# 21 { Iz prakse … } učiteljev glas Uvod Inkluzija učencev in dijakov s posebnimi potrebami ter dodatna strokovna pomoč sta termina, ki se vse bolj uveljavljata in uporabljata v vzgoji in izobraže- vanju. Že prvo poglavje v knjigi Koncept dela – učne težave v osnovi šoli ima pomenljiv naslov Vključujoča šola (Nagode, 2008: 5). Šola: izobraževanje za vse, brez izključevanj. Omogo- čiti primarno izobraževanje vsem otrokom ne glede na to, kakšne so njihove sposobnosti, iz katerega okolja izhajajo, imajo primanjkljaje ali ne, brez izključevanj. V 2. členu zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je zapisano: »Otroci s posebnimi potreba- mi so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funk- cije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezi- kovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotraj- no bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami /…/, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja ozi- roma posebne programe vzgoje in izobraževanja.« (ZUOPP-1, 2011, Temeljne določbe, 2. člen) V 4. členu istega zakona so zapisani cilji in načela: »Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potreba- mi temelji na ciljih in načelih, določenih v zakonih za posamezno področje vzgoje in izobraževanja, in na naslednjih ciljih in načelih: zagotavljanje največje koristi otroka, celovitost in kompleksnost vzgoje in izobraževanja, enakih možnosti s hkratnim upošte- vanjem različnih potreb otrok, vključevanja staršev, posvojiteljev, rejnikov in skrbnikov (v nadaljnjem besedilu staršev) v postopek usmerjanja in oblike pomoči, individualiziranega pristopa, interdiscipli- narnosti, ohranjanja ravnotežja med različnimi pod- ročji otrokovega telesnega in duševnega razvoja, čimprejšnje usmeritve v ustrezen program vzgoje in izobraževanja, takojšnje in kontinuirane podpore in strokovne pomoči v programih vzgoje in izobraže- vanja, vertikalne prehodnosti in povezanosti progra- mov, organizacije vzgoje in izobraževanja čim bliž- je kraju bivanja, zagotavljanja ustreznih pogojev, ki omogočajo optimalen razvoj posameznega otroka.« (ZUOPP-1, 2011, Temeljne določbe, 4. člen) V Konceptu dela pa je zapisano še: »Za vodilni stro- kovni in politični koncept na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami dandanes tako po svetu kot pri nas velja t. i. koncept vključevanja. Temeljno izhodišče vklju- čujočega načina dela z učenci s posebnimi potreba- mi je pogled na otroke v učilnici kot na skupnost različnih, izvirnih posameznikov. Ko se o posebnih potrebah učencev z učnimi težavami govori v jeziku vključevanja, se jih razume kot posebne zaradi raz- ličnosti in posebnosti (izvirnosti) samih učencev.« In še: »Različnost, drugačnost, izvirnost, individualnost učencev potemtakem predstavlja osnovno izhodišče učiteljevega dela v vključujoči šoli. Odrasli učence v šoli spodbujajo in jim omogočajo, da soustvarjajo vzgojno-izobraževalni proces in so v njem dejavno soudeleženi na svoj lasten, individualen, izviren, za- nje smiseln način.« (Nagode, 2008: 6) Na naši šoli lahko zagotovo trdimo, da smo vključu- joča šola, saj je učencev s posebnimi potrebami, ki Primeri dobrih praks na področju inkluzije učencev in dijakov s posebnimi potrebami Patricija Haler Osnovna šola Frana Metelka Škocjan # 22 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } so del naše šolske populacije okoli deset odstotkov. Vsak, ne glede na primanjkljaje, ima svoj individua- lizirani program in zagotovljeno dodatno strokovno pomoč za premagovanje le-teh. Njegove primanjklja- je upoštevajo učitelji, ki mu prilagajajo delo glede na potrebe, učitelji za dodatno strokovno pomoč se trudimo premagovati primanjkljaje, skupaj pa želimo doseči učenčevo napredovanje in omogočiti njegov optimalni razvoj. Dela in naloge izvajalca dodatne strokovne pomoči V okviru dodatne strokovne pomoči vodim zbir- ko osebnih podatkov posameznega učenca, njego- vo osebno mapo, sodelujem na sestankih strokovne skupine ter učencu zagotavljam individualno pomoč. Pomoč obsega širok spekter dejavnosti, kot so po- govori, pa naj gre za drobne vsakodnevne pogovore, svetovalne