodovine, organizacije, telovadbe ali temu podobnega- — Veliko skrbi dela tehničnemu vodstva ien vzgoji« dovoljne število zanesljivih sodnic za VTI. vsesokol-skl zlet, kjer bo tekmovalo najbrž par tisoč sester. Organizirale so zato po druirvfh posebne tečaje za Izšolanje sodnic. Tekma žen se vrši prvi glavni dan zleta 25. Junija ob 6. zjutraj In obstoji iz tekme vrst in posameznic v vrstah (višjega in nižjega oddelka) ter posebne tekme v plavanju, ki pa se vrši šele zadnji dam zleta. Vrste višjega in nižjega oddelka bodo tekmovale: v redovnih In prostih (zletovih) vajah, na krogih, bradlji, kladinl, konju na dali. brez ročajev, v hitrem teku (diru), v skoku v dalj. z zaletom, v metu žoge (2 kg) s prevezo, v metu železne krogle (4 kg) in v znanju bistva sokolske misli. — Vrste bodo štele 6 sester in 1 namestnico, če nI dovolj tekmovalk iz enega druStva, se lahko združijo iz več društev v takozvane župne vrste. — Vsaka članica, ki hoče ob zletu tekmovati, se mora prej podvreči župni izločevalni tekmi za prisotnosti tehnične zaupnice ČOS ter mora pil tej priliki doseči v tekmi vrst vsaj 70 odst. dc*-se«!Hvth točk. v posebni tekmi pa 95 odst. predpisanih najnižjih Izvedb. — Ob zletu dobijo ceno (diplomo) v tekmi vrst vrste s 85 odst. dosegljivih točk v prvem redu, vrste s 75 odst. dosegljivih točk v drugem redu; v posebni tekmi pa prve ni tekmovalke), ki bodo dosegle najboljši uspeh. Ker se k vsem tekmam vabi tuđi Jugoslavensko Sokolstvo, naše sestre gotovo ne bodo hotele ostati samo gledalke ampak bodo nastopile kot nevarne konknren-tlnje svojih čeških sester. Torej, sestre,' na noge in pripravljajte se vztrajno In temeljito, ker težek boj vas čaka, poleg težkih val na orodju bo za 10 točk treba prt-, teč! 100 vardov (91-4 m) vsaj sa 13 (10) sekund, skočiti (ugledno) najmanj 3*40 (3-20) m (odriv z desno fn z revo nogo!), metati žogo 25 m In kroglo 7 (6) m daleč (z eno in z drugo roko), čitajte sokolske časopisje In knjige o sokolski Ideji; za tekmo v znanju bistva sokolske misli bo ledena potrebna tvarlna. Podrobni tekmovalni red za Žene In tekmovalne vaje na orodje bodo izšli v strokovnih sokolskih listih/ Posebno pažnjo pa, sestre, posvečujte re-' dovnlm vaiam In discipliniranemu vedenju v vrsrl. Skrbite, da privedete s seboj do-| voli svofm sodnic ker drugače H se ne mogle udeležiti tekme! Zdravo! — ženski odsek Sokole II. ima svol občni zbor v nedeljo, dne 1. svečana 1920 v telovadnici šole na Prulih. Sestre telo* vadke, kakor tudi podporne članice se vabijo, da se ga polnoštevtlno udeleže. — Sokol Moste pri Ljubljani ponovno opozarja br. Članstvo na svoj HI. redni občni zbor, ki se vrši Jutri, v nedeljo, dne 25, t m ob pol 9. dopoldne v prostorih kavarne »Mali Slon« v Ud matu. Otvoritev Sokolskega dome v Mojstrani Moj stranski odsek Sokola Jesenice priredi povodom otvoritve lastnega doma dne 25. Januarja v Mojstrani slavnostne« veselico s koncertom In društveno predstava Koncert se prične ob 3. popoldne? Igra »Pri Hrastovih«, spisal F. Ks. Melko, ob 6. zvečer. Vstopnina k prvemu delu sporeda: Sedeži 2 K »stojišča 1 K; k drugemu delu: sedeži L vrste 6 K, II. vrste 4 K, stojišča 2 K. Predprodaja pri br. Am-brožlču v Mojstrani, Sodelujejo: tambn-raški naraščaj, salonski orkester m pevski zbor Jeseniškega Sokola. — Vsi prijatelji našega mladega Sokola dobrodošli! Zdravo! — Odbor. Sokol na Vlnld priredi v nedeljo, dne t februarja 1920 ob 20. uri v gostilniških prostorih brata Malica zabavni večer a prostimi vajami in skupinami ter plesom. Vabi se vse somišljenike Is brate Sokole k obilni udeležbi. — Društvo za zgradbo Sotrofakeca doma ne Viča priredi v nedeljo, dne 28. t m. ob 7. uri zvečer v zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani zabaval ve« čer s plesom. Sodelujejo člani fcr. opernega gledališča gg. Povhe. Peček m baletni mojster g. Pohan, gdč. Svobodova, Bežkova, Franke tova, MDllerJcva in Vav<* potlčeva. — Koncertne hi plesne točke up-vaja godba dravske divizije pod vodstvom g. kapelnika dr. čerina. Vstopnice se dobe v predprodajl pri br. Uranu ae OHncah ki br. Jetočntku v Rožni dolini. Ker al društvo gradi svoj lastni dom, vabimo s tem vse brate In prijatelje sokolske misli U obilni udeležbi Bratje In sestre ter prijatelji sokolstva v nedeljo vet v Naredni domf Zdravo! V neder o, 25. t m vsi v „Narodni dom"! Stran 4. »SLOVENSKI NAROD* dne •». januarja 1930. ftev. 20. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. januarja 1920. — Prestolonaslednik regent Aleksander »Rusk. kružkti«. »Ruski kružok« je sprejel to - le brzojavko: Heo^rad, 17. januarja. »Ruskemu kružku« hvala na pozdravu sa željom, da uskoro proslavi i vaskrsnuće Rusije, Aleksander. — »Ben Aklbe.« Z\ijlajo se kakor kača, kadar se ji stopi na elavo. tuna-ki, ki se skrivalo pod Ben Akibinim imenom. Pozvali smo jih. naj pod Dro svote izpade na župana dr. Tavčarja s svojimi podpisi, da bosta naoadenec in javnost vedela, s kom imata opraviti. Toda Ben Akibt so junaki samo na jeziku. Delajo se, kakor da bi bili naš poziv preslišali in ponavliaio iecliaie to. kar so povedali že neštetokrat, toda vselei anonimno in ood zaščito var-»ejra plota. I seve, pobalini se bole, da bt jim kdo pošteno ne navil ušes. nko bf stopili na odkrit mejdan. Za Petkovim hrbtom se je pač prav komodno skrivati, sai bandit s tem ne riskira. Ako kdo zahteva zadoščenje in pozove list na odgovornost pa iziavi odgovorni urednik, da ni prav ničesar čital in da je vse, prav vse prišlo v list brez nlecrove vednosti in — mirna Rosna. Možatost tvoje ime ni »Ben Akiba*. — »Revolucija« ob občinskih volitvah. P sejo nam iz mesta* Po ljubljanskih gostilnah in kavarnah srednie Jn nižje vrste se dobijo poerostoma liud-Je, dostikrat čisto neznanih obrazov, k! govore obilo, včasih bnlj skrivnostno, včas'h bolj očito, vselej pa glasno, da bi vezali navzoče na svoje besede. Tako ne bo šlot to ne bo držalo, boste le videli, kaj pride čez par dni. tako zagonetno namisrujejo, kakor da bi se Imele res v kratkem zgoditi senzacionalne in strašne reči. Dolgo časa so obdelovali republiko. Njihov poim o republiki je ta, da bi se odpravili kazenski zakoni in zapori ter da bi smeli deteti, kar bi hoteli. Sedaj ima'o novo poglavje: revolucija bo ob občanskih volitvah. Pravjjo, da so ljudje naveličani srbskega tlačanstva, da ne bomo pod Srbom, za to pa bo izbruhnila Pb blžnjih občinskih volitvah revolucija pri nas in na Hrvatskem. Cisto natanko tudi vedo, da vojaški krogi že računajo z revolucijo in da se mladi srbski vojaki že pridno vadijo, kako bodo streljali na slovensko ljudstvo. Ta V o in enako govore, čim boli so alkoholizirani, toliko glasneje in bolj buiskajoče. Odkod izvirajo taka hujskanja, ni težko uganiti. Trebalo bi prijeti take hujskače in jih pošteno kaznovati z njihovimi inspiratorji in plačn-ki vred. Dolžnost je tudi krčmarjev, da ne trne v svojih lokalih takih hujskaških elementov. Slično hujskanje se širj najbrže tudi po deželi. — Imenovanje profesorjev ffiibtj. vseučflfgča. V ministrstvu prosvete :e bil podpisan ukaz o imenovaniu profesorjev- za ljubitansko vseuč?l:ščc. — Plače In plače. »Narodni List v« priobČujejo plače nekaterih najvišjih ?n 'najnižjih uslužbencev v Beroljnu. Tako ima n. pr. ravnatelj berolinskega zavoda za Čiščenje ulic po 21 let »h službe 8760 rmrk, njegov Šofer pa 9127 mark letno. Član mestnega sveta ima 10 OOO mark lotno, pomožni delavec v centrali za Izdelke iz masti Pa 18.000 mark. Oskrbnik zavoda za slepce dobiva po 321etni službi 6650 mark letno in njegov sluga tudf toliko. Predstoinik v centrali za izdelke iz masti ima 5500 mark letno, njegov računovodja 8700 mark. Nadzornik javnih nasadov *vleče« 6570 mark, njegovi vrtnarji 7070 mark letno. Dipl. inžener ima 6000 mark letne plače, njegov sluga 8000 mark. Mestni stavbni sekretar ima letnih 5756 mark (po 19 letih službe), njegov neizučeni delavec (mestni stražar) pa 7200 mark. i— Komentarja ni treba, ker to velja tudi za naše kraje. — Za zbirke za vojne viefnfke Je darovala mestna občina Pnbljanska »Slov. Rdečemu kržu« 5000 K. — Prihod BasTh vjetnlkov fz ftatvio. Vse one cenjene ljubljanske dame (43), katere so Že pri odboru za sprejem naših vjetnlkov iz Italije, na! blagovolita takoj svoje naslove (Ime, priimek, ul"-ea, hišna številka, nads^mnle. na*nnčn.o označba vrat, event. telefonska številka) sporočiti Glavni komandi mesta v Ljubljani (Dunaiska cesta 29/TI.V ker bi bilo drugače nemogoče imenovane dame pravočasno (event ponoči) o prf-Jiodu transportov obvestiti. Seznam. kateri se nabala pri omenjeni komandi. Je nezarJocten. Zadevn le zelo nuiua. — Trpin! se vračal! Na potu Iz Italije je več tisoč, pravilo 30.000 na-ših fantov, ki prihajajo iz krutega nlet-n?5tva, Prv? večti transporti se pričakujeta te dni. Natančni čas prihoda transportnih vlakov se bo obiavil pri vhodu glavne poŠte in na deski na franč;škanskem m^stu. Poživljamo oV činstvo, da se v obilnem Številu udeleži sprejema ter naše umake mučenike kar na'nrjsrčjieje pozdravi v svobodni domovini. — Internirane! Slovenije, Mre I Dalmacije. Dmrnvf! JoS u ItallH smo odlučili, da ćemo se Izza novratka ti domovina svi sastati. PoŠto smo danas evl n fodjeoof grudL e toča vas pozrvljem, da mi Izvolite Javiti vale želje, Kdie i kada, da se sastanemo? Ujedno neka svatko donese za sastanak, opis o svom živovanju a Italiji* čim mi stignu vaie obavijesti ureći ću sastanak. Medjutlm primite bratski pozdrav. P. Josip Pavačić. Zagreb, Pahnotićeva ul. 39.—I. kat — Vsa narodna društva« k i so prožeta slovanske ideje, ljubavi do trpečih bratov v Rusiji in človekoljubna, vabi Ruski kružok na sestanek, ki se vrSi v ponedeljek dne 26. t. m. ob 5. popoldne v posvetovalnici na magistratu. Na sestanku se ima sestaviti odbor, ki bo nabiral v sporazumu z narodnimi krogi v Beogradu in Zagrebu dobrovoljne prispevke za stradajoče in naj-bednejše sloje v Petrogradu. — Inženirski fcpft na rudarski visoki Soij v Pribramu (na Češkem) je napravi! s prav dobrim uspehom Ludo-vjk B o n č a, doma iz Idrije. — Kako štejejo Italijani. »Edinost« piSe: »Italijanov je 50 milijonov«, tako poroča »Osservatore Triestino«, in ker je »O^ervatore« uradni list, ki mora vedno in vselej pisati eđ'nole resn'co in n?č drugega kot resnico, potem mora to že biti res. Vest v »Osservatoru« pa se glasi: »Po najnovejših podatkih osrednjega statističnega urada se more italijansko prebivalstvo na vsem svetu šteti na 50 milijonov, ki se razdeljujejo takole: v starih meiah kraljestva SH milijonov, v odrešenih zemljah, priklonjenih Italiji in zasedenih po naši vojski. 4 milijone (no avstrijski uradnf statistiki \z leta 1010. je bilo vseh ItaPjanov v Avstriji nekaj nad 700.000: prin. LDT.O. v inozemstvu v Amerik?, Evropi, A7*ji in Afriki 8 milijonov.« — »Os^ervatore« s» Je nadel res silno poveČa'oča očaln. da je 70fi 000 videl kar 4 milijone (tri vrste cenzurirane). — Zveza pofctn'h organizacij v £ i ubil a ni je obfavfta koncem jumja 1. 1. članek, v katerem je stavila preJstoj-nstvu tukajšnjega čekovnega urada o pr'liki nekaterih izrednih imenovani sledeče vprašanje: »Vprašamo pred-sfo.iništvo čekovnega urada, če mogoče fe zadošča za napredovanje v službi, če je uradnica vzgojiteljica predstojnikovih otrok?« Zveza ni bila o tem vprašanju povsem točno informirana. !7kaza*o se ie, da ie bila dotična uradnica približno en mesec p^prei predlagana v naoredovanie, predno je prevzela vzgojo predstojnikovih otrok. — Odbor Zveze poštnih organizacij v Ljubljani. — Iz učftefiskih krogov nam pišejo: Sedaj so pričeli izplačevat* na prejemke, ki iih določa §o^k: zpkon. snre-»et v parlamentu dne 23. iuliia 1919 — nre^uime. 7e do]go porrei so na trebila šolska oblasfva urbi et orbi. ko1:ko imamo dobiti. onrav?čevala se, zakai n\ iznlnčjla. kdo temu n; kriv H6. in to po vseh obstoiečjh slov. !ist:h. Pnkrat za vselei bodi povedano in pribito, da proti takemu načinu naiodločneie protestiramo. Kdo ie kriv teh zaostankov: fnančna unrava ali višji šol. svet aH knjigovodstvo ali čekovni urad, to naj se gospoda med seboj pomeni in nas to prav Čisto nič ne bnga. Faktum je, da imamo še vedno iste pTače in do-klade, kj smo uh imel- koncem lanskega leta. Nepoučena javnost pa utegne notom raznih skraino neumestnih notic v^ 1'stjh tolmačiti, da se nam plače 1n doklade vsakfli 14 dnj reguliralo. Ako ntm 'malo šolska oblistva kaj sporočiti, naj to javijo naši organizaciji, ki bo obvestila svoie članstvo potom stanovski listov. Od izobešanja vsake krone v javnost? oa n«ma koristi n'hče drugi kot veričnfki in drucri temni element?. —Pr| komandi mesta v Ljubliaui naj se nemudoma zgfase oziroma javilo svoj naslov sledeči gg. častniki: Nad-poročnik pebote Ciril Kraševac, poročnik JoSko Babic, prav. akcesist Pero I. Popovič, pranorščak pehote Kriscje Anton in naredn:k Dominik MaruVč. — S'nžba božla v slovenskem Jeziku v tukai^njl evangelik! cerkvj na Oosnosvefsk" ce«t? se bo vršila v nedeljo ob 3. nonoldne. — ZgipsVa se nail Andrej Basa, učitelj iz Podgrada v IstrlH, ?n Martin R e m i h r iz Paibenburga, naj javita svoia naslova Posredovalnemu uradu ?,a be per milic od zneska. k? nresega svoto 5000 kron 120 v od 1000 KV S sku"uTm čekom se smeio nos^mezn' zneski, kakor do sedaj, nakazovati do 20.000 K. Obremenitve v M^nSkem