pogovore o učenju ali pa pogovore, ki sle- dijo učenčevemu neprimernemu vedenju pri pouku, nevestnemu opravljanju domačih nalog in pomanj- kanju učenja. Nekatere ure dodatne strokovne pomoči so namenjene pripravi učnega gradiva in organizaciji, kar pomeni konkretno pripravo vprašanj in odgovo- rov na določeno temo, določitev dni in ur ocenjevanja znanja, pripravo urnika učenja po pouku ali v popol- danskem času doma, dogovore s predmetnimi učitelji, utrjevanje, umiritev pred ocenjevanjem ter podporo med samim ocenjevanjem, usmerjanje učenca in vo- denje s skupnim ciljem premagati primanjkljaje in doseči postavljene cilje. Predvsem pa slediti smerni- cam in programu za delo, ki je zapisan v individua- liziranem programu učenca s posebnimi potrebami. V okvir individualnega dela z učenci spada prav tako evidentiranje učencev z učnimi težavami, iskanje in načrtovanje ustrezne pomoči. Tu gre seveda za sode- lovanje z razredniki in ostalimi učitelji, ki določene- ga učenca poučujejo ali mu zagotavljajo pomoč. Po zaznavi, da ima učenec težave in potrebuje dodatno strokovno pomoč, je treba pred usmeritvijo opravi- ti štiri korake pomoči, ki jih šola kot ustanova lahko učencu ponudi, pred petim korakom, ki pomeni zah- tevo za začetek postopka usmerjanja otroka s poseb- nimi potrebami. Prvi in drugi korak sta obiskovanje dopolnilnega po- uka ter individualne ali skupinske učne pomoči, tretji predvideva pripravo izvirnega delovnega načrta po- moči, četrti pa obravnavo in sodelovanje z zunanji- mi ustanovami. Ves čas je treba spremljati učenčev napredek, in šele če ni napredka ali je ta zanemarljiv, začnemo s postopkom za usmerjanje in pridobitev odločbe. Poleg sodelovanja s strokovnimi delavci, razredniki in kolegicama iz svetovalne službe, je tre- ba ves čas sodelovati s starši, jim predstaviti težavo, jih usmeriti in voditi. Eden izmed korakov je tudi vzpostavitev stika oziro- ma napotitev učenca in staršev na obravnavo k zu- nanjim ustanovam, kot so posvetovalnica za učence in starše, razvojna ambulanta idr. Ves čas med samim postopkom usmerjanja je treba biti v podporo staršem, jih usmerjati, posredovati da- tume naročanja v zunanjih ustanovah, zbirati poro- čila, usmerjati učitelje, ki pripravijo poročilo, in jim pomagati s strokovnimi nasveti. Po pridobitvi vseh poročil učiteljev in razrednika ter mnenj zunanjih ustanov je treba pripraviti dokumen- tacijo, zbrati in izpisati vse potrebne papirje ter odda- ti zahtevek za začetek usmerjanja; če zahtevek oddajo starši, pa je treba njim ponuditi podporo in pomoč. Če učenec nato prejme odločbo, v kateri so zapisani primanjkljaji, profil strokovnjaka za pomoč ter prila- goditve, svetovalni delavec v sodelovanju z ravnatel- jem določi strokovno skupino, skliče člane strokov- ne skupine na prvi sestanek, pripravi individualizi- rani program za učenca sam ali sodeluje pri njegovi pripravi. V individualiziranem programu mora biti zapisano učenčevo trenutno stanje – globalna ocena, opredeljeni morajo biti primanjkljaji, prilagoditve na ravni šole in na ravni pouka ter program dela. Po pod- pisu individualiziranega programa mora svetovalni delavec usmerjati izvajalce, spremljati napredek ali pa tudi sam izvajati ure dodatne strokovne pomoči. Ob začetku šolskega leta je treba učiteljskemu zboru na aktivu ali konferenci predstaviti učence, ki ima- jo učne ali kakršne koli težave – tiste z odločbami ali brez njih. Pri učencih, ki imajo odločbe in s tem prilagoditve, je treba prilagoditve za posameznega učenca predstaviti učiteljem. Prav tako je treba ob začetku vsakega šolskega leta in nato vse leto skrbeti, da so zagotovljeni ustrezni in vsi zahtevani pogoji za šolsko delo učencev s posebnimi potrebami. Tako morajo biti na ravni šole zagotovlje- ne prostorske, organizacijske in kadrovske prilagodit- # 23 { Iz prakse … } učiteljev glas ve. Na ravni pouka pa organizacija pouka v razredu (prostor, didaktični pripomočki in oprema, organi- zacija časa), njegovo izvajanje (poučevanje in učenje, prilagoditve domačih nalog, učnega gradiva, časovne prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja). Med šolskim