prome*ti in zneski, katere poSUia čekovni urad s po?tn?tnj na^^^^'-ami, so, kakor do sedaj, prosti provizije. — Urad obl^tne 7*W** dece In mfađ*ne za S'^ven'Jo v f Mritan! se je pre«ef*1 fz svoHh doseda^i?b prostorov v deželnem dvoren v poslooie deželne vla^e na Ble?welssovt cesti št. 10, II. nadstrooje, soba št. 18 in 1°. Zaradi preselitve ne sprejema strank do 24. t. m. — f>««*mf promet na JiHhif ielez-nld. Obmrno ravnateljstvo Jofcne železnice v LJubMan? objavila: S 23. Januarjem t. t Izostanejo do nada1me*a vsled pomanjkania premora na vseh progah Južne železnice v območja obratneca ravnateljstva JuSne železnice v LmbUani vs| dosedsn«! redni osebni vtekl. V p^omeln ostanejo ehs-presnl vl^ld med Parizom In Beojrra-dom BrzovlaVs H vozita sedal med LJubljano In Beogradom, .vot'ta na prof! LJubljana . Zavrih trllmit na teden |n sicer v ponedeffek, sredo In soboto. Na r*m*t Zagreb — drt. kol. — Slsak - Beograd vozita redno vsak ča*. Na progi Maribor • f Jnb^n^a prevešata osebe tovorne vlaka St &31/&33 M obratno 868/860. Vlak tt. 811/833 I odhala fz Maribora ob 9-05 In prihala v Ljubljano ob 19-12. Vlak It 888/860 odhaja iz LJubljane ob 6*29 in prihaja v Maribor ob 16-27. Na progi Zidani most - Sisak prevaža osebe tovori! vlak št 501, kj odhaja iz Siska ob 6*41 in prihala v Zidani most ob 10-59. V nasprotni smeri vozi vlak Štev. 502/520, ki odhaja Iz Zid. mostu ob 1510 in prihaja v S'sak ob 19-23. Na progi Ma-ribor-OrabStaJn prevaža osebe tovorni vlak št. 442a/497, v nasprotni smeri pa vlak 3t 470/472. Vlak št. 442a/497 odhaja iz Mar bora ob 6-12 In prihaja v Orabštajn ob 15-30. Vlak St. 470/472 odhaja iz OrabStajna ob 5-58 in prihaja v Maribor ob 14-17. Na progi PraRer-sko - Kotoriba in v nasprotni smeri prevažala osebe tovarna vlaka št. 277 in 272. Vlak št 277 odhaja iz PraK€r-ske«*a ob 1800 \n nrjha'a v Kotoribo ob 2*03. Vlak št. 272 odhala vt Kotoribe ob 24-49 in prihaja v Prajrersko ob 5-43. Na progi Spilje - Ljutomer in v nasprotni ?=mert vozita vlaka št. 812a/ S13a |n 1802/51. Na prosi Zid. most-Ljubljana ostaneta v prometu vlaka §t 32a in 37a. Vlak št. 32a odhaja iz Ljubljane ob 14*15 in vlak št. 37a prhaja v Ljubljano ob 7*28 Na progi Ljubljana-Vrhnika vozita vlaka št. 2703 in 2704. Vozni red je razviden iz stenskega voznega reda. Na pr^gi Ljubljana-Bo-rovnica vozita vlaka št. 60 in 63. Vlak št. 60 prihaja v Ljubliano ob 700. vlak St. 63 odhaja iz Ljubljane ob 15-00. Na ostalih progah in sicer Sinčavas-2elez-na Kalia. Slovenska Bistrica - Slovenska Bistrica mesto, Poljčane - Konjice in Orobelno - Rogatec je obratno ravnateljstvo Južne železnice prepustilo obratnem vodjem prosto roko, da v lastnem delokrogu uvedejo po potrebi v vsaki smeri dnevno po en vlak. Vlak št. 858/860 in 831/833, ki voz:ta med Mariborom in Ljubljano in nasprotno, imata vedno zvezo za Zagreb. — Uvedba ekspresnih vlakov« Dne 26. januarja 1920 se uvede na progi Wjen - Trst nov par ekspresnih vlakov št. 3 in 4. Vlak št 4 odhaja iz Trsta vsaki torek in soboto, vlak st 3 iz Wjer.a vsaki ponedeljek in p';tek. V Ljubljano prihajata približno ob času kakor nekdanji dnevni brzovlakU Ta dva vlaka bodeta imela tudi d'rektm kurznj voz Wien - Beograd in obratno, v vseh vozovih pa samo 1. razred. Glede odprave potnikov, prtViage itd. opozarjamo na razglas, ki je izvesen v vseh naših postajah pri osebnih blagajnah. — Ekspresni vlaki Dunaj • Trst Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Dne 26. Januarja t 1. se uvede na prosi Dunaj-Trst nov par ekspresnih vlakov št. 3 in 4. V smeri z Dunaja proti Trstu bo vozil ekspresni vlak vsak ponedeljek in petek, v obratni smeri pa vsak torek in soboto. Eksnresni vlak št. 3 odhaja z Dunaja ob 7.20. prihod v Maribor ob 13.34. odhod iz Maribora ob 14.24, prihod v Celie ob 15.35, odhod iz Celja IMG. prihod v Ljubljano ob 17.27. odhod iz Ljubljane ob 17.47, prihod v Logatec ob 18.36, odohod iz Logatca ob 19,10, prihod v Trst ob 21.35. Ekspresni vlak štev. 4 odhaja Iz Trsta ob 6.15, prihod v Logatec ob 9.30, odhod Iz Lojratca ob 10.10, prihod v Ljubljano ob 10.49. odhod iz Ljubljane ob 11.29. prihod v Celie ob MI0, odhod iz Celia ob 13.25, prihod v Maribor ob 14.48, odhod iz Maribora ob 15.08, prihod na Dunaj ob 22. — Glede odprave pomikov In prtllage velia nastopno: Ekspresna vlaka št 3 In 4 imata samo vozove 1. razreda. In sicer pet vozov za potnike z Dunaja do Trsta, en voz za potnike z Dunaja do Ljubljane in en voz za potnike z Du-naia v Beograd. Vozovi bodo označeni s Črkami A do E za potnike z Dunaja v Trst, s črko F za potnike z Dunaja v Ljubliano m s črko G za potnike z Du-naia v Beograd in obratno. V vsakem vozu ie 39 sedežev. V ta vlak imalo pristop potniki le v razmeriu prostih sedežev. Vstop preko navedenega števila nrostih sedežev nI dovollen. Pre-skrblleno ie. da bo moral brezpojzojno izstopiti vsakdo, ki ie dobil vozni list preko določenega števila 39 sedežev za dotični voz. V Trstu, L Jubilant Za-frrebu In na Dnnahi se bodo izdsf^li vozni listi tudi v predorodaji, v Gradcu. Mariboru, Ceifu. Sisku in do Beograda šele po dohodu vlaka v Izmeri ra*no1ož!Hvih sedežev. S prednrodajo voznih listov se začne dva dni pred odhodom vlaka. Za vožnjo v teh ekspresnih vlakih ie potrebna l. nakaznica na vnisan sed**Ž v začrkanem voztu po 20 (dvalset) lir, t J. 120 (stodvajset) 2. vozni list 1. razreda brfcovlaka, ve-11-ven zj ta dan. 3. prlbltnl vozni H«t Ju«ms1oven*klh kron za vsako nreko-račenle drfavne meje. Najmanjša do-mistna raedalla za nakup vozne na* kaznlce le relacija od vstopne pa do nrve v območju sosednie države ležeče Izstopne p«st*ie. Nakaznica v*H* 1rVi?n2fio ie za določeni dan In vlak. Pribltnl vozni Usti se noblrato v kritle nosebbPi tro*Vov. Irl lih Ima !u*na fce-feznlea e nabavo ameritfceta premota. Y*t dmtsee ti vfskl ne bi rooet! vozit!. Kreditirani. znt***i m nrosU votnl 11-*tf se v teh vlavpi ne bodo prfznmmlf. v wn T fLInbPanskl vni>l ls-«tm>Hn v 11nbHanl. Htdl aVo bi namera-v?»H nadaf1#vatt vo*nfck Nsdslfevunle vnfffte se i?m dovoHnie le. ako noatala ! lubtlani razonlatra ie a sedeži v tem aH v voan dmire Črke. Prekmlenle voinli je MveOavso m aadaOao vol- njo z ekspresnim vlakom. Pregledovanje prtllage se vrli tekom vožnje v vlaku. Tudi zacarinana aH carine prosta potna prtljaga je dopustna v največji skupni izmeti do 200 kg na osebo v zmislu S 30 obratnega pravilnika. Ročna prtljaga Je dovoljena le v oni izmeri, kolikor pripade sorazmerno na plačani sedežni prostor nad ali pod sedežem. Na sedežih samih, na hodniku, ali v oddelku samem drugače razpoložena ročna prtljaga se bo točno odstranila na odgovornost potnikov. Car rini podvržena prtljaga se ne sprejema. Na odgovornost potnika sprejeta prtljaga se izloži na prvi glavni carinski postaji. — Podrobna navodila dajejo potnikom osebne blagajnice in prometne pisarne. Hkrati z uvedenjem ekspresnih vlakov 5t. 3 in 4 se z dnem 26. januarja t. 1. se Izpremeni vozni red na progi Ljubliana-Logatec. Namesto dosedanfega brzovlaka Št. 17 vozi br-zovlak št. 17a, odhod iz Ljubljane ob 11.30, prihod v Logatec ob 13.20. odhod iz Logatca ob 13.55, prihod v Trst ob 16.30. Namesto dosedanjega osebnega vlaka št. 87 vozi osebni vlak št. 87a, odhod ?z Ljubliane ob 14.30, prihod v Logatec ob 16.51, odhod iz Logatca ob 17.45. prihod v Trst ob 21. Namesto dosedanjega osebnega vlaka št. 84 vozi osebni vlak št. 84a, odhod iz Trsta ob 8.30, prihod v Logatec ob 12.25, odhod iz Logatca ob 13.15. prihod v Ljubljano ob 15.34. Namesto osebnega vlaka št. 60 vozi osebni vlak št. 60a, odhod iz Borovnice ob 6.52. prihod v Ljubl:ano ob 7.30. Na tej progi izostane osebni vlak št. 63 in vozi osebn vlak št. 53c. odhod iz Ljubliane ob 18, prihod v Borovnico ob 18.32. Končno se z dnem 26. Januarja t. 1. zopet vzpostavi celotni normalni osebni promet, kakor je bil pred ukinjenjem prometa, t i. dne 23. t. m. — Dolenlske železnice. Upravnf svet dolenjskih Železnic obrnil se je z nujno vlogo na ravnateljstvo državnih železnic, v kateri odločno protestira proti preklnienju večernega vlaka Ljubljana - Karlovec ter zahteva takojšnjo vzpostavitev direktne neprekinjene zveze s Karlovcem. Pozdravljamo energični nastop upravnega sveta In mu žehmo najboljši uspeh. Saj Je v istini naravnost brutalno za popotnika, ki z vlakom pride v Novo mesto že ob 10. zve^r, pa mora potem prezebati v nezakurjenem vagonu do 4. ure zjutraj. — Ustavljen tovorni promet Na vseh progah obratnega ravnateljstva južne železnice v Ljubljani je radi stavke v Trbovljah in Hrastniku ustavlien do preklica celoten tovorni promet Izvzete so samo pošiljke živil. —- Zopet požig. Na HruSevJu pod TosTcim čelom je zopet neznanec zanetil požar, ki je vpepelll dvema kmetoma gospodarska poslopja. — Kot požt-galca sumijo ljudje nekega vojaka-ubežnika. Ta požar Je nastal tudi v neposredni bližini polhovgraške Občine, kjer Je bilo tekom dveh tednov že troje požarov. Varnostni organi so pred dnevi aretirali nekega delomrž-neža in tihotapca kot požigov In ropa ori posestniku Mihi Trobcu sumljivega. Pri aretirancu so našli mnogo denarja, ki ga zelo obremenjuje. — Umrl le dne 22. t. m. g. Alojzi! U h e r, solastnik tvrdke F. & A. Uher. Pogreb je v soboto, 24. t m. ob pol 16. uri izpred hiše žalosti v Selenburgovi ulici št 4. N. v m. p.l Pozor! Podpisani Josip Omerzel službujoč pri Kom. Drav. Dlv. Izjavljam, đa nisem Identičen t Josipom Omerzo, kateri Je bil aretiran zaradi tatvine masti. Z odličnim spoštovanjem Josip OmerteL Kultura. Radi obolelosti gdč. ThlerrUeve se spremeni u repertotrja za opero In dramo sledeče: Opera: V soboto, dne 24. jantarja: »Sanje«, abonm. D. — V nedeljo, do« 25. Januarja: »Rlgoletto«, izven abonm. — V ponedeljek, dne 26. Januarje: »Prodana nevesta«, izven abonm., uradnišVa predstava. — V torek, dne 27. januar)a: »Hoff-manove pripovedke«, izven abonm. — Drama: V soboto, dne 24. Januarja: »Nočni čuva]«, abonm. C. — V nedeljo, dne 25. Januarja: »Pepelka« (popoldne), laven abonm.; zvečer: »Nočni čuvaj«. Izven abonm. — V ponedeljek, dne 26. Januarja: Zaprta — v torek, dne Ti. Januarja: »Korenček« — »Zenitev«, abonm. D. Slovensko pevsko druStvo »Krekove« Trnovo« ? Uebljanl priredi v soboto, dne 31. januarja v veliki dvorani hotela Union prvi zabavni večer z raznovrstnim sporedom. Oodha Dravske divizije, nastopi društvenega pevskega zbora, srečolov in ple«! Vablfo se vsi prHatel)! petla In neprisiljene zabave, katere ne bo manjkalo. Ker le dro-Itvo komal vzcvetelo, a le ponosno na svoie dosedanje uspehe ter potrebuje vsestranske podpore za nadaljni razvoj, se prepla-čita hvaležno sprejemajo. Vstopnina za o&obo 6 kron. — SrbohrvatsM merami tnnrv se prične danes (v soV>to) ob 6. zvečer na realni cftinaztft na Poljanah. Predaval bo prof. nvić. — KmetiMrn predavanje. »DruStve smvensMh km^tll«kfh ntroknvnla*ov« pri. redi v nedelin, dne 25 lančana ob i. no* poldne v hiši naCelnOm KrnefUslre *w*fms-nfce ««st». t. Čemet« ▼ Z«r«rnH *4«tf 3»% oradavanle p samno^mo^l pri livint. — Predava svetnik V. Pohrman. Snom'n'aite s« Dražtesv.CirtUiaHrtoa. Štev. 20. ^SLOVENSKI NAtOPr^t 28. jamoarja Iftl Stran & nalnooejla poroCUa. ZA PODALJŠANJE ROKA ULTIMATA? Btocrad, 24, januarja. Vlada dose> daj o svojih razpravah in sklepih še nI izdala nikakega uradnega obvestila. V dobro iti formi ranih krosrih se govori, da bo vlada zahtevala podaljšanje roka za odgovor in da se istodobno od* pošlje predsedniku VVilsomi poseben brzojavni apeL AMERIKA JE Z NAMI! Zagreb. 23. januarja. »Obzor« je dobil \z Pariza poročilo, v katerem se Dravi med drugim: »Brez našega soglasja (to je Jugoslavije) nI mogoče rešiti jadranskega problema. Wilson !e sicer voljan, da brez daflnega raz-iskavanja odobri vsak sporazum, ki bi ga sklenili Italija in Jugoslavija. Sicer pa VVilson in ž njim Amerika trdovratno vztrajata na svojem že znanem stališču, kar oomenia. da brez našega dovoljenja tudi ni dobiti dovotienia Amerike za rešitev jadranskega vprašanja Z oziram na to se lahko trdi. da bo Italija zakonito dobita samo ono. kar ti bo konferenca prisodila, to le samo ono, na kar bomo pristali mi in Amerika. JADRANSKO VPASANTE PRED MI-N1STPSK!M SVETOM. Beograd, 24 januaria. Danes pred-poldne se bo vršila važna ministrska se'a, na kateri se bo razpravljalo o zunaniem političnem položaju; raznrav-liafo se bo o jadranskem vprašanju in stališču, kj ca bo vfadn zavzela k en-tentnemu ultimatu. Vlada še ni dobila od naše mirovne delegacije odgovora na svojo depešo slede detaiTranega ob. veščenja povodom zavezniškega ultimata. ODGOVOR NA^F VI 4DE NA ULTIMATUM. LDU. Lvon. 24. Januara. fBrczčič-ncO Kakor se poroča iz Beograda. ie verjetno, da bo jutrosfovenska vlada, preden ođpovori def?n?tJvno na zadnie spom^-lo vrhovnega sveta, nrosjla zavezniške vf^e za po^^'^anie štiridnevnega roka, ki je določen za od- POVOD IVFN^DNFMTT ODHODU IXOYD GEOROEA. Zagreb. 24. januaria. Kakor poroča »Jutranji List«, fe izjavil neki naš diplomat njeenvemu dopisniku, da se na prvi ooeted ne more videti, kak razlog je napotil Llovd Georeea. da je tako nenadoma preseka! konferenco o jadranskem vprašanju, ki s svoiimi posvetovanji še ni bifa gotova. Oiofomat fe iziavil. da se sumi. da ie bi! oovod nenadnemu odhodu L!oyd Georgea — _._______.