letom mora večkrat o napredku govo- riti z razrednikom in učitelji, ki poučujejo učenca, z izvajalci dodatne strokovne pomoči, z učencem sa- mim in s starši. Ob polletju ter ob koncu leta je treba pripraviti poročilo o realizaciji ur dodatne strokovne pomoči in napredku ter načrt za delo v naslednjem šolskem obdobju ali letu. Ves čas je treba tudi spremljati novosti na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem novosti, ki so ve- zane na delo svetovalnega delavca ali izvajalca sku- pinske in individualne učne pomoči za učence s po- sebnimi potrebami. Ko je bila pred časom sprejeta sprememba zakonodaje na področju otrok s posebnimi potrebami ZUOPP-1 (dodana je bila nova skupina otrok s posebnimi po- trebami – otroci z avtizmom, nov je postopek usmer- janja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami idr.), sva s kolegico svetovalno delavko – socialno pedagoginjo in vodjo aktiva dodatne strokovne po- moči – novost najprej predstavili izvajalcem dodatne strokovne pomoči na aktivu, kasneje pa še celotnemu učiteljskemu zboru na redni mesečni konferenci. Zaradi vsega omenjenega sem pred časom, ko se je začelo govoriti o prenovi izvajanja dodatne strokov- ne pomoči ter o ustanovitvi t. i. centrov izrazila svoj dvom. Strinjam se, da morajo biti strokovnjaki skupaj, da je pomembno izmenjavanje mnenj in izkušenj, pa vendar po več kot desetih letih delovanja na področju izvajanja dodatne strokovne pomoči vem, kako po- memben in kako velik del dela izvajalcev te pomoči zavzema vključevanje v šolo, v delovanje šole, njen ritem, poznavanje učiteljev, dinamike šole in razreda, pravil, odzivanja, sodelovanje z učitelji, dnevna ko- munikacija, pa naj gre za uradne ali neuradne krat- ke pogovore po urah, sodelovanje na konferencah, sestankih, sodelovanje in delo v razredu, ob dnevih dejavnosti, takojšno odzivanje na probleme itn. Vse to in še mnogo več lahko dosežemo le tako, da smo pedagogi in specialni pedagogi del strokovnega kad- ra ene ali največ dveh manjših osnovnih šol, saj le tako najbolje spoznamo učence, vse njihove primanj- kljaje, pa tudi mnogo njihovih pozitivnih lastnosti. Veliko učencev potrebuje pomoč pri organizaciji šol- skega in domačega dela, občasne ali redne pogovore, sklepanja dogovorov in kompromisov, mogoče samo spremstvo k pouku in usmerjanje pozornosti, pa pisanje zunaj razreda s podaljšanim časom, urejan- je zapiskov, pripravo učnega gradiva, spremstvo na dnevih dejavnosti, kot so pohodi, idr. Vse to najbolj optimalno opravi strokovni delavec, ki je del učitelj- skega zbora, ki dnevno srečuje učenca in njegove so- šolce, ga opazuje na hodnikih, izmenjuje informacije z učitelji. Poleg tega naj ne bi pretirano obremenjevali učencev in izvajali ur dodatne strokovne pomoči v času pred poukom in po njem, zato je treba svoje delo z učitelji usklajevati tedensko in pogosto tudi dnev- no, z razredniki je treba sodelovati pri pripravi indi- vidualiziranega programa in sklicevanju strokovnih skupin, v času govorilnih ur je treba biti na razpolago staršem, na aktivih in konferencah je treba poročati o težavah ali napredku itn. Seveda ne smemo pozabiti na specifike, kot je npr. lo- gopedska obravnava, pri kateri ima npr. učenec eno uro logopeda tedensko in celo uro namenita le prema- govanju učenčevega primanjkljaja – ker gre za speci- fično delo, ki ni vezano na pouk, je to ustrezna rešitev. Pedagogi, specialni pedagogi in socialni pedagogi pa bi morali biti del šolskega sistema in to tudi ostati. Primer Deček, imenovala ga bom Martin, je učenec, ki ima primanjkljaje na posameznih področjih učenja, po odločbi mu pripadata dve uri dodatne strokovne pomoči specialnega pedagoga. Učenec je vključen v osnovnošolsko izobraževanje, v letošnjem šolskem letu obiskuje peti razred. Sedi v prvi klopi, redno obis- kuje pouk, dneve dejavnosti in interesne delavnosti ter se vključuje v življenje in delo naše šole. Kadar ga srečam na hodniku, prijazno pozdravi. Je eden iz- med 300 učencev naše šole. Od drugih se razlikuje le po tem, da imamo zanj tudi v tem letu pripravljen individualizirani program, saj je učenec prepoznan kot otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otrok z lažjo govorno-jezikovno motnjo. Na začetku šolskega leta smo tako člani strokovne skupine pripravili individualizirani program, v kate- rega smo poleg trenutnega stanja otroka zapisali še prilagoditve na ravni šole in razreda ter cilje. Pod rubriko prilagoditve ima Martin med drugim zapisano tudi: # 24 učiteljev glas { Iz prakse … } učiteljev glas { Iz prakse … } učitelja, ki poučuje naslednjo uro, če seveda to ni razredni učitelj. 