______ _ vest glasom katere nameravalo Mh ševiki veliko akcijo za okupacijo Kavkaza In Indiie in so v to svrho ie odposlali veliko vojsko na Azovako mor« ie. To bi bil najbrže edini vzrok, da je Lloyd Oeorge nemudoma zapustil Pariz In pristal na zakftevo ItaHle, da ta na U način spravi vprašanje Jadran* skesa moria z dnevnega reda. POVRATEK JUGOSLOVENSKIH CET IZ SIBIRIJE. Beograd« 34. januarja. Ameriške Zedinjene države so dale na razpolago potrebno Število ladil za prevoz iugo-slovenskih čet. ki se še nahajajo v Sibiriji, v domovino. V to svrfto sta od-Plula iz Amerike v Vladivostok dva velika pomika. Meseca marca prisne orvi transport naših Čet v domovina Izkrcali se bodo najbrže v Dubrovniku, ako do tega časa še ne bo rešeno reško vprašanje. KOALICIJSKA VLADA? Zagreb. 24. januarja. »Obzor« prinaša iz Beograda: »Na zahtevo opozicijskega btoka glede obrazovanja usta-votvornega odbora ,ie odgovorila danes vlada po tačasnem predsedniku Narodnega predstavništva goso. dr. Draži Pavloviću, da želi. da se pred pričetkom parlamentarnega delovanja odbora In temu sledeče otvoritve Narodnega predstavništva vršilo pogajanja za sestavo koalicijske vlade na nat-širji oodlagi in da se pri teh poeaianifh ne poudarjajo osebne dispozicije. O tem se je posvetoval včeraj opozicijski blok. tako da bo mogoče zaznati danes za odeovor. VRHBOSANSKI NADBISKUP. Sarajevo, 24. januaria. V tukajšnjih političnih krocih se govori, da ie imenovanje biskupa dr. Ivana Šarica za vrhbosanskega nadblskima gotova stvar in da se zadeva nahaia v ministrstvu vere v Beogradu pred končno rešitvijo. MEDNARODNI *o«isaRJI V ČARI-GRADU. LDtT. ! von. 24. fatmarfa. flfcezZHJ-no.) Tz Car'grpr'n se n°r^?a- Br'tanck». francoski in itnJii*nsk: vfšf* k^^i^ar so ItroMl ntoma*<*ki vladi noto Irjef j naznanjalo, da voHf asjajejtef Rnčnk Dje-Tiai pa?a jn na.eTn k tur^ceea gen^ra'-irz* ^tabs kadeta IHioidaffc več odkrite Tovra?n"»sti napram zaveznikom in z ahrbtn^mi snie'kam? ov:ra^a izvršitev ogojev nremiria. Zaradf te note sta '*ojni minister in načelnik generalu e.ea ^aba odstopna. Vojni minister ie bil Taurmtk nacionalnih elementov, ki podpirajo takozvano anaMsko cribanje. Ker "*n vpliven, je mogoče, dn bo vsled njegovega odstopa prišel ves kabinet v krizo. — Gosood^psfte vesti. — ng Gospodarska Zajednica. Na seji gospodarskih organizacij v Zagrebu dne 30. t. m. se ie sklenilo, da je na mestu dosega ožjega, stalnega stika s slovenskimi gospodarskimi organizacijami. Šlo bi za skupno postopanje v narod no-gospodarskih vprašanjih, aktualno je zlasti vprašanje valute in vojnih posojil — ng Zaradi elektHškega podjetja v Fali so se vršile večdnevne razprave v Ljubljani z zastopniki francosko-švicarskih podjetnikov. Doseglo se ie soglasje In sklenila pogodba. Osnuje se družba na delnice z 10 milijoni švic. frankov. Družba bo mešana, udeležen je domač In tuj, francosko-Š vi carski kapital. Podjetje ie največjega pomena za našo industrijo, razsvetljavo mest, pa tudi zat% ker v posledici bo znaten prihranek premoga. — Z Llcencovanje zasebnih žrebcev. Llcencovanje zasebnih žrebcev se vrši dne 10. februarja v Ptuju (sejmišče). 11. februarja v Mariboru (sejmišče). 12. februarja v Ljutomeru (na trgu), 14. februarja v Slovenjem gradcu (na trgu), 15. februarja v Celju (pred Narodnim domom). Prt-četek vsakokrat ob °. dopoldne. — g Sladkorna Industrija. Zagreb, 24. januaria. Kakor se čuje iz Beograda, se je vršila v ministrstvu konferenca delegatov sladkornih tvomlc. na kateri se je osnovalo posebno udruženie s sedežem v Osjeku v svrho. da se sladkorna Industrija v naši kraljevini čimbolj dvigne. Borze. LDU Curfh, 22 januaria. (CTU) Deviza Dunaj 1.80, Berlin 8 25, Praga 7.10; avstrijski kronski bankovci 2. LDU Dunaj. 22. Januarja. (ČTV) Izplačila na Zagreb 260—27.5. na Praao 381 do 401; bankovci kraljevine SHS 22^-240 »Centralna menjalnica« v Kolodvorski ulici rtasorotl .fažnemn kolodvoru. Ta zavod, ki uživa snloS-no eanpanje radi kulantnosti. se je ra7^iril v toliko, da spreiema od sedaj nanrej tiidl vloere na tekočI račun in hranflnične knjižice. Olei inserat! X. emisija delnic L jubtianske kreditne banke. Vsled sklepa upravnega sveta LltiH-lianske kreditne banke poviSuje se delniška glavnica na 30 000000 K z Izdajo 25 000 novfh delnic, od katerih imajo dosedanji delničarji pravico prevzeti skupnih 20.000 novfh delnic na podlagi vsakih 5 starih 2 I novi delnici po tečaju 700 K in ostalih 5000 novih delnic se bode dovolilo onim delničarjem, ki bi felell imeti razven optiranih Še večle Število delnic In novim subskri-bentom po tečaja 000 K telquel Z ozirom na visoki tecal, ki sedaj notira na borzi je emisijski tečaj od 900 K zelo ugoden m ker poteče rok subskripclje dne 31 t. m. se opozarja gg. Interesente, da svofe prijave pravočasno vpo?!jejo Liublianski kreditni banki v Ljubljani odnosno njenim podružnicam v Mariboru, Celju. Splitu. Trst«. Sarajeva. Gorici ia Borovljah glasom današnjega inserata ■ZPRI IN L Tatvfa* * to ko da »e vsa sodnija privrela n-i hodnik. — Janez Jemc in Andrej Ovi^ač sta tvrdki Kmet odnesla enr) v rečo fižola. Obsojena sta bila Jemc na rri in Ov;jač\ znan tat. na štir? mesece te^ke ieče Ovtinč ie no razpravi rekla-mfral za se 2ŽŠI K ki iib ima v deno-Rtta, Ovjjač je znan kot zakotni ve- Dopfsf. — Tz Trehn'e*ra. Kakor se sl^?. na-meraVa Vomnetentna oblast podel'tj -rin. odborniki: Rado Železnik In Gustav Strniša. Aprovlgačifa- t Prodajalci nprovlzičnegn petroleja se opozarjajo, da smejo prodajati petrolej le na nakaznice ali posebna nakazila in le po določenih cenah. Prestopke kaznuje državni urad zoper navijalce cen itd. — Vsak prodajalec naj razobesi razglas iz listov v izložbeno okno, da bodo stranke lažje našle odkazane jim prodajalne petroleja. — Kje in koliko se bo dobilo petroleja na izkaznice, ki se izdajajo po 25. januarju 1920, se bo objavilo v listih. — t Prodaja petroleja na A • Izkaznice za rodbine. Na vsak prvi odrezek, petrolejske A - izkaznice se dobi I liter petroleja, ki stane 8 kron, v sledečih trgovinah: V I. okraju: Na št 1—195 pri Ravhekarju; na St. 196—300 pri 0|stnžu; na §t 391—555 pri Zirkelbachu. — V II okraju: Na št I do 190 pri Schiffrerju: na št 191—390 pri Trdini: na št 391—585 pri Tavčarju; na št. 586 do 785 pri Košaku; na st 786—9,30 pri Kavčiču. — V Iti. okraju: Na št. 1—200 pri Vrtačni-ku; na št 201—395 pri Tenenteju; na št. 396—585 pri Podržaju; na št 586—760 pri Kranjcu. — V IV. okraju: na št 1—395 pri Staculu: na Št 396—590 pri rTtbertu; na Št 59!—785 pri Leskovec in Medenu: na št 786—980 pri Ješetu; na št 981—1175 pri Medici: na št 1176—1370 pri Jemcu; na št 1371—1500 pri Svetelu. — V V. okraju: Na 5t 1—3*>0 pri Strancefiu; na Št. 391 do 585 pri Krlvfcu: na št 586^—780 pri Zorcu; na št 781—975 pri Stupici; na št. 976—1100 pri Sarku. - V VI okraju: Na št 1—195 pri Jeršetu; na št 196—370 pri Ant Mencingerju: na št 371—560 pri Simončiču: na št 561—630 pri T. Mencingerju. — V VTl. okraja; Na H |—195 prt Slmonclčn; m M. 196-390 pri Glavice; aa št 301-5» pri Plntaria. — V VIII. okraja: Na št 1—195 pri Stcf. Mencinger jo; na št 195-310 pri Zormanu. — V IX. okraju: Na It. 1—195 prt Cešnovarju ;na Št 196—395 prt* Klemenca; na It 396—420 pri Marenčetu. t Prodaja patrofaja no B - bfcaaaooa za samce. Na vsak prvi odrezek petrolejske B - izkaznice se dobi pol Htra petroleja. Lt» ter stane 8 kron. — VI. okraju: Na It I do 280 pri Cermak in Val. — V It okraja: Na št 1—100 pri Kavčiču: na It 101—400 pri Mihellču — V III. okraju: Na št 1 do 272 pri Steinerju. — V IV. okrafu: Na It 1—130 pri Svetelu; na It 131—520 pri Leskovec in Medenu. — V V. okraju: Na It* |_530 pri Sarku; na Št 531—600 pri €h>~ spodarskl zvezi. — V VI .okraju: Na It 1 do 250 pri T. Mencingerju: na Št 251—500 prt Lezatu. — V VII. okraja: Na št 1-40 pri Pintarju; na št 41—130 pri PretneritL — V VIII. okra'u: Na št I—102 pri Zormanu. — V IX, okraju: Na št 1—65 pri Polka r ju. t Prodata petroleja na C - Izkaznice za obrtnike. Na vsak prvi odrezek petrolejske C - izkaznic© se doW I % litra petroleja. Liter petroleja stane 8 kron. — VI. okraja: na j$t. 1—40 pri Cermak in Val: na št 41 do 132 pri Verhovcu. — V II. okraju: Na It 1—20 pri MiVetlČu: na it. 21—73 pri Jeraa-člču. —V III. okraju: Na št 1—40 pri Stef-neritj; na št 41—136 pri Sokliču. — V IV. okra tu: Na št 1—121 pri Ješetu. — V V, okraju: Na št 1 —105 pri Gospodarski zvezi; na št 106—13? pri Zorcu. — V VI. okraju: Na št 1—45 pri Leeatu; na Št 46—9f nri Mehle. Vrečar. PoHanska cesta. — V VTI. okrata: Na Št 1—104 pri Pretnarju: na št 105—112 pri Tušariu. — V VITI. okraja: Ma št. 1—^3 pri Kuffovuflcti. — V IX. okraja: Na št. 1—112 pri Marenčetu; na It. 113 de 188 pri Fojkarjn. ___________________ _ ^ Poizvedbe. Izcubll se je lovski pes, brak, snežne* bele barve, srednje visok, na hrbtu In ušesu Ima malo rjavo liso. resaste dlake, trša- tega repa. Kdor ga najde dobi 100 K nagrade. Oddati ga ie pri hišniku Franceta rtaslerju v Ljubljani, Miklošičeva cesta štev. 8. Prošnja. Kdo izmed vračajočih se hi Rusije, gg. častniki ali moštvo. Je poznal ali videJ v letu 1919. v Narowtschatu Pen-zenska gubernija, tam nahajočega se praporščaka Antona Dobnika, doma iz Brestove pri Celju? — Kdo potna Franca RovSnika, 1 polk. a Rota Tiškend, Aiija (Rusija)? Vsaka vest obeh Imenovanih bo dobrodošla! Poročilo se prosi na naslov: Julija Culk, Sv. Pavel ob Preboldu prt Celju. ««\ Razpis nagrade. Dne 30. novembra 1919 so bile na progi Ljubljana glavni ko-lodvor-Zidani most in sicer v bližini Zaloga ukradene iz vagona št 135.254 O. Mad vlaka Št 538 štiri bale manufakturnega blaga v skupni teži 459 kg ter je bila lastnica te pošiljatve tvrdka Izidor Peslng l* Mltro-| vice odškodovana ta veliko svoto. Dotlč-! nikn, kdor storilce izsledi ali ovadi In pripomore, da dobi tvrdka Izidor Peslng vsaj četrtino ukradenega blaga nazaj, se zave-' zuje s tem navedena tvrdVa izplačati na-| trrado v znesku 10000 K (desettisoč kron)'. Kdor bi bil v smisla tega razpisa do na-! »l«r, Mirna. Dolenjsko. 5°} -- ftrtill H v,nr>£ra<) z Z'danico, pri-rieOB aC pravno zm stanovanje. Mer tei 3000 B12 — Sv. Križ nri L U i PrMzve se: Uprav Slov. Naroda. 563 Proe> ee: reglatr. blagajna Vodnikov trg St. X pr tliCie. 566 Protfaata m 2 leni Makni talntld pel Vodnikov trt it. 6. pritllgje. 661 teeeiaaa m koli*« oieaiortiaa aa#4 afRIK m lotudlstarcilnaalaliaill za veletrgovino s manufakturo v L?a> blfanf* Dopisi pod ,ttltajget0aa/I1t* ea oprav, tefa lista. H HO P HH kraje ae eaeoie t najen m% nt aa tsM aH eoenefe, Ponudbe pod .ieen kaajrlca/542" aa Ion mtiMon oopo it m aUf*aj ki par francoski r* čevljev $L*7 mm m ateda. X ianeaCat, Daoujska Amb«ožev trf §t. 9. or-tltič-e 57R Dfailefre aa dve veliki kompletni ite-n"noi % m lsW, pripravni posebno zs manufaM'mio strogo. Naslov pove irpr. .Slovanskega naroda". 573 tlllV m"r,i'"v in posten, ki bi todi v Jiliol klati pomt^ai, se fakof »preme. Pismene oonu^K** na tiorav. »Sloven Nirnda« Pod .Peitca/5*V._________B05 l'lfha 9H 17 ,ct s^ar mladente. Iz-I UM DU učen je za drociata. -Spre) 1 bi tudi s'ofbo iJiboraani. CtnJ. ponudbe pod Šifro .Staame 4M* na o ravo »Slovenskega N^iroia". 454 io a tet izvjtoil Mi JSt *a ■•l*el šm ae*#t aar • ta oso-aeoiel aaeiOe agetana attOaalteek lionafflaia liaa ŠL kV_______45§ uMh nuno .tBtvarst "jasna cesta, krtp/a letodec, poaat^ait prebavo ter odprtje telesa« — NatoM« proti eeeaetiav ftaoi fctai^d. — Poeudbe ne lav Sepeac # Ho? tU {Btiiftl HafL "S£gr proda. Kje, pove es>r. .SI. Nar-. 571 Ob&h ibnilfi iMii š^rTtri a. 1. aadstr. Ogteia ae Oafcka a« U—Vi4 fc. asaaaas ^^j« z^ a^nls^Ba^^^k vam nani ■ nsiniiinii Ponudbe aa Strojne isearae In Olvarae Ui Uakjaal______________Sli Za eaekefoa aasrelatai eetatsai e IJuk llatski okolici st tU* olatadelea aee% o*1 ••" ifeejaVii eventualno aaupnU isrea Mol lili ae iedetovanje zidne opeke. Ponudba mmi ##aekaraa/4es* aa uprav. Slav. Naroda. 465 Ženitna ponudba! Vdenej Čedne zunenteeti, arednje ata-roeaV aa koli eeiaioUI e koijilm *ee-pes>iai e evtie jaatiea. Le rasne ae-naalae a a»»ofo neeprare Stov. Naroda pee) »'fio.teeeCa a eCakaf*._______**t rmSIK M faha a ■vtomoMI iti potovanje, dve ifiiirti suknji, en laatet, mm stlontki toknja, en dežni ptetC, dve pata Čevljev. Poizve ae: Koiiiejska alka 12V pnUi^aa^aa«>del.rouL57o take iS^e visoko olec Cenjene nonudhe UDI na upr. .SI. Nar.- pod .Oarttaa 5SS-. 568 Vidi °^ ^ litrov naprei se kupiio v MU vsaki množini Pismene ponudbe na unrav. »Slovenskega Naroda* pod .Sadl'Saa*. - 54 Mai jmano oaitnOnca spretnete felezninatta, samosto no, sta>efeo moč rod ugodnimi pogoji. — A, Setafk, Ljaklj«aa, Zalaska cesta. 467 ailaaaiaa auattare s vodnim obratom NIKIK IIUIBIE za kovaško ia ko-larsko izdelovanje lažnih voz poleg mesta alf trga in felemlce, a nekoliko zeml|iilem vzamem v najem eventualno kaptan. Ponudbe na g. M. Ložtr, Dra-epmeij, p. Domisle. 514 Pravi »e domači kostanj prodaja v vsaki množini kg a 2 K, poHavno na kolodvor TanMiki-ska Tepltee M^Paaaaaaaai BMas^aaataabaa^aaaaaBi l^ai ««ana^akaaua raaj luioouo » ann. tansaana Tnakt • fcnuto« leDiirao soba :M£yj?JSS va Slovenskees Naroda«. 584. IratOl ftt* omara, pol tirana, a itirinsl rlllll K. predali. In postelja s »ene 2>mnfca Poizve se: *>. Silka, Kaseti tka allca 025. 521 Graifiu mm ^W3; gospodarskih poslopij. 