3. Z učiteljem tudi pregledata, ali ima test ustrezne prilagoditve (nekateri učenci imajo večje črke, drugi večji format lista, tretji prilagojeno besedilo nalog itn.). 4. Na dan pisnega ocenjevanja med odmorom stopi do učitelja, ki mu preda test, in gre v razred po učenca. 5. Učencu zagotovi miren prostor, možnost branja navodil, po potrebi usmerjanje, možnost odmora med pisanjem ter do 50 odstotkov podaljšan čas. Nekateri učenci imajo učitelja bralca, spodbuje- valca. 6. Po končanem pisanju izvajalec dodatne strokov- ne pomoči odnese test učitelju in se z njim po pouku pogovori o tem, kako je šlo učencu, ali je potreboval usmerjanje, branje navodil, podaljšan čas, odmore idr. 7. Učenec se po končanem ocenjevanju vrne v raz- red, kjer nadaljuje pouk. Učenec ne potrebuje nič drugega kot umiritev in od- stranitev motečih dejavnikov ter zavedanje, da ima dovolj časa. Vse to mu zagotovimo, zato je uspešen, sledi delu razreda, ima povprečne ocene in napreduje tako kot sošolci. Učenec je kljub primanjkljajem uspešno vključen v redno osnovnošolsko izobraževanje, vse, kar potre- buje za uspešno delo, je dobro sodelovanje strokovne skupine v zasedbi razrednik, starši, učitelj dodatne strokovne pomoči, dobro pripravljen individualizira- ni program ter šolo, ki vključuje. Sklep Končam lahko na začetku. Vključujoča šola. Šola enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnih potreb otrok. To je in mora ostati cilj vseh, ki se tru- dimo za dobrobit naših otrok. Viri in literatura Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). Ur. l. RS, 58/2011 z dne 22. 7. 2011. Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami. Ur. l. RS, 88/2013 z dne 25. 10. 2013. Nagode, A. (ur.). (2008). Učne težave v osnovni šoli: koncept dela. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju: • Časovne prilagoditve v času usvajanja, utr- jevanja, preverjanja in ocenjevanja znanja • Podaljšan čas pri preverjanju in ocenjevanju znanja • Preverjanje in ocenjevanje znanja indivi- dualno, zunaj razreda, v posebnem prostoru • Poudarek je na ustnem preverjanju in ocen- jevanju znanja. • Preverjanje razumevanja navodil oz. vpra- šanj pri pisnih nalogah, možnost pomoči usmerjevalca • Možnost opravljanja pisnega preverjanja in ocenjevanja znanja v dveh ali več delih (raz- lični dnevi) • Preverjanje in ocenjevanje znanja naj bo v jutranjih urah, ko je koncentracija še visoka. • Pripomočke, ki jih uporablja pri pridobivan- ju znanja, sme uporabljati tudi pri prever- janju in ocenjevanju znanja. • Pisni odgovori, ki se jih ne da razbrati, se vrednotijo šele, ko jih učitelj preveri ustno, pisna gradiva so oblikovno prilagojena: povečan in raven tisk, preglednost, dovolj prostora za odgovore. Kadar ima učenec pisno ocenjevanje znanja, mu vse to zagotovimo. Izvajalec dodatne strokovne pomoči ob svojem tedenskem načrtovanju ur dodatne stro- kovne pomoči pregleda vsa napovedana ocenjevanja (dan in uro) ter prilagodi svoj urnik načrtovanemu ocenjevanju. 1. Učenca vpraša, ali bi želel pisati test ocenjevanja zunaj razreda. Prav tako mu ponudi možnost do 50 odstotkov podaljšanega časa pisanja z odmo- ri, če jih učenec potrebuje. Običajno je odgovor da. 2. Z učiteljem pregledata termin, tj. dan in uro ocen- jevanja, in ugotovita, ali je ustrezna glede na pot- rebe razreda in učenca. Včasih je pri učencih v odločbi zapisano, da se ocenjuje znanje v jutran- jih urah, ko učenec še ni utrujen in je bolj zbran za delo. Prav tako z učiteljem pregledata, kaj ima učenec na urniku naslednjo uro, saj bo zaradi možnosti pisanja s podaljšanim časom del te ure odsoten. O verjetnosti izostanka od ure obvesti