80 oralov razne kultuie, fundus ia>tructus, ae praikV Glede cene in Informacij se je obrniti na Qf4 Staleket p. »adtese,_______45S PopoteDBi anoitolDa kntvitliA zmožna slovenske, nemSke po motne« -*t0 tUdI laike in francoske korespondence, ae sprejme takoj v vetjem mesta na Goreniskem. Ponudbe prosim ped «fro .Keelstistfaja747>" oa upfav. Slov. Naroda. 47S ■aaaajaktt m§\ 30 mernikov nlile laatnega pridelka. ]. Jeleni* -1 ubijata, aaajatt m Stran 6. .SLOVENSKI NAROD« dne jfc jjpgjjg |W štev. 21 Ženitna ponudba! Vdova srednje starosti, dobro izobra JEena, samostojna trgovka, se leli po ročiti z naobrazenlm trgovcem aH komarjem ne pod 40 let starim, kateri bi Imel že tudi dobro vpeliano trgovino ah krčmo. Ponudbe pod .resna tenite? * na P dtuZnica Slovenskega Naroda v Mar* oru zastopnik 1 Sušnik. '2S Mh at , tudi začetnica, z lepo In hitro pisavo, zmožna nemščine, se takoj sprejme. Lastnoročne pisane prošnje pod ,Zata- t rovalnlca/536- na uprav. Slov Nar. 536 Hedvika Bletterer Alfonz Kessler zaročena. Novi Sad 6. lanuaria 1920 Borovnica. Brez posebnega obvestila. ■■ Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, pri* jateliem In znancem tužno vest, da je naš srčno ljubljeni soprog oz. oče, brat, svak In stric, gospod ALOJZIJ ŠMUC Arfcaataveo is kanttser, v petek, dne 23. t. m. ob 8 uri zjutraj po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere m rno v Oosrodu zaspal Pogreb nepozabnega rar jkrga bo v nedeljo, dne 25. t. m ob l/*4> ari iz hlle 2a!ost\ Dunajske ceste št. 64 (topnicarska vojaSnica) na pokopaliSče k Sv. Križu. V Ljubljeni, dne 23. januarja 1920. Ivanka Same roj. Tnrk, Lojzika, špelka Minjanca, Ivka, Metka, •oproda Hčerke Vsi ost;li sorodniki. gTS M»stni potrebni zavod. Zahvala. Vsem, ki so nam med boleznijo ter ob smrti na5e predrage matere, stare matere In tašče, gospe Neže Klinar izkazali na katerikoli način svoje sožalje, zlasti vsem onim, ki so ljubo nara rajnico spremljevall na poti k večnemu počitku, izrekamo svojo prisrčno zahvalo. Jesciice-relioe, dne 23. januarja 1920. Žalujoči ostali. Moja iskreno ljubljena soproga, gospa Olga Iflioi m. liU je danes zjutraj ob sedmih po dolgotrajni mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Bila je zvesta, blaga In dobra in vse njeno življenje bilo je posvečeno ljubezni do svoje obitelji. Po Izgubljeni sreči z menoj žalujejo: Njena mati Marija Raspet roj. Hočevar in njene sestre Angela Zekelv in Cirila Birklbauer. Sprevod blagopokojne se vrli v soboto 17. januarja Iz hiše žalosti — Viia Lukatevo — na pokopališče v Lastvi donji. Lasna Doefe (Boka kotorska). 15. januarja 1920. Dvorni svetni« dr. Anton Mahkovsc. Tovarna Jos. Relch LtoMiana. PoHmski nasip 4. Podmžnka; Sriaasavaaaa ni S PMlratalna v Marlssra H 8o>p«ska aliea #*•». M. m Več'a množina štedilnikov | e napiodaj. Poizve se: Jeranova ul števil ca 11. 1 424 : Strojarnica : •e vzame v najem oztr ae kapi. a |i Ponudbe od .Stro-farnlea' na npr »SI Nar.« 5ftn Na prodat: mi i, stoli, stetože, pult, točena m»ia dve ledtntci m vanttlator. Naslov pove: Anončni zavod, D ag Besttiak, L|u*-liana, Cankarjevo nabrežje 5 530 OiFfli na račun pošt ni. kavcije zmožni nota karo au kuharici in prodam dve zofi m giamot n. Vrrasa ae: Gasilska ulica, >ndnja ši*ka St. 219 5*2 Pisarniški prostori .V v sredini mesta se takoj vzamejo v najem. Prevzame se tudi trgovski lokal. Posredovanje se dobro nagradi. Cenjene ponudbe pod »ZAVAROVALNICA 537" na uprav. .Slov. Naroda*. 537 Mili T V O z ekonomijo, v bližini Ljubljane ali večjega kraja v Sloveniji, se vzame v najem. Ponudbe pod „KMETIJA" na Anončni zavod Drago Bese!jak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. 532 ^A-naBkave*Aaaai VMBOft/fStllO - • KemKno Hsti obleke. asaaataatataaaa DomaČe P«Ho (po-W*9T9 Sije nonte na dom V SvetlfHika stnice In sr; ice. I Otroški stol, visok, dobro ohranjen, se kun Ceni t ne ronudbe pod »Stol" na ^•fsr, Paljaaaka ctsta 5 t. aadstr. 500 lanom na proda ekroej S* ha »to dtfcua fc'!"1 «irtlw w Ona no doito- uj Fr^nn Seen e tnalama, Ontasratska c*ste *t- i, n. ssaenvrnH«. __________ 4 » Dr. Bosdon Deri! ordinira araz^laeae veek dan oe pol 4. tla pel 1. v otraekl aoiaiei, aoreJ aka a ten iS. 422 Tražira vrat* strta Baratala koji je u poslove svt-ga deiokruga aibo-je upučen te posreduje dobe prepiruice za naatup odmah. Ponude pod .Maanaiijaat/M«)" na uprevmStvo Slovenskega Naroda. 546 Kartifpoie (bobne), pločevinaste kaeaje v v ak množini ter po natviSii oni tVrdta Sraenlk ft FrltseH. trf ftvlaa t sekzoa) LjetljtBa, Caafcarjevo aatrezje st I. 97 Vinara frai Juta. tata. Imtib. priporoča pristna rdota In nata vtaia po ugodni dnevni ceni Sil in arsda na araliar vaakl tsalrl. Josip RyfKHat aaitUsiMar kr. letuij. tsmtttt t Zagreta maStm desk, planov ta latev (leilf) kupi franko vagon tvrtka, J. Aaajnaana ftVtnMfaama On- liana, Sv. Jerssei« al ISU 693 tajat Ime iriidiiie ae tako) snrejme v tovarni tesnih iz de i kov. Biti m >ra dober poznava ec le>a v gozdu, na faci In pri sortfrsniu, dalj« po mati mora vse st*o*e in iaae za ondelovanjn tema, ve5č mora biti tudi umetnega saSenfa In partma lesa, sploh strokovnia« t« strelce« Le rasne ponudbe pismeno aH ustmeno na Tetine Itnrlh IzaeHav Zg Oaneljse. sad LjaMjaaa, 4ss MorsKO Mi ▼ Crikvenici, Peosioa Slavlja oddaja eleajaetae sata. Kahlnja izboraa. eeoe saaeme. 549 Dražba koafsknejn insofa v državni žrebčarni na Selu pri Ljubljani dne 4, februarja 1920, ob 10. uri dop. ss loto 1020. 562 Vodstvo državne žrebčarne. Prode se, sssi tehtnica - mostnica na uteži, iz hrastovega lesa, vzdižna moč 1000 kg. Istotam se tudi proda mlin za mletje kave in dišav, pri-praven za kavarnarje ali trgovce kakor tudi 5 okvirjev za večje stenske slike. Poizve se na Poljanski cesti št. 13. pritličje. s2s Korespondentln?of 56! dobra stenograf inja in hitra strojepiska se sprejme. — Ponudbe t navedbo šolske izobrazbe, dosedanjega službovanja in zahtev glede plače nasloviti na lirto mil lafflM alii - Kraj. Enhfntsfea orotfja, Jamske svetilke, karMtee svetUlie, kovianiiae rada^naVniae a Tiso, meH MetiillWBwr»fiibPik mm, tai 541 BanlN efektnahnenia arnatea ^»a»rn Mekša ki Mratcav. IM? efetilt-kaa m skannaS anraannnnna 80.000 K. 20.000 kron. Sratka t kraai. Srafka t kraal, Sredic se aaioeala v lattrilski avsarsJ v LJakljesi. PUjanHi astlp H II freaaale so 9. felr Itn at I. ari zvečer, r SUtraaJrtfi ^ tfVSfOtMr vaffltttnaVslaVsaf Taiannai BBBnajMBBf SaVanananl Mtn aanafa. tara tnnnnnV L Zakaja ta Staveavjt. k : Prima bosanske: :::: slive :::: v ■■UBa p. IS kU«|r. (Sii.imi. ■Ml* UtoHi afiatlnlB ResnaeSje na catasa araljaatva od 5 ag anant} poantant nfoata Poslovodjo starejšo, le prvovrstno samostojaomoć dobfo laarjeno v asanarfaktati, op crnji, iei^snmi. steklu in sploh v vseh *tto- k h me*a efs blaga aprataaa ttrelki ant%. SinTar a ata, Sv. ravni H totalna, aHajarana. SH Skladiščnik toraanaf paaaalain->v aalasalaalia aafa%a samo starejše, nrvov'stne moil aprafsna tanal »ajnalna s ietesalaa Irmlk arrmia, 1'tMsii, Gannartaoo nhnraaio) al. 1. Uiotaa se spretan tati ifeoak naanaa. 421 Centralna iilia t Uiičii.' Uri,ifli da oaspii E kololion. sproloma vlof?»» na toho 5! račun la hranilno kn(iilco. Kupnje valnte In devize po najvišjih dnevnih cenah. — Ima stalno v zalogi veUfce množine laja valnte. Br.s fc.nVwr.3eel Brei fconkaeacel JuMoenska industrija papira Gustav Sellgmann, Zagreb, Nlliolilcva «1. 3. T•!%•©» s>r. 6- 3S. Braajavl s Jlp Hlk^lUeva 3. :a»C^nejša d< bava in bogato skladišče: rasnih vrst papirja kakor : tia^ovnega, osalnc?a konceptnega, dokumentnega, konceptnega bel ga 1. t d. Papi nat h prtov, spina za police (stelaže), trgovskih In kane. omotov, map, kaset la osta ega v to stroko spadajočega blaga. SLEKTROMATERIJAi Builigoci tepate Lampo, fcarblaao) laampa. kao I iilaka engros i eksport. WALTER,ittf* a nam, HI fljmeaiilorluitr. 88 B. Smitfs- nuitti BXEanaowaxTBB vm. s» SaracH alaktfiaacijn na proda hi ja videti v obratu; parna naprava % asa fcO)H*hUarf ailn—l. obstojema iz Compoundskega parnega stroja 9 Coltmanuovo zavoro, brn^ld fabrikat, dva dvoplamenska cevna kotla ;Zwi- flammenrohikessei) s 100 kanlne ploiCine. vodnocevni kotel ( VVasserrohr« kessel) s 180 kurilne ploščine. — Matinaranl parat snila Kari Scherbaum & slnovip Maribor Proda sjet Eomnlatna tsvsrss aa ar?fce*e s Štirimi presami fn vsemi pripadkt; izdeluje na uro 3200-3500 kg. — Lokosnebila, 16 m kurjave. — Sleaolo« aaotar z vso opravo kompleten, 35 P. S. za obrat pripravljen, z jermeni In leseno barsko, 40 m dt Igo 10 m Široko. Parni kotel sstem Bcnilleur, 35 m* kurjave. Farni afrof 75 P. S. z dimnikom in vsemi pripadki, 4 ' i P. S. motor a Istomernim tokom, kondenzaejska kompres. Črpalka,. Dinamo z glavnini istomernim tekom za luč in moč porabljiv. Proda se samo skupno in te vse zt takoj mi obrat. Cena 1,700 000. Vpraša se pri Fraaio Tomec te. ¥otarsklpod it 4. R33 PŠENIČNE OTROBE po vagaolk la v vsaki nutoiinl raspoallja < FERDO SERT-Harttor, Koroška ulica 21. Proda ae v Marlaorn PARHA PRAMICA IN LIKALlflCA z l parnim strojem, pralnim strojem, centrifugo, 3 likalnimi stroji, :: skrobalnim strojem, različnim orodjem in drugimi pripravami« :: Pa*aaalla da|ai l9 JADaAN" iiontia riirara - MABIBOR, Oaaponka alloa 44. !! Jugoslovansko inženirsko podjetje !! Srnann a a. a. InZaniraka pinarna lit atanrttno pod|et|a Ljubljana, Sala ilica It. 2 Maribor, Miglolira ulica It. 34 tfssjaval asnoil: W — LjaoHaaa JP - njjfjsf Od ol al aat t. Projekti, proračuni. Nasvetovanie in zastop Presoja la stavbno nadioistvo. Odantak M. Vodne gradbe; Izraba vodnih sii; poljedelska melioracija. Oddtnak M. Be on, žele zob eto n. 2eloz na konstrukcija. Železnice, ceate. pređo L mostovL Industiijska in rn^p..daraka poslopja. Oddal ak VI rComercMaheo rtapegavtaje p rediva, orodja la industrijskih tvarhL Objava. aaa ta. lasnasna ISta ata.itaaa |a n paajan aovo osaovaaa klaealaa, Inndlaanaa I Haralaa aakisaiaaato r«aa n Sapraalda. ra (»vime lavliatno intereseatlan i CjL op:i »stvu, da ćemo m toj tvoro ci i r du-c>fttl :_ F***^. *********** »atjoa arva orati« napose : artiaa anaan i konrt\ laaiataa aaaaaa ••at alaatan svie^u i su'enu (e >eot a ttet ^aenjianna ataaiaa*). Zatim sve vr>ti aanaassia, salasna i me mesnate proiavada. — Praaaia aa antika I tnala* VaraSaa pHiaa|a aa ti aaalova'ols ZIBIEI, likolttevi ollci iz, (Tgisfaa Z-98) ■ s NstBtal lapaasie, TsIOm br. II. PneoraCa m 4. optiaim Utiria sni tHirni i | štev. 20. •SLOVCNSK! NAROD-, Hm 8*. Jaattarja 1920» Stran 7. Specialna rubrika. Avstrijska trgovina in industrija. H. M es ttothf. 16. Trsovcl, nabupooolci! Kdor hoče ceno, dobro in \z ra-nebljiveea vira nakupovati prvovrstno blago, komur je na pošteni, i solidni, hitri In zanesljivi postrežbi, naj se s polnim zaupanjem obrne na mojo firmo. I Stalna velika zaloga vseli kemičnih: predmetov n. pr.: iedtfi aatron, vilgalioo, : bedreni vitriol, vanilja, ! galon, iveo'o, Jesibova ' kislina, paralizi, gorski ▼osek, oeresio, smolo, gumi i a vi d a Itd., HiKolais Frevstadtl Wien l FleiscfaiMkt l. Tilda 18-273 Telegr; Ur. Jnofost. W:n*. 2861 4 JoHas BnssgoHon * Mhos Vereinigte Papierv/irenfabriken Koinmanditpesellschaft, WienVIl. Seidengasse 42. Nanste anc p sank fcattt, Bscatkt hratr „HTLHS VVERKE" Wien VII. Ncustiftgasse 66 dobavljalo stroje za čevlje vseh vrst in za mali in veliki obrat in vse potrebščine za izdelovanje obnval. 28640 Viole d name, napeljevalni in etpktro tehn. instalacijski materijal dobavlja 7 zaloge Piii'ipj Hamfio C m. 11 Wien VII. Neobao^sse Nr. 38. B> zofavni naslov - Aggregator Wien, Te^efnn St. 31 — ? g, yt7< najboljše in naj-le^5e nadomestilo za fiinike. Zahfre-vajtr ponudbe tud za drugo hl*no in kul Injsko orodie. J. Al tko r a & Bra dar Wioo VII. genbavgassa Ur. 31. Prodaja se s^mo pred prodajalcem. r>rj»v i7r'a*l iv r^'^pt TABU TUBES-ET-PAPIERr /VCJGARETTES' USINES: \*/IEN'S2L konstant ihgasse 2'8 Stroji za orodje za obdelovanje železa, kovin in lesa. Orodje vseh vrst. Dvigala ^škripci vinte, graniki) za ročni in električni pogon. Cvalop SosolschafT m. b. H. Maritn* borg n. Wdiss, Wloa IX. Bolfzm&rnrrasse 22. hms Prfv. rivstr. drž. žel. družbe u/itfl, u saaaaaaoaaal ar. •—aj Rav. avstr. fužin in tvornic Tetegraa: Stogarorko Tal. 17941 k mv Oel pnvf. tvar. strojev Danaj (Wiea) X. Teefon it. 90171 In 84304, Lokomotive na parni pogon sa g'avn in postranske železn ce za t*re vse irln, lok mof ve brez ogma, za rudnike lok omot ve s stisni zrakom, «s zadevni špe iaini izdelki n. pr elek r n Joi t a*'nika. Tudi manjše posestvo Zdrav, ahfen, uh krai, odkoder ni več kot kaki dve uri z žeiezn'o do Ljibliane. Maiem takoj, eventualno k"eneie, n^jrajlf ta dali Č*~*. pr'merno dve leti. Ponudbe pod „I«asslflv aa|aatnlkM/4S0 na uoravn!*tvn aS'ovenskeffa zaroda«. 4?§ lili pouk Ucs v tal stroki alatne. Ponudbe p'd ,,s. r.'457" na upravmltvo • Slovenskega Naroda«, 4*>7 ^9w ^^^Baaa STr* ^mw^^^^ ^07 Prva ?'»gostovan aa, v laatfaoaa paalaaja. Pr.*.!* ia aakaa *rt«aaa1aJk aaplilai i aaaaa — jBasj arama b a*rka oapaaav a mat tMlalfr liililnO akMtft aaaaaakraaiaa Oaft-OafaNa) fi batata attHnai Mrak; baaaa fn""iaiad mke mte uakaao ia aakaat aaak; aakaalla ia taplatOa aa m amta a ia amantn; aaamtaa feraOUaa alaaai anjca aaaaraft tiof aa kajltice la tatoO raka k a, 4 Stran 8.